letnik I. št. 12 NOVOLETNI POZDRAV Ko se oL novem letu poslavljamo od starega, si vedno zaželimo vse dobro. Pregledamo in ugotovimo, kako smo delali. Naš kolektiv je letos res lahko ponosen na uspehe, ki smo jih dosegli. Naši napori, da smo uspeli doseči izvršitev danih nalog, so rodili sadove. Častno smo izpolnili in kljub težavam celo prekoračili postavljene plane. Samoupravni organi in politične organizacije so pokazale, da so kos nalogam, ki so jim bile zadane. Zavest vsakega člana kolektiva se v tem odraža,v delu, vsak živi s kolektivom in mu ni vseeno kako se v podjetju gospodari. Praznik kolektiva, katerega smo letos prvič praznovali ob naši prvi milijardi, nam ostane kot svetel mejnik za nadaljnje delo in še večje delovne uspehe, ki jih bomo dosegli v prihodnjem letu. V imenu sindikalnega odbora želim samoupravnim organom, političnim organizacijam ter vsem članom našega kolektiva SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1963. Predsednik sindikalne podružnice PETER TAJČ 2 NOVOLETNE ČESTITKE: VSEM ČLANOM KOLEKTIVA, POSLOVNIM STRANKAM, PRIJATELJEM IN NJIHOVIM DRUŽINSKIM ČLANOM ŽELI SREČNO IN USPEHA-POLNO NOVO LETO 1963. SKUPŠČINA SVETOV EKONOMSKIH ENOT PODJETJA, UPRAVNI ODBOR PODJETJA, OSNOVNA ORGANIZACIJA ZVEZA KOMUNISTOV PODJETJA, MLADINSKI AKTIV PODJETJA, TOVARNIŠKI AKTIV ZVEZA BORCEV, UPRAVA PODJETJA. UREDNIŠTVO KAMNIŠKEGA TEKSTILCA SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM IN ŽELJAM TER ŽELI V NOVEM LETU 1963. VEČ SODELOVANJA. PR03L .mTIKA : PO tiLQ VAH J A PODJETJA V 31 ŠT. JjiU OBRAČUNAVANJ A ČISTJGA DOHODKA PO PLAČANI R3ALIZACIJI V pričakovanju novih pozitivnih predpisov s področja gospodarstva ali konkretno s področja plačane realizacije, se nalaga gospodarskim organizacijam odgovornejša naloga za bodoče poslovanje njihovega podjetja. V sedanjem sistemu obračunavanja dohodka oz. sredstev za CD so kolektivi manj zainteresirani za problematiko pror--daje kot pa v pogojih plačane realizacije. Niso redki slučaji t.j. pravkar ugotovila razprava na seji OLG, da posamezni kolektivi obračunavajo sredstva za CD neodvisno od stanja zalog in plačane realizacije. Znani so primeri, da so se v nekaterih gospodarskih organizacijah zaloge gotovih izdelkov dvignile od 2oo do Joo f°, da pa je obračun sredstev za OD ostal neizprernenjen, Marsikdo se vpraša, . kako je to mogoče.ali če. je to sploh mogoče. Vse to je možno v tistih gospodarskih organizacijah, ki razpolagajo v sedanjem sistemu z večjimi obratnimi sredstvi in rezervnim skladom. Ni nam tuje dejstvo, da po sedanjem načinu obračunavanja OD obračunavamo in izplačujemo mesečno vsa sredstva za OD, ki so bila ugotovljena preko meril dela (tarife, norme itd.) in to ne glede na to, ali so bila v enakem odnosu ustvarjena sredstva za OD z realizacijo prodaje po plačanih fakturah. V našem konkretnem primeru ta problem ni porazen. To prvič vsled tega, ker se realizacija prodaje odvija po planu (vsaj do sedaj), drugič pa vsled dejstva, da je realizacija prodaje po plačanih fakturah sila ugodna. Dolgovi kupcev v povprečju ne presegajo 30 dni, kar je za podjetje tekstilne stroke celo pohvalno. Za doseg takega rezultata je prilično zasluga iskani asortiman naših proizvodov, stimulativne prodajne kondicije (rabat, kasaskonto) in forsiranje prodaje v detajlu. Vsi naši napori v tej smeri pa nam po drugi strani omogočajo, da podjetje lahko gospodari z relativno nizkimi obratnimi sredstvi, ki predstavljajo v odnosu na višino brutto dohodka faktor obračanja 6,5. Redka so podjetja naše stroke, ki v svojem poslovanju beležijo v pogledu obračanja sredstev take rezultate, in je spričo tega največ takih, ki imajo faktor obračanja sredstev znatno nižji, kar i&toČasno pomeni, da za redne potrebe gospodarjenja rabijo več obratnih sredstev kot v našem podjetju. Zaradi navedenih rezultatov pa bi bilo uspavanje zgrešeno. Zavedati se moramo, da bomo v prihodnjem letu dosegli vrednost brutto proizvodnje blizu 1,5oo,ooo,ooodin in da je potamtak :m pod enakimi pogoji poslovanja z obratnimi sredstvi narastel faktor obračanja od .6,5 na 7,5. Pri tako visekam obračanju obratnih