Poštnina plačana v gotovini

m
Posamezna številka 10 din
IZDAJA
FIZKULTURNA
ZVEZA
SLOVENIJE
Tedenski dogodki
Skupščina Zveze športov Slovenije
Leto VILI. — Štev. 20.
FIZKULTURNI TEDNIK
V Ljubljani, line 6. aprila 1852.
Razširjeni plenum FZS nov korak
k nadaljnjemu razvijanju nase telesne kulture
Ljubljana, 6. aprila. — Včeraj popoldne se je ob H,SO pričel v dvorani Doma Ljudske milice razširjeni plenum FZS. Udeležili so se ga člani izvršnega Ddbora FZS, predstavniki množičnih organiza. cij in delegati s terena, tako da se je vsega slcupaj zbralo nad 100 oseb.
, V delovno predsedstvo so bili iz.
tov. Jaka Avšič, inž. Stanko “toudek, dr. Danilo Dougan, Zoran J,°bč in Edvard Serpan. Po sprejetju Revnega reda je član sekretariata tov. Vlado Žorž predlagal ple. da odpošlje zunanjemu mini. s|*u vlade FLRJ Edvardu Kardelju
zdravo in nevarno, kajti ni važna višina zneska, ki so jih prejemali posamezni športniki, temveč predvsem stremljenje za profesionalizmom, ki se kaže v delu teh ali onih organizacij. Zato je naš profesionalizem, čeprav na videz manj nevaren,
___________ __________ . „ še celo nevarnejši, kakor pa v raznih
Protestno resolucijo v zvezi s sovi- \ večjih klubih. Istočasno je nevarno šistično gonjo, k; jo zganjajo iroden- j naziranje, da bomo lahko pojave pro-“Stični, neofašistični in kominformov-j fesionalizma, ki se je pojavil pri nas, krogi v Italiji okoli Trsta. Na-1 odpravili s papirnatimi dekreti. Treba ^°či so pozdravili r-esolucijo z veli- bo še ogromno dela, odločne borbe in
stalne budnosti, da bom vrste naših športnikov in funkcionarjev prevzgojili in tako očistili šport profesionalizma.
Ko je podčrtal vodilno vlogo in mesto, katero tudi pismo CK KPJ daje telesni vzgoji v našem javnem življenju, je tov. Polič prešel na vprašanja, ki so v zvezi z odnosi med splošno telesno vzgojo in športi ter s tem v zvezi nakazal organizacijske spremembe, ki jih lahko predvidevamo v bodočnosti. Poudaril je, da sta splošna telesna vzgoja in šport nedeljiva celota in v bistvu le dve različni plati istega stremljenja — borbe za vzgojo fizično in moralno zdravega človeka. Ukinjenjie Fizkulturne zveze pomeni samo skrajševanje poti, po kateri bomo prišli do teh ciljev, saj bodo posamezne zveze z večjo samostojnostjo na eni strani in s prenašanjem osnovnih operativnih nalog neposredno na teren na drugi strani
odobravanjem.
Težišče plenuma je bilo na ref e. fatu predsednika FZS ministra Zo. fana Poliča. V uvodu svojega refe-rata se je dotaknil vprašanja, kakšno nogo igra telesna vzgoja v življenju Posameznih narodov, nato pa je pre-p k analizi današnjega stanja te-esne vzgoje pri nas. Poudaril je, da JOamo danes v naši republiki nad ‘»0.000 osnovnošolske mladine, katera p Po večini ni deležna telesne vzgo-y> bodisi zato, ker ni na razpolago 'polj kadrov in prostorov, predvsem p zaradi nezadostnega razumevanja ^govornih faktorjev. Tudi v nižjih pttnazijah ni nič boljše stanje, skup. p imamo pri nas po šolah skoraj 215.000 mladine, ki pa je deležna ,e slabe ali pa sploh nobene telesne v*goje.
Tudi stanje v organizaciji »Partiji1« nj n;g boljše, saj je imela Telo. adna zveza Slovenije še lansko leto “maj 28.000 članov, kar predstavlja
koi
kar najhitreje prišle do skupnega re-'Utaj 2 odstotka celotnega našega sevanja vseh problemov naše telesne Prebivalstva, če prištejemo k temu kulture.
sv cLine planinske, strelske in vseh proy koncu referata se je tovariš Portnih organizacij, se odstotek si- pfci;g dotaknil tudi naše osnovne te-vr ,nekoliko zviša, vendar še vedno ieSnovzgojne "organizacije »Partizan« piti odstotkov, kar je se- spregovoril nekaj o vsebini dela a ka j žalostna ugotovitev.	v »Partizanu«. Poudaril je, da osnov-
• » nadaljevanju svojega referata se ni problem »Partizana« ni samo po-tov. Polič dotaknil problema vzgo- mankanje kadrov, orodja, telovadnic e v naših organizacijah in pri tem j itd., temveč da bo mnogo teže spre-i »udaril, da je nemogoče dopustiti _ v j neniti način dela v društvih in dati , psib osnovnih organizacijah vzgojo, 1 na osnovi dosedanjih izkustev tak na_ v* n e bi bila v skladu z našim poli- j čin dela, ki ne bo samo koristen, am->cnim stanjem. S tem v zvezi je tre. pak bo privabil v društvo čianvečje a opozoriti na napako, ki so jo za- število pripadnikov. Predvsem je tu |r6sile naše politične organizacije, treba paiziti, da ne bo orodna telo-n’so dovolj razvijale svojega dela vadba ohromela vse estalo pestro in jjUi v telesncvzgdjnih organizacijah bogato življenje, ki bi ga nujno naša , 1 se niso zanimale, kako poteka delo ’ osnovna organizacija morala imeti, j j raznih društvih, klubih, sekcijah Slovenci imamo v vrhunski orodni te- j tako dalje.	I lovadbi sijajno tradicijo, s kakršno se
Ko je govoril o pismu CK KPJ, je morda lahko ponaša redko kateri nakaza] na zmotno naziranje, češ da rod. Naloga »Partizana« je, da te rt’ »as ni profesionalizma, oziroma, j pozitivne tradicije razvija naprej in rt ni bil tako močno razvit, kakor 'dvigne našo orodno telovadbo na ne. arugcd. Takšno mišljenje je zelo ne- kdanjo mednarodno raven. Toda orod-
na telovadba kot vrhunska panoga nikoli ne more in ne sme škodovati množičnosti v naših društvih. Zato bi bilo popolnoma zgrešeno, če bi samo enostavno presadili tradicije izpred vojne v sedajnost in ne bi upoštevali pogojev, v katerih se razvija danes življenje. Splošna telesna vzgoja mora zajeti najširše vrste naših delovnih ljudi, vzgajati jih moramo s sredstvi, ki bodo napravila naše telovadce zdrave, krepke in disciplinirane, vendar je nemogoče, da bi bila zaradi tega orodna telovadba izključna prvina naše splošne telesne vzgoje.
Ob zaključku referata je tov. Polič poudaril, da je treba čim več operativnega dela prenesti na društva in pri tem naglasil, da moramo pri or. ganizaciji telesnovzgojnega življenja na terenu biti čimbolj iznajdljivi. Zato bo treba v bodočnosti stremeti, da ne bi v manjših krajih bilo vse telesno vzgojno življenje osredotočeno okoli »Partizana«, v katerem se lahko — če so za to dani pogojil — goji tudi kakšna športna panoga v vrhunskem smislu. Ob zaključku referata se je še dotaknil nekaterih vpra. Sanj materialnega področja ter omenil vlogo športnega tiska, ki mora bolje podpirati borbo vseh naših te-lesnovzgojnih organizacij za čim več. jimi uspehi ter povezovati naše splošno politično življenje s fizkul-turo.
Po referatu predsednika FZS tov. Poliča je podal predlog sekretariata FZS o reorganizaciji tov. Edi Srpan, ki je v izčrpnem referatu na osnovi dela in zaključkov državne konference FISAJ predlagal plenumu vrsto organizacijskih sprememb, med drugimi kot najvažnejše to, da se ukine Fizlcultuma zveza Slovenije in mestni
Naša Gorslta reševalna služba se vsestransko izpopolnjuje. Pred nedavnim je bil pod Jalovcem, v dolini Tamarja, prvi tečaj v državi za lavinske pse. GRS ima danes že 13 lavinskih psov, ki bodo v ve. liki meri pomagali reševalcem pri njihovem požrtvovalnem in napor, nem delu.
Jalovec pa bo v kratkem znova oživel. Ljubljanska Enotnost or. ganizira tradicionalni veleslalom na plazu pod Jalovcem, izpod Kotovega sedla.
LES, da vzpostavi državno-družbeni Organ za telesno vzgojo. Tako celoten referat ministra Poliča, kakor najvažnejše sklepe plenuma o reorganizaciji bomo priobčili v prihodnjih številkah.
Po referatih se je razvila precej zanimiva diskusija, v kateri so di-skutanti predvsem razpravljali o raz. nih važnih in perečih vprašanjih v
fizkulturni odbori ter predlaga vladi odnošajih med telesno vzgojno organi.
zcijo »Partizan« in posameznimi športnimi organizacijami.
Ob zaključku plenuma je član delovnega predsedstva dr. Danilo Dougan v imenu sestavnih organizacij podaril ministru Poliču in sekretarju FZS Serpanu krasni spominski davili, s katerimi so se jima naši fiz. kulturniki hoteli vsaj nekoliko oddolžiti za njuno dosedanje delo in trud v fizkulturni organizaciji.
Končana je uspešna skupščina »Partizana«, zveze za telesno vzgojo Slovenije
Osnovna naloga »Partizana« je razširjenje vaienega
n	V ■	V« V	|»
programa in piraje mnozicpsti
Protestna resolucija tov. Edvardu Kardelju
Delegati plenuma Fizkulturne zveze Slovenije enadušno po-zdravljamo Odločno stališče naše vlade in tovariša Tita, da se brez Jugoslavije ne more in ne sme odločati o usodi Trsta.
Prav danes je minilo 11 let, Odlcar so italijanske fašistične horde navalile na našo domovino. Na današnji dan se je pričela golgota slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov. Ni se še razkadil dim s pogorišč naših domov, niso se še posušile solze mater padlih talcev. nismo pozabili Gonarsa, Raba, Reničija in drugih fašističnih taborišč, preveč je bilo gorja, ki so ga povzročile fašistične zveri na naši zemlji, da bi ga lahko pozabili. Za vsa ta grozodejstva pa za. htevajo danes plačilo in nagrado, ki naj jo plačamo zopet mi s svojo krvjo in s ponovnim zasužnjevati jem. Pripravljeni smo bili. da v interesu mirnega sožitja dveh sosedov pozabimo vse to in smo Ponudili roko sprave. Naj vedo, italijanska vlada in tisti na za-Padu, ki mislijo, do bomo mi plačevali njihove vačune, da danes ni več predaprilske Jugoslavije in da bo vsakdo, ki bo prestopil našo mejo, občutil našo pest.	_	v. .
Nikdar ne bomo dopustili, da bi se kdor koli igral z našimi interesi in našim pravicami. To naj vedo v Rimu, v Londonu in Neiv Yorku tako, kot to že vedo v Moskvi.
Jugoslavija je močan branik miru, svobode in napredka v Evro-Pi, ob kateri se ustavljajo moskovski imperialistični apetiti. Prav Potovo pa bo delež jugoslovanske ljudske armade v obrambi Evrope desetkrat večji kot pa njenega zapadnega soseda, če pa italijanska vUidfj misli, da je s tem, ko je Italija postala član Atlantskega Pakta, prišel čas za nadaljevanje njene imperialistične politike in to. na naš račun, pa se globolto vara. Ne oni, ampak mi jmamo pr a. Pico postavljati zahteve. Kakšne pravice imajo Beneški Slovenci p Italijij Nobenih! To, kar se je dogajalo petindvajset let pod ‘ošiz-mem, se dogaja tudi danes ob podpori in pristanku zahodnih vlad.
Zahtevamo popolno enakopravnost Slovencev v coni A in slo. venski Benečiji, takšno, kakršno imajo Italijani v Titovi Jugoslaviji.
Pridružujemo se milijonom Jug oslov činov, ki te dni manifestirajo »° mestih, trgih in vaseh in kličemo:
*Tujega nočemo — svojega ne damo /«
Roke prdč od Trstal
Brez Jugoslavije se ne more odločati o usodi naših bratov’ ^ n,. Naj Sivi Komunistična partija Jugoslavije na čelu s tovarišem T>tom!	DELEGATI PLENUMA FZS
Ljubljana, 6. aprila. Za uvod v današnjo republiško skupščino »Partizana« je bilo zasedanje društvenih načelnikov in načelnic, ki so prišli iz vse republike. V obsežni diskusiji so obravnavali vse pomanjkljivosti in uspehe v dosedanjem delu, v posebni točki pa So se dotaknili vseh boioč’h naleg. Ob koncu so sprejeli vrsto zaključ kov, ki se nanašajo na izboljšanje vadbe v društvih, na smotrnejše delo pri vzgoji novega vaditeljskega kadra, r.a nujnost povečanja prizadevanj za politično in patriotsko vzgojo članstva te* Še na raz. širjanje vadbenega pr igrama, ki mora v bodoče zajeti večje štelo mladine v partizanskih društvih.
