LETO VIL / Stev. 54 Kranj, 25. decembra 1964 GORENJSKE UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, KOROŠKA C. 6; TELEFON 475; TEK. RAC. PRI NB KRANJ-OKOLICA STEV. 624-»T«-l27 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 10 DIN Poglejmo resnici u obraz Popraviti imramo listo, kar so podjetja zagrešila z nerealnimi plani Kranj, 22. decembra. razpolago za negospodarske in- nega izrednega kredita, ki ga je Na današnji skupni seji Okrajnega zbora in Zbora proiz- vesticije, se bodo plani na ne- dobil LOMO Kranj od Izvršne-▼ajalcev Okrajnega ljudskega odbora v Kranju, sta bili pogla- katerih negospodarskih invest:- ga sveta, vzame 2,400.000 dinar- vitni točki dnevnega reda: razprava o poročilu Sveta za gospodarstvo o izpolnitvi družbenega plana v prvih devetih mesecih letošnjega leta in Odlok o spremembah odloka o družb, planu okraja Kranj za leto IV 54. c:jah spremenili oziroma dopol- jev za plačilo računov vodovo-nili: približno 1 milijon dinarjev da v Velesovem, ki je že do- več bodo lahko uporabili v občini Besnica za dograditev ceste Jamnik—Dražgoše. Tudi ra- grajen. Vendar tega predloga odborniki niso izglasovali. Po odmoru so odborniki raz- Ce pogledamo finančno izpol- zaradi nekaterih nejasnosti v (,un za stavbo Ljudske milice v pravljali še o nekaterih manj nitev plana za prva tri četrt- kalkuliranju (morda iudi dcl-letja letošnjega leta lahko ta- nega nezaupanja v naš gospo- pomembnih gospodarskih problemih ter o dodatni točki za delovne spore. A. OB ZDRUŽITVI OKRAJNIH SINDIKALNIH SVETOV KRANJSKEGA IN RADOVLJIŠKEGA OKRAJA Cerkljah, katere gradnia prvotno ni bila predvidena v koj opazimo, da so gospodarske darski sistem!), računala z znat- družbenem planu, bo plačan v dnevnega reda, ki jo je predla-•rganizacije planirani letni do- nimi podražitvami surovin in 7ne.sku 2,904.000 dinarjev. Pri gal predsednik OLO tov. Ko-biček v višini 2 milijardi 930 ostalega proizvodnega materia- c?talih negospodarskih .nvesti- šmelj, o imenovanju Komisije milijonov 739.000 dinarjev do- la. cijah ni bistvenih sprememb, segle s 3 milijardami 733 mili- Ta bojazen pa se je pokazala >eI0 pomembna pa je spre-joni 262.000 dinarji, kar pomeni kot neupravičena, tembolj za- m^mba III. dela družbenega že 127 odstotno letno izpolnitev, radi tega, ker se materialni piana (točke b, c in d), ki go-Predvideva pa se, da bo celotni stroški podjetij na splošno niso vcn 0 »Deležu mestnih občin s plan dobička dosežen celo s 164 povečali, marveč so bili celo r.t nebnimi pravicami-« o odstot-•dstotki. relativno nižji od planiranih. V ku udeležbe na dooičku Tak-. Finančna realizacija proizvod- treh tromesečjih 1954 so zna- so Ljudskemu odboru mestre »je, ki je v prvem polletju zna- šali le 75°/o, medtem ko bi dc občine v Kranju poveča ude-flala 58«/. letnega plana, se je v lanskemu porastu obsega pro- lf.žta &d 53 odstotkov na f2.rs tretjem tromesečju povečala za izvodnje ustrezala 79 odstotna odstotkov, Tržiču pa se zmanj-30—32»/«, medtem ko je ocena letna realizacija. sa (.,\ 77 odstotkov oa 71,29 :d- za zadnje tromesečje — upošte- Odborniki so v nadaljevanju aioiktv, medtem ko so dei^ž raje akcijo za znižanje cen — razprave sprejeli tudi Odioc o LOMO Skofja Loka na delu celo nižja in znaša 29%. Tako spremembah in dopolnitvah rd- ostanka dobička, ki pripada bo po sedanji oceni letna rea- joka o družbenem planu okraja OLO po odbitku udeležbe mest-lizacija dosežena s 119 odstotki. Kranj za leto 1954. Iz sprejete- nih občin, poveča od 7,4 na 9,2 ali 19 odstotkov nad pianom. ga odloka povzemamo nekatere odstotka. Količinska izpolnitev 9 mesec- pomembnejše ugotovitv0: Predstavnik občine Cerklje je za vso Gorenjsko ne gre za upravljanje bo na ta način do- nega plana pa je bila dosežena Upoštevaje višino sredstev, ki zahteval spremembo današnjega neko novo upravno formacijo, bilo le še večji razmah; najšir-r. 79 odstotki. Ker upravičeno bodo zaradi spremembe republi- popravka družbenega plana, in temveč le za korak naprej pri šemu krogu delovnih ljudi bo lahko pričakujemo, da ne bo ških planskih instrumentov na sicer tako, da bi se od dodat- razvijanju in demokratizaciji omogočeno, da sodelujejo v Nov zdravstveni provizorij v Kranju Preteklo soboto dopoldne sta se v Kranju sestala Okrajna Važna naloga za naše sindi-sindikalna sveta kranjskega in radovljiškega okraja in na kate bo v