sredstev moremo istočasno računati na eventualne motnje pri nabavi materiala (pomanjkanja likvidnih sredstev) in sploh na težave v kompleksnem poslovanju podjetja. iredno bi segli po novih kreditih za obratna sredstva, kar je razumljivo najenostavnejše, nas čaka še kopica nerešenih nalog, ki v sedanjem poslovanju povzročajo škodljivo - negospodarsko angažiranji obratnih sredstev. Nasprotno govorimo o normah in normativih materiala, času, kvaliteti itd., izogibamo pa se preudarnemu in realnemu izračunu normativov zalog surovin, barv in kemikalij utensilij itd. Vprašamo se ali je morda izogibanje oz. zavlačevanje tega problema stvar slučajnosti ali pa je za to kak drug bolj tehten razlog. Vsekakor drži zadnje. Vendar se bo po vsem oklevanju končno le treba lotiti te naloge. S samimi internimi predpisi o normativih obratnih sredstev se nismo vsega dosegli. To bomo dosegli šele: takrat, ko bomo ustvarili realne pogoje za normalno poslovanje posameznih ji) in podjetja kot celote v okviru predpisanih normativov. Faj navedem glavne misli v cilju čimmanjših zalog in s tem v zvezi nizkega angažiranja obratnih sredstev;. 1. Ustaljana in specializirana p r o i z v o d n j a__ __ ................ omogoča manjši asortiman surovin in ozek krog dobaviteljev tudi v pogledu potrošnje barv in kemikalij ter je v ta namen smotrna čimboljša doslednja specializacija. Togosto menjanje artiklov z različnimi surovinami - osnovo ni zadeva sodobno, .a gospodarjenja. Taki načini dela povečujejo proizvodne stroške ter istočasno zvišujejo zaloge širokega asortimana surovin (primer; bombaž, celi, vigonka, sintetika, voile, umetna, svila, viskoza itd.). 2. Dobra organizacija in plani- r a n j e te h n o 1 o s k e g a_procesa___ je lahko zasluga priprave dela, ogromen doprinos k konstantnim in minimalnim zalogam surovin in nedovršene proizvodnje na posameznih fazah dela. slabo planiranje ob istočasnem neupoštevanju maksimalnih zmogljivosti strojnih kapacitet lahko rodi stanje, da se nekatere faze dela prezaložijd z nedovršeno proizvodnjo, na drugih pa zmanjka dela (primer; blago za rute, zavese itd. j; več mesecev vskladiščano v obrdtnih prostorih kot nedovršena proizvodnja). V E marci preše- gaje zaloge 'barvane preje običajno porabo, istočasno pa v barvarni primanjkuje dela'itd.. 3. V cilju čimmanj š ih zalog surovin in vsega ostalega materi a 1 a_____________ ________________ je'nujno izboljšati planiranje (po količini in. času) , porabo vseh vrst materiala ter kvalitetno dvigniti službo kratkoročnega in dolgoročnega nabavljanja vseh vrst materiala. V zvezi s tem je potrebno povečati vso pažnjo specifičnim artiklom ter jim določiti minimalne in maksimalne zaloge. Menim, da nam je sedaj bolj jasno, da sami administrativni predpisi ne bi rešili problema odviŠnega angažiranja obratnih sredstev, če se tega problema ne bomo istočasno lotili z vseh strani. Ta naloga nas čaka v prihodnje predvsem v letu 1963.. Bolj kot v letošnjem letu nam bo primanjkovalo obratnih sredstev, razen tega pa je ta problem tesno povezan z nagrajevanjem in s sistemom obračunavanja sredstev za OB po plačani realizaciji. Če nam je razumljivo lahko napravimo zaključek, da s 1.1. ne bomo mogli kriti stroškov za OD v nedovršeni in dovršeni proizvodnji in iz obratnih sredstev, temveč le iz sredstev čistega dohodka podjetja. Iz te ugotovitve lahko posnamemo, da bo izplačilo OB v bodoče v največji meri odvisno od plačano realizacije, čimmanjših zalog v nedovršeni in dovršeni proizvodnji in od višina čistega dohodka ostvar-jenega in namenjenega za CD. Pod takimi pogoji si ne mo ramo predstavljati podjetja, ki bi pri istočasnem porastu nedovršene in dovršene proizvodnje tor pri nizko ustvarjenih sredstvih za OB izplačevalo OB kot v idealnih pogojih poslovanja. Ta nov način obračunavanja in ugotavljanja sredstev za OD bo v začetku uveljavljanja novih predpisov marsikje vnesel v člane kolektiva polno zmede, z druge strani pa nujno razlil čut odgovornosti slehernega proizvajalca ne samo za realizacijo količinske proizvodnje, temveč predvsem tudi: - za dobro organizacijo priprave dela, - za