Leto V.
Szombathely, junius 9. 1918.
Štev. 23.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .  6 K.
Naročniki k Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
Cena ednoga drobca je doma 10 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
pleb v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye.
K tomi se more pošilati naročnine I vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce.
Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye.
Nedela III. po Risalih
Približavali so k Jezuši publikanuške i grejšniske, da bi ga poslühšali.	Luk. 15.
Jezuš je prišo na svet za grehšnikov volo, kak sveti Pavel piše, da jo Jezuš prišo grehšnike zveličat. Pa je nje posebno gori isko. Ne je nje vkraj tiro. Ešče jo je ž njimi. Njegovi neprijatelje, da so drügo njemi ne znali na očih metati, so pravli, da s grehšnikami hodi i ž njimi je. Za grehšnike je na sebe vzeo križ. On je naše grehe rešo vu svojem teli na križno drevo, pravi sv. Peter.
Jezuš je grehšnike na pokoro zvao. Troje veselje je nad pokorov. Veseli se Jezuš. Kda paster naide zgübljeno ovco, pravi prijatlom: Veselte se z menov, ar sam naišeo ovco, štera je zgüblena bila. Veselijo se angelje nad pokorov. Velim vam, pravo je Jezuš, ka tak radost bode v nebi nad ednim grehšnikom pokoro činečim. Veselje človeki, reši se skvarjenja. Paster išče, ide k tistoj, štera je zgübljena, dokeč je ne naide.
Pokora je velko delo. Vekše je veselje nad ednim pokornikom, liki nad devetdeset devetimi pravičnimi, šteri na potrebüjejo pokore, ki so nikdar ne grešili, ar te slednji so dostakrat bolje nemarni, kak pokorniki. Sveti Gregor piše: Dostakrat oni, štere, grehi ne težijo, nemarni postanejo, oni pa, ki se spomenejo, da so kaj slobodnoga včinoli, požalüjejo svoje grehe, lübao do Boga vablodili, s vekšimi i bolšimi delami se trüdijo svoje grehe nadomestiti.
Pokornik se gvüšno zveliča. Delajte pokoro, ar se približava nebesko kraljestvo. Koma nas Bog naj pridela. Amen.
Bojna.
Lloyd George je govorio, pravo je, da je že pol drügo leto predsednik angluške vlade. Spadec Rusije je velka pomoč Nemcom. Na pomoč z Amerike na hitroma ne moremo račanati. Amerika samo peti del da onomi, ka smo s spadajom Rusije zgübili. Drüga nevola je bojna podmorskih čunov. Či bi mogli Anglijo od drügih dežel v kraj vrezati, to bi velka nevarščina bila. Ne bi mogli vojake voziti na bojišče. Angluška mornarica je obladala podmorske čune. Napadnoli smo gnezda podmorskih čunov, dve kakti v Zeebrügi i Ostende smo zaprli. Več podmorskih čunov prepravimo, kak nemci morejo znovič napraviti. Zdaj smo pred velkim napadom, nego vüpamo se. Zdaj vse od toga visi, je li Hindenburg ali Wilson je bolje brzen. Nemci so na tom, da prvle ščejo dosegnoti svoj cil, kak američka pomoč pride. Poleg kijeva v Ukrajni je bitje bilo med nemcami i polami.
Taljani so 26. maja s velkov silov napadali. Eden mali del naših linij so malo nazaj porinoli. Na zahodnom bojišči se je poveksavao topovski boj. Nemci so Pariz znovič streljali. Velki ruski i ukrajnski zastopniki so se pogajali od mira. Predsednik ruske delegacije je pitao, kakšo vlogo igrajo nemške čete v Ukrajni. Predsednik ukrajnske delegacije je odgovoro, da ne ma povoblaščenja od toga gučati, telko zna povedati, da je Nemec zaveznik Ukrajne.
Na zahodnom bojišči so nemci 27. maja začnoli znovič ofenzivo. Po polnoči šo začnoli štüki strelati, vgojdno ob 7. vöri se je začnolo bitje. Nemško ofenzivo je čakala angluška i francuška vlada, nego nemško pripravlanje je zmotilo generala Focha, on si je mislo, da nemci na angluša spadnejo, pa so
se vrgli na francoze na Chemin des Dames. Na 40 km dugom fronti so nemci prvi den 12 km naprej prišli. Prvi den so vlovili 15,000 možov. — Na taljanskom bojišči so ništerni deli naših postojank vu roke taljanov prišli. — Francuški časniki pišejo, da je francuški front ne prek. vdreti. Vüpajo se, da se to nemcom, ne posreči. Pravijo, da so nemci svojo prvo zmago drago plačali.
29. maj. Nemci i napredüjejo. Število vlovlenih je skočilo na 25,000, med njimi eden angluški i eden francuški general. — Na taljanskom fronti pri Tonale so taljani napadali. Pri Piave topovski boji. — Nemci več ne idejo naprej v Rusiji. Rusi i Nemci se pogajajo.