prihodnje voditi tako skupščini sprejela sklep, da se oba foruma združita v enoten politiko, da bo delo v krajevnih organ, ki bo v skupnosti komun na Gorenjskem predstavljal sindikalnih svetih v komunah čimbolj okrepljeno. Sveti boda morali posvetiti posebno pozornost delovni storilnosti, zlasti še z ozirom na način nagraje- enotno sindikalno vodstvo Gorenjske. Pri združitvi sindikal. vodstva družbenih odnosov. Družbeno proizvodnja v zadnj«m tromesečju manjša od 9-mesečoega povprečja, lahko trdimo, da bo konec leta proizvodni plan presežen za 5 do 6 odstotkov. Nastaja torej občutna razlika med vrednostno in količinsku Izpolnitvijo letošnjega družbenega olana, ki znaša 13 do 14 odstotkov. Od te razlike odpu- Ne varajmo samega sebe! upravljanju. — Oba dosedanja Okrajna sindikalna sveta sta Zavedajmo se odgovornosti pred delovnim Uudstvom vanja v prihodnjem letu. Sindikalne organizacije bodo morale pregledovati in popravljati delovne norme, vsklajati tarifni pravilnik in voditi borbo za imela doslej več ah manj iste dvig proizvodnje. Naše gospo-probleme m isto delo. Združeni darske težave bomQ v prvi yr_ forum pa bo poslej lahko reše- st. odpravUi le z VecJo pro-val vprašanja v veliko širšem izvodnjo in to bi morali sin-ta način vključil dikati delovnim liudem vedno obsegu in na ta način vklj v neposredno upravljanje vse _ , , . , ' . več ljudi. Združitev obeh sve- Pred nekaj dnevi sta zvezna pozornost, o tem ne bi več pi- tržišča, ki je bilo letos vse prej tov pa je prav tako 0draz od-de približno 3«/o na povečanje odbora za gospodarstvo obeh sali- Omembe vredno pa je se- kot urejeno? miranja administrativnega u- brutto produkta za nepredvMe- 7borov Zvezne liudske skunščl- stavlJanJe družbenega plana za Voditelji naših podjetij se pravljanja. no obdavčenje s promet, dav- J " prihodnje leto prav posebno kom onega dela izvoznih tka- ne že zaključila razpravo o zaradi nekaterih pojavov, ki mora-J° nin. ki so bile zaradi trenutne- družbenem planu za prihodnje mečejo dokaj slabo luč na ne- ki jo imajo pred delovnimi ko- bllo vedno tako, kot bi po svo- kah gostinstva kI je , ,__.j jem pomenu in vlogi moralo .„ „ . . , hko lektivi, sami kolektivi pa bodo .... v.. ... , , - . njeno z različnimi a biti. Sindikalne podružnice - tolmačiti. Posebno vprašanje, pri katerem so se na skupnem zasedanju OSS zadržali, pa je prehra- . na delovnih ljudi. Družbena Dosedanje delo sindikatov ni ^.„ .__ i. i..- _____ prehrana je v glavnem v ro- obreme- ružbenimi ga zastoja v izvozu prodane na Jeto. Tudi republiški gospodar- katera podjetja in ki nas 'lahke domačem trgu. Ostalih 10 do kJ fe } pripeljejo do enakih gospodar- morali predvsem bolj sodelova- bile premai0 aktivne in prav obveznostmi ter je zaradi tega 11/. razhke pa *, predv.em skih anomalij kot je bil to pri- u sestavljanju svoiega pro. m P erQV £ ™a dostikrat drage. Neza- pripisati povečanju prodajnih z utiom. "1LUltm *o »ver za mer y iet0šnjem letu. O vseh K J J * r • j,, . H. u ' J* dostna prehrana pa prav gotovo cen. gospodarstvo okr. Kranj prav- teh problemih so ise namreč Uvodnega plana, ker je od sindikat o nekem vprašanju vpUva na delovn0 storilnost ter O neupravičenem porastu cen kar dokončuje zadnje finančne pogovorili preteklo sredo v na- zdravega planiranja odvisen v , sestanek delovnega ko- bodo zaradi tega Sjndjkatj mo_ v letošnjem letu smo že mn»- izracune bito polni dvorani OLO v Kra- prvi vrsti tudi življenjski stan- ISS^L "f,, „_?rlT_ui™S ral1 temu posvetiti več pažnje, go govorili. Navajali srno. da je osnovni vzrok za porast cen Čeprav že sama sestava druž- ter predstavniki delavskih sve-predvsem v tem, da so podjetja benega plana zasluži vso našo tov in upravnih odborov skoraj _ ": ,___vseh proizvodnih podjetij v lektiva, na katerem bi 1, direktorji in računovodje , VBnWa rncnmp;nptf Ha ^"V? Prob\em' Tudi Zelo "prav bi" bil o." če t -ij-*—._Vt-j j„i„„ov;v, e„o dard vsakega posameznega de- delo delavskih svetov in " Bralcem m naročnikom sporočamo Današnja številka našega lista je zaradi občutnega pomanjkanja papirja Izšla samo na štirih straneh. Cenjene naročnike in bralce prosimo, da nam to oproste. Uredništvo bo čimprej skušalo zagotoviti zadostne količine papirja. Ze v novoletni Številki, ki bo izšla v četrtek, 30. decembra zjutraj, bomo povečali obseg in poleg tega pripravili našim bralcem tudi ličen stenski