PODLISTEK. Kratka zgodovina 47. pešpolka. Fr. Drlep. (Konec.) V veliki nevarnosti in od vseh. strani že od sovražnika obkoljena bila je zastava 1. bataljona. S požrtvovalnostjo matere, ko vidi svoje drago dete v plamtečih valoviJi, spustil se je korporal Miha Wukan iz radgonskega okraja z nekaj pešci, z bajoneti na gručo zastavo obdajajočih Prusov, jili lirabro zavrnil in otel zastavo. Posebno neustrašljivost in hladnokrvnost pokazal ,je na bojišču Friderik Schwaighofer. Bil jc eden izmed najboljših strelcev. Na povelje, da se je trcba pričeti umikati, ta nenadoma pogreša stotnika Dulerja, poveljnika dotično stotnije. Crez 500 korakov šel je nazaj in ga našel na bojišfiu nevarno ranjenega. Kljub temu, da je bil stotnik precej debel. ga je hladnokrvni desetnik vendar spravil do bližnje sanitetno postnje, da bi ga obvezali. Mislil je, rla je tu s svojim ranjencem že v zavetju, kar se naenkrat spet sliši streljanje Prusov. Bilo je treba takoj na noge in spremljal je nevarno ranjenega stotnika celo no8; proti jutru sta dospela v Barduvic, kjer je spravil hrabri desetnik ranjenca v bolnišnico in dobil po 36 urah spet nekaj toplega za želocfec. Kot vstrajnega vojščaka nam prifia zi^oJovina fudi tamborja Faleža iz Ješenc, mariborskega okraja, ki je kljub rani na roki še vstrajno daljo bobnnl in vspodbujal moStvo, dokler se ni od premofinega krvavenja omamljen zgrudil na bojišču. Vsi ti in še mnogo drugih bilo je odlikovanili in javno pohvaljenih. Po 121etni mirni dobi bila je 5. julija leta 1878 mobilizirana rezerva 47. polka, obstoječa iz 4. in 5. bataljona, in bila tekom osmih dni popolnoma pripravljena za vojsko. Par dni pozneje odpeljala sta se omenjena bataljona po železnici do Oseka, kjer je bil 13. zbor. Dodeljena bila sta tretji gorski brigadi, oziroraa šesti peški diviziji, koji je zapovedoval podmaršal plem. Tegetthoff. Dne 30. julija prekoračile so avstrijske 6ete po vojnem mostu pri Brodu Savo. V okraju Doboj je prejel polkcnrnik plem. JCinart, kot poveljnik 47. rezervnega polka, povelje, razpostaviti oba bataljona v podporo desnega krila glavne kolone. Dne 5. avgusta dospeli so v okraj Koglevice in nato v Maglaj, kjer so slišali prve strele sovražnih topni8arjev, ki pa so jih pozdravili z velikim navdušenjem. Proti tretji uri popoldne počile so že prve puške sovražnih kozakov na desno okrilje razpostavIjenih avstrijskih čet, kjer sta bila dodeljena tudi 4. in 5. bataljon 47. rezervnega polka. Kritična bila je lega in druge okolščine na bojišču, vendar pa so se po prav malo časa trajajoči bitki pričeli umikati kozaki. Ko je polkovnik plem. Kinart to videl, je zapovedal trobiti ,,naprej!" in kljub temu, da so kroglje padalo kot toča, so kmalu dospeli do reke Bozne. Tu so pokrivala tla trupla mrtvih in ranjenih Kozakov, dosti pa jih je poplavila tudi globoka Bozna. Naši oddelki so ugrabili dve zastavi, dosti orožja in streliva. Ocl 47. polka bil je tu eden smrtno zadet, eden pa tcžko rmjen. Enako godilo se jo sovražniku tudi v srediijom in levem okrilju. Fcm. plem. Filipovič je polkovnika Kinarta in 47. rezervni polk z ozirom na bitko pri Magljaju pohvalil tako-le: ,,Cast mi je, izraziti rezervnemu 47. polku svoje popolno priznanje za tako vzorno vedenje na bojišču in še prav posebno naglašati izborno streljanje in strogo disciplino 4. bataljona." Od moštva bil je odlikovan od 47. rezervnega polka računski podčastnik Matija Kocbek iz Radgone, korporal Andrej Fras iz Cmureka in Še trije drugi podčastniki s srebrnimi kolajnami I. reda, 13 pa s srebrno kolajno II. reda. Dne 6. avgusta povrnila se je rezerva 47. polka proti Caglevicam in dospela 7. avgusta po zelo napornih pohodih v okraj 2ep5e. Dne 6. avgusta proti 12. uri zapazijo prvo sovražno peško kolono, ki so jo pozdravili na povelje polkovnika Kinarta z živahnim streljanjem dveh stotnij in enega topničarskega oddelka in se bojevali ]>rav vstrajno do %5. ure zvečer, na kar je došla pomoč, in so se potem z novimi močini skupno bojevali naprej do 547. ure zvečer.  Sovražnik bil je tu primoran se umakniti, in  sicer 7-8000 mož in 4 topnifiarski oddelki. Naše čete ugrabile so dosti streliva, orožja, žive?.a in še 400 ujetnikov. Pa tudi 47. polk ni ostal brez žrtev, bataljonski adjutant nadporočnik Kubin in trije možje so izdahnili na bojišfui, 33 bilo pa je ranjenih, od kate-  rih so še trije kmalu nato vsled ran umrli. Fcm. Filipič je pohvalil vse čete, ki so se udeležile te bitke, in še posebej naglašal hrabrost in pa vstrajnost 47. polka.  