List m v • lecaj LIV. i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljnbljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ij ubij ani 17. januvarija 1896. 1 Poiitiški oddelek. j i* Italijansko nasprotstvo narodni jednak o- pravnosti. Italijane, da store nemudoma svojo dolžnost, pa cinca Soli društva » Sloge" je za nekaj časa dovolila nekai pod w pore, da slovenski otroci vsaj v Gorici niso brez vsa-cega pouka. Slovenski poslanci so stavili v deželnem zboru več interpelacij v tej stvari. Ko so se v deželnem zboru Hud boj se sedaj bije za narodno jednakopravnost tale dotične interpelacije, ostavili so italijanski poslanci na Primorskem. Vlada kaže nekaj dobre volje, a ni ma dovolj dvorano. odločnosti, da bi je izvedla. Italijani se pa upi- Trstu so razmere še hujše, kakor na Goriškem. rajo z nenavadno odločnostjo in trmoglavostjo. Ko so v Slovenski poslanci se niti ne udeležujejo zborovanja de-zadevi dvojezičnih napisov bili toliko dosegli, da se do- želnega zbora, ker ne marajo biti predmet napadov in tična odredba ni povsem izvela, temveč le v toliko, ko- zasmehovanja italijanskih pobalinov na galeriji in ker likor vlada že zaradi časti države ni mogla se umakniti, niso v mestu niti varni pred napadi italijanske druhalji. mislijo Italijani, da bodo tudi sedaj vlado ugnali v kpzji Deželnega zbora predsedstvo nima niti dobre volje, da Kaže se celo, da utegnejo doseći, ako grof Badeni bi branilo slovenske poslance pred uličnimi junaki, zbira- jočimi se na galeriji Celo še več, Italijani /nalašč naje- rog. ne pokaže večje odločnosti šile, Znano je našim čitateljem, da so vse instance re- majo rogovileže, da slovenski poslanci potem pri razsa- se mora v Gorici osnovati slovenska ljudska janju galerije niti govoriti ne morejo. Slovenski poslanci da šola. Vlada obraća in Italijani pa obrnejo. Sole še sedaj so obrnili se do deželnozborskega predsedstva in do vlade ni, ker zanjo italijanski mestni zastop noče preskrbeti da se preskrbelo, da prenehajo sedan je neznosne raz y primernega poslopja. Izbral si je pač neko staro vojaš- mere, a niti odgovora ne dobe. nico zunaj mesta, kjer bi šola ne vspevala. Otroci bi Kako brezozirni so Italijani, se je pokazalo v neki i ^^ imeli predaleč v šolo in tudi v zdravstvenem oziru bi sicer malenkostni zadevi. Odvetnik dr. Gregorin je v trpěli, ker je to poslopje tako nezdravo in mrzlo, da so neki zadevi društva „Sokola vojaki ga morali ostaviti. Mestni zbor pa ima na raz- dobil italijanski o dlok ' od tržaškega magistrata Pritožil se je zaradi tega na na- polago učne prostore sedan je zasebne ljudske šole dru- mestništvo, ki je naročilo magistratu, naj izda slovenski štva „Sloge", pa jih noče, ker hoče slovensko šolo one- odlok. To se ni zgodilo, temveč magistrat se je pritožil mogočiti. na ministerstvo, ki je pritožbo odbilo in naročilo, da se Ker je vlada le pritiskala, so se razpisale učiteljske izda slovenski odlok. Italijanski magistrat tudi sedaj službe za novo ljudsko šolo, pa le začasne, kar najbolje ustregel želji. Italijanski gospodje so kar sklenili, da slo- kaže, da mislijo Italijani prej ko bode moč šolo ugono- venskega odloka ne izdajo, ter bodo še nadalje jedino biti. Očitno pa govore, da hočejo nastaviti najslabše učne italijanski uradovali, naj stori namestništvo in minister- da šolo prej ugonobe. Gledali bodo tudi, da bodo stvo, kar hoče. Ta sklep je pač že vrhunec nesramnosti moči učitelji in učiteljice italijanskega mišljenja. Došlo je baje a vendar ne čujemo, da bi vlada bila proti temu že kaj že nekaj prošenj od slovenskih renegatov, ki zagotovljajo, storila. da niso pretirani Slovenci. Italijani hočejo slovensko šolo na umeten način narediti za potujčevalnico slovenskih Cesar stopa razveljavil sklep isterskega deželnega zada je opravilni jezik deželnega zbora jedino itali-otrok. Vlada pa nima dovolj odločnosti, da bi preprečila janski. Italijani se pa ne mislijo udati. Dotično odločitev tako počenjanje. Ko bi bila njena dolžnost, da prisili izročili so odseku, da se posvetuje, kako bi le preprečili zz slovanské interpelacije, predloge in govore v deželnem vlada resno voljo Slovanora pripomoći do pravic in da zboru. Ko je v prvi seji deželnega zbora namestnik de- Rinaldini ne bode več vodil volitev, ako prisilijo, da se želnega glavarja izspregovoril nekaj slovanskih besed so kak zastop razpusti. grozno upili in ugovarjali. Da se ne bode s predsedniškega stola še slišala kaka slovanska beseda, so sklenili, da deželni glavar ne srne nikdar prepustiti predsedstva svojemu namestniku. Vlada misli baje deželnemu zboru predložiti predloge v obeh deželnih jezicih, a Italijani temu že ugovarjajo. Slovanski Politični pregled. Volilna reforma v deželnih zborih. Predarelski poslanci so večkrat se že pritoževali, da se njih govori odbor načrt zakona, po katerem bi v mestih volili vsi, v deželnem zboru ne vsprejemajo v stenografični zapisnik. Vlada je spoznala, da je to krivično, a deželni odbor deželni zbor misli volilno pravico razširiti na vse, ki plaču-jejo 1 gld. davka, in pa tudi na začasne učitelje in duhov- Kor^škemu deželnemu zboru je pa předložil deželni kak * * se nike. direktni davek plačujejo, na kmetih se pa zahfcevalo neče preskrbeti slovanskega stenografa. vedno 5 gld. direktnega davka za volilno pravico. Liberalci in nemškonarodni Nemci se boje, da bi Slovenci ali pa nemški vec, mini- konservativci pridobili kak mandat, ako bi se v kmetskih ob- sterski predsednik grof Badeni je naročil namestniku Ri činah razširila volilna pravica. naldiniju, da naj vzame seboj v Poreč slovanskega stenografa. Vitez Rinaldini je to tudi storil, a isterski deželni glavar ga je kar samovoljno odpravil iz zborovalne dvorane. Slovanski poslanci so pa tudi izpostavljeni zasmehovanju Foregger proti razširjenju občne volilne pravice. Dr. Foregger je bil v Celju sklical shod volicev. Na tem shodu je tudi povedal, da je on proti razširjenju volilne pra- vice in sicer zaradi tega, ker Slovenci na Dolenjem šta- jerskem utegnili pridobiti jeden mandat Foregger bode gla-italijanske gospode in uličnih pobalinov. Te dni se je iz soval proti Badenijevi volilni reformi. Sicer je pa ta državni Poreča več slovenskih poslancev vozilo v Trst. Zaradi viharja so v Pir morali izstopiti iz ladije. Jedva so izstopili, že so jih jeli psovati in zasramovati Italijani in poslanec v ze tako napovedal vladi hud boj, če ne odpravi dvo- jezične gimnazije iz Celja. Nemška pravičnost v deželnih zborih. Grozna so bili Nemci razžaljeni, ko so se Čehi branili voliti toliko to ne le poulični pobalini, temuč tudi gospoda. Voza niso Nemcev v odseke, kakor Čehov. Tudi v češkem deželnem od- mogli dobiti, da bi se peljali v Trst, že plaćana nosača boru radi imeli jednako število zastopnikov kakor Čehi. V sta odrekla, da ne nosita jim prtljage. Po mestu in še druSih deželah pa vse drugače postopajo. Na Koroškem niso zunaj mesta so kričali okrog njih Italijani, kakor divji. vodj° kor°Vsk!h Slovencev volili v noben odsek drugega slo- ^ .. .. . .. . . * XT . t . . . venskega poslanca pa volno v kak tak odsek, kjer ne more Policije pa ni bilo nikjer slutiti. Nalašc in morda celo Hnfifi Ha1íWÍ talrAr v ih naivečkrat no- —— ---— —— - - - —— --— - - —--—---— - ' ' —■— j - ■ ■ ■ —---—-™— ~ - - —■— I ^^ , JL jk . ^^ ^^^ ^ il i na povelje občinskega predstojništva se je poskrila. Poslanci morali so namreč putovati peš, sami noseč prtljago. Tudi v Izoli niso dobili voza, ker se je nekaj Italijanov iz Pirana tja peljalo in tamošnje voznike pregovorilo, da voza ne dajo. Peš so morali do finančnostražna kasarne pred Porečem, kjer so prenoćili. dosti delovati, kakor v verifikacijski odsek, ki benega delà nima. V štajerski deželni odbor niso še nikdar hoteli voliti nobenega Slovenca. V šleškem deželnem zbora letos niso hoteli voliti nobenega Slovana in so zaradi tega slovanski poslanci ostavili deželni zbor. Tirolski deželni zbor. zboru Italijanov letos zopet ni v Italijani se torej odločno upirajo ne Deželni glavar jih je povabil, a je dobil odgovor, da ne pridejo, kej* se še njih želje niso izpolnile. Zaradi tega so slovanskim Pa talijanski mandati zgubili veljavo in boio zopet nove vo- željam, temveč tudi vladnim naredbam. Kdor pozna > kako litve Voljeni bodo najbrž zopet poslanci, ne pojdejo v de- bojszljivi so Italijani, ako se jim resno stopi na prste želni zbor ) Češki deželni zbor. V češkem deželnem zboru je se mora pač vprašati, od kod tak pogum. Vrabci že čiv- posebno volitev v odseke vzbujala veliko vznemirjenje Čehi so kajo po strehah, da je teh razmer mnogo kriv vitez Ri- zahtevali, da se v vsak odsek voli po jeden Čehov vec, kakor naldini. ki skr podpira Italijane. To se je očitno vi- dělo ob zadnjih deželnozborskih volitvah v Istri Sramota je pa za vlado in državo, da se pusti od čina prebivahtva na Češkem Nemcev ali pa veleposestnikov. Dosedaj je pa bila navada, da so Čehi, Nemci in veleposestniki imeli jednako število poslancev v odsekih, češk a zahteva je pa opravičena, ker je ve- češke narodnosti, ker je več Lahov tako zapovedovati. Po naših mislih, se pač našlo kako sredstvo, da bi jih ukrotili. Grof Badeni pa ne kaže proti Italijanom tište od-ločnosti, kot jo proti kršćanskim socijalistom na Dunaju, čeških poslancev v deželnem zboru nego neuiških in ker čehi mnogo vec davkov plačujejo nego Nemci. Obveljala je pa na- posled nemška zahteva, ker so veleposestniki potegnili z Nemci. Tudi namestnik grof Thun je zagovarjal nemške za-hteve. — Dr. Herold je predlagal, naj se sklene adresa na če tudi bi baš na Primorskem bila odločnost umestna. vladarja v zadevi češkega dižavnega prava. Nemci so hoteli, Jedva so na Dunaju volili drugič dr. Luegerja za žu- da se ta predlog kar odkloni VeČina ga je pa izročila odseku. že se je razpustil mestni zastop, a italijanski za- pana, stopi se pa ne razpuste, naj še tako teptajo zakone Tako Nemci so predlagali, da se v češkem deželnem zboru osnu-jejo narodne kurije. Te narodne kurije bi volile v odseke, deželni odbor in deželne zavode Če se bi to sklenilo, bi Nemci in veleposestniki imeli po toliko zastopnikov v deželnem odboru ni čudo, da se Italijani vse upajo, ker se jih vlada boji. Rinaldini pa tudi ne pokaže vse odločnosti proti Itali- in odsekih kakor Čehi. Češki poslanci so odločno proti osnovi janom, vladne naloge nekak nerad izvaja. Centralna vlada narodnih kurij in zahtevali, da se predlog kar odkloni. Uteme- bi mu morala naravnost povedati, da če ne pokaže večje odločnosti, da se bode zaměnil s kom drugim, kateremu ljujoČ ta predlog, je dr. Russ etil, da Nemci ostavijo de- se bodo dala vsa sredstva na nauči izpolnjevati zik< ne. Ko želni zbor, ako bi se odklonil. Večina j j predlog izročila odseku, ker so z Nemci glasovali veleposestniki. Odklonila se je pa nemška zahteva, da naj odsnk v 14 dneh o tem pred- Italijani videli, da ima logu poroča. Po vsem tem soditi, deželni zbor v letošnjem za- razpolago, da Italijane 2 i sedanju o tem ne bode sklepal, vsa stvar bode obležala v od- več s skrivnimi in zavratnimi napadi jih nadlegujejo. Te dni seku Potrebne većine za ta predlog tako ni dobiti. Velepo- so vstaši vrgli pod vlak, je vozil nad 300 ljudij, mej sestniki so glasovali, naj se izroči odseku jedino zaradi tega, njimi več vojakov, bombo, je velike grozovitosti provzro- ker niso hoteli Nemcem dajati povoda za izstop iz deželnega čila Pokončalo se je več ljudij in sicer se je naredilo veliko zbora. Nemci iščejo tak povod, ker se nadejajo, da bi jih škode pri vlaku. Vstaši so na to takoj pobegnili v hribe in potem vlada in Čehi prosili, da zopet vstopijo. Nemški vládni vojaki jim niso mogli priti na sled. Tako in jednako nacijonalec Iro je v deželnem zboru bil prouzročil velik škandal, vstaši vedno oškodujejo Španjce, vedoc da s tem dosežejo ter je grozno napadal Čehe, ki zahtevajo notranji uradni jezik lepše uspehe nego na odprtem polju. Vládni španjski krogi v in trdil, da se Čehi v kulturi z Nemci niti približno primer- Madridu še vedno z veliko skrbjo zasledujejo dogodke na Kubi, jati ne morejo. On bil za to, da se obnove nekdaoji nemški znamenje, da ni še gotovo, kako se stvar razmota. Če se stanovi, da bi Nemci samo gospodovali v deželi. To je pa konča vse tudi z zmago Španjcev, vendar bodo stroški za te vzbudilo velik hrnp. Grof Thun je vendar dal ostavko in gotovo je bil preobčutni. Afrika. Vladni italijanski listi govore o neki sijajni tega najbolj vesel grof Badeni sam. Njegov odstop je pa hud zmagi italijanske vojske nad vstaskimi Abesinci v Afriki. Res udarec za Staročehe in veleposestnike. Naj bode kdor koli si je, da so Italijani neki napad Abesincev odbili, toda ti so ta bodi njegov následník, toliko je gotovo, da bode bolj računal napad fingirali za to, da so italijanske vojake premotili in z Mladočehi. Grof Thun je bil imenovan ob svojem času za se je vecja vstaška četa ruej tem časom imela priložnost si- namestnika, da potlaci Mladočehe in utrdi staročeški upliv gurno stališče poiskati. Vstaši so vztrajni. Le to jih bo mo- Delal je ves čas za to, celo izjemno stanje je bil zaradi tega goče zdělalo, ker so preslabo organizováni in preskrbljeni z proglasil, a vse se mu je ponesreČilo, kajti Mladočehi so ob živežem in strelivom. Tudi se že čuje o nalezliivih boleznih njegovem odstopu jedino pravi zastopniki češkega naroda Da mej njimi, ker ne pokopavajo redno mrličev. V Italiji sami so do tega prišlo, se imajo Mladočehi zahvaliti grofu Taaffeju nezaupni napram dogodkom v Afriki in opozicijalni listi za in Thunu, se ništa poslužila pravih sredstev, da bi poma- bavljajo proli vladi, češ, da jemlje celo stvar v Afriki za gala Staročehom. Ko bi bila vlada začela na Češkem, Mo- preveč lahko. Prepričani so, da bo treba več storiti, da se ravskem in v Sleziji strogo izvajala narodno jednakopravnost, reši čast Italije. so pa sklepala z Nemci punktacij in razglašala izjemnega stanja, bi bile danes razmere na Češkem vse drugačne, kakor so pa sedaj. Grof Taafife pa ni maral čehom kaj prida dovo-liti niti v državnoprarnem niti v