Stev. 90. liste dnm 11. dtembri 1914, Letnik I. Izhaja vsak« dan, Izvzemši nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne. UrcMitvo: U»ka Sv. Frsnči$ka AsiŠkega it 20, L ni4*r. — Vsi dopisi nai se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se m sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgo'orni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj Usta .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge s omejenim porojtvom v Trstu, ulica Sv. Franči&a Astfkega St 20. Telefon uredništva in uprave ftev. 11-57. Narotnina znaSa: Za celo leto .......K 24*— za pol leta................. 1*— za tri mesece. ................ Za nedeljsko izdajo za tciu ieto........5 za poJ leta večerna Posamezne Številke sc prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širok osti ene kologe Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vid Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vjA Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K vsaka nadaljna vrsta.............2"— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti*. — PlaCa in toži se v Trstu. Uprava in lnaeratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asifitega it 20. — PoStnohranllničnl račun Št 841.652. KorpotilL — Men pn Gor. Hflnovcu (Ml dobre sadove. — Car v Kavkazu. Položal na severa In inSiL DUNAJ, 10. (Cezurirano). Na severnem Poljskem so Nemci sedaj na vsej Črti od Vlsle preko Lowicza do okolice Bedko-wega ob železnici Skierniewice—Piotr-kow v napadu, ki napreduje ugodno. Nemške čete spremljajo na desnem, severnem bregu Visle U podjetja. Proti dolnji Bzurl v ozemlju južnozapadno od P»otrkowega so Rusi, kakor se zdi pričakujoč ojačenj, deloma ustavili napad. Mogoče je, da so del svojih tamkaj stoječih rezerv po ovinkih porinili v ozemlje pri Lodzu. Poizkus Rusov, da bi bili nepričakovano napadli našo utrjeno črto ob Vartinem koienu jugozapadno od Novega Radom-skega, se je ponesrečil. Dogodkom v ozemlju Piotrkow - Novo Radomsk bo treba v najbližjem času posvečati posebno pozornost. V zapadni Galiciji ie obkoljevanje močnih ruskih sil še v teku. Dosedaj je bilo u-jetlh 10.000 Rusov, Število pa še raste. Rusi pritegujejo ojačenja iz karpatskega o-zernlia in Iz južne Poljske. V Srbiji potekajo gibanja naših čet, kakor je bilo poskrbljeno za to. Sovražnik dosedaj še ni bil v položaju, da bi mogel motiti našo novo grupacijo. Afera pri Gornjem Milanovcu najbrž obrodi že v najbližjem času dobre sadove. Več se danes o tej stvari še ne more reči. Živahno zanimanje se posveča ofenzivi, ki je iz Belgrada naperjena proti boku srbske pozicije v osrednjem pogorju Rudnik-planine. — (»Tages-post«). Nemški glasovi o položaju. BERO LIN. 10. (Cenz.) Kakor poroča > Berliner Tageblatt« poteka južni del boja na Poljskem ugodno za Nemce. Začetkoma v obliki loka okoli Krakovega postavljena ruska fronta je bila na bokih porinje-r.a nazaj. Nemška letala in privezni zrakoplovi vrše ob vsakem vremenu poizvedovalno službo. Ruska letala se drznejo posamezno prihajati nad krakovsko trdnjav-sko območje. Zunanji glasovi o položaju. KRIST1JANIJA, 10. (Cenz.) Iz Londona poročajo norveškim listoin: Načrt nemške strategije je očividno naperjen proti povprečno preko Poljske vodeči glavni železniški progi Censtohowa—Varšava. Lodz je brez strategičnega pomena, toda železnica je za dovoz ruski armadi največjega pomena. Sovražnik prodira po treh vzporednih potih proti tej železnici, pre--to Torunja skozi Lowicz, preko Kališa -kozi Lodz in od šlezijske meje proti Pio-trkoNvemu. Če Nemci stoje v Lodzu, so samo petnajst angleških milj oddaljeni od te važne prometne črte. 2ENEVA. 10. (Cenz.) »Temps« se čudi, da morejo Nemci postaviti proti Rusom toliko armadnih zborov. Pojasnjevati more to dejstvo edino le tako, da so bile nemške čete transportirane od zapada na vzhod in meni, da je prišel trenutek, da prične francoska armada ofenzivo. Ker francoska lahka in težka artiljerija nadkriljuje nemško, bi se moglo zgoditi to, po mnenju »Tempsa«. ne da bi bile potrebne večje žrtve vojakov. Skupno delovanje ovstrUskfli li leiikil čet BEROLIN. 