31. maj. Tretji den bitja so nemci pozajeli Soisson, edno trdnjavo francuškoga fronta. Francozi so se močno branili, več mesti so proti napadali, nego zbiti so bili. Broj vlovlenih je 45 jezer. Angluški časniki pišejo, da dva tretjiva dela nemške armade je na zahodnom bojišči, da bi Pariz pozajeli. Nemci pišejo, da so oni ešče ne vse svojo moč vu bitje vrgli, sovražniki so svoje rezerve vu bitje lüčili i samo telko dosegnoli, da so i reserve bite bile. Nemci so front nazaj potisnoli na 52 km.
Dom i svet. — Glási.
Na nemškoj zemli je ne slododno gučati slovenski? „Slovenec“ piše: Vojak — prostak — Slovenec je pito v nekem mesteci na Štajerskom uradnika v slovenskom jeziki. Uradnik — slučajno Slovenec — je njemi vse pojasnio po maternom jeziki. To je slišao postajenačelnik i je pravo uradniki: Tü je nemška zemlja, tü se uradüje i guči nemški. — Kelko bi se
2
NOVINE
1918. junius 9.
i mi mogli tožiti. V Lendavi, v Monostri, po mali že v Soboti ne bodo razmili siromaka Slovenca. Pa či včasi znajo slovenski, ne ščejo gučati. Siromak Slovenec, najbolje pa žene, vsikdar morejo koga s sebom vzeti i na njega trošiti, Dostakrat nönč ne išče siromak svoje pravice ravno za volo teh stroškov ali pa celo nikoga dobi, da bi ž njim šo.
Šoštarje so stavkali v Budapešti. Smo pisali, da je vlada maksimalivala obütel. Šoštarje v Budapešti so se vküp spravili, štrajk so napravili, pred ministra so šli, ki je njim obečo, da ceno pregledne. Vište, vsaki stališ si pomaga, samo paver je na sebe nihani. On se nikomi ne more potožiti. — Deželni častniki so prišli pred ministerskoga predsednika Wekerleja, da se njim plača povekša. Želili so, naj njim odgovor da: Ja ali ne, s drügim odgovorom ne bodo zadovoljni. Wekerle je njim ne dao odločen odgovor, žela častnikov grozavitno žmečo znamenüje.
Vu rüdi August Thyssena na Nemškom je explodiro vogelni prah. Nesreča je 21 lüdih morila.
Listi pišejo, da še opusti austrijsko — vogrske kronska veljava i nadomesti z nemškov markov.
Maximal cena ranih krumpišov od 1. junija je 1 kor. Na železnici je potrebno transportno dovoljenje.
Bedič Karol z Dolenec, bio je zgrabljeni na Ruskom, je vu spitali Zilinshom (stolica Trenčaska) od trüdave mro. Pokopali so ga 24. maja.
Potres je bio v Južnoj Ameriki v republiki Chile.
Vojni dugi Europe 1000 milijardov znesejo, na štero vsako leto bo milijardov čoja spadne. Pred bojnov je papirnatih penez bilo 25 milijardov, zdaj jih je skoro 90 milijardov.
Ka vse do naide vu vojnom krühi na Dunaji (wien)? Gnili zmržnjeni krumpiš, repa, les, krajda, papirnata kasa, ždügnjena mela.
Tinek na dopüsti. Tinek je domo prišo. Sküsivali sa ga. Pitali so ga ka pa ka si že tak dugo ne domo prišeo, vej te nanč že ne poznali. Boko moj, Boko moj, ka je eto?! — Dragi Tinek, hadi ka ti jesti dam, ve si, znan, jako lačem. — Joj, mati, mauč mene pitajte, Tri dni sam se pelo, pa sam ne jo nikaj ne, za küpiti je pa ne, ar je vse drago. Te sam pa naj lačen potüvo, Bom za to bolje jo doma. Dala njemi mati obed; Popárjene gibice i méd gori vlejala. Tinek pohvalo obed: kak je to dobro i sladko, v boji pa kaj takšega dobroga nikdar ne vidimo, ne pa ka bi jeli. Tam je naboljša ešče
repa, štero sam ravno nikdar ne šteo jesti. Mati so ga prosili, naj kaj pripovidavle. Daleč sam ednok šo — pravi Tinek — v slüžbi. Kda sam nazaj šo, so strašno pokali granati. Jas pa sam vügno šinjek pa v beg proti domi v kaverno, naj me ne kaj pojezdilo. Tak me li straj, da morem iti z lüknje na svetlobo, ar taljan strela, či trbe ali ne: ne vem, ka je tak divji. Tinek je mogo nazaj iti. Mati so ga opominali. Dete moje, golob moj, pazi se, pa glavo doli rivli, kda jako strelajo, ka te ne trufigo. — Vej bom, mati . . .