narodnem oziru. Posledica temu je pa bila, da je opozicijski duh se na Češkem utrjal. Swtè «S : -à «S Obrtnija. -2» E» Staročehi so se obrabili, ker niso dovolj odločno branili narodnih pravic. ' Moravski deželni zbor. moravském deželnem Novi stavbinski red za Ljubljano. Kakor smo že poročali, predložila je vlada dežel zboru stavili so Cehi predlog, naj se osnuje posebno češko nemu zboru v poslednji seji načrt zakona, s katerim se vseuČilišce za Moravsko in pa vpelje narodna jednakopravnost na tehnicni soli v Brnu. Tem pa z vso odločnostjo naspro-tujejo Nemci, ki so začeli veliko agitacijo. za osnovo nem- Čudno je pa, da tudi češka izdaje nov stavbinski red za občinsko ozemlje deželnega mesta Ljubljane. Pridržujoč si strokovno oceno novega stavbinskega reda navajamo v sledečem važneja nova do- katoliska stranka, ki pa ni mnogobrojna v deželi, v tem vpra- ločila vladnega načrta, odnosno, določila, ki se glede na sanju podpira Nemce. To najbrž delà iz samega nasprotja do obstoječi stavbinski red bistveno premenjena. škega vseučilišča na Moravském. drugih čeških strank. To je. tembolj čudno, ko se je vendar bil Češko-moravski katoliški shod izrekel za osnovo Češkega Glede smeri in širine ulic določa 2-, da morajo vseučilišča na Moravském. Deželni zbor bode seveda od- ulice, se na novo napravijo, dobiti kar najprimernejšo klonil omenjeno češko predlogo. Nemci so za narodno jednako- smer in tako širino, da je v njih poleg zložnega, za pravnost ondu, kjer sami ne odločujejo, kjer pa imajo ve- obraćanje voz primernega cestišča tudi še prostora za čino, pa o njej liočejo ničesa siišati. Nemški časopisi brez razlike pišejo proti omenjenima češkima predlogama. čehi se pa od Nemcev ne bodo dali oplašiti in bodo svoje zahteve obnovili na drugem mestu. Evropske velevlasti. Nemški césar se je baje s napravo pešpotov na obeh straneh ob nastajajocih hišah. Pri posebno važnih prometnih cestah je misliti tuđi na to, da se za napravo cestnih železnic kakor tudi za dre-vesne nasade pripravi potrebni prostor. Mera vse širine tem, da je čestital predsedniku transvalske republike v Afriki je odvisna od dolžine in leg dotičnih ulic proti smeri zmagi nad Angleži, zameril svojima sozaveznicama Italiji in Avstriji Trozveza, Nemčija, Avstrija in Italija, je za silo vendar le računala na pomoč Anglije. . Če pa nemški cesar toli naspiotno na svojo pest postopa napram Angliji, na pomoč od te pac ne bo računati. Po drugi strani se čuje, da Rusija odobrava postopanje Nemčije v tiansvalskem vprašanju Tudi se v vsem kaže neko približanje Nemčije k Rusiji. Z ozirom na to, ker se Čuje o nekem pripravljanji na vojsko od strani Anglije napram NemČiji, svetujejo ruski listi Angliji, da naj preveČ ne izzivlje Nemčije, ker se ji sicer zna slabo goditi. resnica pa je, da se nobena velevlast na drugo nič ne zanese, ker ji ne zaupa Kuba. Dasi zadnji čas španjska vojska pod vr- hovnim poveljstvom Martinez Camposa vrlo napreduje napram vstaškim četam, vendar te še močno nagajajo španjskim vo- jakom. Ne postavljajo se tem v bran na odprtem polju, tem- glavnega prometa in od drugih krajnih razmer. V obče pa se ustanavlja, da a) morajo vse glavne ulice, ki drže do najbolj obiskovanih mestnih delov ali kolodvorov in so določene, posredovati posebno živahen promet, po raz-meri svoje dolžine praviloma dobiti najmanj po 20 m širine ; da morajo one ceste, ki imajo z zgoraj ome njeni isto smer, o katerih je pa misliti, da bodo imele manj živahen promet, dobiti najmanj po 14 m širine, Tako se zveze mej razoimi evropskimi velevlastmi zamotavajo, in da najmanj morajo po 12 m širine; krajše stranske in prečne ulice dobiti da se ceste, če več na svetovanih, kolikor je moči, križajo v pravém kotu. Glede razširjave in mestnih delih ter glede upravnave ulic v obstoječih stavbinske prepovedi določa 12. da se obstoječa poslopja ne smejo prenarejati ali 24 bistveno popravljati bi se na primeren i kakor tudi nova ne zidati, ne da način ne vzela v poštev naprava manjkajočih i potem uravnava in širjava že obstoječih uličnih zvez. Pri poslopjih, kateri obstanek ovira doseči zakonito cestno širino, kakor tudi šitev določenega mestnega regulacijskega crteža zatorej dopuščena de lovita nova stavba, ampak samo nova stavba v odobreni stavbinski črti proti povračilu zemljišča ki kom. zalevi. Tudi koroški obrtniki so že napovedali shod o tej V Ceškonemški obrtniki so imeli v Hebu shod in se mej drugim posvetovali o obrtni reformi, izrekli so se za to, da bi se pri voiilai reformi osnovala posebna kurija obrtnikov. "' ~ " ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ » Kmetijstvo. se odstopi ta namen je obstoječa poslopja in zemljišča dejati pod stavbinsko prepoved. Nasproti se pa pr takih že obstc ječih poslopjih ne srne odrekati ševanje popravil v varstvo njih ohranitve. Stavbinska prepoved izgubi svojo moč s spremembo legopisnega črteža na dotičnem sta-višči ali po preteku časa, če občina treh let, računjenih od dneva vročitve stavbinske preporedi, ne uporabi pri-držka regulacije stavbinske črte na stavišči. Dovolilo za zidanje novih stanovališč je v obče odreci tam, kjer stavišču prêté velika nevarnost vode (to določilo je zlasti važno z ozirom na ljubljansko barje), usadi, kameniti plazovi ali druge nevarnosti, ali kjer samotna lega, oziri na nevarnost proti ognju, na zdravstvo in druge javne stvari zoper to obujajo utemeljene po- misleke. Okolica pokopališc se ne sme zazidati in v mestnem regulacijskem in razširjavnem črtežu je določiti stavbinsko mejo. Vsaka hiša mora biti narejena tako, da se lahko pride izpod podstrešja in iz vseh stanovaní po ognja varnih stopnicah do hišnega vhoda, ozima pod milo nebo in v klet. Lesene stopnice narejati ni dopušćeno; isto tako prepovedana tudi naprava strešnih sob Prolazni dimniki morajo imeti v svetlem namanj 0*45 m v drátu Pi večji višini jih je v zgornjem delu z želez nimi obroci zvezati ter jih z vezmi pritrditi na strešne lemeze. Vsaka hiša mora imeti svoje glavne in požarne zi-biti sama za se celotna ter takšna, da more sama dove, za se obstati vsakem ka- nadstropju mora imeti obilo vezi v glavnih, srednjih in pročelnih zidovih in za vsak stebrič mej okni. Vezi je napraviti, kjer dolžina to pri-pušča tako, da gredo zdržema skozi zid. Praviloma je uporabljati potezne vezi. Mešano zidovje dovoljeno v kleti in v fundamentu; uporabljanje nabranega menja je brezpogojno prepovedano. Plinovodne cevi morajo biti do višine cestnih sve- tilnic vzidane in cevi za notranjo razsvetljavo hiše ne smejo biti nikoli proste ali z lesom v dotiki. Ravno tako plinove cevi ne smejo biti napeljane pod tlemi stanovanj. Stranišča proti cesti narejati ni dopuščeno. Obrtnijske raznoterosti. Shodi proti obrtni vládni predlogi. Na Dunaj so bili mnogi shodi malih obrtnikov in delavcev so se vsi izrekli proti vládni obrtni predlogi. Obrtniki niso zadovoljni ker se z vladno predlogo ne omeji svoboda veličili podjetnikov delavcem pa ne ugaja, da bi smel gospodar pridržati placo zí 14 dnij kot