10. (Cenz.) Posebni poročevalec »Berliner Tageblatta« poroča iz avstrijskega vojnega tiskovnega stana: Veliki odločilni boji na ruskem Poljskem in v zapadni Galiciji so dosedanje bojno tovarištvo nemških in avstro-ogrskih čet utrdili v najtesneje skupno delovanje. Pri zavzetju Lodza se je c. in kr. konjica bojevala sredi nemške armade. V bojih ob Var-ti je imela nemška armada pozicijo med dvema avstroogrskima armadama in je operirala skupno žnjima. V zapadni Galiciji, kjer je sedaj uspešno zastavila ofenziva. podpira nemški četni zbor c. in kr. armado. Nemške vojake, ki so prihajali skozi avstrijsko Šlezijo in Galicijo, je civilno prebivalstvo sprejemalo kar najprisrč-neje. __ m v umtm. BUDIMPEŠTA, 10. (Cenz.) Po poročilih. ki so jih prejela tukajšnja uradna mesta, se je ponesrečil ponovni posunek Rusov v zemplenski županij. Naše čete so u-tavile ruske čete, in so prodirale proti jugu, in jih vrgle nazaj. Rusi se umikajo, zasledovani po rjaših četah, in so porinje-ni že tik do gališke meje. Tudi v saroški županiji je ustavljeno rusko prodiranje. Ob meji bereške županije so se v torek pojavile neznatne sovražne moči. proti katerim so takoj nastopile naše čete s polnim uspehom. Po prvem spopadu so se Rusi nemudoma umeknili čez mejo. Uradno že naznanjeni poizkus Rusov, da bi vdrli v marmaroško županijo, je bil pri Tornyji odbit. Vest, da bi se nahajale ruske čete v debrečinski okolici, je navadna izmišljotina. BUDIMPEŠTA, 10. (Cenz.) Na mero-dajno mesto se poroča, da se je že javljeni napad Rusov proti bereški županiji v torek končal ob težkih izgubah napadalcev. Ujetih je bilo 180 Rusov, med njimi polkovnik, ki je vodil napad, in več častnikov. Znatno je tudi število mrtvih in ranjenih. Risi umnu« krune mtti Mantam. DUNAJ, 10. (K.) Iz stana vojnih poročevalcev javljajo: Glasom vrhnemu ar-madnemu poveljstvu d oš lih poročil poveljstva poljske legije so Rusi v boju proti četam rabili kroglje z učinkovanjem dum-duma. So to sicer normalne špičaste kroglje, ki jim očividno strelci sami odjem-Ijejo pokrov osti in ki v največ slučajih povzročajo strašno rano. Pri nekaterih operacijah so take deformirane kroglje izvlekli iz ran. Strokovna preiskava teh kro-gelj s pokrovom iz niklja, uvedena po vrh-nem armadnem poveljstvu, je pokazala, da gre v resnici za kroglje z izrecnim e-fektom dum-dumov._ Potopitev treh nemirnu Krtžnrk. BEROLIN, 10. (Kor.) Wolffov urad poroča: Naše križarško brodovje, obstoječe iz ladij »Scharnhorst«, »Gneisenau«,»Leipzig«, »Dresden« in »Narnberg« ie svoj čas po bitki pri Coroneiu odplulo v pristanišče St Jago de Chile, pa ga zopet zapustilo še pred potekom 24 ur z nedoločenim ciljem. Morebiti so ladje plule proti jugu, da bi poiskale angleški križarki »Canopus« in »Glasgow«. V tem času pa le bilo, kakor izhaja iz angleških poročil, odposlano zelo močno angleško brodovje — imenovalo se je število 38 ladij — da poišče naše križarško brodovje in ga unići. Kakor Izhaja te uradnega londonskega poročila, je angleško brodovje pod poveljništvom podadmirala Sturdeeja našlo in ustavilo naše ladje v bližini Falklandskih otokov, ki leže ob vzhodni obali Južne Amerike, severno od rta Horna. Po vesti, da sta padla v sovražne roke dva premogovna parnika, se da domnevati, da so naše ladje v varstvu otokov sprejemale premog ali bile zaposlene s sprejemanjem. Po angleških poročilih ie poveljniška ladja podadmirala grofa Spee, »Scharnhorst«, začela streljati. O nato sledečem boju še ni nič znanega; vendar pa je povod za domnevo, da so se »Scharnhorst«, »Gneisenau« in »Leipzig« potopile, dočim pa se je križar kama »Dresden« in »Niirn-berg« posrečilo uiti. O angleških izgubah ni nič znanega in je komaj verjetno, da bi se z angleške strani podali natančni podatki o izgubah pri spopadu in o sestavi angleškega brodovja. Ne sme se pa pozabiti, da se ie nase brodovje nahajalo že kake štiri mesece na odprtem morju in da se je, ne da bi bilo moglo uporabljati kable ali druga sredstva za sporazumljenie, združilo za težak udarec proti sovražnemu brodovju. Na razpolago mu niso bOa varna pristanišča, da bi tamkaj moglo izvršiti potrebna popravila, in ni imelo na razplolago doka za očiščenje ladijskega dna. Vkljub temu pa se mu je posrečalo več mesecev, da ie nakrcava-k> potrebno zalogo premoga in živil, ne da bi bilo padlo v sovražnikove roke, O usodi posadke ni nikakih vesti. Kakor se zdi, so naše izgube težke. »Scharnhorst« in »Gneisenau« ste Imeli po približno 700 mož posadke, »Leipzig« pa 350. Na križarkah »Niirnberg« in »Dresden« se |e nahajalo po 4M mož. Bolezei Mi&m cesarji BEROLIN, 11. (Kor.) Cesar |e tudi včeraj mogel samo za nekaj časa zapustiti posteljo, pa si ie dal vendar po načelniku generalnega štaba poročati. o vojnem položaju. _ Ruko-turtki volu. Turško uradno poročtto. CARIGRAD, 11. (Kor.) Glavni stan objavlja sledeče poročilo: Včeraj so se poizkusili Rasi pod zaščito vojnih ladij