realizacijo plana asortimana, - za probl -matiko nedovršene proizvodnje, - za realizacijo prodaje in ; d - za stanje dolžnikov. Nov način obračunavanja OD sicer ne bo v ničemer negiral dosedanjega načina nagrajevanja, bo pa vsekakor vplival na alessčni izračun čistaga dohodka drugače kot pod pogoji dosedanjih predpisov. V kolikor bomo pri teh izračunih dosegli znatna nihanja v formiranju sredstev za 02 bomo v posameznih obračunskih razdobjih dosegli zelo različne vrednosti za enako količino dela. če enkrat£ Po sedanjih mesečnih izračunih 02 so isti predvsem odvisni od količinsk-ga uspeha dela, v bodoče pa bodo sleherni mesec (ne samo konec leta po bilanci) odvisni od količinskih rezultatov dela, od doseženih sredstev za 02 preko plačane realizacije, neposredno pa tudi od angažiranih sredstev za 02 v nedovršeni in dovršeni proizvodnji. Iznesena problematika nas ne sme razorožiti, temveč nasprotno hrabriti, da še z večjim elanom kot doslej premagamo vse ovire, ki nam stojijo na poti dobrega poslovanja ali konkretno ekonomskega in rentabilnega angažiranja o-bratnih sr.dstev v nedovršeni in dovršeni proizvodnji. V cilju čimboljše realizacije prodaje pa je treba v bodoče posvetiti tej službi najmanj toliko pozornosti in pomoči, kakor jo posvečamo problematiki proizvodnih 22. Stane Marcijan MAJ MISLI OB KOMOD LETA Če nekaj dni nas loči do konca leta in že bomo zaključili z proizvodnimi nalogami za leto 1962. Ko smo pred letom dni sprejemali proizvodni in finančni plan je marsikdo izmed nas s nezaupanjem gledal na postavljeni plan, ki je bil za 40 i<> večji od leta 1961. Naloga, katero si je zadal kolektiv z letnim planom je bila, glade na takratne pogoje, velika in težka. Tako povečanje plana je slonelo predvsem na novih ATM avtomatih in na novo uvedeni tretji izmeni v Lj! 30. Za pooluževanje avtomatov in prav tako frotir strojev v tretji izmeni,je bilo potrebno priučiti novo delovno silo za tkalce, prav tako pa tudi manjše število strokovnega kadra. Velike težave so bile zaradi zastarale 'strojne opreme v pripravi; škro-bilni stroj, snovalo, poleg tega pa neizkušena delovna sila. Prav zaradi takih pogojev dela niso bile naloge lahke. Za izpolnjevanje planskih nalog v tekočem letu je bila problematična tudi nabava nekaterih surovin, predvsem svilene preje. Na srečo pa ni prišlo do večjih zastojev v proizvodnji. - 8 - rejo biti odraz štsvilnega mladega strokovnega kadra. Naj navedem najtežji problem t.j. zbiranje člankov. Kljub vsem obljubam in zagotovitvam na sestankih uredniškega odbora, se je pri vsaki številki ponovilo isto -- nepravočasna oddaja člankov. Kako more potem glasilo pravočasno iziti in kar je še važnejše, vsebinsko mora biti na primerni višini. V takih primerih pa se vsebina popolnoma zanemari ter se gleda samo na to, da glasilo izide. Tako daleč pa mislim, da ne smemo iti. Bolje potem, da glasilo preneha izhajati, kot pa da postane iz glasila kolektiva "zmazek" ali pa glasilo raznih neumnosti itd.. Precej tematike imamo na razpolago vsak dan v kolektivu ali izgleda, da nismo znali dovolj razmisliti o zbiranju te tematike. Morda je vzrok tudi v nepovezanosti uredniškega odbora z sodelavci iz kolektiva. Pojavlja se nebroj vprašanj, a glavno težišče leži predvsem na neresnosti odgovornih ljudi, ki so po rubrikah zadolženi, da pravočasno zberejo odgovarjajoče članke, ali pa jih sami sestavijo. Nastane vprašanje, kaj storiti, da bi glasilo še naprej izhajalo v splošno zadovoljstvo vseh bralcev. Poželjno bi bilo, da se morda z anketo ali z nabiralniki po obratih nekako privede glasilo do osvežitve, lahko tudi z predhodno zadolžitvijo posameznikov in v naprej pripravljenimi naslovi, kar se je poslužilo pri tej številki. Težko je reči, kaj bi bilo najboljše. Dosedanje izkušnje nas ne morejo tolažiti, da smo kaj posebnega naredili z glasilom, temveč nam kvečjemu lahko neresnost posluži kot tisti element, katerega moramo v prvi vrsti odpraviti, da bo lahko glasilo nemoteno izhajalo naprej. Tem potom se ponovno obračam na vso bralce, da z svojimi predlogi pridejo na dan in sporoče uredniškemu odboru, kaj bi bilo