Takoj po končanem zbom načelnikov sel obvezno predvojaško vzgojo, na potrebo o
' L	.	,	!	..../< . n m ii «I za.*-,« t* trm m f/inornictiro PeCPhet
uvajanju izletništva in taborništva. Posebej je podčrtal nujnost navajanja mladine na življenje v prirodi. Ker pa je danes naprava urejenih taborišč še nedosegljiva za vsa društva, bo treba misliti na eno ali dvodnevno taborjenje v naravi- ali pa tudi samo preko noči, kar vse se da organizirati brez dragih šotorov.
MEDDRUŠTVENA TEKMOVANJA
BODO Z USPEHOM RAZGIBALA MLADINO
Inž. Brelih se je dotaknil nadalje najrazličnejših tekmovanj, ki potekajo od dru-
je začela republiška skupščina, ki je zase dala v dvorani doma Ljudike milice. Prisotne delegate in predstavnike frontnih organizacij je pozdra/.b inž. Miloš Brei.h, nakar je pozdravil s f.viščino tcv. Jaka Avšič v imenu Zvez? borcev, tov Ribičič v imenu pionirske organizaci.e. in v imenu Rdečega križa Slovenije tov. Šlibar. Vsi so poudarili velik pomen jr. od'učilno vlogo društev »Partiiana« pri vzgoji naše mladine.
Da bi skupščina kar najboje op-avila svoje delo, so dosedanji odgovorni funkcionarji že pred zasedanjem objavili v	,	.
»Telovadcu« svoja poročila, tako da je či- j štev pa do okrožij in same zveze, vendar tanje slednjih odpadlo. Posebno poročilo je poudaril, da bodo množice mladine je podal le predsednik inž. Miloš Brdih, 1 lahko zajela le tekmovanja med posamez-kjer je v celoti zajel vse probleme in zlasti mmi drustv’> »a kar m treba P“ebmh po-nilogUi stoje pred organizacijo. Uvo- «
doma je poiuiam velik značaj te esne ho,,, pritegniti k udejstvovanju in tekmova-vzgoje v današnji socialistični družbi, na- njem £jm ve£je štev;lo miadine, So nujno glasil moralni in fizični učinek telesnih p0trebni vaditelji, kar je trenutno najtežji vaj za vzgojo mladega človeka in ugotovil prob!em organizacije. Za resnično mno-dosedanje nezadovoljivo število mladine, ki , ži£no udejstvovanje bi pri nas danes .pose redno bavi s telesnimi vajami. Dejal je, j trebovali vsaj toliko izurjenih vaditeljev, da se v partizanski organizaciji udejstvu- kolikor ima trenutno organizacija vsega je le 4% nase mladine, medtem ko se jih ; članstva. Da se bo vsaj delno zadostilo tej-udejstvuje v športnih organizacijah še dosti j potrebi, je nakazal rjsel, naj bi naše uči-manj.
V nadaljevanju je izrazil zahtevo po bolj pestri vadbi, saj g ie tega zadovoljuje le malo število društev. Nakazal je, kakšen bodi program osnovne ljudske telovadbe, ki bi morala prodreti v sleherno naše naselje. Dejal je, da obstoji izredno velika izbira vaj — od vztrajnostne hoje in teka, plezanja, raznih skokov pa do smučanja in plavanja, kar vse bo lahko s pravilnimi prijemi zajelo k aktivnemu udejstvovanju množice naše mladine. Vendar pa je dodal, da qjora biti tudi takšna vadba, kljub temu da je pristopna vsakomur, urejena in načrtna. Opozoril je na razne borilne vaje, ki bi jih bilo treba posredovati v prvi vrsti vaški mladini, na redovne vaje, ki bi lahko delno nadomestile
teljske šole s povečanjem ur redne šolske telovadbe vzgajale učitelje, ki bi ob prihodu na svoja službena mesta takoj prijeli za delo v društvih. V ta namen bi bilo potrebno prilagoditi tudi učni načrt Zavoda za fizkulturo vsem potrebam v društvih, ako da bodo bodoči učitelji telovadbe lahko z uspehom pomagali v društvih. Na drugi strani pa je dejal, bo morala organizacija podvzeti najobsežnejše ukrepe za vzgojo novih vaditeljev. Nakazal je misel ustanavljanja rednih vaditeljskih šol, ti bi sprva sprejemale gojence v šolanje za šest mesecev. pozneje pa za celo leto.
Dotaknil se je vprašanja telovadnih dvoran in igrišč tet izrazil mnenje, da je treba ustanavljati partizanska društva povsod, in šek pozneje, ko t članstvo v polnem
razmahu gojilo primitivnejšo obliko telesne vzgoje, misliti na gradnjo objektov*-Hkrati s tem pa je nakazal potrebo po intenzivnejšem uporabljanju dvoran v zadružnih domovih. Pojasnil je tudi, da bo treba v obstoječih partizanskih domovih letos izvršiti s pomočjo podeljenih dotacij najnujnejša popravila, za prihodnja-, leta pa izrazil upanje, da bo omogočena {udi gradnja novih domov.
Po končanem referatu tov. Breliha se je razvila obsežna diskusija, ki je do podrobnosti razčistila vsa pereča vprašanja.
Skupščina je v nadaljnjem delu sprejela novi republiški statut in proračun v katerem so namenjena pretežna proračunska sredstva za dvig kadrov in izboljšanje gad-be. Delegati so se soglasno zedinili, da se prihodnje leto izvede v Ljubljani republiški zlet. Po končanih volitvah so bik še prečitane resolucije, naslovljene na tov. Kardelja in na CK KPJ, ki jih je članstvo pozdravilo z velikim odobravanjem. Za zaključek skupščine so bili prečitani še obsežni sklepi, ki so jih prisotni delegati soglasno sprejeli in o katerih bomo še poročali.
NOV IZVRŠNI ODBOR »PARTIZANA«
Predsednik: Polič Zoran Podpredsedniki: inž. Brelih Miloš, Rem-škar Tine, Hočevar Ciril, Trček Stane Načelnik: Savnik Tomaž Namestniki: Gregorka Boris, Burja Stane, Primc Vekoslav,
Načelnica: Vazzaz Jelica Namestnice: Kruhar Zdenka, Šifrer Lidija, Zet Marija Tajnik Senica Viktor Prosvetar: inž. Brelih Miloš Gospodar: Hojkar Viktor Gradbeni šef: Pavšič Pero Zdravstveni referent: dr. Ahčin Marij Statističar: dr. Šifrer Živko Nadzorni odbor: Grilc Konrad, Krže Mica, Štemberger Drago, Jenko Marjan, dr. Pavlič Marjan
Disciplinski odbor: Kutin Franc, Svetic Baldi, Berk Franc, Ribnikar Miran, Vrhove Pavla
Častno razsodišče: Rudolf Rudolf, Pa-ternost Metod, Nove:" Alojz
Člani odbora: dr. Vertovšek, dr. Celestiha Miran, Kobal Boris, Ogorelec Janez, Serpan Edi, Lindtner Viktor, Rupnik Karl, Cilenšek Vitomer, Vončina Karlo, Logar Lado, Kelnar Jože, Pertot Janez, Jurca Boris, Pristov Janez, Molnatič Janez, Glo-vič Peter, Dragaš N.
MM je še p9ii!3klj!¥9iii mm ii miirai
organizacije ..Partizan" v celjskem okrožju
Ob skromni udeležbi 40 delegatov in predstavnikov le nekaterih oblastnih in političnih organov je bila v nedeljo v Celju okrožna skupščina »Partizana« Celje. Iz izčrpnih poročil, ki so ob ravnavala problematiko terena celjskega okrožja v zvezi s pismom CK KPJ in plodne diskusije delegatov samih, je bilo ugotovljenih mnogo napak v delu naših društev, n- drugi strani pa je skupščina zopet pokazala, da lokalni odgovorni j akt or ji ne kažejo pravilnega odnoia do dela društva »Partizana«.
Na teienu samem je opaziti trenja med društvi »Partizan« in SKUD, zlasti tam, kjer društva razpolagajo z domovi. Na našem podeželju se danes še marsikje po predstavnikih drugih organizacij zapostavlja skrb za razvoj splošne telesne vadbe in se forsira le delo SKUD, češ da je važnejše kulturno udejstvovanje naših ljudi. Takšno gledanje je vsekakor nezdravo in verjetno temelji to mišljenje še iz suženjske dobe, ko se je fizično delo zapostavljalo. Danes moramo razvijati splošno kulturo našega človeka, kateri prištevamo po vsej pravici tudi telesno kulturo. Tudi šole z učiteljskim kadrom nudijo v območju celjskega okrožja premalo pomoči pri razvoju društev. Odtod ;zvira tudi velika slabost, ki temelji na nedelavnosti celo večjih pokrajin kot v krškem in šostanjske. okraju. Lep odnos do društev je pokazalo učiteljstvo v Hrastniku ter profesorski zbor v Laškem in Žalcu, ki so se v velikem številu .vključili v društva. Prevel a abstinenca učiteljstva se kaže prav v podeželskih industrijskih krajih kot na pr. v Št. Pavlu in Polzeli.
Vrsto slabosti pa je iskati tudi v društvih. Marsikje so društva »Partizan« zašla v povsem nesporno smer udejstvovanja, skrb za splošno telesno vadbo pa so zanemarjala. Tako je na pr. v Štorah, močnem industrijskem centru, iz obstoječega telovadnega društva prešla vsa dejavnost društva s funkcionarji vred v športno aktivnost in danes o nekem telovadnem društvu ne moremo več govoriti. V isto smer je šlo tudi delo v Kozjem, kjer se pa že delovanje usmerja v pravilen tir. Na drugi strani pa je v okrožju nekaj društev, ki so zašla v nasprotni ekstrem (samo telovadba na orodju) in so povsem zanemarila vsa tista bogata sredstva telesne vadbe, ki napravljajo vadbene ure res pestre m zanimive. Tu mislimo predvsem na gojitev atletike, smučanja, plavanja in osnove Športnih iger.	Skupščina je ugotovila, da je v
okrožju premalo vaditeljskega Jcadra in Jse ta ni na zadostni kvalitetni višini. Okrožje ima formalno sicer dve plačani inštrukto-
rici, vendar jih TZS razporeja večinoma na terenu izven območja okrožja, tako da dejansko celjsko okrožje od obeh nima mnogo koristi. Društva so doslej v premajhni meri izkoriščala vsa propagandna sredstva za razvoj telesne vzgoje. Javni nastopi in razna društvena in meddruŠtve-tekmovanja, ki na eni strani vzgajajo v 1	'
TEČAJ JIU.JITSA
Ljubitelje jiu-jitsa opozarjamo, da se bo ta teden začel spomladanski začetniški tečaj na učiteljišču, Resljeva e. 10. Vpišete se lahko vsak dan isto-tam pri služitelju.
članstvu društveno zavest in pripadnost, na drugi strani pa kažejo našemu ljudstvu uspehe dela, so skoraj že povsem zamrla. Največja aktivnost se je pokazala v prirejanju društvenih akademij, kjer pa je število nastopajočih vedno preveč omejeno na ozek krog kvalitetnejšega članstva. V društvih samih vladajo tudi precejšnje organizacijske slabosti, ki se kažejo zlasti v statistiki, evidenci, finančnem poslovanju in v splošnem organizacijskem društvenem delu. Vsa moštva se bore za osnovna finančna sredstva, ki jih potrebujejo za svoj obstoj. Doslej so bila deležna le minimalnih podpor s strani lekrinih faktorjev. Okrožni odbor pa od svoje ustanovitve po letu 1948 ni dobil niti dinarja pomoči od naših oblastnih, političnih in družbenih organizacij ter podjetij. V takšnem pojmovanju s strani merodajnih krogov na organizac.jo »Partizan« ne vidimo garancije za njen uspešnejši razvoj.
Tudi na dejstvo, da naše deh vršimo predvsem zaradi krepitve zdravja našega dorašcajočega rodu, se je v naših društvih
precej pozabljalo. V Laškem so na pr, v teku 8 mesecev imele razne organizacije v telovadnem domu kar 48 raznih prireditev, kar vsekakor ne mote biti v skladu s higieno prostorov, kjer se naj izživlja naša mladina. V Hrastniku pa je bil problem že tako pereč, da je zdravstveni referent celo prepovedal redno vadbo v telovadnici. Vsekakor vladajo takšne razmere tudi še v drugih krajih, iz katerih pa, žal, ni poročil.
Na skupščini se je mnogo razpravljalo tudi o pomanjkanju strokovne literature. Vsi delegati so se negativno izražali o »Vodniku«, ki razen »talne telovadbe« tov. Jeločnika, in v prejšnjih letih nekaj praktičnih navodil za smučanje, ni prinesel nobenega praktičnega materiala za strokovno izpopolnjevanje našega vaditeljskega kadra. Sicer ne vemo, kakšne visoke cilje zasleduje to glasilo, vsekakor pa bi že po imenu revije sodili, da bi naj pomagalo našim preprostim kmečkim in delovnim ljudem, ki opravljajo vaditeljske posle na našem terenu, širiti strokovno obzorje in jim dajati praktičen material za delo v društvih. Če »Vodnik« ne zasleduje takih ciljev, potem je treba organizirati novo glasilo, ki bo res služilo kot »Vodnik« našim preprosti m in delavoljnim ljudem.
To so osnovni problemi, ki so jih jzna-Šali predstavniki 49 društev in okrožnega odbora. Prepričani smo lahko, da bo nov okrožni odbor, ki je bil bistveno spremenjen, z delavnostjo vseh društev in ob pomoči merodajnih činiteljev naših oblastnih in družbenih organizacij zmogel v letu 1952 uspešneje razvijati naloge, ki se postavljajo pred organizacijo »Partizan«.