izkrcati pri Gonili, južno od Batuma, da bi nas napadli v bok. Izkrcane čete so bile prisiljene, da so se umeknile, pri čemer so imele velike izgube. Tekom tega boja smo osvojili dva topa. Ob meji vaoskega viafeta ie naša kava-lerija odbila napad ruske kavaleriie. Ob meH vanskega vilajeta je naša kava-Deiru, smo zavrnili napad Rusov, katerim smo zadali izgube. Cm v Mura. BEROLIN, 11. (Kor.) »Lokalanzeiger« poroča iz Kodania: Car Nikolai ie prispel včeraj v Tiffis. Na kolodvoru so ga sprejela mnogofttevttna odposlanstva, med njimi zastopniki georgftskega plemstva. taki Vlili HMkL BASEL, 10. (K.) Kakor poročajo listi, so vojni izdatki Rusije dosegli do I. decembra višino 6.047 milijonov cubljev (okrog 22.970 milijonov kron). Pokrki so s sedemletnimi obligacijami in zakladnicami v višini 6.800 milijonov rabljev. Iz tega se pojasnjuje, zakaj niso narasti! izredni izdatki proračuna. kumili krediti u Fmctsken. BORDEAIDC, 10. (K.) Uradni list objavlja naredbo, po kateri se ministrstvom za leto 1914. otvarjajo izredni dopolnilni krediti v višini 896,295.009 frankov. Stafe n hrtcnlrnct BERLIN, 10. (K.) Po daljših pogajanjih med Berlinom in Bordeauxom je dosežen dogovor v smislu, da bo kot nevtralen, nepristranski odposlanec švicarske vlade en nemški švicarski protestantski duhovnik smel obiskovati francoske tabore in-ternirancev. Naloga teh odposlancev bo predvsem v duhovni in telesni oskrbi za pripadnike dotičnih narodov. UneDOMmJe nadvojvode Friderika maršalom. DUNAJ, 10. (K.) Iz stana vojnih poročevalcev javljajo: Njegova c. in kr. Visokost nadvojvoda Friderik je brzojavno predložil Njegovemu c. in kr. Veličanstvu nastopno zahvalo: Ganjen najgloblje po najmilostljivejem imenovanju feldmaršajom ne nahajam besedi, da bi Vašemu Veličanstvu na vreden način položil v vznožje svojo najudanej-šo zahvalo. Spominjam se z najglobljim ganotjem in najodkritosrčnejim občudovanjem podrejenih mi bojnih sil, katerih junaštvu se imam zahvaliti na najmilostljiveji podelitvi najvišjega militaričnega dostojanstva. Ti junaki izvedo iz izrednega odlikovanja svojega vrhnega armadnega poveljnika z radostnim ponosom, da njihovi skoro nadčloveški napori, da se drže proti premočnemu sovražniku, zadobiva jo najmilostljiveje pripoznanje svojega najvišjega vojnega gospoda in bodo iz te osre-čevalne zavesti dobivali moči, da s pomočjo Vsemožnega zrušijo silne sovražne mase. Temu velikemu cilju posvečamo vsi svojo zmožnost ter žrtvujemo z veseljem vse, kar imamo in kar smo. — Feldmar-šal nadvojvoda Friderik. DUNAJ, 10. (K.) Armadni vrhni poveljnik feldmaršal nadvojvoda Friderik je obvestil nemškega cesarja in tudi general-feldmaršallajtnanta pl. Hindenburga o svojem imenovanju feldmaršalom. BUDIMPEŠTA, 10. (K.) Vsi časopisi da-jajo izraza visokemu zadoščenju na imenovanju nadvojvode Friderika feldmaršalom. »Pester Lloyd« piše: To vest sprejme javno mnenje vse monarhije gotovo s prisrčnim zadoščenjem. Generalissimus naše bojne sile je bogato zaslužil to odlikovanje. Podpiran po šefu generalnega štaba, baronu Conradt? je priboril z vodstvom naših vojsk najlepši in najsijajneji uspeh ter je z velikimi čini naše oborožene sile povišal ugled Avstro-Ogrske v o-čeh vsega sveta ter pokazal narodom vse zemeljske oble, koliko obilico zmagovite življenske sile more razviti ta monarhija na obrambi svojih življenskih interesov. Bojna sila Avstro-Ogrske bo videla v podelitvi najvišjega militaričnega dostojanstva svojemu vrhnemu poveljniku po pravici tudi odlikovanje svoje hrabrosti in svojega velikanskega junaštva. Feldmaršal nadvojvoda Friderik je po topli ljubezni spojen z armado, ki jo vodi, in vsak posamični vojak v strelskem rovu občuti hvaležnega srca žarke te ljubezni, delujoče vzpodbujevalno in junaštvo vojske podžigajoče do preziranja smrti pri bori-teljih, ki v ljubezni polnem spoštovanju zro na svojega generalissima. ____• mM li UMHoli kMkirza li • mff urnim Izvn knknrzo. DUNAJ 11. (Kor.) Z danes razglašeno cesarsko naredbo se na novo ureja pravica do izpodbijanja konkurza ter se urefa poravnalno postopanje izven konkurza. Ko so vsled zmešnjav na Balkanu nastopila motenja kup-čijskega življenja, so trgovske korporacije izrazfle nujno idjo. naj se čim prej odpravijo pomanjkljivosti konkurznega postopanja ter naj se po vzoru inozemskih zakonadaj uvede predporavnava v izogib konkurza. — Ta želja Je dala pobudo k pripravam za Času primerno reformo pravice do izpodbijanje konkurza, Id so začela v jeseni leta 1913 in so bila zasedaj dovršena