potrebno ukreniti, Ua bi glasil, imelo bolj pestro vsebino in širši krog bralcev. Naj ne bodo te besede izrečene zaman, temveč naj so vzamejo kot, da gre ,za obstoj glasila. GLAVNI URbDNIK NARAVNI BARVNI SISTJM /nadaljevanje/ Barve ločimo predvsem na čiste SIV :: barve in BARVAST :■ BARVA (nesive) barve. Barvaste barve se ločijo od nevtralnih barv po tem, da imajo bolj ali manj izrazit barvni ton, n.pr. rumenkast, rdečkast, modrikast, zelenkast. Izraz :i'barvasta barva” je sicer ponovitev iste besede, vendar ga uporabljamo zato, da bi jasno označili razliko med' •pojmoma barva in barvni ton. b pojmom barva lahko označimo katerokoli barvno zaznavo. Pod barvnim tonom pa razumemo posebno lastnost barve, ki je v tem, da je rumenkasta, rdečkasta, modrikasta ali zelenkasta. Keka barva ima lahko lastnost barvnega tona v zelo majhni meri ali pa je lahko brez njega (nevtralno siva). Govorimo lahko torej o loo.ooo barvah, toda le o nekaj sto barvnih tonih. Lastnost ;tsvetlost81 Z ureditvijo vs-h neutralno sivih barv ugotovimo. Ga se te med seboj ločijo le po tem, da so različno svetli'ali različno temni. Glede na to jih lahko razvrstimo v lestvico , ki se začenja pri beli in konča pri črni barvi,- Na tak način urejeno barvno zbirko nevtralno sivih'barv ime nujamo svetlostno ali sivo lestvico z enostavnimi izrazi lahko določimo tudi različne stopnje svetlosti: zelo svetla, svetla, srednje temna, temna in zelo temna. Bela in črna se imenujeta fiksni ali končni točki svetlostne lestvice. V drugo skupino smo uvrstili vse barvaste barve. Zamislimo ai, da te barvaste barve razporedimo sedaj v štiri skupine: v rumenkasto, rdečkasto, modrikasto in zelenkasto skupino. ’ '• :. če nadaljujemo s tem razvrščanjem lahko ugotovimo, da rumenkaste barve ločimo dalje po tam, da so nekatere bdj ali manj zelenkaste rumene, medtem ko so druge rdečkasto rumene. V tretji skupini so rumene barve, pri katerih ne moremo ugotoviti prav nobene zelankostosti ali rdečkostosti. Te barve' se zde samo - rumene. ‘ Na tdc način kot smo uredili različne barve v rumenem področju in jih končnv uredili v skupine v istem barvnem tonu, lahko uredimo tudi vse ostale barve. O barvah v takšni skupini, kjer imajo vse popolnoma isti barvni ton, sicer pa različno, druge lastnosti (svetlost itd.) pravimo, da so v istem barvnem tonu. Krog barvnih tonov Če si ogledamo eno skupino barv v istem barvnem tonu ugotovimo, da je barvni ton pri različnih barvah bolj ali manj izrazit. Iz vsake skupine izberemo tisto barvo, ki - kot se zdi - najbolj reprezentira barve te skupine. Vse te barve uredimo v neprekinjeno vrsto glade na njiho vo medsebojno podobnost in dobimo na-primer naslednji vrstni red: modrordeča, rdečkastemodra, zelenkastomodra, 10 >j^v _ zslsnomodra, modrlkastozelena, zelana, rumenkastozelena, ruiaanozelena, zelenkastorumena, rumana, rdečkastorumona, rumanordeča, rumenkastordeca, rdeča, modrikastordeča. Na glede kje smo začeli oz. končali urejevati to serijo barvnih tonov, bodo končni barvni toni med seboj vedno v sorodu kot n.pr. v našem primeru oba končna vzorca (modrordeč in modrikastordeč) vsebujeta modrikastost in rdečkostost. Glede na to običajno uredimo serijo barvnih tonov v obliki lestvice brez konca, to pomeni v obliki kroga barvnih tonov. Osnovne barve Jnako kot v sivi lestvici, najdemo tudi v krogu barvnih tonov določene fiksne točke. Krog barvnih tonov ima štiri takšne točke, ki jih imenujemo osnovne barvne tone ali krajše osnovne barvo rumen barvni ton, ki ne teži niti k zelenemu, niti k rdečemu barvnemu tonu (Y), rdeč barvni ton, ki ne teži niti k rumenemu,niti k modre mu barvnemu tonu (H), modri barvni ton, ki ne teži niti k rdečemu niti k zelenemu barvnemu tonu (B), zelen barvni ton, ki ne teži niti k modremu niti k rumenemu barvnemu tonu (G). Karakteristični videz vseh ostalih barvnih ton, v določa njihova večja ali manjša sličnost s štirimi osnovnimi barvnimi toni. :,0ranžen!l je n.pr. barvni ton, ki teži k rmenemu in rdečemu barvnemu tonu, kot "vijoličast;! označuje barvni ton, ki teži k modremu in rdečemu barvnemu tonu itd. Ugovor, ki se včasih čuje, češ, da zelena ni osnovna barva, "ker jo je mogoče dobiti iz mešanice modre in rumene" nastaja zaradi tega, ker se pri tem zamenjujejo lastnosti barv z lastnostmi barvil, nako lahko, kot moremo z mešanjem železne modre s cinkovo rumeno, dobiti zeleno barvilo, lahko z opazovanjem ugotovimo, da obstojajo zelene barve, ki ne težijo niti k rumeni, niti k modri. Rumena .Rumen.Q.ze..l.e.ii.a... Srednja . Rumenozelena / Zelena Rumenozelena / ........."VL.. X Osnovna zelena \ z Zelena modrozelena \ ...... A / Srednja \ modrozelena \^/"" Modra modrozeJ..Qr,a Osnovno Z modra p.an.QY.na.