varščino, da delavec ne izstopi brez postavne odpovědi iz delà. Ta določba je namreč naperjena proti štraj Upornost trt proti trtni uši. Skušnje so pokazale, da se tište trte, ki so se lepo razvile in imajo tudi močne korenine veliko bolje upi-rajo trtni uši, kakor pa slabo razvite trte v slabi zemlji ugodni zemlji in pri pravem ravnanju in gnojenju se še evropske trte dolgo kaj uspešno upirajo tej škodljivki. neugodni zemlji in pri zanemarjenju se pa trtna uš proti svetu. Posebno tište ameriške trte, jih bilo treba loti tudi ameriških trt. Popolnoma zanesljive trte trtni uši menda ni na na katerih se pridela užitno ne da cepiti i niso tako uporne, kakor so mnogi mislili. Ker se pa ameriške trte sade naj več le zaradi tega, je pa treba gledati, da to uši, za ker so uporne proti trtni dobro lastnost tudi ohranijo. Čim bolje ugajajo tla kako trtno vrsto, tem bujneje se razvije in tem močneje korenine naredi. Tako dobro razviti trti uš nič ne škoduje in se tudi v obilném številu ne naseli pri njenih koreninah. Ugajajo jej le slabo rastoče trte. Če zemlja trti ne ugaja in po vrhu tega še kako ovira njeno rast, Je da se tudi korenina slabo razvije in posledica temu trtna uš tako trto kmalu ugonobi. Večkrat se pri ne ugodnih okoliščinah ameriška trta ne pokaže nič upor nejša kot naša domaća Če pa za trto izberemo jej ugodno zemljo in jej pustimo, da se njeni deli dobro razvijo, postane celo trta take vrste, ki ne slove posebno zaradi svoje upornosti, tako trdna, da jej trtna uš prav nič ne škoduje. Treba je pa trto gojiti v veliki obliki Vini- ni uporna proti trtni uši, a če se pa dobro pokazalo, da je ostala zdrava v vinogradu, uničila. Trti manjše in dati koreninam prostora, da se močno razvijo. fera navadno zraste i se ko je krog in okrog že trtna uš oblike te vrste trtna uš jako hitro ugonobi Vinogradar, ki zasaja ameriško trto, mora gledati, da ohrani kolikor je moč njih upornost. Seveda kolikor se tiče ugodnosti zemlje, v tem oziru se da malo storiti. Mali posestnik nima toliko zemlje, da bi izbiral, kje bode napravil vinograd. V njegovi moči je pa drugo vzgajanje trt in njih obrezovanje. On se lahko odloči za obliko, katero bode jim dajal. Skušnje so tudi pokazale, da upornost trt mnogo povekšuje, ako se jim gnoji z žaganjem ali pa obrab-ljenim strojnim čreslom. Koliko žaganja in tacega čresla se pogubi, ki bi se dalo ugodno porabiti v vinogradih. Upornejše nego neposredno rodeče so pa tište ameriške trte, ki se morejo cepiti. Ker se od tacih trt pri- deluje tudi boljše vino, se priporoča radarjem da naj take trte sade, če je jim mogoče. Pa tudi pri te h treba nekoliko gledati na obliko, ako nećemo, da svoj upornost zgube. Da vzgajamo krepke trte je treba jako zarsko uniformo, so se ustavili in jeli zaganjati v Woid gledati, ker nekoliko se že kaže, da polagoma ameriške zinskega. Stotnik se je oprl s hrbtom na mlad jagnet in trte zgubljajo svojo upornost. Ako bi ne gledali, da ohra- rekel razgrajačem z groznim glasom: nimo njih křepkost, se utegnilo pripetiti, da bi čez Proč, malopridneži ! Pojte svojo pot, če ne vam nekaj desetletij ne bile bolje od naših domaćih in bi jih ne bode dobro tudi ugonobila trtna uš. To pa bila velika nesreća, Dva sta stopila bivšemu huzarju in ga hotela ker dosedaj še ni znano nobeno drugo že toliko zanes- prijeti za rokav, pa ju je tako proč odbil s pestjo in ljivo sredstvo proti tej škodljivki. Mnoga sredstva, ki se nogo, da se sta kar zvrnila na tla in zaječala. Drugi so priporočajo, tudi v naših krajih niso izvedljiva. se pa jim zakrohotali. Ostalih osem huzarjev ni hotelo ----mirovati in pustiti na miru korenjaka. Zanašali so se Kmetiiske raznoterosti svojo siI° in mu dalJe PretiIi- Tedai ^ Woidzinski s J ' svojimi herkolanskimi rokami izruval drobno jagnet s ko- Nov lovski zakon je předložil deželni odbor štajer-skemu deželnemu zboru. Po tem zakonu se bodo smeli v vinorodnih krajih zajci streljati vse leto. Hipotečna banka osnuje se na Koroškem. Poslovati zacne dne julija Obresti so se določile s o 0' a jih sme deželni odbor povišati na 5 °/ o- Poučni in zabavni del. £ ...............„I.....II.....Illllllllllllllllllllllll..............Illllllllllllllllllllllllll|—lllllll......... $ jt* * Varšavski spomini iz 1830 (Ruski spisal N. P. Makarov.) Ví. (Dalje.) . V a rš a v s k i L u k i n. leta Varšavi je živel neki Woidzinski. Bil je konjiški stotnik v pokoju in služil še pri Napoleonu v poljskem huzarskem polku, kateri se je nazival v Zloté huzary. Woidzinski se je odlikoval, kakor Poljski, s svojo ogromno močjo, in bilo znano po vsej se je mogel v tem primerjati z znanim Lukinom, ki je nekdaj zaradi svoje moči slovil po vsej Rusiji. Bil je male postave, a ne-navadno tršat in širikopleč. Odpuščtn iz službe s po- kojí lepi 10 in uniformo uniformi, navadno hodil v svoji neznansko se lesketala zlatih vrvic, čopov, obšitij in gumbić. Za to so ga pa sprva, ko se je bil napali lopovi, ko se strahu po ozkih naselil v Varšavi, večkrat po noći oborožen samo s tanko palico brez in krivih varšavskih ulicah iz gostilne piedrzni lopovi so drago plaćali te poskuse. Vsak napad P stal mnogo zlomljenih rok nog reber in čeljustij ter razbitih lobanj po milosti upokojtnega huzarja dveh njegovih moćnih pestij Naposled so varšavski lopovi dobro spoznali, da moćne pesti upokojenega stotnika vse zdrobe, in pomirili so se ž njim ter ga opustili vse poskuse, oropati ga. Ko so ga srečali so se mu uljudno renino m začel ž njim mahati okrog, kakor s palico. Ko je tako pokazal svojo moć, so razgrajači jo pobegnili proti vojašnici, ki je bila jedna vrsta od konca Vejske ulice. Woidzinski z jagnjetom v roki je tekel za njimi prav do vojašnice. In tje přišedši je poklical častnika, ki je imel dnevno službo in rekei: Gospod častnik ! Prignal sem vam čedo domu. Uka-zite jih zapreti, da se ne bodo klatili po mestu in napadali mirnih ljudij, ki se nimajo s čim braniti. — Drugi pot je Woidzinski šel po noći po Fran- čiškovi ulici pole Ct O lesenega plota. Nasproti mu pride konjiška žandarska straža. Bili so štirje prostaki in jeden podčastnik. Kdo je? vprašal je Woidzinskega žandarski podčastnik. Svoj, odgovoril je stotnik, ki je pa sedaj oblečen v civilno obleko. — Kdo si ? vprašal jes dalje podčastnik z vidno Brž povej i če ne, ne bode namero udariti po njem. dobro ! Hudič! odgovoril je Woidzinski, ki je bil zgubil potrpljenje zaradi žanđarjeve nadležnosti. Takoj se prepričam, će si res hudič, rekel je podčastnik in se bližal stotniku z vzdigneno sabljo. — Pusti me na miru in pojdi dalje svojo pot ne, te vržem čez plot. i če Takoj pokažem, kako je mogoče vreći mene čez plot, zavpil je jezno načelnik straže. Pa predno je mogel s sabljo udariti Woidzinskega po hrbtu, ga je ta že bil zgrabil, potegnil s konja in vrgeî čez plot. Dva žandarja sta hitela svojemu načelniku na pomcč, a hitro "k mf ^ sta zletela za njim po zraku čez plot. Ostala dva žan-dar ja sta bežala v vojašnico in sporočila svojemu načel-stvu, da so se srečali s hudičem, ki je vrgel