J. K.
Visoka zmaga mariborskih boksarjev
Ljubljana, 6. aprila. — V prijateljskem dvoboju med ljubljanskim Triglavom in mariborskim Železničarjem, ki bi naj dal jasno slika 5 moči obeh vodilnih slovenskih boksarskih klubov, je zmagol sinoči mefriborski Železničar z visokim rezultatom 16 :k ter tako potrdil, da je vzel trening svoje ekipe resno in si ustvaril dokaj solidno moštvo, ki je zelo izenačeno in ima v svojih vrstah nekaj dobrih boksarjev, ki jih čaka še lepa bodočnost.
Presenetila je slaba postava Triglava, ki je postavil zelo pomlajeno ekipo, ki še ni dorasla nastopom težjega značaja. Iz nerazumljivih vzrokov niso nastopili člani prve ekipe, ki jih drugače stalno vidimo v ringu: brata Mikluša, Mencej, Brste, Vilhar, Ažman in Koprivnik so bili tokrat (dsotni in seveda se mlada ekipa ni mogla uspešno zoperstaviti dobro iz-vežbanlm Mariborčanom, škoda, da ni bil Triglav kompleten, ker bi v tem primeru videli dobre borbe, kar je tokrat, žal, izostalo.
Borbe same niso bile zanimive. Najlepše srečanje večera je bila borba med mladim, nadarjenim Prešernom (Triglav), ki je svojega rutiniranega nasprotnika Milovanoviča zasluženo premagal po točkah. Prešern je mlad boksar, ki še mnogo obeta in je v kratkem času pokazal izreden napredek.
Žal odlična mariborska boksarja Jezernik in Tomažič nista imela nasprotnika in tako nista imela prilike, da pokažeta svoje znanje. Posebno bi se izkazal Jezernik, ki je vzoren boksar in katerega odlične sposobnosti so ljubljanskemu občinstvu že znane. Železničarjevi novi člani iz bratskih republik (Grujič, čonkic, Milovanovič) niso pokazali tega6 kar smo od
njih pričakovali. Posebne je razočaral Grujič, ki kot prvak Srbije ni pokazal velikega znanja. Mladi Šauperl sc bo še razvil in se mu obeta še lepa bodočnost. Žurman tokrat ni pokazal vsega svojega znanja. Malo preveč nakazuje nameravane udarce in udar. je preveč nečisto. Triglavani so imeli
v svoji ekipi tri novince, ki so pre
Ekipi Enotnosti na čelu lestvice rokometne Sige
Še vedno surovi izgredi med igralci na tekmah
OSLO 1952
dni je izšel šesti zvezek »Male
biblioteke »Narodnega športa?, kjer 69 objavljenih precej zanimivih reportaž s VI. zimskih olimpijskih iger, ki so bile letos v Oslu. Brošura je bogato ilustrirana z izvirnimi posnetki z olimpiade in ima naslov »Oslo 1952*.
To zanimivo brošuro lahko kupite pri kolporterjih. Zaradi omejene naklade pa priporočamo, da jo pravočasno naročite pri administraciji »Male biblioteke«, Zagreb, Palmotičeva ulica 5.
PROTEST ŽELEZNIČARJA ZAVRNJEN
Kot smo že poročali, je ljubljanski Železničar vložil protest proti verifikaciji tekme Rudar : Železničar iz II. kola republiške lige z utemeljitvijo, da je sodnik Kukanja kršil pravila nogometne igre in tako oškodoval njihovo moštvo. NZS pa je na osnovi poročil službujočega delegata in zaslišanja sodnikov ugotovila, da so bile navedbe Železničarja v protestu netočne ter je bil protest zavrnjen kot neutemeljen, tekma pa verificirana z doseženim rezultatom 1:0 v korist Rudarja.
Danes le bilo v Ljubljani odigrano drugo kolo polzvezne lige. Oba sreča, nja sta bila na igrišču Železničarja, ki je bilo suho in zelo dobro za igro. To je v veliki meri vplivalo na kvaliteto obeh iger, ki so bili zelo živahni in precej boljši kot oni v I. kolu. Obsoditi pa moramo nešportne izpade posameznih igralcev, ki poizkušajo z grobostjo nadoknaditi pomanjkljivo tehniko.
da so posamezniki že pozabili in Levičnik, pri Enotnosti pa Pavšič, Vovk
in Guberinič. Gole -o dosegli: Vidic 5, Pavšič 4, Guberinič 1 za Enotnost ter Novak 4, Trnovec 3, Mihajlovič 2 in Friedl 1 za Krim. Sodnik Kastelec je imel precej težko delo, vendar ga je opravil uspešno in avtoritativno.
Izgleda, da so posamezniki že pozabili na težke, toda pravične kazni, ki so jih prejeli v jeseni nekateri nešportni igralci in bo DO moral že takoj sedaj z eksemplar-nimi kaznimi napraviti red na igrišču. To je toliko bolj potrebno, ker sta oba izključena igralca znana suroveža brez vsake športne vzgoje. Takim nediscipliniranim igralcem ni mesta na naših igriščih. Obsodbe vredno je tudi pobalinsko zmerjanje in zafrkavanje nasprotnih igralcev, proti kateremu bi morali sodniki odločneje nastopiti. Vendar ne smemo misliti, da bosta DO ali zbor sodnikov sama izkoreninila te napake. Največja odgovornost leži na trenerjih in vodstvih posameznih sekcij. Ti so prvi odgovorni za športno vzgojo svojega članstva, vendar, žal, posvečajo temu premalo pozornosti. Morda ne bi bilo napačno, če bi se DO nekoliko pozanimal tudi za delo teh ljudi, ki so predvsem odgovorni za red na igriščih.
ENOTNOST II. : KRIM 10:10 (4:4)
Obe ekipi sta nastopili nekompletni. Krim z 10 igralci, Enotnost pa z 9. Igra je bila zelo živa in razburljiva, saj se je rezultat neprenehoma menjaval. Škoda je samo, da je prišlo do več grobih prekrškov ter je bil sodnik prisiljen izključiti Mediča in Zaplatila, igralca Krima. Neodločen izid je ponoven uspeh II. ekipe Enotnosti. Obe ekipi sta zastreljali veliko število ugodnih situacij, kar je bilo i.ekoliko tudi posledica lahke žoge. Pri mladih igralcih Enotnosti smo opazili viden napredek, zlasti pri Stražišarju, ki je igral znatno bolje kot preteklo nedeljo. Igralci Krima so igrali slabše in precej pod svojimi možnostmi. Z nekoliko več discipline in boljšo kolektivno igro bi Krim lahko dosegel lepe uspehe, saj ima v svojih vrstah več zelo dobrih igralcev. Najboljša sta bila Novak
ENOTNOSTtŽELEZNIČAR 8:3 (5:1) Obe ekipi sta zaigrali znatno bolje kot prejšnjo nedeljo. Videli smo več lepih kombinacij, toda obe ekipi sta dokazali, da ne znata zaposliti igralce na krilih. To je ustvarjalo nepotrebno gnečo v sredini igrišča. Vsled take igre tria so krila nepotrebno prihajala v sredino in še bolj poveča-vala zgoščenost igralcev. To velja zlasti za Enotnost, ki ni znala izkoristiti hitrega Wagnerja na desnem krilu, medtem ko se je Vatovec večkrat »zmotil« ter se znašel na nasprotnem krilu. Trio Železničarja je to pot zaigral precej bolje po zaslugi Lenarta, ki je vnesel v igro veliko živahnosti in se uveljavil kot edini uspešni strelec v ekipi. Oba krilna igralca za trio Železničarja sploh nista obstojala. S tako igro seveda ni mogoče doseči večjega uspeha. Obe obrambi sta zadovoljivo opravili svojo nalogo. V celoti sta bili ekipi bolj ali manj enakovredni ter je relativno visoka zmaga Enotnosti predvsem posledica odličnega vratarja. Najboljši igralci so bili: Kovač in Kren pri Enotnosti ter Lenart in Rihar pri Železničarju. G Jt so dosegli: Papež 4, Žabkar 2 in Djurdjevič 2 za Enotnost ter Lenart 3 za Železničarja. Tek-; mo je sodil Breznik objektivno, vendar z j manjšimi napakami.
LESTVICA
Enotnost I. Enotnost II. Krim Železničar
19:10
16:16
17:21
9:14
(V končnem plasmanu tekme igrane z Enotnost II. ne bodo upoštevane.)
Po II. kolu se nahajajo na čelu lestvice strelcev: Papež (E) 11, Novak (K) 7, Vidic- (E) 6, Trnovec (K) 4, Pavšič (E) 4 itd.
Mitja Vidic
Ljubljančani — pozor!
Z današnjim dnem bomo ugodili vsem športnikom in ljubiteljem Športa z dostavljanje lista z raznašalcem v zgodnjih jutranjih urah na dom. S tem bomo ustregli vsem nestrpnim čitateljem, ki so doslej naš list prejemali po pošti šele opoldne ali pa ga kupovali pri prodajalcih Časopisov po ulicah. Tisti, ki še niste naročniki »Poleta« morda iz vseh teh navedenih razlogov, pohitite z naročilom pri Upravi »Poleta«, Likozarjev! ul. prov. IV.
UPRAVA »POLETA«
stali svoj ognjeni krst v ringu: mlad Gorlov je še brez vseh izkušenj, ven dar se je podal v borbo z velikim za upanjem vase in srčno; Semič je tudi prvič stopil v ring. Kljub porazu jc ugajal in bo uspel, če bo vzel treninge z vso resnostjo. Sotler se je zelo čvrsto zoperstavil rutiniranemu Kousu, ki je komaj zmagal po točkah.
POSAMEZNI REZULTATI muha: Košir (Triglav) zmaga po točkah, ker je Šauperl (Žel. M.) prekoračil težo.
bantam: žurman (Žet. Mi) premagal V° točkah Kosa (T).
k perolahka:	Jezernik (ŽM) zmagal brca
lahka:	Grujič (ŽM) zmagal s tehničnim
k. o. nad Gorlovom.
poluvelter: Kous (ŽM) premagal po toč* k ah Soklerja.
welter:	Prešeren
točkah Milanoviča.
polusrednja:	ConkiC
točkah Potokarja.
» tPz,«. n
(Triglav) premagal p° (ŽM) premagal V°
srednja: Tomažič (ŽM) zmagal brez bor' be.
polutežka: Žohar (ŽM) premagal s tchnic' nim^ k. o. Prezlja.
težka: Tihole (ŽM) pi omagal v prvem kolu s tehničnim k. o. Semiča.
Dvoboj je bil izveden v dvorani kina Litostroj. Žal je dvoboju prisostvovalo le malo gledalcev.	Pušenjak
ASK premagan v Zagrebu
Zagreb, 6. aprila. Pred 400 gledalci s o danes v dvorani velesejma igralci Lokomotive ekipo ACXZ 1	*
5:26
premagali ligaško ekipo AŠK iz Ljubljane z rezultatom 52:46 (15:26). Koše za lokomo' tivo so dali Vujič 9, Rudelič 3, Čabakovi* 19, Kajnih 9, Sinkovi® 5 in Marincelj 2, z* ASK pa Kristančič 18, Šerbec I. 10, Pavlov^ 6, Fugina 8, in Lampič 3. Sodila sta špeljak in Tončič iz Zagreba zelo slabo. Od Ljub' ljančanov so debro ig-ali Kristančič, Šerbec I in Pavlovič, od domačih pa Čabakovic*
V	nadaljevanju turneje Mornarjevih pla' valcev na Švedskem so jugoslovanski plavali dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov. Tako je v Jonkopingu Trojanovič v plavanju n« 200 m prsno s časom 2:43.3 premagal Pandur' ja 2:44.1, Žuvela je zmagal na 400 m prosto s časom 5:07.3, Škanata pa na 100 m hrbtno 1:08.2. Waterpolisti so premagali domačo ekipo s 14:0 (10:0).
V	Borasu pa so plavalci splitskega Mor' naria dosegli zopet odlične rezultate. Tako moramo omeniti zelo dober čas TrojanoviČO na 100 m prsno 1:11.2, Franjkoviča na 100 m prosto 1:01.8 Trojanoviča na 200 m prsno 2:41.6 in končno škanate, ki je s časen* 1:06.9 izenačil rekord. Mornar ie proti nflF boljšemu švedskemu klubu EIfsborgu, v ka' terem je igralo 5 državnih reprezentantov* dosegel zmago z rezultatom 8:5 (3:2).
v	UPORABLJAJTE ŠPORTNO IN TELOVADNO OPREMO TOVARNE
77	
ni	BEGUNJE
TT	PRI LESCAH
MARGERV MILLER:
Jce £>c>uis
Ob koncu dvanajste runde je v areni zavrelo. Stari Irec je Louisa udaril z močnimi levimi haki, ki so padali drug za drugim po Joeu. Ko je zadonel gong, je bil Louis pošteno utrujen. — Skoraj na robu poraza.
Edina možnost za ohranitev naslova je bila obramba s knockoutom. Oba sodnika sta namreč Billyju prisodila mnogo več točk po rundah. Niti izguba zadnjih treh rund ni mogla več ogrožati njegove zmage po točkah. Ko je zadonel gong, so Louisu še vedno zvenele v ušesih Blackburnove besede: »Zmagati moraš s knockoutom. Samo tako lahko še ubraniš svoj naslov!«
V Joeu je vzkipelo, Z levim jabom je Billyja tako udaril, da je začel le-ta krvaveti iz nosu. Irec je skočil nanj in ga obsul s točo udarcev v upanju, da bi uničil še zadnji Louisov naskok. Toda Louis ga je odbil...