__rumena.. Y Rumena Rumeno rdeč a X Z Z Srednja X Rumenordeča /\....-..... \ z z / X \ Rdeča X Rumenordeča .......-.---- |0 snovna trdeča z:......... / Rdeča. \ / modrordeča Srednja , /modrordeča V—.....------ B POROČILO KADROVSKO SOUIALN/ SLULBc Vse člane kolektiva obveščamo, da bodo morali glasom navodila o izdajanju in uporabi zdravstvene izkaznice (Ur.l. P1RJ št. 45/7.11.1962). od 1. januarja 1963. leta priložiti k zdravstvenim izkaznicam posebne vložke. Brez teh vložkov ne boste mogli koristiti uslug iz zdravstvenega varstva. Vložek, katerega boste dobili v vsaki .X pri poenterju, prilepite na prvo notranjo stran (v 1 vogalu), še boljše pa je, če sl nabavite ovitek za zdravstveno knjižico in vložek zataknete za ovitek. Spremembe v novembru: V obrat družbene prehrane je bila sprejeta tov. URH ANG Sl C A, na delovno mesto šefa kapitalne izgradnje je bil sprejet tov. B J N ICO JAN CZ. Iz podjetja je odšla na lastno željo tov. ŠUBIC BOŽA, sporazumno pa tov. PISTOTNIK FANIKA, tkalka iz EE 10. Tov. DOLAR MARJAN j z EE 30 je samovoljno zapustil delo . Poročili so se: NOVAK MARA, poročena PETJE, MALI JOŽEFA, poročena MAČEK in MAČEK JOŽE. Iskreno čestitamo! DANICA MIŠIČ SKLEPI ZADNJIH SEJ SKUPŠČINE SVETOV EKONOMSKIH ENOT Po daljšem času je podjetju uspelo, da se Bo topli obrok - enolončnica v podjetju pričel deliti z 3. januarjem 1963• Z ozirom na to, da za nočno izmeno toplega obroka ne moremo prejemati, bo nočna izmena dobivala samo hladno malico iz naše menze v vrednosti din 70.- za obrok. Sodelavci na nočni izmeni si bodo po predloženem jedilniku lahko izbrali obroke - malico. Dobili ga bodo pa brezplačno. SSEE je na svoji seji potrdila tudi predračun stroškov demontaže in montaže strojev za leto 1962. v višini din 229.881.- ter za leto 1963• v višini din 2,161.811.-. V kolikor bi za dela v letu 1962. zmanjkalo sredstev v CRS OD se sredstva črpajo iz doseženih sredstev za OD, ki niso izplačana. Ker so vsa kamniška podjetja prevzela v občini Kamnik patronat nad eno šolo, se je tudi naše podjetje odločilo, da prevzame patronat nad Osnovno šolo v Mekinjah. V zvezi s tem je SSEE sprejela sklep, da se šoli Mekinje kupi za Novo leto magnetofonski aparat. Skupščina svetov EE je na svoji zadnji seji obravnavala tudi o zamudnikih. Sprejela je sledeči sklep: Kdor zamudi: 1. od 0,00 do 1 ure se mu odbije din 2oo .-netto, 2. od 1 do 7 ur se mu odbije 2 - kratni povprečni dnevni zaslužek v dotičnem mesecu, 3. več kot 7 ur se mu odbije zaslužek dotiČ-nega dne, dan šteje kot neopravičen ter prizadetemu v tem slučaju ne pripada i_o SE za dotični mesec, 4. kdor več kot 4 krat mesečno zamudi se ga prijavi disciplinski komisiji radi uvedbe disciplinskega postopka. 5. V kolikor so zamude nastale vsled upravičenih razlogov (zakasnelost avtobusa, . okvara prometnih • sredstev, bolezen ipd.) lahko -isto direktor na predlog vodje ES ali na prošnjo prizadetih spremeni v u-pravičeno zamudo; v tem slučaju prizadeti ni podvržen kaznovanju pod točko 1., 2., 3. in 4. Izven tega okvira je SSEE pooblastila UO, da lahko v posameznih slučajih'zaradi nenormalnih prometnih zvez, če ni škode za podjetje, odstopi od tega pravilnika. V takem primeru se mora napraviti z prizadeto osebo pismena pogodba, s katero se osebi določi delovni čas. Za vodje sektorjev, vodje razvojnega sektorja, laboratorija se odobri neomejeni delovni čas za prihod oz. izhod iz službe, vendar se predpiše kot skraj ni čas za prihod v službo 7 ura iz službe pa po potrebi dela. Izhod iz podjetja mod delovnim časom je