čez plot podčastnika in dva tovariša. (Dalje sledi.) ognili, ali so pa pobegnili, ko so zagledali njegovo ble- stečo uniformo. Vseh slučajev, v katerih se je pokazala njegova moč, tukaj ne morem navajati, navedem slučaja, v katerem se bila dva pokazala s posebno sijaj- M Novice. pssm mm nostjo in skrajncstjo, V (■»•''- m Sel je nekdaj domu po ozki in nezazidani ulici, ki je bilo na kraju mesta. Po obeh straneh, bili so samo plotovi in še mlada jagnjeta. Nakrat mu pride na proti Deželni zbor kranjski. četrti seji dne beni red za mesto Ljubljano. januvarija predloži vlada stav- baron S ch we gel pre- dlaga, naj se voli odsek Posl elanov, naj pretresa stavbeni tolpa pijanih konjiških razgrajačev. Ko so zagledali hu- red. Se sprejme Posl. Pfeifer stavi samostalni predlog, 26 tiôoô se od prave legalizacije do zneska 100 gld. — Posl. H ribar utemeljuje samostalni predlog, da naj se deželnih naklad oproste vsa ona poslopja in na isto dobo, katera in kakor so oproščena v smisla zakona z dne 23 junija 1895. od hišno-najemninskega in hišno-razrednega davka. Govornik jo povdarjal škodo, katero je napravil nesrečni potres. Mesto ljubljansko se je veliko prizadjalo olajšati bedo. Država je precej v tem pogledu storila, vendar ne zadosti. Pomagati mora tudi dežela, kolikor more. Dežela izgubi primerno malo, Če oprosti davkopla^evalce navedenega davka. Govornik pred-laga, da se predlog izroči finančnemu odseku v pretres in poročanje. Sprejeto. — Posl. Po vše utemeljuje samostalni predlog, ki gre na to, da je ces. drž. vlado, oziroma kme-tijsko ministerstvo pozvati, da takoj v prihodnjem zasedanju državnega zbora predloži zakonski naČrt za osnovo kmetijskih zadrug. ter da skrbi za to, da prepotrebni zakon še tekom pričetega leta stopi v veljavo. Govornik natančno opisuje žalostné razmere kmetijskega stanu, katerim je pomoci in pred-laga, da se predlog odstopi úpravnému odseku. Sprejeto. Imenom finančnega odseka poroČajo: Posl. Klun o proračunu učiteljskega pokojninskega zaklada za 1. 1896. in v zvezi ž njim o prošnjah za podelitev oziroma podaljšanje mi- loščine. Proračunu z letno potrebščino 32.203 gld. se odobri in se podaljša Heleni Cuk miloščina letnih 100 gld. za 3 1., Ani in Karolini Malenšek letnih 30 gld. za tri leta; dovoli se Alojziji Malenšek miloščina 30 gld. za tri leta, Mariji Praprotnik letnih 120 gld za 3 leta; prošnja Ane Sever se odkloni, prošnja Ane Novak pa se odstopi dež. odboru, da o njej poroča. Poiočevakc predlaga tudi imenom finančnega odseka resoluciji, da naj se vsa šolstva tičoče se prošnje po-šiljajo potom dež. šolskega sveta na deželni odbor in da naj deželni odbor da izračunati po zavarovalnem tehniku. Koliko bi veljalo zavarovanje kranjskih učiteljev po sedanjem sistemu. Posl baronu Schweglu se zdi umetneje, ko bi deželni odbor naprosil vlado, da zavarovalnotehniškemu oddelku na-roči to iziačunati. Resoluciji finančnega odseka se sprejmiti. Posl. Kalan o prošnjah županstva v Borovnici glede podpore za popravo bolnice. Prošnja se odstopi deželnemu odboru v rešitev. Isti poolanec o prošnji prednice usmiljenih sester glede podpore za popravo po potresu poškodovane hiralnice. Tudi ta prošnja se odstopi deželnemu odboru v rešitev. — Posl. dr. Žitnik o prošnji centralne slovenske posojilnice v Krškem za kredit do 50.000 gld. in predlaga, naj se izroči deželnemu odboru v rešitev. Se sprej me. — Posl. pl. Lenkh o prošnji kmetijske podružnice v Cerknici glede podpore za vzdrževanje drevesnice in predlaga, naj se odstopi prošnja dež odboru v rešitev. Sprejeto. — lsti poslanec o prošnji krajnega šolskega sveta v Senožečah glede podpore za vredbo šolskega vrta in čebelnjaka predlaga, naj odstopi deželnemu odboru v rešitev Posl Hribar povdarja veliki pomen šolskih vrtov, posebno bi bil za nerodovitni senožeški okraj dobri šolski vrt velikega pomena. Priporoča torej, da dežeini odbor nakloni kar največ mogoče podpore. Predlog finančnega odseka se na to sprejme. Posl Murnik poroča o prošnji društva „Verein fur Knabenhandarbeit in Wien" za podporo in predlaga 25 gld. podpore. Sprejeto. — lsti poslanec poroča o prošnji Albina Adlešiča uČenca na umetno-obrtni šoli na Dunaju za zviš.'nje podpore Porocevalec predlaga, naj se prošnja odstopi deželnemu odboru v rešitev. Sprejeto. — Posl. Luckmann poroča o prošnji Silvestra Oblaka, paznika v prisilni delavnici za uminovljenje in predlaga, naj se dovoli letnih 360 gld. Sprejeto. — Posl. Murnik poroča o prošnji posestnikov v Vrbovcu pri Dobrničah za podporo vsled elementarnih nezgod in predlaga, da naj se odstopi deželnemu odboru v rešitev. Se sprejme. — V stavbeni odsek se volijo : Grasselli, Hribar, dr. Tavčar, dr. Schaffer, Luckmann, (nač. namestnik). baron Wurzbach, dr. Papež (načelnik). Kalan, Košak. V peti seji dne 13. januvarija poroča posl. baron Schwegel imenom finančnega odseka o računskih skepih bolniškega, porodniškega, blazniškega in najdeniškega zaklada za 1. 1894. Skupna potrebščina bolniškega zaklada je zna-šala 83 664 gl. 6 kr. blagajniškega zaklada 74 301 gl. 19 kr. porodniškega zakladu 5.170 gld. 52 kr. najdeniškega zaklada 3.605 gld. 40 kr. Računski sklepi se odobre. — Posl. Klun poroča o računskem sklepu deželnega zaklada za 1. 1894. Od deželnega zbora odobreni proračun s primankljejem se je pokril tako, da se more gospodarjenje smatrati za ugodno. Računski sklep se je odobril. — Posl. baron Schwegel poroča o računskem sklepu muzejskega zaklada za 1. 1894. in proračun za 1. 1896. Govornik pojasnuje dosedanje delo-vanje v namen reorganizacije muzeja. Država je zvišala svojo podporo od 1000 gld. na 2000 gld. Upati je, da se reorganizacija posreČi. Proračun je torej le začasen. Računski sklep in proračun se odobrita. Govornik je tudi predlagal, da naj deželni odbor nadaljuje pogajanja za reorganizacijo in porabi v to za lani dovoljeno državno podporo v znesku 1000 gld. in pa letos obljubljeno podporo v znesku 2000 gld. Sprejeto. — Posl. dr. Maj aro n poroča imenom finančnega odseka o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za 1. 1894 in proračunu za 1. 1896. Dťželni dolg se je zmanjšal za 51 300 gld. in koncem 1. 