v aprilu t. I. in ki bi se bila imela predložiti državnemu zboru v parlamentarično razpravljanje. — Ko pa je izbruhnila svetovna vojna, je bila iz sredine trgovskih krogov stavljena do vlade nujna zahteva, naj ne čaka dalje z nameravanimi reformami. Z oziram na gospodarske zavire in pretresljaje, ki se jih bilo bati, se torej vlada ni mogla dalje odlašati, da zadovolji tej upravičeni in za nujno pripoznani potrebi s tem, da je na podlagi cesarske naredbe vzela naše odgovornost za delovanje novih predpisov. Reformo konkurznega prava sta vodili dve temeljni misli, namreč : odstranitev pomanjkljivosti veljavnega konkurznega postopanja in uvedba poravnega postopanja. V daljši obrazložbi se priobčujejo sedaj iipremembe novega konkurznega reda. V nadaljnjem izvajanju se priobčuje vsebina poravnavnega reda. Iz te izhaja, da se v poravnem postopanju nima načeloma nastopiti reaktiviranje premoženja in da se kupčije morejo dalje voditi le pod nadzorstvom poravnavnega upravitelja. Dolžnik ne postane — kakor navaden dolžnik — nesposoben za razpolaganje, marveč je le omejen v svoji pravici do razpolaganja. Cilj poravnavnemu postopanja je, da pride do z upniki sklepa poravnave, ki ima učinke nasilne poravnave, da se dolžniku omogoči povratek k urejenemu gospodarskemu delovanju. Poravnavno postopanje torej ni nič drugega nego postopanje za sklep prisilne poravnave brez predidočega konkurza in izognivši se z otvor tvijo konkurza spojeni kreditni in vrednost zmanjšujoči obvezi. Najmanjša kvota ki iznaša v konkurzu 10°/., je zvišana na 25°/0. Poravnavno postopanje je v svojem trajanju omejeno in mora bai V 90 dneh končano. V izjemnih slučajih more pravosodni minister dovoliti podaljšanje omenjenega roka za 90 dni. Novi izpodbijevalni red odgovarja novi uredbi konkurznega reda. Nova uprava ima stopiti v veljavo z dnem 1. januvarja 1915. Izjema more nastopiti v poravnavnem postopanju le glede določbe o uvedbi najmanjše kvote v prisilni poravnavi. Kako Je«Belgradu. Z datumom 6. t. m. priobčuje osješka »Hrvatska Obrana« dopis svojega so-strudnika Matije Paviča. Dopisnik piše: Na dan sv. Andreja apostola, 30. septembra, okoli ene ponoči so Srbi strahovito začeli obstreljevati Zemun. Izstrelili so do sto granat. Pravi čudež je, da so po tem silnem obstreljevanju poškodovane samo štiri hiše in da ni bil izmed ljudi nihče poškodovan. Streljali so do treh zjutraj, potem so na omolknili. To je bilo slovo naših sosedov v Belgradu, ker je po tem obstreljevanju zapustila srbska vojska Belgrad in se u-maknila v notranjost Srbije. Naše čete so vstopile 2. decembra v Belgrad, ne da bi bila počila tudi samo ena puška. Ko je svoj čas prišel Zemun v roke Srbov, je mnogo Belgrajčanov pohitelo semkaj k nam, da nas posetijo. Sedaj, ko je padel Belgrad, smo pohiteli tudi mi v Belgrad, da vrnemo obisk svojim sosedom. Z izkaznico naše vojne oblasti sem odpotoval 4. t. m. v Belgrad. Za sedaj je mogoče samo peš iti čez most. Grede po savskem železniškem nasipu se človek ne more dovolj načuditi jarkom, tem podzemskim utrdbam, ki so jih izkopali naši v obrambo proti Srbom. To si je res vredno ogledati. Železniški most čez Savo je zelo poškodovan. V sredi so ga razstrelili naši monitorji, s svoje strani so ga pa Srbi razstrelili že takoj v začetku vojne. Naši vojaki so ga že popravili toliko, da se more priti peš črezenj, in ker je velikansko število vojakov zaposlenih s popravljanjem mostu, bodo v kratkem že vozili čezenj tudi vlaki. Belgrad je popolnoma opustel. Takoj -v začetku vojne se je izselila večina prebivalstva, a z vojaštvom ga je odšlo sedaj tudi nekaj, tako da ima Belgrad sedaj kakih petnajst tisoč prebivalcev napram devetdesetim, kakor jih je imel pred vojno. Ko je srbska vojska 30. m. m. zapustila srbsko prestolnico, je nastala prava anarhija. Ubožno prebivalstvo je začelo krasti živež in drugo, a četaši, ki so ostali v mestu, so začeli pleniti. Oplenili so kakih deset trgovin. To ravnanje četasev je bilo preveč zaostalim Belgradčanom, pa so organizirali gardo, ki je izgnala iz Belgrada te zadnie branitelje mesta. Belgrad je sicer jako poškodovan, toda ono, kar sem videl, dokazuje, da so mu naši dovolj prizanašali. Ob Savi je več. javnih poslopij, ki so, kakor se more reči, izpremenjena v prah in pepel. Tobačni monopol — krasna in velika poslopja — so sedaj samo ruševine. Milo se tu stori vsakomur, posebno pa kadilcu, ako ve, da je tu velikanska množina tobaka zgorela popolnoma zastonj. Vojna akademija je tudi strašno