dovoljen samo na podlagi prepustnice, ki jo izda vodja sektorja ali EE, prost izhod iz podjetja, kakor tudi prihod v podjetje izven delovnega časa pa imajo -sodelavci na sledečih delovnih mestih: vodje sektorjev uprave, vodje EE, vodja razvojnega oddelka, šef nabave, šef priprave dela,' šef laboratorija, vodja vzdrževanja in kapitalne izgradnje ter njegov pomočnik in šef kadrovsko socialne službe. Za spredaj navedene člane kolektiva mora vratar voditi posebno knjigo o prihodu in izhodu iz podjetja. Istočasno se obvešča vse člane kolektiva, da je SSEE sprejela sklep, da je vsaka zamuda zase prekršek ter da se večkratna zamuda ne seštevajo. Prav tako senobvešča vse člane kolektiva, da je vhod v podjetje dovoljen samo pri vratarnici. Kjerkoli drugje prihajati v podjetje je prepovedano ter istočasno disciplinski prekršek, Ta pravila stopijo v veljavo z dnem potrditve t.j. 21. decembrom 1962. ter veljajo do preklica. DOBRO ORGANIZIRAN LABORATORIJ V DOBRO ORGANIZIRANI TOVARNI V mnogih panogah industrije kot n.pr,: metalurgiji, industriji barv, kemikalij in vekstilnih pomožnih sredstev, laboratoriji niao več novost. Nasprotno pa so se v tekstilni industriji pojavili šele v zadnjem času. Zahteva po kvalitetnih tekstilnih izdelkih z dneva v dan raste, težnja vsakega podjetja pa je, da zadosti tej zahtevi. To je mogoče doseči le s pravilno vodenimi prouesi izdelave, vsled tega je nujna medfazna kontrola, ki pravočasno ugotovi in odpravi morebitne napake pri delu. Za učinkovito kontrolo pa je potrebno, da je laboratorij dobro opremljen, tako da je v njem mogoče zasledovati vse procese proizvodnje. Delo v dobro organi ".iranem laboratoriju se lahko razdeli na sledeče faze: 1. študije (proučevanja), 2. eksperimente, 3. analize, 4. kontrola s pomočjo matematične statistike in 5. strokovna mnenja. 1. Ge hočemo, da nam tehnološki postopki v proizvodnji ne zastara, moramo stalno zasledovati in proučevati tehnične novitete, ki se pojavljajo v svetu, ter jih po možnosti uvesti v lastnih pogonih, iri tem se opiramo na strokovno knjižnico, ki je eden izmed sestavnih delov dobro opremljenega laboratorija. 2. -,no izmed pomembnih področij laboratorijskega dela so eksperimenti, ki jih lahko vršimo šele po predhodno izdelanih študijah. Izvajamo jih lahko v oblatu ali laboratoriju. Z ozirom na to, da zahtevajo eksperimenti, ki se vrše v proizvodnji, večjo porabo materiala, bi bilo pdtrebno, da si tekstilne tovarne nabavijo čimpreje eksperimentalne aparate (majhnih dimenzij) kot so: laboratorijski jigger, foulard, barvni aparat itd. Na teh aparaturah se podani tehnološki postopek lahko vrši hitreje, ceneje in natančneje kot bi se sicer v pogonu. Visoka cena teh aparatov se kmalu povrne, ker je poraba materiala s ozirom na eksperiment, ki bi se izvršil v pogonu,približno 50 -- 100 krat manjša. 3. Analize (tako kemična kot fizikalne) imajo velik po men v tekstilni industriji, saj z njimi lahko odpravimo napake, ki se pojavljajo v tekoči proizvodnji. K analizam prištevamo dekompozicijo tkanin, ugotavljanje lastnosti preje (trdnost, razteznost, metrična številka...) in tkanin, analize tekstilnih pomož- - 15 nih sredstev, barvil, kemikalij itd. 4, če je laboratorij dobro organiziran, lahko vrši s pomočjo matematične statistike kontrolo nad proizvodnjo samo, kakor tudi nad surovinami, polizdelki, gotovimi izdelki, kvaliteto in količino proizvodnje. Prvi, ki so začeli uporabljati matematično statistiko v industriji, so bili Amerikanci in sieer v II. svetovni vojni. Danes pa je razvita že v vseh tehnično razvitih državah in to v vseh vejah industrije, med drugim tudi v tekstilni industriji. Kontrolo lahko vršimo na komični in fizikalni način,■ v pogonu ali laboratoriju, stalno ali periodično (urno, dnevno, mesečno, letno in. slučajno). Iz rezultatov, dobljenih pri posameznih kontrolnih meritvah lahko s pomočjo statistike ugotovimo, če je blago regularno ali ni. 5. Na bazi študij, eksperimentov, analiz ter s pomočjo matematična statistike mora končno dati laboratorij še strokovno mnenje tako n.pr. o kvaliteti preje, tehnološkem postopku, barvi, strojih