koledar za leto 1955. V novoletni številki bomo pričeli l široko akcijo pod imenom: »JANUAR — MESEC GLASU GORENJSKE« S tem želi naše uredništvo še povečati krog naših prijateljev in bralcev. Ze v prvi številki prihodnjega leta bomo razpisali veliko nagradno križanko v naslednjih pa več nagradnih anket. Za zaključek te velike akcije pa razpisuje uredništvo tednika »Glas Gorenjske« VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE z lepimi in bogatimi nagradami. Povemo naj le, da srečne Izžrebance čakajo radio aparat, kuhinjska oprava, gradbeni material, tekstilno blago in še mnogo drobnih, praktičnih dobitkov v vrednosti pol milijona dinarjev. Številne nagrade so darovala za naše naročnike podjetja iz vse Gorenjske. Velikega nagradnega žrebanja, ki bo v prvi polovici meseca marca se bodo lahko udeležili vsi naši naročniki, ki bodo Imeli za vse leto vnaprej plačano naročnino. Ostalih nagradnih razpisov pa se bodo lahko udeležili vsi naši bralci. Da bo vsem naročnikom omogočeno sodelovanje pri velikem naeradnem žrebanju, jih bodo konec januarja in v začetku februarja obiskali pismonoše z izpolnjenimi položnicami in naročniki bodo lahko brez tekanja in izpolnjevanja položnic plačali naročnino za leto 1955 kar na domu. Zato vsem naročnikom sporočamo, da jim do obiska pismonoš naročnine ni treba pošiljati. Ob koncu naročnikom in bralcem sporočamo še to, da bo v prihodnjem letu naš list redno prinašal uradno prilonro Okrajnega ljudskega odbora zveze gorenjskih komun, opremljeno s poljudnimi komentarji. UREDNIŠTVO »GLASU GORENJSKE« bile posledice sicer vedno huj- kranjskem okraju. Iz precej živahne razprave lahko povzemamo, da je gledanje nekaterih gospodarskih organizacij na planiranje za prihodnje leto dokaj Se. neodgovorno, ker hočejo neka- In končno zavedajmo se izre teri ponoviti prakso iz letos- ka: »Ne pljujmo v lastno skle njega leta in vnesti v svoje pla- do|<< , Ause(J ne določene materialne rezerve. Ce bi razlike med akumulacijo, ki jo lahko dajo posamezna podjetja In planirano v prihodnjem letu bile majhne, tega ne bi niti omenjali. Toda gre za vsoto 700 milijonov din družbene akumulacije! Toliko manj so namreč planirala podjetja kranjskega okraja. Na uprav- podjetja ustanovila za svoje delavca. Zato ne bomo smeli do- nifa odborov v nasiti kolektivih lavc& ,n name§cence restavra-pustiti več, da bi se ponovile {* bil° "marsikdaj odtrgano od d1e> k- naj bi seyeda pos1ovale napake iz leta 1952, 1953, še naj- *[v}}™i* v podjetjih prav za- pQ gospodarskem ra5unu ven_ manj na letošnieea leta ker bi t P& iHfvlS 7 da^ "a-i bi bile oproš'.ene druž- manj pa letošnjega leta, ker bi mokratično. Sindikati večkrat benih dajatey prav tako ^ nisc znah preprečiti samovolje bi Jih za ,n nekaterih odgovornih fuakdo- podjetja ustanavljali ljudski od- narjev v podjetjih pa tudi ?- boH mestn,h Qbčin _ ^ nančnim in podobnim prekrs- okraini liudski odbori Na k<;m niso posvetili dovolj po- ^„x• . . „ ^ „, „ ... način bi se prehrana bis*veno zornosti Sirom po so proslavili Dan JLA izboljšala in delovni ljudje bi v teh restavracijah dob'1: zadostno in dobro hrano. To pa bi zagotovo vplivalo tudi na povečanje proizvodnje. r Kranjska »Svoboda« je skup- de« ter mestno gledališče z Je-no s pripadniki JLA v Kranju senic s Petrovičevo komedijo osnovi letošnjih predračunov pa na večer pred praznikom Jugo- »Vozel«. bi lahko ta znesek več ali manj slovanske ljudske armade pri- Tudi na Bledu so imeli sve-z lahkoto prispevala naši skup- redila svečano akademijo v ve- čano akademijo. Po končani nosti. liki dvorani Sindikalnega do- akademiji pa so predstavniki Nihče ne zanika določenih ma. Po državni himni in skrb- enot JLA limeli sprejem v ho-gospodarskih težav naše drža- no pripravljenem govoru, je telu Toplice, kamor so povabi-ve, ki so tako objektivnega kot orkester »Svobode« odigral dve li okoli 250 zastopnikov ljudske subjektivnega značaja. Vendar daljši skladbi. Zlasti drugo — oblasti, političnih in drugih or-je tako nezaupanje v naš go- uverturo »Orfeus pod zemljo« — ganizacij. spodarski sistem skrajno ne- precej zahtevno, je orkester iz- * umestno in neodgovorno. Ze se- vajal zadovoljivo in so jo tudi v dvorani Sindikalnega doma daj pa je z zveznimi gospodar- poslušalci sprejeli z navduše- na Jesenicah je bila v sredo skimi instrumenti zagotovljeno, nim ploskanjem. Po recitacijah