Berden Andraš, gradski g. kaplan i Hanko Jožef, črensovski g. kaplan sta 28. i 29. maja sinodalne izpite opravljala.
Dr. Ostffy Lajoš, velki župan Železne županije ostane vu svojoj česti.
Obeso se je 26. maja Bagari Jožef, evangeličanske vere, 84 let sztar. Sneha je poldne domo prišla, hiša je bila zapreta. Stari se je notri zapro. Prvle je v krčmi bio.
26. maj je proščenje bilo pri Nedeli. Na senji je ne bilo ednoga lakti platna ali robca. Dva starodavniva poznanca — senjara — sta eden ovomi kričala, da na najbližanje senje že sama samo prideta. Skoz se bolje kože, da je bojna.
Devalvacija ruskih penez? Čüje se, da je Lenin odredo, da se stare ruske banke notri potegnejo i se na drüge peneze premenijo. S tem država dobi 30 milijardov.
V Gjornjih Slavečih so rusi kradnoli, ednoga so pri hiši zgrabili, od njega vzeli 4 folatov mesa i 50 kg. mele.
Blisk je vužgo 24. maja ob 11. vöri v noči cerkev vu Egervari. Streha s törmom vred je zgorela, zvon se je otopo.
Z Ukrajine. J. H. telefonist nam piše... Ne nam ni ednoga poznanoga slovenca drügih, kak naši vlovleni si jo eti, šteri vu vogelni jamaj, vogelje kopajo. Njim dam Novine čteti, so veseli, da čüjejo materski jezik.
Dühovne vaje za ženske se začnejo v Celji v pondelek po angelskoj nedeli, to je, 2. septembra.
Karh Ferenc, desetnik 18 dpp. je dobo srebrno i brončano svetinjo i karlov križec.
Nove meše. Tivadar Jožef 16. junija bode novo mešo meo v Törnišči. Nova meša Godina Ignaca bode v Črensovcih 30. junija.
Na podporo Novin so dale „delavke“ z fare Gračke na Rábapordányi Fuis Marija 2 k. Fuis A. 1 k. Gjergjek Lujza 1 k. Bauer M. 1 k. Štesln Rozi 1 k. Kovač Lujza 1 k. Forjanič A. 1 k.
Majcan A. 1 k. Recek Augustina 1 k. Knap Jožefa 1 k. Novak Marija 1 k. Gjergjek A. 1 k.
Cena luga i sode. Vlada je ceno maksimalivala. 1 kg sode 64 fil., 1 kg luga 1 k. 20 fil. pri malih tržcah. — Dobro bi bilo, či bi tak bilo. Nego ne je tak. Samo paver more pšenico, krumpič dati po maximal ceni, ešče niže. On pa deset-dvajstikrat dragše more vse küpiti. Za peneze nönč ne dobi, more nesti na pr zmočaj. Te dobi poplate i kaj drügo deset — petnajset krat dragše, nego či te on pravi, ka je edna kila zmočaja 20 koron (desetkrat več, kak pred bojnov) dobi odgovor. Ti mej svoj zmočaj, mi mo pa meli svoje blago.
Spanski kral, ministerski predsednik i več ministrov je obetežalo. Skoro vsaki tretji človek je betežen. Nekši novi beteg je goristopo. V Madridi je 80,000 lüdih betežno.
Osmo vojno posojilo. Podpišüvanje se začne 12. junija i trpelo de eden mesec. Pet i pol procentov žoja prinese. Novo je, da pri razoroženji (kda se skonča bojna) vojaška materija de se samo s vojnim posojilom dala küpüvati.
Roparje — Povsod se čüje od roparstva. Ne je varno samomi hoditi po dolgih cestah, po goščaj; v mraki je že najbolše doma ostati. Pazite na svoj hramb! Takših roparov de zdaj sploh več, dokeč ne prido bolši časi.
V dobljeni so penezi: Šabjan Jožef 8 k. Vučko Ladislav 4 k.
Pošta. Čurman. G. Sl. Vse, ka se dotiče Novine, se pošlje na vredništvo Novin.
Naša polja.
Svetla rosa, letni biser,1)
Zakaj močiš nam polé?
Dosta vlage jim delijo Vsakdenešnje zdaj solze.
Dete goni, mati plüži,
Brazda kaple na solze;
Stara dekla, mlada vdova,2) Bridko joče gda plive.
Pač bogati more biti Letošnjega leta pov,
Toliko je očne rose Gori ino pod zemlov.
Mlaci moji, to vas prosim,
Rahlo bijte dragi snop! Vsaka slama, vsako zrno V tebi nosi mnogih jok.
Tečem more vendar biti Kruhek s takšega polja! Tečem praviš? Nemogoče! Ne . . . veselja ne doma!
R. J.
1) biser = džündž 2) vdova = dovica
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda gyorssajtóján, Szombathelyen.