1894. znašal 3,720.800 gld. Proračun kaže 203.346 gld. potrebščine, pokritja pa, ker odpade državni donesek 127.227 gld. le 2 gld., torej bo treba primankljej 203.344 gld. pokriti iz deželnega zaklada. Račun in proračun se odobrita. Imenom finančnega odseka nadalje porocajo : Posl. Hribar o prošnji „Glasbene Matice" za odpis deželnega posojila v znesku 4800 gld. Z ozirom na to, da si mora Matica vsled potresa zgr^diti nov dom, dovoli se odpis posojila s pogojem, da za osem let odpade letni donesek v znesku 600 gld. — Posl. dr. Papež o prošnji nadučitelja Janko Lebana v Begunjah glede podpore za literarne namene in predlaga, da se prošnja odkloni. Sprejeto. — Isti poslanec o prošnji piedsedstva zaveze slov. učiteljskih društev glede podpore za izdajo knjižaice za mladino in predlaga, naj deželni odboi kupi 100 izvodov letnika 1895. in naj jih društvo „Narodna sola" razdeli mej revne šolarje. Se sprejme. — Posl. pl. Lenkh o prošnji vinařské zadruge v Vipavi glede podpore za trtnico in predlaga, naj se prošnja odstopi dež. odboru v rešitev. Sprejeto. — Posl. Luckmann o prošnji Emanuela Kovačiča, paznika v prisilni delavnici za umirovljenje in predlaga, naj se prositelj kvies-cira, za dve leti naj se pa dovoli po 400 gld. Se sprejme. — Posl. Murnik o prošnji Alfonza Pelana, varuha sirot, dež. ingrosista Lušina, Marije in Ane Lušin za zvišanje mi-loščin in predlaga, naj se dovoli miloščina po 40 gld. vsaki siroti za tri leta in se jima podaljša za tri leta svoj čas do-voljena ustanova. Sprejeto — Posl. dr. Žitnik o prošnji zaveze kranjskih posojilnic po načelu Reifíeisen za podporo in o prošnji posojilnice v Kranjski gori za podporo in predlaga da naj se prošnji odstopita deželnemu odboru v rešitev. Sprejeto. — Posl. dr. Papež o prošnji Ant. Travnika iz Velikega Globokega glede podpore za napravo mosta čez Krko. Prošnja se odstopi dež. odboru v rešitev. — lsti poslanec o prošnji Jož. Žalovca, ponesrečenega delavca v Ljubljani za podporo. Tudi ta prošnja se odstopi dež. odboru v rešitev. — Posl. Hribar poroča o prošnji društva za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani za podporo in predlaga, da naj se prošnja z ozirom na to, ker ni zadostno utemeljena, odkloni. Sprejeto. — Posl. dr. l avčar poroča imenom upravnega o prošnji zaveze slovenskih učiteljskih društev za prenaredbo § 1., št. 2, odstavka volilnega reda. V prošnji se povdarja, da gre volilna pravica vsem stalno nameščenim učiteljem. Prememba občinskega volilnega reda je res potrebna. Poročevalec predlaga, naj se prošnja odstopi deželnemu odboru z naročilom, naj o njej poroča v prihodnjem zasedanju in predloži načrt » 21 premembi obč. volilnega reda. DeŽ. predsednik baron Hein povdarja, da se je vlada vedno držala načela, da gre definitivnim učiteljem volilna pravica. Premen'ti bi se pa moral tudi volilni red za deželnozborske volitve. To ne zadostuje, da se spremeni samo za obćinske volitve. Predlog upravnega odseka se na to sprejme. — Posl grof Barbo poroča o prošnji občine Raka za podpiranje zgradbe mostu čez Krko pri Merseči vasi in predlaga, naj se prošnja odstopi dežel-nemu odboru, da stori potrebno preiskavo in poroča o njej v prihodnjem zasedanju Ko je posl Pfeifer priporočal prošnjo, sprejel se je predlog upravnega odseka. — Posl. pl. Langer poroča o prošnji posestnikov iz Dedče vasi za podporo za nasipanje ceste od Štamperka do Gomile in predlaga, naj se odstopi dež. odboru, da o nii poroča v prihodnjem zasedanju — Sprejeto Prihodnja seja je bila včeraj dne 16. t. m. — Castnim občanom je občina Erzelj nad Vipavo molila gosp. dež. predsednika barona Heina in okr. glavarja postojinskega vit. Laschana. — Na celjski slovensko-nemški gimnaziji se je konečno dovolila paralelka za I. razred in se ista tudi že 7. t. m. otvorila — Srebrni drobiž po 10 in 5 kr. av veljave ostane vsled ukaza linančuega ministerstva le še do konca letošajega leta v prometu, S prvim januvarijem 1897. se vzame iz prometa. Za placilo in v zameno se bo pa ta drobiž iemal pri kr. blagajnicah in uradih še do konca leta 1898. — Južna železnica. Kakor poročajo listi je vlada opustila namero, podržaviti južno žeieznico. — Efektno loterijo z 2500 srečkami je dovolilo fi- nancno ministerstvo prirediti prostovoljnemu gasilnemu društvu v škofji Loki tekom 1. 1896. — Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju přejelo je o božicu razna darila. Iz Laškega trga je poslal g. dr. Jos. Kolšek, odvetnik, 15 gld., katere so darovali gg. Andr. Elsbacher, trgovec, 3 gld. ; J. Cetina, učitelj, 1 gld ; Rudolf Kuketz, pivovar, 3 gld. ; dr. Jos. Kolšek, odvetnik, 2 gld. V Celju pa so darovali gg. Vavken, dr. Kapus, odv. kandidat, A. Kolene, trgovec, Karl Vanič, trgovec, Ant. Mlinerič, trgovec, P. Kostié (Hrvat) vsak po 1 gld. Iz Postojine je društvu poslal g. Peter Kraigher 39 gld. 50 kr. Darovali so gg Ant. Dietrich, trgovec, 2 gld., Jan. Vicič, posestnikov sin, 1 gld. ; Miroslav Vičic, vel. župan, 1 gld. ; Kih. Seber, tiskar, 1 gld. ; Jan. Růžička, vel. zemljemerec, 1 gld. ; Ludv. Mahorčič, maii zemljemeree, 1 gld. ; Ferdinand Oašper, c kr. okr. živinozdravnik, 2 gld. ; Avg. Petrič, jurist, 1 gld. ; dr. Drag. Treo, odtvetnik, 5 gld. ; Fran Arko, Ljud. Dietrich, Alojzij Burger, posestniki po 1 gld. ; J. Dekleva, po-sestnik 5 gld : Štefan Primožič, učitelj, J. Kutna, trgovec, Janez Thuma, šolski nadzornik, Ivan Lavric, c. kr. davčni pristav, po 1 gld. ; Makso Seber, fotograf, 1 K ; dr. Ivan Eržen, c. kr. okr zdravnik, 2 gld. ; Anton Vodopivec, c. kr. poštar, 1 gld ; Peter Kraigher, trgovec, 1 gld.; Fr. Jurca, trgovec in posestnik, 3 gld. ; AI. Kraigher, trgovec, 1 gld. Dalje so darovali gg : dr. Mat. Hudnik, odvetnik v Ljubljani, 2 gld. ; Iv. Korovec, posestnik v Št. Petru, 1 gld ; J. Ullrich, ravnatelj hotela v Trstu, 1 gld. Iz Vrhnike je poslal g. Tone Flis, knjigovodja, 24 gld, katere so darovali gg. : Gabrijel Jelovšek, posestnik, Anton Komotar, c. kr. notar, dr. Janko Marolt, zdravnik, J. Lenarčič, tovarnar in dež poslanec, gospa Marija Kotnik, veleposestnica na Verdu, po 3 gld. ; g Ant. Flis, knjigovodja na Verdu, 2 gld. ; Bogdan Kobal, c. kr. sodnik, J. Požar, c. kr. kanci., dr A. Rogina, c. kr. sodni pristav, gospa Franč. Korenčan, posest. soproga, Ivan Gruden, ,c. kr. davkar v pok., M. Brilej, trgovec, vsi na Vrhniki, po 1 gld. ; g. Jurij Fajfar, not. kandidat, Jos. Serbič, not. urad- nik, oba na Vrhniki, po 1 K. Gosp. Ivan Jesenko, c. kr. profesor v Trstu, 5 gld. — Iskrena hvala vsem vrlim daro-valcem in darovalkam, osobito gg. nabiralcem. Dalje darove prejema vč gosp. dr. .Fr. Sedej. c. in kr. dvorni kaplan itd. Dunaj, I Augustinerstrasse 7. — V bolnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu se je od 1. jan. do 31. dec. 1895. zdravilo 655 bolnikov. Ozdravělo je od t«-h 480 oseb, 112 se je zdravje zboljšalo, 9 je bilo neozdravljivih 20 osob je umrlo. Operacij se je izvršilo 179 od operirancev so umrli samo trije. Vidoo je, kako vrlo deluje ta Človekoljubni zavod, da bi našel le obilo podpornikov — V deželni bolnici v Ljubljani je bilo 1. 