ZVečer slavnostna akademija v da bodo vsa nad planom re- je še moški pevski zbor zapel počastitev dneva JLA, ki jo je alizirana sredstva podjetjem nekaj pesmi. organiziral UROJ Jesenice. O pobrana. To je vsekakor ukrep, Na jav0rniku pa je v poča- pomenu dneva JLA je govoril ki bo že v kali zatrl razne n<*- stitev Dneva JLA imel uspelo major Marinkovič iz Radoviji-pravilnosti, ki bi se v nasprot- telovad. akademijo TVD »Par- ce, kulturni program pa so iz-nem primeru lahko pripetile, tizan«. S to akademijo je javor- vajali: godba na pihala in me- Vendar ne gre za to, ali bo v niški »Partizan« zaključil tudi šani pevski zbor jeseniške »Svo-podjetju ostal presežek ali n«. najuspešnejše leto svojega ob- bode« ter recitatorji jeseniške To pravzaprav ne bi bilo tako stoja. Občinstvo je bilo z aka- gimnazije. Akademija je lepo pomembno, če ne bi pri tem šlo demijo izredno zadovoljno in uspela, žal pa je bil obisk kljub za celotno naše gospodarstvo in jo je ocenilo za doslej najbolj- razposlanim vabilom vsem re-življenjsko raven v vsej drža- šo telovadno akademijo na Ja- zervnim oficirjem in ustanovam vi. Ali se nekatera podjetja ne vorniku. na območju Jesenic, zelo slab. morejo še osvoboditi ozkega Na svečani prireditvi v po- Mislimo, da je tak odnos do gledanja le na svoje podjetje? častltev Dneva JLA, ki so jo počastitve praznika naše slav-Zakaj ne bi skušala čimveč pri- imeli v Radovljici, je sodeloval ne ljudske armade, vse graje speva ti k stabilizaciji našega pevski zbor jeseniške »Svobo- vreden. la vseiiue Vsaka komuna ima svoje posebnosti • PARTIZANSKE RAZGLEDNICE Bogata dežela revnih ljudi • 'CRAN.ISKA »SVOBODA« PRED ODGOVORNO NALOGO • Plodno prosvetno delo v Podnartu PO GOSTOVANJU LJUBLJANSKE DRAME V KRANJU Sport šport — šport V. ŽREBANJE 61. KOLA DRŽAVNE LOTERIJE J 84479211552981^ TEDEN DNI PO SVETU PRIJAVILI SO SE OBLASTEM Menda so še vedno na svetu Jjudje, ki ne vedo, da se je druga svetovna vojna končala že pred skoraj desetimi leti. Pred nekaj dnevi so se namreč oblastem prijavili štirje japonski vojaki, ki so deset let živeli v pragozdovih Nove Gvineje in ves ta čas niso vedeli, da je vojne konec. V kratkem se bodo vrnili na Japonsko. GONJA PROTI »MUSLIMANSKIM BRATOM« SE NADALJUJE Te dni se je pričel v Kairu doslej največji sodni proces proti 47-članski skupini pripadnikov organizacije »Muslimanski bratje«. V tej skupini, ki je doslej največja, ki je bila pred sodiščem, je tudi nekaj policijskih oficirjev. OSTER PROTEST Ciprski episkop Kiprijarjos je ostro protestiral pri premieru angleške vlade Churchillu, pri vodji laburistov Attleeju, pri vodji liberalcev Daviesu in pri predsedniku Spodnjega doma Morrisonu, ker so britanske čete streljale na prebivalce Cipra. Prebivalci tega otoka, ki je sedaj pod angleško upravo, želijo biti priključeni h Grčiji in zato že nekaj mesecev demonstrirajo proti angleškemu protektoratu. 8 LET OSVOBODILNE VOJNE Predsednik Vietminha Ho Ši Minh je v svojem govoru ob priliki 8-letnice osvobodilnega boja dejal, da se v deželi pričenja ostra politična borba, ki bo marsikdaj težavnejša kot je bila vojna, v kateri so izbojevali zmago. NEZADOVOLJSTVO SICILSKE POKRAJINSKE VLADE Ameriška petrolejska družba, ki ima pravico izkoriščati nafto na Siciliji je sklenila, da bodo prenehali s črpanjem petroleja iz vrelcev v bližini Raguse. Sklep družbe je izzval veliko nezadovoljstvo in presenečenje sicilske pokrajinske vlade, je zaradi tega vložila protest. OB KONFERENCAH POLITIČNIH ORGANIZACIJ PO KOMUNAH II 1 I • • Kulturne spomenike je treba zaščititi V teku so konference za združitev političnih vodstev po komunah Konference naj same najdejo vsebino svojega dela Razpravljanje o komunah je pri naših ljudeh naletelo na veliko zanimanje. Na sestankih so bili podrobno poučeni o poteku priprav za formiranje komunalnih skupnosti na Gorenjskem. Širokim plastem delovnih ljudi je danes naloga in funkcija bodoče komune jasna in razumljiva, prav tako pa jim je znano in razumljivo družbeno upravljanje. Vendar smo že večkrat naleteli na zanimiv pojav; ljudje namreč hočejo prehiteti sam razvoj formiranja komun in pri tem ne upoštevajo objektivnih okolnosti, ki nujno vplivajo na ustanavljanje komunalnih skupnosti. Dosedanja razprava v vrstah Socialistične zveze in Zveze komunistov, ki je dobila pravno osnovo na zborih volivcev, nam danes jasno kaže konkretno