Zdaj je Joe omajal Conna s strahovitim uppercutom. Billy je samo za trenutek pozabil na kritje — in že je bilo po njem. Joe ga je obsipal izmenično še z levimi jabi n haki. Udarci so se vrstili tako hitro drug za drugim, da jih ne bi mogel nihče prešteti. Ko pa 'e Louis slednjič sprožil še svoj desni crocbe, se je Conn zvalil na žimnico z obrazom obrnjenim v tla. S sodnikovim »deset« in »out« so se razblinile kot milni mehurčki tudi Connove sanje. Občinstvo je še stoje klicalo črnemu šampionu — in tudi njegovemu tekmecu, ki bi ga bil prav kmalu spravil ob legitimacijo svetovnega prvaka.
23. »DOMOV GREVA«
Ko je Louis zapustil po srečanju s Connom boksarski ring, se je sestal z menažerjem Roxboroughom. Zdelo se je, da je detroitski pravnik ie vedno razburjen zaradi tako klavrne Louisove zmage nad Connom.
Joe se mu je zasmejal: »Kako je s teboj Roxy? Pa menda res nisi od same razburjenosti raztrgal svoje cigare?«
Joe pa le ni bil tako veder in vesel, kot naj bi kazale te njegove besede. Predobro se je zavedal, da bi ga bil Conn prav kmalu spravil ob tako težko priborjeni naslov. Ko se je nedolgo za tem razgovarjal v svoji sobi z novinarji, je priznal, da je v zadnjem času boksal preveč pogosto in da si želi še pred septembrskim srečanjem, v katerem naj bi bil njegov nasprotnik Lou Nova, daljšega počitka.
Po odmoru pa se je Louis spet napotil v svoj trenlnški tabor. Marva je izrazila željo, da bi ga prav rada pospremila do tja. Toda kako jo je jezilo, ko Louis ni hotel slišati niti besedice o tem. Ona pa je le vztrajala pri tej svoji zahtevi; rada bi bila vedno pri njem. Rada bi uživala z njim v njegovi slavi in mu ob vsaki priložnosti izkazovala pozornost kot resnična žena. Le s težavo je doumela, zakaj je Joe noče vzeti s seboj.
Za Marvino zahtevo pa je prav kmalu zvedel tudi Jock Blachburn. Stari učitelj je dobro vedel, da je najbolj gotova pot, ki pelje v poraz, privolitev, da bi boksarja spremljalo do treninškega tabora žensko bitje. Neki zanesljivi trener pa je nekoč izreke! o tem tudi svojo poslednjo sodbo: »Če pride do treninškega tabora žena, potem ni več mogoče govoriti o tteninškem taboru!«
Joea pa je vendarle jezilo, ker Marvi ne more in tudi ne sme izpolniti njene neznanske želje. Po srečanju s Connom bi jo rad videl v Chikagu. Do snidenja z njo pa le ni prišlo, ker se ga je Marva zaradi užaljenosti z vso odločnostjo odrekla. Počutila se^ je Jle preveč zapuščeno in zanemarjeno. V svoji jezi in obupu pa je š!a še dlje — zahtevala je ločitev zakona, pri čemet je seveda omenila kot glavni vzrok zanj — Louisovo krutost.
*
Joe je igral ravno golf na detroitskem igrišču, ko se je nedaleč stran na cesti ustavil avtomobil. Iz njega je skočil eden zelo znanih novinarjev in je urnih korakov ubral preko igrišča do Louisa. Ko se mu je približal, je rekel: »Louis, vaša žena je pravkar zaprosila za ločitev. Kaj boste storili?«
»Kaj?« je zategnil Louis.
»Ločila se bo. Pravi, da z vami ne more živeti!«
Joe Louis, ki je še vedno držal v rokah palico za igranje golfa f tega »vsevedneža« gledal z velikim nezaupanjem. Slednjič pa je rekel:
»Tega preprosto ne morem verjeti. Morda pa le ni tako hudo-* Potem je malo pomolčal in spet vprašal: »Zakaj govori, da nisefl’ zanjo? In zakaj ne bi bil?«
Louis se je hitro odločil, da se ločitvi zakone ne bo upiral. »Če >e zdi Marvi življenje ob boksarju neznosno,« je menil, »tedaj je re$ nimam pravice zadrževati ob sebi. Če noče biti več moja žena, je ** temu tudi ne bom silil.«
Pozneje pa se je Louis temeljito premislil. Menažerji so mu bil* razen drugega povedali tudi to, da Marva zahteva polovico njegovega premoženja in tudi polovico denarja, ki si ga bo v bodoče prislužil t
boksom. Joe, ki še zdaleka ni imel toliko finančnih sredstev, sploh >’j mogel privoliti v te njene nemogoče zahteve. V njem pa se je pO$M
v i ..	vi ........• *	• _ i • n__________	____	...	---:
V.V.	1 r ,	'
Še bolj utrdilo prepričanje, da je Marva storila ta svoj korak v )tZ in da ni plod treznega premisleka. Z željo, da bi se spor med njin13 uredi 1 mirno, je Louis vso zadevo izročil sodišču v Chicagu.
Do ločitve pa le ni prišlo, ker sodišče ni moglo doseči oboje-stranske privolitve. Ko se je Louisu zdelo, da govori njegov advoka1 proti Marvi s preveč ostrimi besedami, se je vljudno obrnil k njen11*
in ga poprosil, naj ne bo tak. Marva je pozneje novinarjem izjavil3-
-	• v „ i ,_____ 1 _ v- ___________________....	TjZ
»Človek mora imeti, če zahteva ločitev, vendarle tehten vzrok. J3* pa tega vzroka nisem imela.«	.
Ko se je naslednjega dne zjutraj nadaljevala razprava, nista hote1-niti Joe niti Marva o ločitvi slišati niti besede več. Izrazila sta želi0-da bi se o vsem rada sporazumela v pisarni sodnika Dtvighta S. Bobe3-V pičli uri je bilo zadeve konec. Joe je prišel iz sodnega poslopja sku' paj z Marvo,
»Kaj se je zgodilo?« so se vpraševali novinarji, medtem ko fotoreporterji hiteli snemati veselo dvojico.
»Kakor vidite,« je rekel Louis veselo, »praznujeva danes že drugič svojo svatko.« Tedaj je svojo ženko dvignil in jo v narori prenesel čez prag sodne palače.
»Domov greva!« je še dejal začudenim reporterjem.
>
i 1
1
Škanata 1:06,9 na 100 m hrbtno j
MULEJ ZMAGAL NA PLATKU
Reka, 6. aprila. — Tudi letos so hrvaški zirali tradicionalno tekmo v veleslalomu na znanem Platku. Za to tekmovanje je bilo med vsemi našimi alpskimi smučarji izredno za. nimanje, zato so se tudi zbrali v velikem številu. Vreme tekmovalcem ni bilo naklonjeno, čeprav je v tem predelu naše države kar lepo, saj se v vznožju te vzpetine že odpirajo prvi hoteli in domovi za turiste, ki hočejo preživeti na morju svoje proste dni, je• bila vzdolž proge gosta megla, ki je zelo ovirala vse tekmovalce.
t Poleg naših mednarodnih in drugih 1 mesto. Tu bi znova omenili, da mO. tekmovalcev so bili na startu tudi tri- ramo naši mladini nuditi vse mož-
funkcionarji organi- j nično boljše pripravljena, na kar bo-
n/ne/m. Pln.t.hti	to dn rnnrnli rircrfl.mzfltnrii v	rp
je avstrijski mojstri: Senger, Nogler German in Hening. Prisotnost Sen-S^-ja je dala celotni prireditvi še to. ‘ko večji poudarek, saj vemo. da je tekmovalec eden najboljših sve-ovnih mojstrov prav v tej disciplini. ^Sodila pa se je neljuba organizacijska pomanjkljivost v času, ko je Sen.
vozil v izredno lepem slogu, ča-jttierilci niso imeli kontrole in tako :e. tekmovalec ostal, ne da bi bil oce. Jen. Vsekakor je to precej groba JJPaka, vendar se lahko tudi ta pri-?**'> če nismo dovolj pozorni. Od na-3' tekmovalcev je danes navdušil -Vilne ljubitelje tega športa Mulej We. Bil je boljši od drugoplasira.
Nogler ja za dobrih 5 sekund. ,lu*ej je na današnjem tekmovanju ,ilova dokazal svoje velike sposobno.
Njegova vožnja ni bila toliko Vegana kot navadno, nasprotno, da. je dokazal, da dobro pozna sigur.
Znova bi na tem mestu pouda-j lep uspeh Pračka Cirila, ki nas J,® v letošnji sezoni že večkrat prijet. Presenetil. Omenili bi tudi smolo
zaradi
- - - - - —,... uvnv.iu.o zgrešil s .s v o j Lr « se zato moral zadovoljiti z 8. me.
stom.
Tudi mladinci so pokazal: lepo zna. lf> in velik napredek. Najboljši je j,- Janc Milan, član ljubljanske .hotnosti, ki bi z doseženim rezulta. 111 dosegel med člani kar enajsto
štefeta, ki je v progi p°ste megle nekoliko zgrešil »si
Jje
til
'm c smuških poletih y Ohers-doifu
---- srno uneJi priliko ogledati
Ljubljani dva zanimiva športna filma: o prvem mednarodnem tednu smuških

Oberstdorfu in film o športih
*°letov
žDA-
*** o smuških skokih v Oberstdorfu je djH fi’m o mednarodnih športnih prire« ah v Zap. Nemčiji, ki smo ga gledali je °svoboditvi pri nas. Pokazal je vse, kar d*r3„0snova smuškega poleta in zato prav - 9£Ocen ----—:— »•; x ~ii:~
vsem onim, ki želijo dobiti vpo«
Iz f to njijmlajšo smučarsko disciplino. Ij^ Ulma lahko spoznamo dvoje osnovnih j v drže skakalcev v poletu in to:
Dri , a-(alcc drži iztegnjene roke kot ptica Lni etu (drža skakalca Dan Netzella in 2t0 Tauna):
‘Skakalec drži roke ob telesu, z dlanmi kal krmari kot riba s plavutmi (drša ska« jJa Dacschcrja).
tQ a filmskem traku so prikazani konstruk« tcV skakalnice Heini Klopfer ter cela vrsta ilri,1?0ya^cev» od Seppa Bradla do Tonija ^»cherja.
a0uruSi film pa ilustrira nekaj športnih pa; in? Z ZDA in to: kegljanje, golf, jadranje, °‘ 1-thanje in tenis.
“* filma sta poučna in zanimiva Po; lj. av'ti moramo gesto prireditelja PD Ljub; l.j.vV.roatica, da je zadnje predvajanje v Vin Jani v ponedeljek 7. aprila ob 14.30 v J. "'"»tografu Sloga namenil mladini z zni= "° vstopnino.
nesti razvoja, torej tudi težja tekmo, vanja.
V soboto so organizatorji pripravili tudi propagandno tekmovanje v sinu. čarskem teku za članice. Na 10 km dolg: progi je zmagala naša znana mednarodna tekmovalka Birko Nada. Med te se je vključila tudi naša najboljša alpska vbzačica Urbar Nada, ki je dosegla kar lep rezultat.
Proga veleslaloma je bila dolga 1300 m, višinska razlika 320 m, nameščenih pa je bilo 30 vratič. Proga jie bila lepa, vendar bi bila lahko teh-
Zvezna nogometna liga
do morali organizatorji v bodoče še bolj paziti. Gledalci so bili s prire. ditvijd zelo zadovoljni. Vseh je bilo nad tisoč.
Rezultati: člani: 1. Mulej Tine (P) 1:18,4, 2. Nogler Hermaii (Avstrija) 1:24,1, 3. Cvenkelj Franc (P) 1:26,0, 4. Sevčnikar Ivan (Polet) 1:26,4, 5. Praček Ciril (G) 1:27,2, 6. Magušar Marjan (K) 1:27,3, 7. Ilija Jože (T) 1:27,4, 8. Štefe Janko (Lj.) 1:28,1, 9. Vovk Milan (G) 1:28,4, 10. Bertoncelj Jože (G) 1:31,1 itd.
Mladinci: 1. Janc Milan (E) 1:33,2, 2. Klinar Jože (G) 1:39,0, 3. Šober Dušan (Polet) 1:44,0 itd. — Vseh mladincev je tekmovalo dvanajst.
Tek na 10 km članice: 1. Birko Nada (Mrkopalj) 41:53, 2. Muvrin Zdenka (Delnice) 48:03, 3. Hundrič Gertruda (Lokomotiva) 48:13, 4. Ur. bar Nada (E) 55:51.
4, itiofat svetovno prvenstvo
v rokoinetu v tjibljani
Dne 4. maja bo na stadionu Odreda ena naj več jih športnih prireditev v naši državi, pričelo se bo svetovno prvenstvo v rokometu pod pokroviteljstvom častnega komiteja, ki ga sestavljajo minister vlade LRS in predsednik Sveta za zrr si in kulturo, tov. Boris Ziherl, min ster za finance LRS in predsednik Zveze za telesno vzgojo »Partizan« tov. Zoran Polič, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije tov. Rudolf Janko, predsednik MLO za glavno mesto Ljubljana tov. Jaka Avšič in komandant mesta Ljubljana polkovnik tov. Klajnšek Jože Vasja.