poškodovana, kakor tudi velika šola in narodni muzej. Hotel »Moskva« kaže naravnost grozno sliko in precej je poškodovano tudi rusko poslaništvo. V trdnjavi je še največ razdejanega. Krasno poslopje v trdnjavi, ki jo je zgradil zase kralj Milan, ko se je odrekel prestolu, je skoraj popolnoma razrušeno; ravno tako tudi palača generalitete v trdnjavi, a muzeja za starine — med generaliteto in Milanovim dvorcem — ni več. Kamen na kamnu ni ostal, samo stari topovi, ki so bili v tem muzeju, mole izpod kupa opeke. V trdnjavi je ostala nepoškodovana samo grobnica Kara Mustafe, onega glaso-vitega turškega vojskovodje, ki ga je pred Dunajem potolkel Sobieski, in je bil potem obglavljen na sultanov ukaz. Bil sem tudi v konaku. Konak so zadeli v — obednico. V ostalem pa je konak popolnoma zapuščen, nič ni v njem. Nad ko-nakom plapola črno-žolta cesarska »asta-va. Na dvorišču se ne moreš ganiti, toliko je tamkaj voz in konj s trenom. Na novem konaku, ponosni dvonadstropni palači, še nedograjeni, so tri zastave: na desni madžarska, v sredi cesarska, na levi ravno na oglu, na najlepšem mestu, pa velika hrvatska. Straža pri novem konaku me je spustila v notranje prostore, da sem videl, koliko orožja in streliva je imelo belgrajsko prebivalstvo. V dveh sobah je bilo polno pušek, naših in srbskih, starejšiii in novejših, municije pa menda cel voz. Belgradčani prinašajo še neprenehoma orožje, ker je bil izdan strog nalog, da naj ga vsak, ki ima orožje, prinese semkaj, drugače mu pojde za glavo. Ob Donavi je zapustila srbska vojska štiri vzidane topove. To so francoski mornariški topovi, ki so jih Srbi dobili šele pred kratkim. Streljali so ž njimi samo dvakrat. Osem dni prej, preden je srbska vojska zapustila Belgrad, so počivali naši monitorji nekje daleč od Belgrada, do kamor niso dosegle kroglje srbskih topov. Kar naenkrat so. na veliko začudenje naših mornarjev, začele padati topovske kroglje komaj par metrov od monitorjev. Vsem je bilo jasno, da morajo biti to neki novi topovi. Toda niso dolgo streljali s temi francoskimi topovi. Zadnjikrat so streljali 30. novembra v slovo. Poleg vojskovanja so se Srbi bavili v Belgradu tudi z drugimi posli. Tako so že začeli popravljati univerzo in gradili so nove ceste. To kaže tudi parni valjar, ki so ga pustili na novozgrajeni cesti. Obedoval sem v Grand hotelu. Dobro je bilo, pa zelo slano. Za steklenico vina sem plačal štiri krone. Plačilni natakar je rekel, da je to vilanjsko vino. Ker sem bil že v Belgradu, sem šel iskat tudi svojega pobratima in prijatelja Roberta Bezeckega, duhovnika naše škofije v Belgradu. Ko je bila napovedana vojna, je bil na dopustu. Sovražnosti so se Že začele, ko je prišel s svojo materjo v Zemun. Dobil je prepustnico od divizijonarja v Batajnici. Na zemunski železniški postaji so naši zavezali njemu in njegovi materi oči, ker sta imela iti miftio naših pozicij. Dva desetnika sta ju prijela pod pazduho in dva poročnika z belo zastavo sta ju od« vedla do srede mostu ter ju izročila Srbom. Od tedaj nismo ničesar več slišali o Be-zeckem, dokler niso Srbi prišli 10. septembra v Zemun. Tedaj smo izvedeli, da je-živ. Sedaj sem našel prijatelja in njegovo mater v njunem stanovanju živa in zdrava, kakor sem ju videl pred vojno, samo z razliko, da je Robert sedaj izgledal kakor pravi svečenik iztočne cerkve z brado in brkami. Svetovali so mu, naj pusti brado in brke. Ves čas vojne je smel vršiti svoje dolžnosti v Belgradu in pohajati iz hiše samo po svojih dolžnostih. Bil je v Belgradu od začetka vojne in ko se konča vojna, bo mogel povedati marsikaj zani« mivega. V Belgradu sem dobil tudi nekoliko srbskih listov. Naravnost tepli smo se skoraj zanje, da bi videli, kaj in kako pišejo 0 vojni. Stran TI. .VEČERNA EDINOST" št. 90. V Trstu, dne 11. decembra 1914. 'tem, da naznani najbližjemu županskemu ali pa župnemu uradu, da je voljan vzgojiti enega ali več otrok padlih vojakov po očetovsko. Vsakemu, ki se hoče udeležiti tega plemenitega dela, bodo šle poli-jtične oblasti I. instance z veseljem z besedami in dejanji na roko. Naš prevzvišeni cesar je bil oni, ki je vedno in ob vsaki priliki izražal željo, da naj se vsak zavzema za oskrbo mladine, Ion je neštetokrat povdarjal. da je dolžnost vsakega, držati se besed: »Vse za otroka«. Pokažite sedaj zopet veliko ljubezen in zvestobo, ki veže avstrijske narode trdno in za večno neomajno z najvišjim prestolom, s tem, da skrbite za te otroke, ki so cesarju najbolj pri srcu, kot za Vaše Uctnr-luollic. Ves omikan