pot pri izvajanju programa organizacije komun, V zadnjih dneh se politične organizacije temeljito pripravljajo na združitev občinskih političnih organizacij po komunah. Konference, ki bodo v ta namen sklicane, imajo po svoji vsebini zgodovinsko vlogo pri reševanju političnih in gospodarskih vprašanj v bodočih komunah. To delo so konference že opravile v komuni Jesenice in Poljanska dolina. Združile so se organizacije Zveze komunistov, takoj za temi pa tudi organizacije SZDL. Po našem mnenju Kdo naj bi bili zastopniki organizacij na teh konferencah? Po našem mnenju to ne bodo konference, ki so ob koncu leta običajne, kjer se polaga obračun o delu v preteklem letu. Na Homcu pri Kamniku gradijo poslajo Pred kratkim so na Homcu pri Kamniku začeli z gradnjo novega postajnega poslopja. V Iz Nomnia Nomenj, majhna vasica, ki je med narodnoosvobodilnim bojem izmed vseh bohinjskih vasi največ trpela, — saj so jo ob uporu Nemci zažgali, v svarilo metali v ogenj žive ljudi in potem polnili svoje lepake z no-menjskimi vaščani skoraj vselej, kadar so streljali talce, — se svojega dneva, ko je bil v krvi zadušen upor, vsako leto spomni z lepo delovno zmago. Lani so spustili v pogon svojo električno centralo in tako dobili v vasi električno luč, letos pa so svojo vasico razsvetlili z neonsko razsvetljavo. Kar prijetno je človeku, ko se ponoči pelje skozi lepo razsvetljeno vasico, če pomisli, da javna razsvetljava niti v vseh mestih ni urejena. Podjetnost in marljivost Nomenj cev je prav gotovo lahko marsikomu vzgled; njihove delovne zmage, ki jih praznujejo vsako leto na dan, ko je Bohinj planil v upor proti okupatorju, pa pričajo, da tistih dni niso in ne bodo pozabili. narodnoosvobodilni borbi je bila ta postaja popolnoma porušena in vsa leta po vojni morajo čakati potniki na vlak kar na dežju, snegu in mrazu. Niti lesene lope niso postavili, čeprav izstopa in vstopa tu dosti potnikov (povprečno ob vsakem vlaku 20 do 30). »Kolodvor« je predstavljala le vegasta lesena tabla s komaj čitljivim napisom. Zato je bil res že skrajni čas, da je Železnica začela urejevati to postajališče. Škoda je le, da so se odločili v tako poznem jesenskem času. Čeprav imajo temelje — ki kažejo, da bo poslopje dovolj veliko in bo ustrezalo zahtevam kraja — že zabetonirane, z gradnjo zaradi vremena letos pač ne bodo prišli daleč. Pričakujemo pa, da bo delo končano vsaj do prihodnjega poletja in da ne bo tako kot v Domžalah, kjer postajo že več let — ne na novo gradijo — ampak samo povečujejo! Med drugo svetovno vojno so postaje ob kamniški progi zelo trpele. Z dograditvijo homške pa bodo vse štiri, ki so bile porušene, obnovljene (Duplica, Homec, Jarše, Trzin). Te konference bodo imele za svojo nalogo, da opravijo prvi zgodovinski akt pri oblikovanju komunalnih skupnosti in mu dajo tudi močno politično vsebino. Na konfrenci se bodo srečali občinski politični predstavniki, ki bodo zrušili dosedanje ozke okvire občinskih meja iz svojih vrst izvolili enotno politično vodstvo komune, katerega naloga bo, usmerjati in razvijati družb, upravljanje v komunalni skupnosti. Problemi, ki jih že zasledimo na teh konferencah so tako različni, da v nobenem primeru ne moremo govoriti o nekem okviru, ki naj bi veljal za vse komune. Vsaka komuna ima namreč svoje specifičnosti. Nikakor ne moremo vsklajatl nalog jeseniške komune z nalogami komune v Poljanski dolini, ki bo imela izredno veliko dela z zaostalostjo v proiz-vodnjih odnosih. Prav zato, ker imajo vse bodoče komunalne skupnosti tako različne pogoje svojega razvoja, danes ne moremo dajdti nobenih navodil in »receptov«, kako naj se razvija razprava in o čem naj govorijo politični predstavniki na rteh konferencah. Svojo pravo pot, razpravljanje in sklepanje o nadaljnem delu bo morala izluščiti vsaka konferenca za sebe. Na zadnji seji so odborniki Okrajnega ljudskega odbora v Radovljici poleg nekaj manj važnih vprašanj razpravljali tudi o zaščiti in varstvu kultui-nih spomenikov. Posebna komisija, ki se je nekaj mesecev pečala s tem delom, je pripravila vrsto tehtnih predlogov. Pri svojem delu je komisija upoštevala v glavnem dve načeli in sicer zagotoviti nemoten gospodarski razvoj prizadetih krajev (tistih namreč, ki bi prišli v poštev za zaščito) in zavarovati vse kulturne značilnosti, ki bi na vsak način morale ostati tam kjer so, kot zgodovinski spomenik. Prav