Zadnje svetovno prvenstvo je bilo leta 1948 v Parizu in naša država se tega tekmovanja še ni udeležila, ker se je rokomet pri nas šele po vojni pričel razvijati.
Velik uspeh naših rokometašev, ki so beležili lansko leto na turnirju v Belgiji štiri zmage nad državnimi prvaki švedske, Avstrije in Švice, nam da upati, da nas bodo tudi na
Visoke zmage favoritov
I. SKUPINA
Zagreb : Sarajevo 3:2 (2:1)
Igrišče Dinama v Maksmiru, predtekma glavne tekme Dinair -> • Lokomotiva, gledal« cev 12.000, sodnik Erlich iz Ljubljane, strel« ci: Jurišič v 22 in 28. ter Rezar v 78. min. za Zagreb, za Sarajevo pa Živkov v 14. in Habič v 66. min,
Zagreb, 6. aprila. Tekma je bila hitra in temperamentna, polna razburljivih situacij, ostiih startov in preciznih potez proti vra« tom. Sarajevo je takoj v začetku izvedlo nekaj premišljenih kombinacij in je po v o« dilnem golu imelo očitno premoč. V na« daljevanju igre pa so domači igralci pošto« pom a prehajali v protinapade ter so bili pred koncem polčasa popolnoma v premoči. Poleg dveh odličnih golo *, ki jih je dosegel Jurišič so imeli še nekaj ugodnih pritožno« sti.
V	drugem delu je bila igra še bolj živahna in premišljena. Najprej so imeli prednost domačini, ki so izvajal pogoste napade na vrata Sarajeva. Toda ko je Habič izenačil rezultat, je prišlo do spremembe in je igra postala enakovredna Možnosti sta imeli obe moštvi vendar sta zapravili več ugodnih priložnosti. Realizirana je bila le ena. ko je Rezar od prečke odbito žogo plasiral poleg Pejaka v mrežo,
V	začetku drugega polčasa je sodnik Er« lich k je dobro vodil tekmo, izključil iz igre Glavoševiča zaradi namernega udarjanja nasprotnika. Čeprav je bilo Sarajevo zaradi teg«\ handicapirano, je v drugem delu tekme predvedelo zrelejšo igro.
Mateško Bučan
BSK : Vardar 6:1 (1:1)
Beograd, 6. aprila. Pred približno 28.000 gledalci je BSK v predigri današnjega dvoj« nega sporeda v Beogradu na stadionu Crvene zvezde zasluženo premagal Vardarja 6:1 (1:1). Gostje so bili le v prvem polčasu enakovre« den nasprotnik, v sredini polčasa pa so imeli celo rahlo premoč. Vendar so v drugem delu igre, posebno proti koncu popustili, tako da so razpoloženi in sveži igralci BSK lahko dosegli pet golov, sprejeli pa nobenega.
Čeprav je zmaga domačinov zaslužena in visoka, ne moremo reči, da ie Vardar igral slabo. Njegov poraz je posledica velike pr e« ciznosti napad tičev BSK in slabe iznnjd« IJivosti gostov pred vrati domačinov. V
moštvu zmagovalca ni bilo slabih mest, od« likovala pa sta se Davidovič in Antič, pri premaganih je bil najboljši Milanov, naj« slabša pa sta bila Janevski in Karevski.
C. zvezda : Hajduk 3:1 (1:0)
Beograd, 6. aprila. Najzanimivejša tekma prvega povratnega kola prvenstvenega pred« tekmovanja med Crveno Zvezdo in Hajdu« kom je bila že v četrtek. Z boljšo taktiko in učinkovitejšo igro se je Crvcna Zvezda delno rcvanžirala Hajduku za visok poraz v Splitu, ker je zmagala 3:1 (1:0). Moštvo Crvene Zvezde je zaigralo odlično le v za« četku obeh polčasov, sicer pa je bil Hajduk enakovreden nasprotnik, včasih pa celo v premoči. Toda tega ni mogel izkoristiti, ker je naredil taktično napako, da je njegov vodja napada Krstulovič igral četrtega krilca. V moštvu Crvene zvezde je bi! izvrsten Djajič, v napadu pa ta se odlikovala Vu« kosavljevič in Ognianov. Pri Hajduku je bil Grčič slab Beara in Kokeza pa npsigurna, dočim so ostali prikazali svojo običajno igro. posebno pa so se odlikovali Broketa, Katnič in Luštica Gole so dosegli Ognianov v 15., Djajič v 55. in Torr.aševič v 78. min. za Crveno vzezdo. Častni gol za Hajduk pa je dal v 75. min. šenauer. Pred 30.000 gledalci ie na stadionu Crvene Zvezde sodil Voj a Jovanovič iz Sarajeva.
II. SKUPINA Lokomotiva 5:2 (2:0)
Izbirne tekme za sestava državne strelske
reprezentance
jaV^craj popoldne se je začelo v Ljubljani ‘rn° tekmovanje najboljših strelcev Ju-s*avije za sestavo državne reprezentance svetovnem prvenstvu in olimpiadi.
So , mcvan)"e je razdeljeno na tri dele in
vanje jc lazucjjcnv na iii uljv
. tekmovali istočasno v Beogradu, Zagre-,'n Ljubljani. V soboto je najkn,:5i ■tat postavil
557
V soboto r—..... tov.
V krogi, od 600 možnih s precizno ma-. • alibersko puško, drugi pa je bil mladi
j.	^roorčan Mlinarič Karel, ki je napravil jaJ_ krogov. Oba rezultata sta boljša od ^8*ebških in beograjskih kljub slabemu i^enu ;n mrazu. Po rezultatih, ki jih > arn° iz Zagreba in Beograda, je bil v
k,	Srebu najboljši Masek, lanski državni
'o'n’ Pa )e napravil le 542 krogov, Ste-cb "rauk>art pa 528. V tekmovanju s pre-]v v malokalibersko pištolo pa je tov. ten'	®ranko napravil 507 krogov, med-
Rt„, o je tov. Dolorenzo istočasno v Beo-Lj:,cu napravil 510 progov, tov. Kranjc
‘an pa 494 kroge. Vsi trije so Slovenci.
jboljši Milovan Mihorko s
Danes, v nedeljo dopoldne, pa je ob hudem vetru, ki je zelo motil tekmovanje, nastopilo 21 najboljših strelcev Slovenije. Ob visoko postavljenih normah, se jih je le 8 plasiralo za vse tri serije (stoje, kleče in leže). Najboljši je bil zopet državni reprezentant Milan Mihorko, ki je z vojaško puško na 300 m napravil 407 krosov, pri ponavljanju serije pa 442 krogov. Drugi je Malnarič Karel s 398 krog:. Slede jima Sfiligoj (389). Bolka (373), Kveder (371), Dular, Letonja, Kastelic itd.
Tekmovalni pogoji so bili poleg slabega vremena v soboto in vetra v nedeljo zelo težki saj so tekmovali na strelišču, ki je v gradnji, brez strehe in odprto. Planinc ni tekmoval, ker je v zdravilišču. Po zveznih določbah bodo tri izbirna tekmovanja za sestavo državne reprezentance in prvo od teh bo že čez 14 dni.
P&tczbfri ukttpi wd v hfrg&metu
(L 0£ometna zveza Slovenije ugotavlja, ;c j^ogo klubov in sekcij ni za leto 1952 ‘Stal članarine za klub in registrirane
'*>ajk
kljub
temu, — —	-
Jttat opozorjeni izpolniti te obvezno-Aa'o izreka NZS suspenz, ki velja ot
da so bili klubi že
velja od
Ta ukrep NZS ponovno dokazuje, da spada med osnovno športno disciplino tudi izpolnjevanje obveznosti klubov in sekcij do nadrejenih forumov.
Tudi če te sodnik ne vidi, boš kaznovan
Nekateri bolj vročekrvni igralci izrabijo
cVa °bja-ve, naslednjim klubom:
(Celje), Borovnica, Branik (Sol.
X?’ Srn,de, Dovje-Mojst;->na, Rdinstvo,	-------- —, ---........—	—-	— .	,
0 »Aa Slatina), Elan (Radgona), Elan .	na igrišču vsako priložnost,	da bi	tudi	na
iic/s/tčar (Ljubljana), Gregorčič (JeSe-! nešporten način onemogočili svoje nasprot-!Un ’/ ll‘rlia (Ilirska Bistrica/, Jadran (Be- ;	nike v	igri. Doslej	so	se	mnogi	večkrat
Jedinitvo (Naklo), Kamnik, Konus'	zanašali	na to, da	jih	sodnik ne	vidi	in
;tr-iICe), Kovinar.Impol (Slovenska Bi- marsikakšen tak poizkus ni bil kaznovan, ) aL Kovinar (Maribor), Kovinar (Mu- | ker pač igralec zaradi grobega prekrška ni vc"t * (Novo mesto), Ledava (Črno- ' bil izključen. Da se uvede čimvečja^ disci-^Litija, Litostroj (Ljubljana), Lju- plina in red na nogometnih igriščih, so (Jfžič). Ljubno ob Savinji, Ljutomer, disciplinska sodišča pričela preprečevati an /č,	_ . .	-	*	grobo igro tudi na podlagi poročila službu-
jočega delegata.
Zato je disciplinsko sodišče pri NZS na prijavo službujočih delegatov suspendiralo člana Korotana Marjana Brezarja, ki je v tekmi Sloga Korotan namerno udaril nasprotnega igralca, za sličen prekršek pa tudi člana Branika Jožeta Winterhalterja na tekmi Branik :Rudar v Mariboru. Proti igralcema je uveden kazenski po stepek.
£‘C/. Ljubno ob Savinji, Ljutomer, Vi/J (Škofja Loka), Logatec, Mengeš, (Ajdovščina), AVadost (Beltinci), lija ^ (Čentiba), Naklo, Ormož, Pano-Ttk (Laško), Prevalje, Rakičan, Relje 'ie)	Rudar (Idrija), Rudar (Vele.
'janj '°°°da (Kisovec, Zagorje), Slavko t'vje)' (Maribor). Tolmin. Triglav (Ko-taprv ’ Turbina (Dravograd) Usnjar (5o-tojna\ sipava, Vrhnika, Železničar (Po-
Dinaino
Stadion Dinama v Maksimiru, glavna tekma današnjega dvojnega sporeda v Zagrebu, gle« dalcev 12.000, sodnik Lemešič iz Splita, strelci* Senčar v 3. in 51., CimermanČič v 30. in 70. ter Dvor nič v 47. min. za Dinamo, za Lokomotivo pa Firm v 62. in Hmeljina v 88. min.
Zagreb, 6. aprila. Dinamo je ugodno pre« senetil svoje gledalce, ker je prcdvcdel zelo dobro igro,, kakršno n: prikazal v nobeni letošnji prvenstveni tekmi. Vsaka njegova akcija je bila uspešna in je imel precej ugodnih priložnosti pred nasprotnikovimi vrati. Vseh 90 minut igre so Dinamovci na« padali, tako da dosežen rezultat ni nikakor previsok. Lokomotiva je prcdvcdla slabšo igro. kakor v prejšnjih tekmah. Posebno je bila slaba njena obrr-mba, ki je zakrivila nekaj golov, najslabša pa sta bila Etlinger in Andročec.
Mateško Bučan
Vojvodina : Rabotnički 3:0 (1:0)
Skoplje, 6. aprila. Rabotnički je danes igral dobro, nič slabše kakor prejšnjo nedeljo proti Dinamu, ko je zasluženo dosegel visoko zmago, toda Vojvodina je bila večji nasprotnik, tako da je rezultat popolnoma realen. Gole so dosegli, Krstič v 25.; Šereš v 48. in Grgin v 60. min. Pred 10.000 gledalci je sodil zelo dobro Miča Perovič iz Beograda.
Partizan : Mačva 6:3 (2:0)
Beograd, 6. aprila. Partizan je danes po daljšem presledku imel zopet v svojih vrstah Bobeka, ki je v prvem polčasu prikazal odlično igro in osvežil napadalno vrsto svojega moštva. Vendar to lahko poudarimo le za prvi del igre. V drugem polčasu pa sta obe moštvi igrali dokaj slabo. Od 20. min. do konca tekme je bila Mačva celo v premoči, vendar je igrala s kratkim podajanjem, tako da je počasi prihajala do kazenskega prostora nasprotnika, kjer sta Partizanova branilca, ki so jima pomagali pridni krilci, predstavljala neprehodno zapreko za goste.
Najbolj zanimivi del tekme je bil v začetku drugega polčasa, ko so v Šestih minutah padli kar štirje goli: dva za Mačvo in dva za Partizan. Gole so dosegli: Her-ceg 2 ter Bobek, Šijakovič in Kolakovič po enega, srednji krilec Stefanovič pa je
avtogolom dal šesi gol za Partizan, dočim so bili uspešni za Mačvo Kovačevič, Jurišič in Stanič.