1895. rojenih 154 otrok, umrlo je 400 osob, iu sicer v hiralnici 86, v bolnici pa 314 Od poslednjih jih je umrlo v stari bolnici na Dunajski cesti 231, na infekcijskem oddelku na Poljanah 13, v mestni bolnici za silo za sv Krišfcofom 28. v novi bolnici v Vodmatu 52. — Povišanje oskrbovalnih pristojbin v deželni bolnici ljubljanski v Vodmatu Deželni odbor kranjski je sporazumno s c. kr. deželno vlado zvišal dnevno oskrbovalno pristojbino z dnem 1. januarija 1896. počenši nastopno : Za I. razred 2 gl. 50 kr. na 3 gl 50 kr. za II razred od 1 gl. 60 kr. na 2 gl. za III. razred za kranjske domačine od 70 kr. na 80 kr. za druge od 70 kr. na 90 kr. Na porodniškem oddelku bolničnem so dnevne oskrbovalne pri-stojbine določene za I. razred na 3 gl. 50 kr., za II. razred na 2 gl. na III. 1 gl. — Stedryjev morilec. Kakor znano, umoril je dne 5. januvarija 1892. zvečer nekdo zavratno trgovskega agenta Vaclava Stedry-ja v njegovi pisarni v Frančiškanskih ulicah v Ljubljani. Umora je bil na sumu njegov pisar Karol Cvajer, katerega je pa porotno sodišče oprostilo. Takrat je priča g. Doberlet st. izpovedal, da je videl nekega neznanega člověka stopiti tišti Čas iz veže Stedryjeve pisarne, ko se je umor iz-vršil. Ta izpoved je največ izrezala Cvajerja. V sosednji hiši siužil je hlapec, ki je pa par dni pred umorom Stedryjevem zapustil službo in se je reklo, da je šel v Ameriko. Sedaj je ta hlapec v Celju v preiskovalnem záporu zaradi roparskih umorov, katere je izvršil znani Perme v Trojanah in na Vran-skem. Ta okolnost je dala povod, da so jeli sumiti tistega hlapea umora Stedryjevega. Kakor se je že dognalo, hlapec ni bil v Ameriki. Preiskava bo dognala, če je hlapec morilec. — Dva vlaka sta trčila dne 10. t. m. na tukajšnjem južaem kolodvoru s tako silo skup, da je šest vagonov mocno poškodovanih, Ljudij se noben ni ponesrečil. Nesrečo jo zakřivil paznik, ki ni pravilno premenil tiru. — Zmrznil je žganjar Andrej Selan iz Ljubljane v noči od 7. na 8 t. m. v neki šupi v Mostah pod Ljubljano. V neki žganjaiiji v Mostah navžil tako žganja, da ni mogel v Ljubljani, temveč je ostal v neki šupi, ker je čez noč zmrznil. — Otrok je zgorel dne 4. jan. t. 1. zvečer v Gradišću pri Vipavi Marija Vrčen pustila je svojega 51etaega sinkota in 3letno hčerko sama doma. Prišla sta do ognjišča, obleka deklici se je užgala iu revica se je tako opekla da je kmalu na to umrla. — Pazite na otroke ! — Volkové so zasledovali že nekaj tednov po goz-dovih okrog Pivke na Krasu. Dne 11. t. m. se je posre- čilo gozdarju Šetini iz Leskove doline ustreliti očeta te družine, ki je brojila 5 udov. Venecuelsko vprašanje. (Konec.) : Salisbury, angleški ministerski preisednik je odgovoril na Olneyevo pismo dne 26. nov. in se iz- ključivo bavi z Monroe doktrino, ter pravi, da se Zjed. države pri pogajanju, z drugimi državami niso nikdar upirale na to doktrino. Dalje pojasnuje britansko mnenje o doktrini in zagotavlja, da ni razvidno kako zamore prepir med Venecuelo in Anglijo uplivati na blagostan Zjed. držav. Vsaj tu ni mnenje o kakej naselbini na amerikanski zemlji po evropski vladi, pač pa samo o mejnem prepiru. Navaja izjavo Olneya, da pri daljavi 3000 milj je zveza med evro-pejsko vlado in amerikanske države nenaravna in zelo malo priporočilna in oporeka tej nemiri. Olney daje Monroe doktrini širši delokrog, katerega pred sednik Monroe ni nikdar nameraval. V drugem listu tudi od 26. nov. določuje Salisbury položaj Anglije v tem prepirnem slučaju; Anglija je pripravljena gotove zahteve vrednostih dežela predložiti mirovnemu sodišču, nikakor pa ne more dopuščati, da bi nje državniki, kateri se že dalj časa razveseljuje urejene angieške naselne uprave, posebno ker je bil mir vedno motljen po revolucijah prouzročenih po sebičnih španskih urađnikih. Cleveland pravi v svojem poročilu, da lord Salisbury meni, da Monroe doktrina pod današnjimi razmerami ni več rabljiva, ali on se moti v tem toi mačenju. Ta doktrina je podlaga slobodnih naprav Zjed. držav in dokler bodo te ostale se morajo za njih pripoznanje potegovati. Anglija išče razloček med novo zasedano naselbino in razširjanje že obsto-ječe naselbine. Tudi to ni dopustljivo. Zadeva je popolnoma jednaka, je li pri novej naselbini že stara ali ne; Monroe doktrina je zoper vsako razširjanje, kakor novo ustanovitev naselbin na ameriški zemlji od evropskih vlad. Ugovarjanje Anglije proti pripo-znanju Monroe doktrine po mejnarodnem pravu ni ničevno, ako tudi to pripoznanje ni formelno potr-jeno, vendar pristoja vsakej državi pravica, da brani svoje koristi po najboljših močeh. Zjed. države so mnenja, da hoče Anglija v tem slučaju, pod nagibom mejnega prepira, razširiti svojo posest na stroške Venecuele. Clevelandov predlog : Predlagamo kongresu, da naj dovoli kredit in izvoli komisijo, katera naj zadevo preišče in kolikor mogoče kmalu poroča. Ako se ta predlog sprejme, je po mojem mnenju dolžnost Zjed. držav z všemi sredstvi sili nasproti stopiti, ker braniti moramo pravico, kateri smo pripoznali Venecueli pod nikakimi pogoji ne smemo trpeti, da si Anglija osvojuje zemljišča, ali zahteva svoje pravice za nje, katere so Zjed. države pripoznale kot lastnina Venecuele. Priporočam to v popolnem samozavestju odgovornosti, katera je pri takém priporočilu v zvezi. Pripoznam kako žalostna je misel, ako bi morala oba velika angleški jezik govoreča naroda meriti svojo moč na drugem polju nego na civilizaciji, največja nesreča, katera zamore kak narod zadeti ni tako huda kakor se ukloniti pred pripoznano krivico in zaradi tega zgubi samospoštovanje in narodno častr brez katere nobeden narod ne more svojo velikost vzdrževati. V obeh zbornicah kongresa so živahno priznavali poročilu, posebno so se republikanci v senatu odlikovali. Vsi so bili soglasni mnenja, da mora ta domoljubni glas najti odobravanje pri vseh Ameri-kancih. — Srbski kralj Aleksander sedaj še ne živi tako> potratno. kot je oče njegov, vendar pojedine niso redke pri dvoru. Posebno pa rad mladi kralj pleše. Pogostoma se pri-rejajo pri dvoru plesni venčki, pri katerih kralj pleše z mno-gimi damami, in s katero celo večkrat jeden večer. Tudi kraljica Natalija, ki je še vedno jako lepa, kaj rada pleše. — Kmetje pa žandarji. Prebivalci vasi Velika Mlakar Pleše, Lukove in Kurlovec so pred kacimi petdesetimi leti kupili gozd Gjurin grm, ki meri 80 oral ter ga porabljajo de-loma za pašo, deloma za dobivanje drv. Zaradi tega gozda se-Kurlovčanje tožijo že 46 let z vasema Gradiče in Petrovina, ki i mata v tem gozdu neke pravice. Večkrat so že skušali gozd na kaksen način spraviti pod sekvester. Gradiče in Petrovina pa varujete skrbno svoje pravice. Te dni so jim od-kazali drva iz gozda, prišli so, posekali drevesa in odpeljali. Dne 8. t. m. so šli v gozd sodec plemenite premoženjske ob-čine Kurilovec, Nikola, Kockovic, gozdar Unger iz Turopolja in dva žandarja. Gradičanci so mislili, da ocenjujejo škodo, da tako pridejo v posest gozda Kurilovčanje. Gradičanji so se zbrali in pognali sodca in gozdarja ter ju nato pretepli. Drugi dan pridejo v Gradiče štirje žandarji, da odvedejo v zapor nekaj kmetov. Kmetje so se ostavili in bil je me; njimi pra*7i poboj. Jednega kmeta je žandar dvakrat z bajonetom zabodel v nogo. Dva kmeta so žandarji ustřelili. Stvar se je naznanila državnemu pravdništvu v Zagrebu. — Samomor. V konjiški vojašnici v Budimpešti v sobi konjiškega poročnika Bele Emmerta se je ustřelila gledališka igralka Elizabeta Szekely, ki je imel ž njo znanje. Ustřelila se je, ko jej je povedal, da jo zapusti. — Deček zatožen umora. 