svet bo s častjo zrl na Vas ! pri izpolnovauju te državne dolžnosti, in vsak bo rad verjel, da bo, ako se dolžnosti tako izpolnjujejo, uslišana tudi molitev: »S habsburškim nai bi bila tronom vedno sreča trdna Avstrije«. Dunaj, v novembru 1914. Za odbor, stoječ pod najvišjim pokrovitelj-istvoin Njegove cesarske in kraljeve Visokosti presvitlega gospoda nadvojvoda FZM. Leopolda Salvatorja in presvetle ' nadvojvodinje Blanke, pomožnega fonda vdov in sirot vsega vojaštva. Schonaich O. d. I. kot predsednik. Ta oglas spremljajo moji blagoslovi Leopold Salvator fzm. Pomožni fond za vdove in M vseh vojakov. Centralna pisarna: Dunaj, L, v c. in kr. vojaški zbornici, Schwarzenbergplatz 1 (telefon 5700). Sličice iz vojne. Top, ki ne poka. Z ozirom na poročila angleških listov, da uporabljajo Nemci topove, ki ne pokajo, poroča »Aftenpost« iz Kristijanije: Resnica je, da eksistira tak top. Iznašel ga je norveški inženir Nafen, ki je tudi izajditelj ročne granate, ki se je [prvikrat uporabljala v balkanski vojni, i Top je narejen iz železne pločevine, telita 'samo osem kilogramov ter ga je mogoče j nositi pod pazduho.Stane pa tak top okrog ! deset kron. Top zadeva na približno 4U0 i metrov z največjo gotovostjo in deluje po-jpolnoma neslišno. Top je uveden že nekaj časa v vseh kulturnih državah. Sodržavljan i ! Tisoče in tisoče zvestih sinov naše države sledilo je z veseljem in navdušenjem klicu svojega veličastnega najvišjega vojskovodje, našega preljubljenega cesarja, ko jih je v eni najbolj svečanih ur, kar jih pozna naša zgodovina, klical pod habsburške s slavo kronane zastave, da nas branijo pred srditim sovražnikom, ki je hotel s svojimi pomočniki razde jati stebre naše stare monarhije. Z gorečo ljubeznijo do domovine, bodo mož ob možu svojo visoko dolžnost, braniti in čuvati domovino in najsvetejše ljudsko imetje, častno izpolnili in s svojimi slavnimi čini krasili marsikak list ponosne in junaške naše države. Zgodovina ljudstva bo pa pisana s krvjo, in ne vsak, Čigar ime bodo poznejšim rodom oznanjevale z zlatom v marmor vsekane črke in čigar dejanja bodo v ljudskih pesmih živela še stoletja, se povrne nazaj h grudi, za kojo je moral v boj. Njega krije tuja gruda, ki se izpremeni v sveti gaj, h kateremu se obrača starček z molitvijo in h kateremu roma globoko ginjena cvetoča mladina, kadar prisega zvestobo cesarju in narodu. In nam, ki smo zaostali, nam so zapustili svoje najdražje: Svoje vdove in otroke! Z upravičenim zaupanjem so ti junaki vzeli s seboj v grob zagotovilo, da narod, za kojega Čast so padli, njegovih dragih ne pozabi nikdar. Zvestobo za zvestobo! To je krasen izrek pravice in brambe, ki smo ga vedno Čislali in kojemu hočemo ostati zvesti, dokler se pretaka le kaplja krvi po naših žilah! Ta izrek uresniči naj se tudi to pot s tem, da prisežemo našim padlim bratom: »Mi hoćemo skrbeti za Vaše žene, kot da bi bile naše žene, in Vaši otroci so naši otroci!« Sodržavljani! Zavedajte se pa tudi vsebine teh ponosnih besed! Tu ne gre le za zagotovilo materijel-nega obstanka teh dragih zaostalih. — Preskrbeti sredstva za to bo mogla brez-dvomno velika patrijotična pomožna akcija, ki je pod najvišjim varstvom. S tem pa še ni vse storjeno, kajti za denar je pač mogoče kupiti kruha, nikakor pa ne onih idealnih sredstev, ki jih da otroku skrbna, ljubezniva vzgoja v družinskem krogu in ki so njegov največji zaklad na daljnih potih življenja. Pomagajte torej s pravo očetovsko ljubeznijo, vcepiti v srce osirotele mladine, ki Je kot zaklad naroda zaupana nam vsem, Sižji strah, veliko ljubezen do svojega cerja in domovine, požrtvovalnost, trdno zvestobo, izpol no vanje vseh dolžnosti, po- Cm v boju za najsvetejše posesti naroda vse druge čednosti, ki so jih njihovi Očetje vsposobili v dejanja, ki naj bodo vzgled vsem nadaljnim rodovom. ~ Moč ljudstva leži v njegovi notranji nravstveni vrednosti. Kdorkoli izmed Vas je vzgojil enega otroka v popolnega človeka, ta je zapustil Ptomcem bogat zaklad, kajti ti so za ega učitelja bogatejši, ki bo lahko zopet sto ljudi navdušil z istimi nauki. V tem napredku pa leži prihodnost. Kdor je tega mnenja in komur je bila usoda mila in mu je naklonila srečen lastni dom in se zaveda svete dolžnosti, skrbeti Za otroke dragih mu padlih, se poživlja s Peč za sežiganje mrličev. Vojna uprava da pri gradnji barak v Silleimu na Ogrskem napraviti tudi peč za sežiganje mrličev. Namen tem barakam, ki so preraču-njene za 6000 oseb je, da se ustvari opazovalna postaja za vojake, došle