tako je komisija v svojih predlogih upoštevala vse izredne prirodne posebnosti, ki bi jih bilo treba zaščititi. Razprava o teh vprašanjih je bila zelo pestra, vsi odborniki pa so se strinjali s tem, da je treba na vsak n«. čin zaščititi nekatere kraje kot. n. pr. ves Bohinjski kot. Triglavska jezera itd. Prav tako so bili odborniki enotni, da je treba zavarovati vse spomenike NOB, ki naj bodočim rodovom pričajo o junaštvu ljudstva, ki se je uprlo zavojevalcu. V nadaljevanju razprave so odborniki ugotovili, da je potrebno ustanoviti pokrajinski muzej v Radovljici. Komisiji so naročili, naj podrobneje izdela osnutke predlogov, Iki naj bi bili gotovi do konca januaria prihodnjega leta, nakar bi jih sprejel OLO in poslal Izvršnemu svetu v razpravljanje. Za finančno samostojne zavo- de so odborniki OLO proglasili Dijaški dom v Bohinjski Bistrici in Vzgojni dom v Kamni gorici ter sprejel priporočila Občinskim ljudskim odborom, da posvetijo družbenemu upravljanju v šolstvu vso pozornost. Iz Moravč Zadnjič sem iz pogovora s tovarišem Pestotnikom, namestnikom predsednika ObLO Moravče izvedel, da tudi v tem. sicer malo zakotnem — a v narodnoosvobodilni borbi toliko pomembnem kraju nameravajo postaviti monumentalen spomenik, ki naj bi bil majhna od-do^.itev in skromen spomin za velike ljudi, ki so daM svoja življenja v naši osvobodilni revoluciji. Snomenik !bo stal sredi Moravč, na odcepu ceste na Vače. Staro in razpadajoče obzidje okoli bivšega župnišča so &e pričeli podirati in razširjati cestišče. Zgradili bodo novo nizko stopničasto škamo, na oghi na bo stal spomenik na masivnem marmornem podstavku velik kip borca (delo kiparja Kosa). Finačna sredstva za ta spo-mrmik. ki ho Predvidoma stal okoli 1,200.000 dih, so v glavnem že zagtovljena. Veliko so dali prebivalci sami, nekaj ustanove in organizacije v domači občini, precej jna tudi zasavska podjetja (Trbovlje, Hrastnik). Dopisuife v „Glas Gorenjske* O dveh daljnih deželah ki sla uotH ueudatie Mizu EotcIt de^e'a ievnih 1 udi »INDIJA JE DEŽELA siromašnih ljudi, a vendar ni siromašna dežela«, je dejal poznavalec indijskih razmer P. Datt. Povedal je veliko resnico! — Glede na ogromne zaloge vsakovrstnega zemeljskega bogastva, je skoraj nerazumljiva beda velikega števila malih ljudi, če ne hi upoštevali, da so z deželo upravljali do pred kratkim tujci, ki niso želeli, da bi se vsa ta bogastva izkoriščala. Indija ima vse pogoje, da se razvije v napredno, industrijsko državo. Ima ogromne zaloge premoga in železa; mangana na- kopljejo v Indiji tretjino vse svetovne proizvodnje; — vodno energijo cenijo na 273 milijonov KS, a je izkoriščene šele dobre 3 odstotke. 273 milijonov konjskih sil! To je trikrat toliko kot jih imajo Nemčija, Francija in Švica skupaj! Vendar se vse to bogastvo za- vsem v krivični razdelitvi zemlje, na miren način. Po vaseh že nekaj let hodi starček, ki prepričuje bogataše, naj dajo del svoje zemlje v splošen sklad, iz katerega jo bodo dobili potem tisti, Hi je nimajo. Delnega uspeha temu starčku ne moremo odreči, če- Ivo Porenta - Vojko Prva noč ofenzive. Težka tišina je ležala V zraku in tlačila. Ljudje so ležali v snegu, molčali lin drgetali. Trzali so s telesi in z muko pregibali dreveneče ude. V noči, ki Lie bila prazna in ki ni ničesar obetala. — Ste se že kdaj v gorah prerivali po zametih? V času, ko še gamsi pobegnejo v varno zavetje gozdov in ko veter pometa po vrheh, kakor po prazni bajti? Ko votlo bobnijo plazovi in si utirajo pot v dolino? Vas ni bilo strah bele smrti? — Kruta je zima v gorah! Tista noč je bila dolga kakor teden. Zjutraj se je obetal prijeten dan. Drevje in grmovje se je svetilo kot suho zlato. Zarana smo napadli. Ko se je Nemcem posrečilo ustaviti prvi nanad, je prišlo do drugega, tretjega, četrtega. Bataljona sta tolkla z vso silo po Švabih, ki iso se umikali, se plazili od skale do iskale, od drevesa do drevesa. Kasneje se je sovražnik zbral in zasedel vse položaje na grebenih Gosjaka, ,Stola in Zabreške planine ter počakal na naslednje jutro, ko je pod zaščito težkega orožja spet pritisnil. Jutro tretjega dne bojev je bilo sivo in sneg je še vedno naletaval. Veter ga je raznašal in izravnaval z njim (globeli ter brisal gaz. ki smo jo puščali za seboj. Tretji dan brez hrane. . . Glad je vrtal v želodce in žeja Ije sušila ustnice. Kakor da bi drobovje izpuh tevalo . .. Utirali smo si pot v nedotaknjeno belino, v katero |smo (se zdal bolj, zdaj manj ugrezali. Težko sopeč temo se borili s sinkim snegom, korak za korakom, veter pa nam je Ibril v obraz in nas tiščal nazaj . . . Nanadli so z vso silo. Razvila se je ena izmed največjih borb v zeodovini bojev Kokrškega odreda. Nemci so (najhuje pritiskali na Poljski planini. Na čelu so bili esesovci. Ko bo po grebenu, ki je bil ves čas pod ognjem naših mitraljezov prodrli nekaj kilometrov, jim je sledila pehota, ki naj bi utrdila položaje. Esesovci bi med tem udarili proti Vzhodu in zapadu in s tem razširili ramena klinu. Potem bi prodirali dalje in se šele nad Poljsko planino obrnili proti jugu, sklenili obroč in nagnali I. bataljon, ki je bil tam vkopan, pred 'mitraljeze nemške pehote. Zgodilo se je drugače. Esesovci so prispeli pred položaje bataljona, ki jih je pričakoval. Ker so se čete kljub silnim napadom obdržale na položajih, ni napadalcem preostalo nič drugega, kakor (da spremenijo načrt, usločijo smer napada in se združijo s pehoto, (ki je prodirala za njimi. Potem je šlo vse po našem načrtu. Dve četi pkojevcev sta s hitrim maršem obšli sovražnikove boke. S tem so nastale protiofenzivne klešče, ki bi nasprotnika odščipnile od izhodiščnih postojank. Boreč se od zaklona do zaklona je edinica pritiskala in res odrezala Nemce. Obroč je bil sklenjen. Toda ko je bila borba v polnem teku in uspeh že zagotovljen, so dobili Nemci pomoč, ki jih je rešila popolnega uničenja. Gandhijev sodelavec Ačaraja Vinoba Bhave, stoji na čelu gibanja iiiui„nKi»i Kuietov za zem.jo. Na sliki: kmečko zborovanje v pokrajini Orissa. Na skrajni levici sedi Vinoba Bhave. Vihar je bil raztrgal oblake nad Stolom in metež je pojenjal. Bataljon postavlja taborišče in kuharji ropočejo z lonci. Po petih dneh se bomo prvič do sitega najedli vročih žgancev in zima bo postala spet lepa in življenje čudovito. Vriski odmevajo z 'robu ... radi kolonialne politike ni izkoriščalo. Razvoju industrije niso posvečali nobene pažnje. Ton gospodarskemu življenju je dajalo zaostalo, primitivno kmetijstvo. Se 1941. leta je živelo na vasi 87 odstotkov vsega indijskega prebivalstva, le 13 odstotkov pa v mestih. Na vasi se je obdržalo še precej fevdalnih oblik gospodarjenja. Na eni strani imamo peščico veleposestnikov, ki imajo v svojih rokah skoraj vso zemljo, na drugi strani pa kmete brez zemlje. V provinci Madras ob vzhodni obali Indije drži 136 veleposestnikov v svojih rokah 85 odstotkov vseh -^elo-valnih površin. Zaradi take razdelitve zemlje so se razvile različne oblike za-kupništva, ki pa se še zapletajo z vsemi mogočimi in nemogočimi posredovalci zakupov, ki spet po svoje odirajo kmeta — brezzemljaša. Odkar je Indija postala samostojna, vlada in osebno njen predsed. Nehru, posvečata vso skrb tudi modernizaciji kmei-tijstva. Hkrati z izgradnjo hi-drocentral se gradijo naprave za namakanje, grade se tovarne za izdelovanje kmetijskih strojev itd. Toda to ni lahko delo, če pomislimo na stanje, ki je bilo prevzeto kot dediščina žalostne preteklosti. Delo je še toliko težje, ker se hočejo izgladiti vsa protislovja na indijski vasi, ki se odražajo pred- prav pa v popolen uspeh dvomimo. Starčku je ime Sri Ačaraja Vinoba Dži Bhave. Na poti napredka KLJUB VSEM ZAPREKAM, ki se postavljajo na pot modernizaciji Indije, je Indija, odkar je dobila samostojnost, močno napredovala. Vidi se, da so na delu revolucionarne sile, ki »o se kalile v boju za indijsko samostojnost. Boj za osvoboditev Indije izpod tuje (kolonialne U-prave, se je bil dolga leta. Ena naj markantne j ših figur v tem boju je bil nedvomno Mahatma Ghandi, ki je postal simbol svobodne Indije. K neustrašnim borcem za svobodo in napredek dežele pa moramo prišteti tudi predsednika republike dr. Pra-sada in ministrskega predsednika Pindit Nehruja. Indija se danes otresa zaostalosti in z ogromnimi koraki hiti, da bi nadoknadila zamujeno. Grade se nove tovarne, odpirajo novi rudniki, nove bolnice, kulturne ustanove itd. Pollitfkal današnje, svobodne Indije je konstruktivna in aktivna politika miru. Zaradi tega in zaradi ogromnih naporov, ki jih indijsko ljudstvo vlaga, da bi preobrazilo svojo deželo in jo izvleklo iz stoletne zaostalosti, ves napreden svet s simpatijami gleda na to veliko azijsko državo. 