itd. Večje tekstilne tovarne v oloveniji imajo žo dobro organizirano laboratorije, tako n.pr. Mariborska tekstilna tovarna in Intex, Kranj. Njihova praksa je pokazala, da je to edino pravilna pot za dosego kvalitetnejše in bolj ekonomične proizvodnje. Ing.VIDA KCD.jLA PHINuli I GO Sl’ODAR J NJA Vse gospodarjenje se odvija v raznih gospodarskih organizacijah ali podjetjih. Pri svojem delovanju se le ta ravnajo po tako imenovanih ekonomskih principih, ki so ekonomičnost, produktivnost in rentabilnost. Temeljni princip gospodarjenja je princip ekonomičnosti in če podjetje posluje ekonomično, so s tem dani tudi že pogoji, da bo lahko poslovalo produktivno in rentabilno. Princip ekonomičnosti zahteva, da dosežemo enoto proizvodnje n.pr. 1 tm tkanine s čim manjšo porabo elementov proizvodnje t.j. delovne sile, sredstev dela (strojev, zgradb....) ter predmetov dela (surovin, energije, materiala). Da bi bil dosežek ekonomičnosti čim večji, se morajo upoštevati količine kakor tudi cene -posameznih elementov procesa dela., Težnja, da se - 16 potroši čim manjša količina posameznega elementa je predvsem tehnični problem. V ta na,m.en se morajo posamezni procesi proizvodnje kombinirati tako, da so skupni stroški na enoto proizvoda čim manjši. Seveda pa se mora pri teip upoštevati tudi kvaliteta. Da bi torej podjetje poslovalo čim bolj ekonomično, morata tehnik in ekonomist .sodelovati čim tsiaje. Tehnik naj se zanima oleg svojih tehničnih problemov tudi za ekonomsko stran .proizvodnje t.j. za eene, stroške, lastno ceno itd,. . ■ Praktične ukrepe podjetij za povečanje ekonomičnosti lahko delimo na ukrepe, ki ne zahtevajo nobenih ali zelo malo investicij in na ukrepe, ki zahtevajo večjo investicije. V prvem primeru se doseže dviganje ekonomičnosti z pravilno organizacijo podjetja, z uvajanjem sodobnih metod vodenja in upravljanja, z metodami za merjenje proizvodnosti dela in z boljšim izkoriščanjem, zmogljivosti. Z drugimi besedami povedano, to se lahko doseže z racionalnejšim izkoriščanjem osnovnih sredstev, z varčevanjem surovin in energije, s kontrolo in izboljševanjem kvalitete proizvodov in z znanstveno organizacijo dela. Nadalje dosežemo dviganje ekonomičnosti s pomočjo strokovnega in splošnega izobraževanja delavcev, s higiensko in tehnično zaščito delavcev, z izboljšanjem odnosov med člani delovnega kolektiva ter z izpopolnjevanjem sistema notranje razdelitve dohodka. Dolgoročno povečanje ekonomičnosti pa dosežemo s pomočjo razvijanja znanosti in skrbi za tehnološko uporabljanje njenih pridobitev, uvajanjem moderne tehnike in sodobnih tehnoloških postopkov. Drugi faktor je princip produktivnosti. Tu skušamo ustvariti čim večji dvig proizvodnje s čim manjšo porabo delovne sile. Najčešče se izraža produktivnost z razmerjem med količino odnosno vrednostjo proizvodnjo in delovnim časoom. N.pr. Koliko delovnih ur je bilo potrebnih za izdelavo 1,000 m tkanine, ^ri tem moramo seveda upoštevati potrošen delovni čas vseh delavcev, ki so bili zaposleni pri izdelavi te kalkulacijske enote t.j. 1.000 m tkanine, Povečanje produktivnosti je torej eden od osnovnih predpogojev za vsak ekonomski napredek in razvoj. Po Marxu je proizvodnost dela pogojena s petimi osnovnimi skupinami činitoljev; 1. povprečna stopnja delavčeve spretnosti (strokovno dviganje, izobraževanje), 2. stopnja razvoja, znanosti in njene tehnološke uporabljivosti, 3. družbena organizacija proizvodnje (plan) 4. obseg in učinkovitost sredstev za proizvodnje in 5. naravne okoliščine (rodovitnost, klima). - 17 Tretji princip poslovanja podjetij je princip rentabilnosti . To načelo zahteva, da ustvarimo čim večji obseg proizvodnje s čim manjšimi vlaganji elementov proizvodnje , odnosno sredstvi podjetja. Rentabilnost je torej razmerje med dohodki in sredstvi (osnovnimi in obratnimi). Najvažnejši ukrepi za povečanje rentabilnosti so - čim večje izkoriščanje kapacitet osnovnih sredstev. To je, da skušamo svojo proizvodnjo organizirati tako, da bodo vsa osnovna sredstva (stroji, zgradbe itd.) stalno zaposlena in da bodo obratovala s polno zmogljivostjo. ± o drugi strani pa mora