z bojišča, ki so sumljivi oboljenja na koleri. Dalje javljajo, da začno skoro v Libercu na Češkem graditi krematorij po načrtih inženirja Bitzaua ter da se tudi občinski zastopstvi v Pragi in Moravski Ostrovi bavite z vprašanjem zgradbe krematorijev. Preklinjanje — vojaško prepovedana Dober volak m poštena kletev, to ste bili za časa starih vojsk dve stvari, ki ste spadali na vsak način skupaj. Splošna bramb-na dolžnost nas je navadila na civiliziran vojaški tip. Pravemu vojaku danes ne samo da ni treba preklinjati, ampak on pod okolščinami ne sme niti----Neki nizozemski poveljnik vsaj je izdal te dni povelje, ki pravi: »2e z več strani se mi je zatrdilo, da se pri četah druge divizije še vedno mnogo preklinja in rabi ostudne izraze. Moja izrecna Želja je, da se napravi temu kolikor mogoče hitro konec ... Neki del povelja priznava odkrito, da si v nizozemski armadi ne samo navadni vojaki, ampak tudi oficirji skušajo dostikrat pomagati s kako pošteno kletvico. — Sicer pa je končno vprašanje, Če v nizozemski armadi res kaj bolj preklinjajo, kakor pri drugih? Dobrosrčen Rus. V 23. številki lista »Welt auf Reisen« pripoveduje v feljtonu »Kako se nam je godilo v Allenburgu« Magda Trott sledeči dogodek: »Nekega dne smo se močno prestrašili, ko je nekega dne vstopil ruski vojak s puško v roki v našo sobo, se ogledal, opazoval nekaj časa mojo bolno mater, ki je ležala na postelji, in potem pomirjen, ker ni videl nikogar drugega, rekel meni: »Ti sedaj Rus — jaz sedaj Rus, daj mi kruha in denarja«. Rekla sem mu, da nimam niti kruha niti denarja. »Nič jesti?« Rekla sem, da ne. Ponovno se je ozrl po sobi in še enkrat zahteval denarja. Vsa prestrašena sem vzela svojo prazno denarnico in mu jo pokazala. Pregledal jo je natančno in rekel potem: »Kaj pa imaš?« — »Nimam nič drugega« nego staro bolno mater«, sem odgovorila. Tedaj je zmajal z glavo in je, pozdravivši po vojaško, odšel iz sobe. Popoldne se je vrnil in rekel: »Ti nimaš nič, tu imaš denar«. Pa je položil na mizo nemško marko in postavil predme majhno pločevinasto posodo vkuhanega sadja in hleb kruha. Bila sem tako presenečena, da nisem mogla izpregovoriti niti besede. Rus nama je prijazno pokimal in odšel iz sobe ....« Na« ■ jetniki v SrbNL Naši ujetniki v Srbiji so nastanjeni v mestih: Niš, Skop-lje, Bitolj, Valjevo, Kragujevac, Mitrovi-ca (na Kosovem), Petrinja, Cuprinija, U-rašovac, Vel. Planja in Kruševac. Zdravstveno stanje ujetnikov Je v obče dobro. Največ so zaposleni z delom svojega poklica v civilnem življenju in pri gradbah in tovarnah. Dnevna mezda iznaša 1 dinar. Neki ujetnik je javil iz Niša, da srbska vlada predloži vojnemu ministrstvu na Dunaju točen imenik naših ujetnikov v Srbiji. Neki hrvatski poročnik-ujetnik piše med drugim: Ko sem se zbudil (ranjen na bojišču), sem se nahajal v srbskih rokah. Četvorico srbskih vojakov sem obdaroval z denarjem, da so me v strašni plohi odnesli na obvezovališče. Pokrepčali so me s čajem in obvezali, na kar so me odvedli v Valjevo. Tam sem ostal 12 dni in sem prišel potem s transportom v Skoplje. Tu se mi godi prav dobro. Nastanjen sem v poslopju, ki je obdano s krasnim parkom. Hrana je celo jako dobra. Svobodno se moremo izprehajati po parku. Od tukajšnjega italijanskega konzulata smo dobili nekaj perila in 20 dinarjev na roko. Tudi sicer se postopa z nami prav dobro, tako. da se nc morem pritoževati. Le jako monotono je naše življenje. Včeraj sem či-tal v nekem zagrebškem listu poročilo o svoji smrti. Moje rane pa so se skoro zacelile in bom .kmalu uvrščen v oddelek, v katerem se nahajajo bivši ujeti častniki. m Bzne polifičiis ^H Govorice o nesoglasjih med hrvatskimi in madjarsklmi četami. „Hrvatska korespondencija" piše: Z več strani se opaža, da se v zadnji čas J z gotovim namenom šir'jo glasovi o pre- j t veznih nesoglasjih med hrvatskimi in ma- j djarskimi četami. Razlog tem naj bi bil baje ta, da ma-djarske četa niso izkazale primernega spoštovanja hrvatski zastavi. Gotovo je odvisno dokazovati, da so te govorice skoz in skpz laznjive in brez podlage, toda mogel b. se vendar najti kdo manje poučen, ki bi veroval tem, očividno z zlobnim namenom izmišljenim govoricam. Zato je potrebno, da se širjenju takih lažnjivih vesti napravi konep ter opozori javnost, naj ne naseda takim izmišljotinam. Ako kedaj, je sedaj bratstvo orožja še bolj zbližalo vse narode monarhije, pa more le gola zloba izmisliti, da bi mogla nastati taka nasprotstva med četami, ki se rama ob rami junaško in zmagovito bore