Današnjo glavno tekmo dvojnega sporeda v Beogradu je na stadionu Crvene zvezde energično vodil Ivanovski iz Skop-Ija, vendar je naredil precej napak. Tekmi je prisostvovalo okoli 28 000 gledalcev. LESTVICA I. SKUPINE:
8 8 < 5 5 4
Hajduk	6	4	0	2	12:7
C. Zvezda	6	4	0	2 11:2
	6	3	0	3	10:10
BSK	6	2	1	3	11:6
Zagreb Sarajevo	6 6	2 2	1 0	3	5:7 4	6:13
LESTVICA		II.	SKUPINE:	
Vojvodina	6	4	0	15:7
Lokomotiva	6	4	0	10:6
Dinamo	6	4	0	14:11
Partizan	6	3	0	10:11
Rabotnički	6	2	0	7:13
Mačva	6	1	0	7:15
tem svetovnem prvenstvu naši roko. metaši uspešno zastopali*
Rokometni zvezi Slovenije je poverjena organizacija tekme med državno reprezentanco saarske oblasti in našo državno reprezentanco. S tem v zvezi skrbi pripravljalni odbor za čim uspešnejšo izvedbo te prireditve. Opozarjamo vse delovne kolektive . in šolsko mladina da se udeleži tega prvenstva, na katerem bomo spoznal: vrlino in lepoto rokometne igre, ki si v naši republiki šele utira ped k množičnosti.
Prijavljajte udeležbo Putniku, ki bo sprejemal v vseh večjih mestih naše republike prijave za množičen obisk te prireditve z znatnim popustom na železnici. Naše glasilo bo o pripravah naše državne reprezentance, kot o vseh ostalih pripravah, čr-tatelje redno obveščalo.
Velike borbe na prvenstvu FLRJ v krosu
Med mladinci najboljši Peter Grgec iz Pulja
Borovo, 5. aprila: V Borovem so se tokrat zbrali najboljši tekači na državnem prvenstvu v crossu. Nastopilo je okrog sto atletov, ki so bili zadovoljni z dobro organizacijo, vre« me pa jim je delalo precejšnje preglavice. Nastopili so atleti vseh skupin. Najzanimi« vejša borba je bila med člani v teku na
4.000	m. Že takoj na začetku sta se ločila Šcgedin in Štritof (oba Partizan) in ves čas je bila le med njima zagrizena borba. Meter pred ciljem je uspelo šegedinu za prša pre« magati svojega resnega tekmeca. Med Člani na 8.000 m je Cctinič pripravil največje pre« senečenje. Ko je imel /a sabo že 7 km sc je nenadoma ločil od Stefanoviča in v iz« rednem finišu pritekel na cilj. Med članicami so bile samo tri tekmovalke, med mladinci pa je pripravil lepo p-esenečenje neznani Peter Grgec iz Pulja.
Rezultati: Mladinke 800 m: Stubič (Buduč nost, Čuprija) 2:55; članice 1.500 m: Ivankovič (Spartak) 6.01; starejši mladkici 3.000 m: Futo (Spartak) 8:53, 2. Djordjevič (Crvcna zv.) 8:55; mladinci 2.000 m: 1. Peter Grgec (Žel. teh.. Puli) 6:37, 2. Šurkovič (Spartak'1 6:51; člani 4.000 m: 1. Šegedin (Partizan) 12:30, 2. Štritof (P) 12:30, 3. Djtiraškovič (P) 12:55, 4. Mugoša (Cr. zv.) 13:00 itd.: člam
8.000	m: 1. Cetinič (P) 21:10, 2. Stefanovič (P) 21-44, 3. Pašič (P).
HsgomliiE prvenstvo evropskih držav
Anglija — 37. kolo: Aston Villa : Fulham 4:1, Blackpool : Bolton VVanderers 1:0, Derby County : Middlesbrough 3:1, Huddersfield Town : Preston North En d 2:0, Manchester City : West Bromvich Albion 1:2, Portsmo« uth : Manchester United 1:0, Sunderland : Charlton Athletic 1:1, VVolverhamnton Wan« derers : Burnley 1:2. — Lestvica: Manchester United, Arsenal 47, Portsmouth 46, Tottcn« ham Hotepur 43 točk itd.
Polfinalni tekmi za angleški nogometni po* kal: V ponovljeni tekmi je lanski zmagovalec pokalnega tekmovanja Newcastle United na nevtralnem igrišču v Leedsu pred 45.000 gle« dalci v sredo popoldne premagal drugorazred« no mcŠtvo Blackburn Rowers po težki borbi z 2:1 in se tako kot prvi plasiral v letošnji finale, kjer bo igral 3. maja na stadionu Wcmbley v Londonu proti zmagovalcu ponov« ne tekme drugega polfinalnega srečanja Ar se« nal : Chelsea, ker se je prva tekma na sta« dionu Tottenham Hotspur v Londonu, ki je morala biti prejšnjo soboto preložena zaradi snega, včeraj končala necdlt čeno 1:1.
AVSTRIJA — 18. kolo; Kapfcnberg : Vi en« na 0:1, Austria : FAC 2 3. Admira : LASK 3:3, Sturm : Wacker 0:0, Sportklub : Blau« weiss 1: 0 Wicn . Simmcring 2:0, Rapid : Grazcr A K 6:0. — Lestvica: Rapid 29, Au* stri a 27. Wacker, Admira 24 točk itd.
FRANCIJA — polfinalni tekmi za francoski! nogometni pokal: V Parizu Bordeaux : Lille 2:1, v Marseillu Roucn : Nice 1:3. Finale bo i. maja v Parizu
ITALIJA — 28. kolo: Pro Patria : Bologna 2:0, Fiorentina : Como 5:0, Milan : Interna« zionaie 2:1. Spal : Legnano 3:1, Novara : Luc« chese 1:0. Lazio : Padova 5:0, Triestina : Palermo 2:0, Juventus '. Sampdoria 2:1, Napo« li : Torino 4.0, Atalcnta : Udinese 3 0. — Lestvica: Juventus 46, Milan 40, Internaziona« Ie 39. Lazio 32 točk itd.
ŠVICA — 18. kolo: Voung Boys : ^oung FelIows 2:2, Grasshoppers : Basel 2:2, Lu« gano : Bern 2:0 Chaux de Fond s : Bellinzona 1:3, Zurich : Bi^l 2:0, Servette : Chiasso 1:2, Locarno : Lausanne 0:1. — Lestvica: Basel 28, Zurich 26, Grasshoppers 25, Chiasso 24 točk itd.
Uspeta akademija v Ha^dnetn datnu
Ljubljana, 5. aprila. Na predvečer skupščine »Partizana« in zbora društvenih načelnikov in načelnic je priredilo društvo »Partizan« Ljubljana I. v Narodnem domu slavnostno akademijo, v kateri je ponovno dokazalo visoko razvito telesnovzgojno delavnost, ki vlada v tem društvu. Posebno uspele so bile točke, kjer je nastopil ženski in moški - pionirski podmladek, dalje pionirji in pionirke, ki so v lepih točkah pokazali način vadbe, ki je primeren za naše najmlajše. Te točke so bik posebno koristne za prisotne delegate, saj so se od njih naučili, kakšno bodi delo in vadba najmlajših pripadnikov organizacije.
V nadaljevanju akademije so nastopili tudi številni oddelki mladincev in mladink, kjer so se posebno izkazale mladinke na dvovišinski bradlji, kar dokazuje, da društvo nenehno skrbi za vzgojo novih sposobnih telovadcev in telovadk. Posebno uspeli so bili za tem preskoki pionirjev čez švedsko omaro. Preskoki so znani kot izredno sprejemljiva vadbena panoga za mladino in pionirje in zaradi tega društvo prav tej posveča še posebno pozornost.
Članice so pokazale težke in dovršene vaje na gredi, kjer sta se posebno izkazali
olimpijski tekmovalki Rozmanova in Gc-rb-čeva. V lepih ritmičnih vajah so zatem nastopile mladinke, ki jih je za nastop pripravita Jelica Vazzazova. Na nov način je bila prikazana talna teiovdba mladincev, mladink in članic, ki so v trojicah skladno izvedli najtežje prvine. Eno najlepših točk so bile vaje članic z obroči. Te vaje sc namenjene kot posebna točka jugoslovanskih telovadk na bodoči olimpiadi. Vse nastopajoče so pokazale izredno izurjenost, posebno pa Vida Gerbčeva.
Mladinci in mlajši člani, ki so nastopil: na drogu, so dokazali, da se v društvu z uspehom goji vrhunska telovadba, saj sc mladi telovadci pokazali nekatere izredno težke prvine na tem orodju. Vrsto je vodii Boris Gregorka, in reči je treba, da je s svojimi telovadci že dosegel zadovoljivo stopnjo izurjenosti. Pred koncem je članstvo izročilo svojemu dolgoletnemu c:ant in delavcu dr. Viktorju Murniku posebne spomenico, zatem- pa sta bili izvedeni št dovršeni sestavi dr. Murnika, in sicer sestava na koračnico iz opere «Carmen« ir sestavo po baletu iz opere »Faust«. Obt točki, dasi zelo težki, sta bili izvedeni dovršeno.
0 starih in modernih olimpijskih igrah
Mnogo začudenja in razpravljanja je vzbudilo med udeleženci olimpijskih iger obvestilo, da nameravajo Švedi uvesti novo disciplino: jahalne in skakalne točke. Švedom so očitali (seveda Šele po končanih igrah, ko so stva-i postale jasne), da so imeli pri tem posebne namene, priboriti si čimveč zlatih olimpijskih kolajn. Izkazalo se je namreč, da so Švedi tekmovali z najboljšimi konji, kljub temu, da tudi ostali narodi, zlasti Angleži, niso hoteli zaostajati. Švedski konji ^so vzbujali splošno pozornost in Francozom se je le z veliko težavo posrečilo, da so odnesli domov eno zlato kolajno. Če omenimo še to, da so tudi v strelskem tekmovanju odnesli Švedi večino zlatih kolajn, lahko končamo s tehničnim opisom iger.
Tehnično so torej te olimpijske igle pomenile velik napredek; kljub mnogoštevilnim protestom in nepravilnostim v tekmovanju so bili doseženi odlični rezultati. Športni in telovadni strokovnjaki so živahno razpravljali zlasti o tem, kaj pravzaprav odloča pri doseganju dobrih rezultatov.
Nasploh so na primer Američanom pripisovali že pred tekmami velike izglede, ČeŠ da imajo na razpolago številne tekmo-
valce, tako da ni bilo težko izmed njih izbrati prave ljud Nemci pa so po tekmah ugotavljali, da ravno tu leži največ umetnost. Izredno težko je iz vrste dobrih atletov in tekmi valcev določiti tiste, ki ne bodo samo fizično, ampak tu psihično sposobni, da vzdrže težke borbe do kraja. V zvez: : tem so poudarjali zlasti nemški strokovnjaki, da svet ta ča.1 razen Amerike, še ni v dovolj ni meri poznal vzgojne vredno? telesnih vaj in tekem. V marsikaterem primeru je treba ugc toviti — tako pravijo Nemci in Francozi — da pri nas prc-p.: čanost po potrebi telesne in športne vzgoje še ni prišla, v mes in kri širokih množic. Dobri, pravi in dobro vzgojeni športm! so v evropskih državah, z izjemo Anglije, še redkost (vel; seveda za dobo pred prvo svetovno vojno) poznanje vrednost pravilne športne vzgoje Še ni splošno razširjeno, temveč stvt posameznikov. Dokler športna vzgoja ne bo stvar celega na roda, toliko časa bo težko nastopati v olimpijski konkurenci izgiedi na velike uspehe. Take očitke so si delali takrat zlas Nemci in priznati moramo dvoje: očitki so bili pravilni, rt pa je, da so se potrudili napraviti vse, da si kaj takega ne t več očitali.
^Prvenstvo Slovenije v nogometa
Mariborski Železničar na vrhu lestvice
Železničar Mrb. : Korotan 2:1 (1:0)
Maribor, 6. aprila. Stadion Železničarja. Vreme je slabo in hladno. Igrišče sposobno za igro. Gledalcev okoli 2000. Sodnik Janežič iz Ljubljane, mejna Jenko in Nov-šak iz Maribora. Strelci: Tomac v 27. min. Žižek v 59- min., Štiftar avtogol v 49. min.
Korotan:	Kovačič, Moleč, Andrijašič,
Pucelj, Jan, Bajželj, Mojce, Slokan, Ijačič,
Brezar 1.
Železničar: Fišer, Rafolt, Fišinger, Žižek, Štiftar, Križan, Dobnik, Vidic, Čendak, Tomac.
Gostovanje lanskoletnega prvaka Slovenije je privabilo na igrišče mnogo gledalcev, vendar igra obeh mošttt ni bila na posebni tehnični višini, toda zelo športna in disciplinirana, tako da sodnik Janežič ni imel pretežkega dela. V prvem polčasu je bila igra odprta in so domači igralci imeli več zrelih priložnosti, pa jih zaradi neodločnosti ais' okoristili. Edini gol prvega polčasa je zabil z glavo Tomac po zelo lepem predložku z desne strani. Gostje so izenačili v drugem polčasu zaradi nesporazuma domače obrambe, nato pa so domačini začeli močno napadati. Drugi gol
za Železničarja je padel iz prostega strela, j ki ga je streljal Žižek istočasno ob sodnikovem žvižgu in ga vratar Kovačič ni mogel braniti. Po -in golu so napadalci Korotana precej popustili, obramba pa je vendar spretno čistila situacije pred svojim golom.
Po predvedeni igri je zmaga Železničarja popolnoma zaslužena, po priložnostih, ki so jih imeli, bi bil pa rezultat lahko še večji, če ne bi vratar Korotana Kovačič ponovno potrdil svoje odlične kvalitete. Pri domačih je ugajal Žižek — odvadi pa naj se nepotrebnih prekrškov. Dobra sta bila tudi Štiftar in Čendak. Pri gostih je poleg vratarja bil zelo dober Slokan.