podjetja skrbeti, da bodo vse zaloge čim manjše. To dosežemo z dobro organizirano nabavno in prodajno službo, z dobro evidenco in kontrolo, nadalje s takim planiranjem proizvodnje, ki zagotavlja čim manjše zaloge surovin, polizdelkov, nedovršene proizvodnje in izdelkov. Nadalje spada semkaj dobro organizirana služba izterjevanja terjatev, dolžnikov oz. kupcev podjetja. Tentabilnost je odvisna tudi od cen, tako cen materiala, ki ga podjetje kupuje, kot od prodajnih cen izdelkov oz. storitev podjetja. Jden od faktorjev, ki vplivajo na rentabilnost je tudi faktor obračanja obratnih sredstev. To je razmerje med vrednostjo realizacije proizvodnje in povprečnim stanjem obratnih sredstev. Ing. VIDA'KOD JLA NJKAJ G STR ;LCIH Ker je zanimanje za strelstvo v našem podjetju narastlo, smo se odločili ustanoviti Strelsko sekcijo, ki bo delovala kot podsekcij a Obč.strelskega odbora pod imenom Strelska podsekci ja "Svilanit1'. Za tako obliko smo se morali odločiti delno zaradi finančnih sredstev, ker zaenkrat še nimamo na razpolago dovolj pušk, ki so za resno delo nujno potrebne, v glavnem pa zaradi tega, ker se ne bi mogli verificirati kot Strelska sekcija pri zvezi. Po novem zakonu Strelske zveze ne mora obstojati strelska družina, ki nima 10 člansko ekipo. Temu zahtevku pri nas za-enkrat ne bi mogli zadostiti, ker moramo tako rekoč iz nič napraviti veliko. Za uspeh naše Strelske sekcije bomo morali vložiti mnogo truda predvsem strelci, ki smo do sedaj sodelovali kot Sind, strelska okipa (štela je 3 moške in 3 ženske člane). člani kolektiva, ki jih zanima strelski šport in ki bi se radi vključili v našo podsekcijo, bodo morali tudi prispevati svoj delež, da bo delo dalo sadove. Zato apeliramo - 18 - na vse, ki so zainteresirani za pristop v članstvo, da z razumevanjem gledajo na naše delo in nam z vestnim prihajanjem na vaje pomagajo, da bi čimprej dosegli zaželjen uspeh. Če se bomo resno lotili dela lahko do poletja osvo jimo pozicije četrte ekipe v kamniški komuni, Od strani Občinske zveze nam je bilo omenjeno, c.a bomo z ustanovitvijo Strelske predsekcije verjetno lahko ustvarili odločilno prelomnico v razvoju ženskega strelstva v komuni. Zato se ne smemo izneveriti zaupanju, saj imamo pri nas že precej močno žensko ekipo (v Kamniku brez konkurence). Z nadaljnjim načrtnim delom in prekvalifikacijo na malokalibersko puško, lahko dosežemo že do jeseni 1963. pravo vrednost tudi v okrajnem merilu. Z delom bomo pričeli v prvih dneh januarja, kajti do takrat bomo uredili vse formalnosti ter nabavili puške in municijo. Naš program do poletja bi bil sledeč: 1. Redni trening in sodelovanje na vseh turnirjih v komuni, zaradi pridobitve potrebne kondicije in rutine za tekmovanje - ter udeleževanje pri vseh tekstilnih tekmovanjih. 2. Do spomladi nabaviti največ j o potrebno količino zračnih pušk tar malokaliberske puške. 3. Ca do jeseni ali pa že prej pridobimo dovolj članstva in potrebno število aktivnih strelcev za 10 člansko ekipo, bomo ustanovili lastno strelsko aružino. Na občnem zboru 11. t.m. smo si izbrali naslednje vodstvo Pregel Leon - predsednik, Jože Simčič - tehnični sekretar, Ing. Vida Kodela - blagajnik, 1ograšek Ivan - orožar, Vodja ženske ekipe bo tov. Brodnjak Henrik, ki bo vodil tudi treninge cele ekipe (moške in ženske). Poverjeniki po obratih bodo; v obratu Mekinje - Vrbnik ravla, v obratu .marca - Balantič Mara. Vse potrebne informacije lahko dobite pri tov. Brodnjaku in tov. Simčiču. Pozivamo vse prijatelje tega športa, da se čimpreje nam pridružijo. H NBIK BRODNJAK / n X"' IXt A,, ^ ION (UH i o ' I j Vzz^ N ;/ (( %■ t J^Oi LJ )) U \ X \ ) kJ yxi(? ^ CX#' 1 Z / 2S.. S’ /T' ^ Z)ZNZx /,. — r- s V L\} C^AN \!N4\ k 11 ^nt;i( X.. Z-*', L/.-X e: i v A x._ a KRIŽANKA 1 2 3 r 5 i 6 j 7 3 9 lo 11 E 12 13 14 15 16! 17 18 t j 2» 1 29 4 1.2. a 31 A-N:- 32 2o Ep 21 1 22 27 23 v\\v;: M 3o 24 1 33 25 4 . k' 34 ; S ;v V;x 35 ?li 36 4- 'XZ;- 37 3p .w 38 S 39 4“ nSAT1 v' fE i| 4o v:' 41 S E El 12_ 43 44 p 15 46 47 4 48 49! 3o BI 51 52 i 53 4 ••.v-N: 54 S 55 4~ 36 S ’57 S 58 59 w z 60 61 6! IE 6) 54 65 1 66 I# 67 68 69 1 7o 71 72 Z., Z 73