121etni William Babbing-ton v Greenpointu v Ameriki je pri vojaškem igranju ustřelil lOletnega tovariša s staro puško. Dečka so přijeli in je zatožen umoru. Staro pnško so otroci našli v razpali drvarnici, kamor jo je někdo zagnal za nic vredno, a nihče ni mislil, da je nabita. — 17 vojaških beguncev. V Metzu je na božični večer 17 vojakov pobegnilo, ker jim niso hoteli dati dopusta za božične praznike. ' - — Dva sleparja zaprli. Na Dunaju zaprli so dva sleparja Italijana Lovata de Traviano in Petra de Rossi, ki sta na Dunaju, v Belemgradu, Budimpešti in Monakovem več Ijudij osleparila. Posebno sta znala delavkam izvabiti njih za-služek. V njiju stanovanju našli so mnogo denarja, ponarejene brade in različne obleke. — Samomor narednika. V moravském Schonbergu je narednik Dietrich v batalijonski pisarni streljal na četovodjo in korporala in potem sam sebe ustřelil Korporal je bil takoj mrtev, četovodja je pa nevarno poškodovan. — Hannigan sloboden mož. David Hannigan, kateri je zapelivca svoje sestre meseca junija m. 1. ustřelil v Novem Jorku in bil po izreku porotnikov spoznan blaznim, ko je prouzročil ta zločin, na to oddán v državno blaznico v Pough-keepsie, je sedaj tudi od tam odpuščen. Zdravniki bláznice so se izrekli da je mož okreval, sodnik v Brown v Newburg ga pa odpustil. Hannigan je minoli pondeljek dospěl k svoji družini, katera ga je prav srčno sprejela. Mož pravi, da je dušno in telesno okreval, ali videti mu je pri prvém pogledu da je mož zelo veliko terpel. 2í> Plaz podsul. v Lukovu na Koroškem je plaz sabo vzel posestnika Janeza Sacherja, ki je š^l od maše. Nesel ga je cez strmi bresr v vodo Ziljo, iz katere se je rešil. Na so pa našli tako oslabljenega, njegov klic so prišli ljudje, da je še tišti popoldne umri. Stirje otroci zadušili. Soproga nekega ž^-lezniškega služabnika je odšla na trse in popřej z zaklopnico zaprla cev držečo iz peči v dimnik. da bi ne uhajala gorkota. Vsled tega po sobi Ko pride «e je strupen plin, ogljikov kislik širil domu, našla je štiri otroke mrtve Poboj mej vojaki in delavci. V Brnu so se v cekem predmestju stepli vojaki in delavci. Pet dolavcev je ne-varno poškodovanih Vojaki so pobegnili, ko so prišli vojaki, pustivši bodala in kape. Loterijske sreéke. V Brnu dne 15. jan. t. 1. : 51, 72, 35, 75, 67 Na Dunaji dne 11 V Gradci dne J1 jan t. 82, 50, 76, 38, 62 lan t. 1 80. o O, 6, 34, 35 Svoji svojim! Kolesarji pozor! Najnovejša pnevmatična kolesa sè zvonci, svetilnicami, zračnimi pihal-kami in z všemi pripravami, proda- -muiitmi::::: jajo se zdaj po 110 in 120 gld. * ko- mad pri dobro znani in pošteni domaći tvrdki: Poslano. Podpisano predsedništvo «Zaveze slovenskih učiteljskih dru-Stev», katera združuje v sebi vse slovensko učiteljstvo in katera mora braniti njega čast in ugled, je primorano, da izreče v imenu učiteljstva, katero mu je pověřilo to častno nalogo. obža-lovanje listu (Ljubljanskemu Zvonu), kateri je v 9. številki lan-skega svojega letnika priobčil oštro in brezobširno pisane stavke iz peresa nekega Fr: G Kosca. ki imajo namen, da naravnost žalijo čast vsemu slovenskemu učiteljstvu. Zaveza slovenskih učiteljskih društev» bi ne storila tega koraka, ko bi ne bila k njemu primorana. Mislila je, da bode do konca 1. 1895. «Zvonovo» uredništvo na kakoršenkoli način opra-vičilo ali popravilo oni žaljivi spis Ker pa tega ni storilo in ker je «Zavezo» posïedno opomnil k nje dolžnosti «Uc. Tov » opozarja tem potom slovensko učiteljstvo, da naj svojih močij ne posojuje in žrtvuje onim (bodisi listom, bodisi osebam), kateri mu brez vzroka in povoda, skrunijo ime in čast, za kar se je moralo do jiovejših časov trdo boriti. Dnevi našega hlapčevanja so minuli! Ta izjava se je doposlala vsem slovenskim listom. TRST zaloga koles. trg velike vojašnice, TRST (?) Jamči se za vsako kolo 1 leto. Omenjenih koles ni primer-jati onim, katere ponujajo v časnikih dvomljive tovarne in tvrdke po nizkih cenah, tem več ta so zelo močna, lepa. lehká in trpežna. Na zahtevanje pošlje se fotografijo dotičnega kolesa. To priložnost naj porabijo sedaj tudi oni. ki bi se radi naučili vozit. Vsakemu kolesu dodá se tiskan navod, kako je je treba rabiti in v redu držati, kako se rabi orodje in kako se vsakdo sam lehko nauči voziti v malo dneh in brez nevarnosti. V tej veliki zalogi prodaiajo se tudi rabljena pnevmatična kolesa se zvonci, svetilnicami, pihalkami in z vsem potrebnim oro- djem po 70, 80 in 90 gld. komad. Stara kolosa s trdim kavčukom, pripravna za začetnike, prodajajo se po 30, 40 in 50 gld. komad. Vsa zgoraj omenjena kolesa prodajajo se jedino le proti gotovem plačilu. Naročbe se točno izvršujejo na vse kraje, voznine proste. Pisma, naročbe in brzojavke naj se adresirajo na pisarno: Jakob Štrukelj, Sv. Ivan i št. 62 ( ? pri Trstu. Predsedništvo „Zaveze učiteljskih društev u v Št. Juriji p Kranji, 7. januarja 1896 Ivan s. r. tajnik Luka Jelene s. r, predsednik. Kolesarji pozor *) Znižale so se cene koleso m, radi novih in velikih pogodeb s to varnami in tudi radi množine koles, nahajajočih se v zalogi, kn ter a se zdaj rad) voljno oddado po tako nizkih cenah. C. in kr. privilegovaní ^^ * Taisti so za gostilne in domačo porabo neizogibno potrebni In imajo to prednost, da pivo brez umetnega dovažauja oglji- kove kisline ostane cele tedne zveže in okusno. Njegova uporaba je jako priprosta. : Poskusi teh preskušenih aparatov so dokazali da se pivo od začetka, do zadnjega kozarca ^nako dobro, peneče in čisto ohrani. Cenike z navodilom pošilja izdelovatelj : lbin C. Achtschin star. v Ljubljani Gledališke ulice št. 8. Priznalno pismo: Ker imam Vaš aparat že eden mesec v porabi, Vaaa naznanim, da sem z njim posebno zadovoljen in ga morem vsakemu priporočiti. Ta aparat delà natanen ), ga je lahko poslužiti in dobi pivo krasni izgled, tudi na okusu skozi več dni nič ne izgubi Domžale, dne 10. oktobra 1895 spoštovanj em Franc Kovač 30 i družinska Kathr einerj e vih kakor prava drugih prednostnij potem okusu odlikuje takinu izdelki Kathreinerjeva najokusnejša najzdravejša in najcenejša primes k bobovi čisto prirođen m es to cikorije ' kavi velikim priđom đrugili mesajo zmletih tvarin kterih more prepričati so so taki kavini nadomestki đostikrat > uradne preiskave so pa dokazale ? z razni mi pritiklinami popačeni začetka se vzame ena tretjina Kathreinerjeve in dve tretjini prave kave zneje pa vsake polovico. ? da Iz po- Tako postane kava veliko boli zdrava in tudi mnogo cenejša. Kathreiner- jevo kavo priporočajo najimenitnejši zdrsvniki, vsaki dan je bolj obrajtana kot zdrava redilna pijaca javnih zavodih, kakor tudi v stotisočerih družinah. Dobra je pa tudi »čista« 1 to Je 5 brez primesi bobove kave je zdrava, lehko probavljiva, redilna in ob enem okusna jed. > ker Vsaka vestna gospodinja m mati vsak prijatelj kave, ako mu je mar za lastno zdravje, naj rabi odslej Kathreiner-Kneippovo sladno kavo. Le na to naj vsak pazi da ne bo goljufan s kakim ničvrednim ponarejenim izdelkom, zato naj jemlje le izvirne bele vidi, zavoje z varnostno známko, kakor se ter z imenom: tu na strani Pozor! Bodite previdni in ne pustite se prekaniti. Pristna „Kathreinerjev« kava" ima vedno enake, bele zavoje in se nikdar ne prodaja odkrita in na vago (2) Odgovorni urednik: Avgost Pucihar. — Tisk in založba Glasnikovi nasledniki