Po četrtem kolu se je lestvica republiške lige precej izpremenila, na čelo se je povzpel mariborski Železničar, stanje pa je naslednje:
Železničar M.
Rudar
Odred
Branik
Korotan
Korotan
Železničar Lj.
Mura
Kladivar
Sloga
4
4
4
4
4
4
4
4
4
5
12:
5: 18: 10:
8:
5: 5 6:10 3:14 1: 8 1:14

Odred : Železničar Lj. 5:0 (1:0)
Ljubljana, 6. aprila. Igrišče Odreda ob Tyrševi cesti, vreme vetrovno, teren za igro odličen. Sodnik Presinger iz Celja, mejna Zajec in Fajon iz Ljubljane. Gledalcev okrog 4000.
Železničar: Hegler, Leban, Čebulj, Mo.
žijevič, Sočan, Čebohin, Vertelj, Prelesnik, Kompoš, Harb, Stiskovski.
Odred: Todorovič, Medved, Piskar, F a. jon, Berginc, Pelicon, Životič, Kumar, Ho. 'cevar, Osrecki, Belcer.
Strelci: Hočevar v 14. in 85. min., Belcer v 51. in 65. min., Životič v 83. min. za Odred.
Danes je Odred proti domačemu tekmecu Železničarju po dolgem času pokazal, da je za stopnjo boljši od ostalih članov republiške nogometne lige. Ne morda v prvem polčasu, popolnoma pa v drugem, kar je tudi dokazal z visokim rezultatom. Številni gledalci so bili priča tehnično zelo izpopolnjene in povezane igre vseh Odredovih igralcev, saj je žoga prehajala od obrambe pa do napada z noge na nogo, tako da so imeli požrtvovalni igralci Železničarja veliko dela in so vsaj v prvem polčasu obdržali nizek rezultat.
Igro lahko delimo v dva dela. V prvem polčasu so igralci Odreda preveč kombinirali in se skoraj igračkali, mnogo bolj pa so se odražali požrtvovalni Železničarji. Predvsem dobri so bili v obrambi, napad pa je igral precej raztrgano in je Odredova obramba z lahkoto razbijala vsako začeto akcijo. V drugem polčasu pa se je odločno izrazila premoč Odreda. Kljub temu niso popolnoma popustili, ampak so se žilavo borili s tehnično boljšimi Odredovci. Seveda so bili v borbi za žogo Odredovci uspešnejši zato, ker so bili hitrejši pri startu. Igrišče je bilo suho in je nudilo vso možnost enim in drugim, da Se polno razmahnejo. Danes je težko reči v kaki formi je naš bivši ligaš, kajti vsi njegovi nasprotniki so razen prve tekme, ki smo jo gledali v Ljubljani (Železničar - Maribor), zanj kar precej kvalitetno slabši. Zato mora še prav posebno trener Odreda misliti na izpopolnjevanje bodisi posameznika bodisi celotnega moštva, da ne bo ob koncu sezone Odred slabši kakor pa je bil ob koncu tekmovanja v zvezni ligi.
Nekaj o moštvih: -Ilado moštvo Železničarja kljub visokemu porazu le ni imelo tako podrejene vloge in je vzdržalo tempo igre do konca. Manjka jim seveda Izkušenosti in pa nastopov s težkimi nasprotniki.
V	razmerju z Odredovimi igralci so telesno precej šibkejši, zato tudi niso bili uspešni v borbi z odpornejšimi nasprotniki.
V	trening pa bodo morali uvesti tudi druge panoge telesne vzgoje, kar jim bo brez dvoma koristilo. Najbolj požrtvovalen in najboljši igralec Železničarja je bil danes Zvone Sočan, prav tako neumoren pa tudi Čebohin. Vratar Hegler je nekajkrat zelo uspešno posredoval, dva gola pa sta povsem »njegova«.
Odredova enajsterica nas je v splošnem zadovoljila, opaziti je bilo dobro sporazumevanje med igralci. Obramba je bila zanesljiva, najboljši morda Berginc. Napad pa je akcije koristno zaključeval.
PREDLAGAMO NAJ SODI OBČINSTVO
Da sem to zapisal, me je privedlo nešportno vedenje nekaterih prevnetih gledalcev, ki se menda »preveč«, resnici na ljubo pa le premalo, razurejo na pravila nogometne igre. Sodnik Presinger iz Celja vsled discipliniranosti obeh moštev ni imel težkega dela in je sodil razen dveh napak zelo dobro ter objektivno, zato so bili popolnoma neumestni vzkliki »fuj« in pa žvižganje, predvsem, če je obležal na tleh kak igralec Odreda. Mnenja sem, da bi morda le bilo bolje, da imamo v Ljubljani dve vsaj približno enakovredni enajstorici, kar bi dvigalo kvaliteto ljubljanskega nogometa. K temu pa lahko veliko pripomore naše športno občinstvo z objektivnim pod-žiganjem ne pa, kakor -e je to godilo danes, da izpodbija moralo igralcem, katerega koli gostujočega moštev.
Bančič Tone
Ustanovitev
mariborske in ljubljanske nogometne podzveze
Danes sta bili v Mariboru in Ljubljani ustanovni skupščini i.ogometnih podzvez, ki sta v smislu navodil plenuma NZS sprejeli vrsto sklepov glede razširitve nogometnega športa in tekmovanj po nogometnih središčih. Tekmovanje v ljubljanski podzvezi se bo začelo prihodnjo nedeljo, o podrobnostih obeh skupščin bomo izčrpneje poročali med tednom.
Bc C&Mtoickwa	pat
Konec kegljaškega prvenstva Slovenije v mednarodnem slogu
bili
Nekega dne pred 5 leti je svetlolasa deklica Pat Keller stopila junaško » rob skakalne deske in izvedla skok v pri gibu, katerega bodo še dolgo potili1 sodniki, ki so bili navzoči. V tem skoku ni bilo nič posebnega, zanimiva t* je bila njegova posledica. Ko je Kellerjeva prišla do sape, se je prestrašila P°' gleda sodnikov, ki so bili vsi čisto premočeni. Pat je skočila namreč tako, *! je sodnike skoraj zagrnil val. Ko je to videla, je odplavala v nasprotni sin#1 in konec je bilo skakanja tistega dne.
mojster, da takoj na prvi pogled vidi m°ič napake na deski ali v zraku.«
Mc Cormicka upata, da bosta edina ti-konca na olimpiadi v Helsinkih, ki bos11 oba tekmovala: ona v skokih, on pa v rokoborbi. Njuna življenjska ambicija je
Ljubljana, 6. aprila. Danes sta Drli v Ljubljani odigrali zadnji kegljaški tekmi re
publiške lige za prvenstvo Slovenije \	.	.
mednarodnem slogu. Nastopili so Triglav v spominu, kadar govorimo o skokih v (Lj.) :Kranj in ICrim:Zelezničar (Lj.). Ve- x,nA'"	rr|PnVnvirh Mar,one Ge.
V poletju leta 1950 je seveda pred drugimi sodniki, ki so to pot ostali suhi, dosegla prvenstvo, kakršnega ni doslej dosegla še nobena žena. Zmagala je na vseh treh prvenstvih ZDA, in sicer z 1 m, s 3 m in še s stolpa. Komaj so novinarji mogli popisati s superlativi njen let skozi zrak, že je elektrizirala skakalne izvedence, ko je osvojila" prvenstvo ZDA tudi v zapni dvorani. Postala je prvakinja torej v vseh petih disciplinah, kar se še ni pripetilo v zgodovini ameriškega plavalnega športa. Svetlolaso očarljivo Kal-ifornijčanko Pat Keller-Mc Cormick prištevamo danes k tistim »zvezdam«, ki nam bodo vedno osta-
liko presenečenje je izzvala zmaga novinca Triglava nad kranjskim Korotanom z rezultatom 2246:2228. Najboljši v tem srečanju so bili Štefe (T) s 429, Kavčič F. (K) s 397 in Valentan (K) s 386 podrtimi keglji.
Kljub porazu pa je postal letošji republiški prvak KK Kranj, ker je v naslednji tekmi premagal ljubljanski Železničar svojega krajevnega nasprotnika KK Krim z rezultatom 2318:2246.
Odlični rezultati naših kegljačic
Danes je bilo v Ljubljani prijateljsko srečanje ženskih ekip zagrebškega Bratstva in ljubljanskega Krima, ki se je končalo z zmago Zagrebčank 2736:2655. Ta nastop je omembe vreden bolj zaradi tega, ker sta Breskvarjeva (Krim) in državna prvakinja Buličeva (Bratstvo) dosegli odlične rezultate, prva s 394, druga pa s 389 podrtimi keglji. Ta dva rezultata sta v državi in v Evropi najboljša.
Košarka v Celju
Celje 6. aprila: Danes zvečer sta bili v Celju dve prijateljski košarkarski tekmi, moške in ženske vrste trboveljskega Rudarja in ŽŠD (Železničarsko športno društvo). V obeh srečanjih so bili domačini boljši. Žen* ske so po nezanimivi igri dosegle rezultat 14:11 (0:8). Moška igra je bila znatno lepša in rezultat 57:21 (14:8) ustreza poteku igre.
Jug Karel
Tesoa zmaga IB^amka
Branik : Nafta 2:1 (0:1)
Dolnja Lendava, 6. aprila. Igrišče sposobno za igro, gledalcev okrog 1000, sodnik Grošelj iz Ljubljane, mejna Gerenčer iz Dolnje Lendave in Božičev iz Maribora.
Strelci: Čučko v 34., Grabrijan v 72. min. za Branika, za Nafto Kttlčar v 46. minuti.
Branik je s hitro in borbeno igro zasluženo zmagal. V začetku igre je prevladoval ter s premišljenimi akcijami osvajal teren. Kasneje se je Nafta osvobodila pritiska in bila precej časa gospodar na igrišču. Zaradi neučinkovitosti napadalne petotice pa svoje moči ni znala realizirati. Proti koncu prvega polčasa je Branik izkoristil enega izmed svojih prodorov ter povedel z 1:0.
V drugem polčasu je Nafta takoj v začetku prevzela iniciativo in v 1. min. po odmoru z lepim strelom Ulčarja izenačila rezultat na 1:1. Dobrih 20 min. je Nafta bila nadmočna, tiptopastila pa nekaj stoodstotnih pozicij za dosego gola; v 72. min. je Levačič tolkel močan udarec na gol, katerega je golman Štefanec prekratko odbil in Grabrijan je iz nekaj metrov plasiral neubranljivo v gol. Do konca igre se je vnela ostra borba, v kateri je skušal Branik povečati rezultat, Nafta pa izenačiti. Kljub oapotu obeh moštev je ostal rezultat nespremenjen. Zmaga gostujočega moštva je po prikazani igri zaslužena, kljub temu, da bi rezultat bil lahko tudi obraten.
Igralci obeh moštev so bili disciplinirani, le nekaterim igralcem Branika bi zamerili zavlačevanje igre v zadnjih minutah. Občinstvo je bilo disciplinirano, vendar neko-iikokrat neobjektivno, zlasti pri presoji posameznih prekrškov. Sodnik Grošelj je svojo nalogo opravil zelo dobro in je s svojimi hitrimi in pravilnimi odločitvami privedel igro us-ešno do konca.
vodo: Hellen Crlenkovich, string, Vicky Draves.
Športniki Združenih držav menijo, da je Pat Keller-McCormick danes olimpijska na-da št. 1 za skoke v vodo. Na izbirnem tekmovanju za olimpiado v Londonu leta 1948 je le za las izpadla, kajti takrat je bila še malo znana. Pravi, da je bila njena pot do uspehov trda. Začela je skakati z vaškega mostu v reko, dokler ni spoznala sedanjega moža Glena Mc Cormicka. Glen jo je nagovoril, naj začne trenirati pod Aileenovim strokovnim vodstvom. Glen je bil ugleden športnik, znan kot odličen amaterski rokoborec v Long Beachu. Ko je bila Pat stara 18 let in Glen 22, sta se poročila in kmalu nato je bilo ime Mc Cormick slavno v plavalnih in rokoborbskih krogih. Pat pripoveduje, da je po Aileenovi smrti prevzel njen trening Smith, toda vodnik njenega treninga je bil Glen, ki ji je dajal poguma in nasvete. Včasih mu je rekla, da se rokoborba razlikuje od skakanja v vodo, Glen pa je odvrnil, da ni razlike in je začel trenirati tudi skoke v vodo. »Ta moj mož,« je dodala »je nedavno postal prvak tudi v skokih v vodo Južnega Pacifika. Tako mu sedaj ne morem reci, da ne
seči olimpijsko zmago in šele potem se šiita posvetiti vzgoji mladine. Oba ves
delata na stadionu LAAC, kjer je bil I«**) 1932 olimpijski stadion, bazen in ostal*
naprave. Pat pravi, da so naprave
laac
njen drugi dom. Ljudje, ki obiskujejo^ trt-ninge in vrvenje na teh stadionih, običaj1'11 niti ne vedo, da je svetlolasa Pat, oblečec,| v živahne, svetle plavalne obleke, najveejk športna »zvezda«, čeprav se zelo skroffl1)1 zadrži. Trenira včasih tudi 4 ure dnevno i0; njen trener pravi, da jo odlikujeta vztraj; nost in volja do dela. Njen trener p«*! tudi, da je redkokdaj videl skakalca, ki {j1 se znal tako koncentrirati, tudi takrat, £( ga zebe. Vse te pogoje ima Pat. Pri V*-
ningu si je že zlomila nos in dvakrat natrij
bi'
rebra. Toda vse to je ne moti, da ne. dnevno trenirala, tako da trenira pribli-101 tisoč ur na leto.