proti skupnemu sovražniku in ki so ravno v teh borbah imele prilike, da se spoznavajo in se nauče medsebojno spoštovati. In kakor je med temi četami nastalo iskreno medsebojno spoštovanje in prijateljska vljudnost, tako so od davna ves ma-djarski narod in merodavni predstavitelji Ogrske poznavali in bodo priznavali zajamčene pravice in svetinje Hrvatske. Zato se ne more dovolj ostro obsojati provzročiteljev in širiteljev vesti o pretvez-nih nesoglasjih med hrvatskimi in madjar-skimi četami, pak je stvar kompetentnih oblasti, da proti tem zlobnežem nastopijo z vso strogostjo in brezobzirnostjo. Hrvatska delegacija v skupnem ogrsko-hrvatskem saboru. Nekateri hrvatski listi so obsipali z očitki sedanje hrvatske delegate v skupnem saboru v Budimpešti, ker niso podali nikake posebne Izjave. S tem da so pokazali, da so le vladni mameluki In nič druže ga, nego slepo vdana vladna stranka* s katero grof Tisza razpolaga kakor hoče. Na ta očitanja odgovarja „Hrvatski Pokret", da kaka talca izjava ne bi bila umestna, ker tudi z drugih strani niso podali nikakih izjav. Tudi izjava lojalnosti bi bila odveč, ker vse stranice smatrajo lojalnost in zvestobo do kralja kot navadno stvar, ki se umeje sama po sebi. Zato tudi Hrvatje niso imeli razloga, da bi svojo lojalnost posebno naglašali — in to tem manje, ker so jo najbolje dokazali s svojo krvjo in svojo hrabrostjo na bojiščih. Sicer pa so Hrvatje storili korake pri avtonomni in pri skupni vladi, da se olajšajo žrtve in vojna bremena narodu, či- Sir dežela Je deloma sama pozorišče vojne. dgovorni politiki ne morejo slediti tistim politikom, ki ljubijo v politiki velike besede in glasne pojave. Konferenca med angleškim poslanikom in grškim ministrskim predsednikom. Iz Aten javljajo dne 9. t m.: List „Atinai" priobčuje, da je ministrski predsednik Veni-zelos o polnoči šel k angleškemu poslaniku Ellistu ta da se je dlje časa razgovarjal žnjim. Sicer ni nič konkretnega znano o tej konferenci, vendar meni rečeni list, da gre za važne dogodke. Znano je, da se po de-marši diplomacije trosporazuma in po prejšnjih nasvetih Rusije, ki s skrbjo zasleduje dogodke v Srbiji, v teh diplomatttnih krogih računa z vojaško intervencijo v prilog Srbiji za slučaj, da bi avstro-ogrske čete prodrle preko Kragujevca. Kakor pa se doznava o tem z druge strani, so vodilni krogi Grške proti takemu domnevanju. DOfflOtt, VCStl. Projekt za zboljšanje vhoda na postajališče v Mlramaru. C. kr. železniško mh nisterstvo Je z odlokom dne 10. novembra t L Štev. 40916 pronašlo primernim s tehničnega stališča projekt c. kr. priv. Južne železnice za podaljšanje prehoda in za spremembo stopnic pri postajališču v Mlramaru. To se razglaša vsled odloka c. kr. namest-ništva z dne 3. decembra t. L štev. n 1170 z opombo, da Je dotični načrt razpoložen na ogled v uradu c. kr. namestnBtvenega svetnika (ulica Caserma 7, D. nadstr., vrata 17) tekom 8 dni, začenši od 14. decembra t. 1. naprej. Razprava se bo vršfla dne 22. decembra t L Dotičnfld morejo podati svoje morebitne ugovore proti načrtu ustmeno ali pismeno pri tem uradu do dneva obhoda, ali najpozneje pri komijski razpravi Komisija pod vodstvom namestntftvenega uradnika se snide določenega dne na nriramarskem postajališču ob 10% predpotdne. Pristojbine za povratek vofao-pottnih paketov la danmnili pisca. Za povratek nedostavffirfh votno-poštnib denarnih pisem se v bodoče ne bo pobirala nftaka poima pristojbina, ako vzrok nevročflvostf ni v kaki po odpofigateflu ali prejemnfcu samem povzročeni okolnosti (naprav aH pomanjkljiv naslov, odkloaHct sprejema). Otode vojno-poštnih paketov stojbina za pov paketi v slučaju neviuOJtvostt . šiljajo nazaj, marveč se razdeflujejo med potrebne tovariše naslovljenca. paltev mhJiim)» C*soe ^vojuo- povratŽ^ker se voino-poštni Eaha nevroOJtvostt spkfc ne po- Dnevnik „Edinost" 0 Trstu je izdal in založil naslednje knjige : 1. »VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgienjev. Posloveni! dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P, — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—. 11. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. 00 UMETNI ZOBJE PlOMCIRfiiJE * ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOM Dr: j. ČE8HAK V. TOSCitER ZC89Z BSSAV-MUC ULICA C M fpm KONC. ZGBNI t ™M,K IRKA, 13 II- Specijalist sa žlvtna botesitl Dr. Alfr@d Šerko Ordinira «d 2-4 pop. V. G. Oafflina 2. (Piazza Gektofei S) Angelo w Trs«, ulica dali dvokoles „TRIBUNA-Gorica. TrtaSka ul. 28 prej p:v