Presvitli cesar pa je blagovolil proglasiti v. kornem povelju za nepopisljivo vstrajnost, hrabrost in hladnokrvnost, s katero so je odlikoval 47. polk na bojiščn, svoje najvišje pohvalno priznanje. Za posebno hrabre 6ine v bitki pri Zep6ah so bili odlikovani rafiunski pod8astnik J. Lehman iz Lipnice, desetnik Franc Ceh iz ptujskega okraja, enoletni prostovoljec razvodnik Jak. Kramberger iz Ptuja in še šest drugih podfiastnikov s srebrnimi ko lajnami II. reda. Dne 10. avgusta moral je polk dalje in dospel dne 15. avgusta radi goratih pokrajin po jako napornih pohodili v Bjelalovec, kjer je razpostavil straže. V neposredni bližini Bjelaloveca bil je drugi dan sovražnik od vseh strani z velikimi izgubami premagan. 47. polk bil je kot rezerva; dospel je že po noči do Kozeljaka, kjer je med potom trčil vŁ6krat ^ sovražne oddelke in sta bila od sovražnih patrulj ujeta tudi dva moža. Dne 17. avgusta dospel je 47. polk z velikim naporom v Slažuj, kjer je po6ival in drugi dan dne 18. avgusla proslavljal rojstni dan presvitlega cesarja Franca Jožefa I. To je bil dan radovanja, vojaŠke godbe igralc so cesarsko himno in razne koračnice. Dne 19. avg. bližale so se avstrijske 6ete mestu Sarajevo, kjer je po zelo napornih borbah in napadih bila bitka zmagoslavno končana. Ob 2. uri popoldne slišali so se še zadnji streli, na kar pa je zavihrala državna zastava, okrašena z avstrijskim cesarskim orlom, katero je avstrijsko vojaštvo pozdravilo z nepopisnim navdušenjem. Ravno 20 dni je preteklo od časa, ko so prestopile avstrijsko čete mejo pa do pridobitve glavnega mesta Sarajevo. Presvitli cesar poslal je na to icm. Filipoviču sledečo brzojavko: ,,ZaIivaljujem se vam za naklo- njeno darilo k rojstnemu dnevu in izrekam vam kakor tudi hrabrim četam za zopetne izdatne ufiinke, za toliko požrtvovalnost in hrabrost na bojiš6u moje naj- sr8nejše priznanje." Od moštva so se pri polastitvi mesta Sarajevo posebno odlikovali desetnik Janez Zelenko iz Krčevine pri Ptuju, ki je bil odlikovan s srebrno kolajno I. razr., oddelkovodja Filip Walter iz St. Pavla, Jože Koller iz Lipnice in prostak Viktor Laki6 iz Radgone, ki so bili odlikovani s srebrno kolajno II. raz- reda.  Ko je bil po bitki dosedanji poveljnik rezerv-  nega 47. polka polkovnik Kinart imenovan poveljnikom linijskega 47. polka, se je poslovil od rezervnega moštva tega polka s sledečo izjavo: ,,Podčastniki in moštvo 47. polka! Ob usodepolnih in burnih dneh stal sem vam kot poveljnik na 8elu, a sedaj, ko se poslavljam od vas, vam bodi za vaŠo hrabrost in možato neustrašenost, za vašo vstrajno in vzornn vedenje, kar ste vsi v polni meri pokazali v tolikih usodepolnih in burnih trenotkih, — moje pohvalno in odkrito priznanje. Zahvaljujera se vara za vašo hrabro vedenje na bojišču, s katerim ste hrabri sinovi Stajerske pribo-  rili vrlcmu 47. polku nove slave. Moje iskrene želje so, da pri rezerv. 47. polku ta hrabrost ne premine tudi nikdar v poznejših 8asih, in da bi mu bila kot do sedaj tudi v prihodnje sre8a tako mila. Vsakemu posebej pa še želim, da se sre8en povrne k dragim  doraa8incem." Rezervni polk ostal je nato še dva meseca v Bosni in se podal na povelje presvitlega cesarja dne 28. oktobra 1878 nazaj v Maribor. Dospevši do Kazeljaka, naznanil je ta6asni generalni adjutant presvitlega cesarja podmaršal Beck novemu poveljniku rezervnega 47. polka, podpolkovniku plem. Detela, v imenu presvitlega cesarja najvišje priznanje. Od Ogrskega Broda do Siseka pripoljali so se s parnikom in od tam po železnici nazaj v Maribor, kamor so dospeli 12. nov. Vožnja po lepi Stajorski bila je zelo veličastna. Na vseh postajah je ljudstvo z burnim navdušenjem pozdravljalo hrabre doma8e sinove^ v Mariboru pa je bil še posebno slovesen vsprejem. Nadporo6niku Kubinu, ki je padel na botjiš8u v 2epftah, je postavil 47. častniški kor na tamošnjem pokopališču dne 20. julija 1879 primeren spomenik. V Gradou postavil so je leta 1878 spomenik padlim v tej bitki. Tudi v Mariboru na Kalvariji se nahaja spomenik, ki se je postavil na podlagi ustanove nekega polkovnika kot člana 47. polka, z nemškim napisomn »V spomin padlira vojš8akom 47. polka v bitkah leta 1848, 1849, 1866 in 1878. V času svojega obstanka, to je od leta 1682 pa do danes, je stal 47. polk 259krat na bojišSu in je padlo v teh bojih skupaj 116 8astnikov, 4395 mož in bilo ranjenih 217 častnikov in 8329 mož.