Nekoč je veljala teorija, da se mora ska-kaleč v vodo specializirati ali za skoke J deske ali s stolpa. Smith, Patin trener, P* j jo je nagovoril, da je poskusila obojf’! Uspeh ni izostal in Pat Mc Cormick n ugotovila, da stolp izpopolnjuje skoke z ot' ske in obratno. Pat misli, da je monotono* treninga manjša, če včasih zamenja desk! s stolpom. Glen trenira na drugi str®!1 stadiona s svojimi rokoborci in je prep11,' čan, da se bo dobro odrezal na »Tekmovanja me ne skrbe,« pravi. »Vf imamo po dve roki in nogi, težava je san111 v tem, da jih moramo spraviti na določen11 mesto.« Ko opravi trening, gre obisk*1 svojo ženo. Najde jo na kopališču z veda6 mokrimi lasmi. Pravijo, da se ne spomnij6'
pozna skokov v vodo. Še več, postal je tak da bi jih kdaj imela suhe.
Košarkarji SSK in Železničarja pripravljeni
Korla sem dobil doma ravno v športnem elementu, ko je svoja dva nadobudna »ko« šarkarja« Bojčka in Dragota učil metati žogo v »koš«. Pa nič zato, če sta onadva izbrala za koš med drugim tudi zanj pri* pravi jen krožnik juhe gna mizi, saj sta s točnim metom vanj že zdaj dokazala, da utegneta postati nekoč velika mojstra v tej športni panogi. Srečen in skrben družinski oče hoče pač že v zgodnji mladosti obadva dostojno pripraviti na vse »tegobe« košar* karskega življenja, ki ju čakajo v vrstah ljubljanskega Železničarja, za katerega kot načelnik sekcije žrtvuj 3 ves prosti čas.
Njegova 12*članska športna družina je os* tala zdaj brez enega najboljših igralcev To* siča, ki je odšel študirat v Beograd in bo odslej zastopal barve tamkajšnjega BSK. To vrzel bo izpopolnil dijak nižje fizkulturne šole v Ljubljani nadarjeni Zupančič, saj
. - **
Moštvo Nafte iz Dolnje Lendave
Kljub zmagi Rudar ni zadovoliil
Rudar : Sloga 2:0 (1:0)
Trbovlje, 6. aprila. Vreme lepo in sončno, igrišče suho, gledalcev okoli 1000. Sodnik Glavič iz Maribora, stranski Brunšek iz Celja.
Strelci: Orač v 11. in 80. min za Rudar.
Sloga: Stefanovič, Šercer, Lenarčič, Či-rovič, Jelič, Furlan, Ulic, Veselinovič, Kruškič, Jelačič, Mihajlovič;
Rudar: Ahlin, Sore, Butkovec, Blatnik, Šorel, Lamovšek, Gačnik, Knaus, Orač, Klančišar, Klenovšek.
Hura In Kladbar sta si razdelila prvi točki
Mura : Kladivar 1:1 (1:1)
* Murska Sobota, 6. aprila. Vreme deževno, igrišče blatno in težko za igro, gledalcev okrog 600, sodnik Perko iz Ljubljane, mejna Pliberšek iz Maribora in Der-varič iz Murske Sobote.
Strelci: Norčič L. za Muro, Stamejčič za Kladivar ja.
Kladivar:	Klajnšek, Petelinek, Maver,
Dobrajc, Čater, Florenini, Podobnik, Stamejčič, Čoh, Kopitar, Firm.
Mura: Hrastelj, Veren, Klajnšek, Kle. pec, Simon, Deškovič, Norčič L., Zelko, Vrtarič, Horvat, Norčič B.
Nivo današnje tekme med obema zadnje-plasiranima nasprotnikoma republiške lige je bil na zelo nizki stopnji. Nici 'no moštvo ni pokazalo povprečnega znanja. Igralci so nabijali žogo v obeh polčasih od
gola na gol, brez vsakih kombinacij in smiselnih napadov. Na igrišču je sicer prevladovala Mura, toda številnih priložnosti za dosego gola njen napad kakor ponavadi ni znal izkoristiti. Sploh pa niti napadalci domačih in tudi gostov niso niti enkrat resnos treljali na gol, tako da sta bila oba vratarja skoraj ves čas igre brez dela. Obrambi obeh moštev sta bili najboljši, predvsem sta se odlikovala oba srednja krilca. Rezultat tekme sicet odgovarja poteku igre, vendar je bila ta zelo raztrgana, precej po zaslugi sodnika, ki je po nepotrebnem prekinjal akcije obeh moštev.
Gledalci so bili na današnji tekmi zelo nedisciplinirani in neumestnimi vzkliki kritizirali sodnika, za kar je dal dostikrat povod sodnik s svojimi nepravilnimi odločitvami.
Današnja tekma je bila kljub veliki premoči domačih zelo živa ter so se pred golom Sloge vrstili razburljivi prizori, vendar je napad Rudarja še tako zrele situacije zapravil, ali pa jih je v zadnjih trenutkih odvračala zanesljiva obramba Sloge. V začetku je sicer kazalo, da bo Rudar premagal goste z visokim rezultatom, ker je že v 11. min. padel prvi gol in so Rudarjevi igralci do konca polčasa stalno oblegali nasprotnikova vrata. Rudar je sicer dosegel 8 kotov, ki jih pa ni izkoristil. V drugem delu je bila igra nekoliko bolj odprta, kljub temu je imelo domače moštvo še več čistih priložnosti za dosego gola, pa je vratar Sloge Stefanovič vse nevarne strele zelo uspešno branil. V 73. min. sta se pri medsebojnem trčenju poškodovala napadalca gostov Kruškič in domači vratar Ahlin, tako da je prvi zapustil igrišče, pri Ahlinu pa so po tekmi ugotovili, da ima počeno kost v zapestju.
Moštvo Sloge je danes igralo z velikim poletom, igralci so dobro obvladali žogo, vsem pa manjka vzdržljivosti. Med gosti sta danes predvsem ugajala Veselinovič in vratar Stefanovič, pri domačih pa Šorel in Klenovšek. Ostali so preveč zadrževali žogo in večidel igrali previsoko.
Sodnik Glavič iz Maribora je sodil zelo dobro in objektivno.
V predtekmi je bilo kombinirano moštvo Rudarja poraženo z rezultatom 0:2 (0:1) od Bratstva iz .Hrastgika.
inž. Petne
i /
Spored nogometnega turnirja švicarskega kluba Grasshoppers, v katerem bo sodeloval tudi
zagrebški Dinamo
V Zurichu je bil 2 t. m. sestanek zastop* nikov nogometnih klubov, ki bodo sodelovali na Turnirju Grasshoppersa. V turnirju bo sodeloval tudi zagrebški Dinamo. Turnir bo, kot je znano, po dvojnem sistemu za točke v letu 1952 in 1953. V primeru, da bo v turnirju sodelovalo le pet klubov, bo prvak dobi pokal in 12.000 švicarskih frankov, dru* goplasirano moštvo pa pokal in 8.000 Švicar* skih frankov. Če pa bo igralo šest klubov, bo prvak dobil 15.000, drugoplasirani 10.000, tretjeplasirani pa 5.000 švicarskih frankov. Na sestanku so določili spored prvega dela turnirja, ki ga bodo igrali letos, povratne tekme pa bodo prihodnje leto v mestih na* sprotnikov. Termini za letošnje tekme so na* slednji:
30. aprila ali 1. maja v Zurichu. Grasshop* pers : Austria, 2. junija v Zurichu: Grass* hoppers : Nice, 3 avgusta na Dunaju: Au* stria : Schalke 04, 10. avgusta v Zdricbu: Grasshoppers : Dinamo in v Nici: Nice : Au* strila, 20. avgusta v Zagrebu1 Dinamo '. Nice, 21. decembra v Zagrebu: Dinamo : Schalke 04, 25. decembra v Nici: Dinamo : Nice in 26. decembra v Gelsenkirchenu:	Schalke
04 : Grasshoppers.
Ljubljani. - Ured*
Tisk Tiskarne »Toneta Tomšiča«
—	Odgovorni urednik Igor Prešern, ništvo In uprava v Ljubljani, Lfkozarjeva ul.
—	poštni predal štev. 377. — Telefonske šte* vilke med tednom 33*85 in 50*09, ob nedeljah pa 43*84 do 88 in 35*58. 30*63, 26*28. - Čekovni račun uprave St, 602*90331*0. — Celo* letna naročnina znaša din 800.—. polletna din 400.—. četrtletna din 200— to mesečna
dto 80-
je na rednih zimskih treningih pokazal ke sposobnosti. V minulih mesecih so r Železničarji skupaj s svojim »sovražnike*0 ASK pripravljali v dvorani na Taboru, K tero jim je dal m razpolago za uslugo v6u no pripravljeni direktor Fizkulturne prof. Drago Stepišnik.
eli' 1
Gandi, Gandi, kaj bo s teboj?
Tako kličejo ljubljanski košarkarji &yo)W. tovariša Feguša, ki pa, seve, ni nič v soro0 ali kakršni koli drugi zvezi s popularnih Indijcem. Samo troje stvari ga navdušil na tem svetu: študij, košarka in jazz. N® hudomušnež trdi, da bi tudi teden dni bf c,j prestanka presedel pred platnom, če bi vrt^ filme z divjo muziko. Vsi ga imajo radi., odvaditi ga hočejo svojeglavosti na trcO10 gih, saj kot član državne mladinske rep1*} zentance, mgnda še nima teh »privilegijev*
Pomlad prihaja...
Mladi železničarski kolektiv, ki tehta 9 Ki pa j okoli 850 kg in meri v višino pribli*1?^ 21 m, navdajata s skrbjo sloki Vozelj ! gibčni Remic, ki sta, kot kaže, že P blagodejnemu vplivu mlade, v deželo Prltl : jajočc Vesne. Kdo jim more zameriti, V so mladi, vsi sošolci od prvega raZ.rC»ii: gimnazije dalje, vedno skupaj in če so »u^v med tednom kakšno tekmo, tedaj njin,# razred tisti dan ni imel poukaI Kdo ve.
ju bo sladkosnednim tovarišem uspelo sp**
viti na »pravo« pot. M< rda bi ju rešili j tega nevarnega objema pogostejši sestal^ v slaščičarnah, kajti še danes se »bolestn oblizujejo ob spominu na Zrenjanin (lc b$() gajnik se krčevito drži za glavo!), kjer ^ po zasluženi zmagi pospravili »samo« kosov tort 11!
Družina ASK je menda zavita stno meglo. V njihov« dovtipni lahko nasmejiš	1--
r skriv"*! družbi ;
do solz in izveš mars**h.:
zanimivega iz športnega in drugega sVK
le tajnosti svojih priprav ne izdajo nikoin .p Njihov sicer vedno nasmejani zgovorni za propagando odgovorni »poglavar« D* i ali s pravim imenom Šerbec Veliki. set
nje čase spretno izmika vsem za Jco«^
zvedavim obrazom. Ni verjetno, da se ski tovariši povsem strinjajo z njeft0^
športno diplomacijo. Svojemu prijatelj**- p prav tako, kakor on naoenja ušesa, d* kaj novega zvedel, je oni večer zaupaj 'Ji slednjo željo: »Mi Askovci želimo le, se še pred prvenstvom spoprijeli s ŠiŠkajvi ki nas neprestano izzivajo!« Le to sk ^ izjavo je dal, potem pa ga je vzela p in se vse doslej še ni javil, da bi^ več povedal .
Škotska 2:1 (2:0)
Anglija
Glasgow, 6. aprila. Pred 135.000 glcK
A
GIasgow, 6. aprila. Pred 135.000 je bila včeraj nogometna tekma med r6L)t zentancama Anglije in Škotske v okviru 1 jfj movanja za medbritansko prvenstvo, phil bilo s tem zaključeno. Zmagala je An g11J
2:1 (2:0). Končna lestvica je naslednji
Wales Anglija Škotska Sev. Irska
1 0 1 0 0 2 0	3
5:1 j 5:2 j
4:3	|
0:8
(2:2)
Belgija : Nizozemska- 4:2 v ,
Antwerpen, 6. aprila. Danes je nogo^icO reprezentanca Belgije premagala Nizozemk^ 4:2 (2:2). V Luxemburgu je B*reprezentl v Belgije premagala Lux„mburg 3:2 Bruslju pa je mestna reprzentanca premagala nogometno reprezentanco A*11 dama 4:0 (2:0).
Toar de Flandre
v
Bruselj, 6. aprila. Da.ies je bila koo1-.^# druga velika mednarodna kolsarska °(%j letošnje sezone za nagiado »Desgrand6 p lombo«, in sicer »Tour de Flandre«. km dolgi progi je zmagal Belgijec Decock v času 7 27:00. Drugi je bil * . ^ Petrucci, tretji pa Belgijec Schottc ^|e(jij!
imela enak čas, kakor zmagovalec Jjj!J Van Est (Nizozemska) 7b27jl!L
so van rvst vNizuz.cin&s-aj •
7:27:29, Bobet (oba Francija) 7:28:20 *u