7 06 796574 64 ,Svoboda' Kranj si nalaga veliko odgovornost volje, poštenega dela in zavesti odgovornosti do svojega občin- Komendčani so gostovali v Kamniku lep u vpeli ob uprizoritvi ( ufarjcTega „Poloma" ^T6"""ov"Jv-&" X","* Letošnja gledališka sezona Delo dramske sekcije delav- željo v srcu potikalo — najraje vah pisal v superlativih in več swa, da so posamezne začetni- Kamniku se jQ začela v zna sko-prosvetnega društva »Svo- v dvoje — po temnih dr:vore- vljudnosti je bilo v mojem obi- ško krne figure zbledele v moč-boda« Kranj je po nekaj obe- dih; 'vodstvo Prešernovega gle- sku male dvorane Sindikalnega nem vtisu skupne podobe. Z tajočih poizkusih že domala dć'lifča je vsa la leta nihalo doma, kot radovednosti in žejo enim samim nastopom se je pred tremi leti zamrlo. Aktivne mec dvema ciljema: umetniški po umetniškem užitku. Tem družina uvrstila med prve ama-niso bile ta čas tudi ostale sek- nivo ini množični obisk. Zhtje večje je bilo presenečenje, ko terske odre Gorenjske. Dobro »Svobode«, - z edino iz- d ven tako raznorodnih prvin pa so režiser Ado Klavora in nje- izbrani tipi, i«ednc.smiselno komedijo Dubrovčana na originalnih izrazov in domi- biez katalizatorja izK!;uče- gova dramska družina odvijah logično podajanje teksta, skrb _ **kllt*^ , v. . nu odru epizodo iz težkih dni za lepo izgovarjavo, zlitje veli- krize, kakor jo je diamaturško ke odrske izkušnje režiserja z Predstava je bila sicer okorno, todr iskreno, nar v tujini. Godi se v 16. stoletju v Rimu, kjer se osebe menju gostovanj. Bežigrajčani srečujejo in se spoznavajo kot so se predstavili z »Vdovo Ro- stari znanci iz domovine. Držič šlinko«, Radomljam s »Cigani«, povsod najde izraz za smešno preteklo nedeljo popoldne pa so situacijo. K omedli j a zabavlja, upriizonili (igralci iz Komende zabava, vzbuja smeh in je pol- cije jemo Prešernovega pevskega je zbora, ki ga itak v kakršnikoli n.i. organizacijski obliki od Ljud- Katalizator, posrednik je S ske prosvete preko SKUD do rreter.ski oder. Ta bo moral na »Svobode« oživlja in frane v uHi' najpreprostejše obMnstvo ljubeznijo in globoko vero lepo rast osrednja osebnost di- teatrske abecede, njegov reper- rigenta Petra Liparja. toar, ki je za ambiciozno po- Ob takem stanju smo pomir- *H«ko gledališče preskromen bo jeno ugotavljali, da v Kranju ve? med abecechrkom in iite-itak deluje in orje kulturno le zmago delavskega razreda zapisal Tone Cufar. Predstava druž:ne, v kateri so razen dven, tren izkušenih Marina Držiča »Dundo Maroje*. za Kamni- mlado vnemo igralcev, dostojna čane zelo zanimiva, saj so se tehnika in zlasti odsotnost vsa- prvič srečali s komedijo, napi-kega odrskega kiča opravičujejo sano v duhu renesanse (njena to trditev. Dramska sekcija Kranj si je s to predstavo, ki dino poklicno gledališče; vsi 6mo napol zavedno zatiskali oči pred dejstvom, da poklicno gledališče ni orač, temveč le sejalec plemenitejšega zrna kultu- ralne umetnino. Tu se ho v marsikaterem ubiskovalcu zbu-dilr. nezavedna misel, želja *n po*ieba po nečem, česar ne /:a imenovati, čemur mi pragmo z nekoliko patetično besedo amaterjev sami začetniki (ven- ne sme ostati enkraten in slu-riai nekateri izraziti odrski ta- čajen uspeh, naložila veliko od-!enti), je izpričala toliko re^ne govornost. F. B. prva predstava je bila že pred Svobode« - 400 leti — tj. leta 1550). Komedija je smešna povest gostje? o starem dubrovniškem trgovcu Nedvomno Maroju in njegovem lahkomi selnem sinu, ki trosi očetov de slic. Težišče ima v obširna intrigi, ki jo vodita slugi Pomet in Popiva in je polna šaljivih aluzij na dubrovniške razmere, gledane iz perspektive velikega svetovnega mesta. Kako pa so jo nam prikazali je bil najboljši igralec nadarjeni Tone Lah v vlogi glavnega akterja sluge Pometa. Svojim vlogam so bili kos še Zurbi v vlogi zapitega sluge Bokčila, Završnik (Maro), Lah M. (sluga Popiva), od ženskih vlog pa Smolnikarjeva (Pe-troniela) in Lahova (Pera, Marova nevesta), medtem ko za V spomin na tiste velike dni, ostaie vloge lahko trdimo, da nega činitelja"kot je amaterska dramski odsek. Uprizoril jedra- Rebru nad dovško vasjo skoraj in železnico na več mestih, po- so vzidali v nedeljo na Mlakar- so bi]e precej medlo kreirane. dramska družina, je v kultur- mo »Polom«, deio znanega pro- vsd prebivalci Dovjega in Moj- drli telefonsko napeljavo in ob jevi hiši spominsko ploščo pr- Posebno velja to za naslovno nem življenju Kranja zazijali letarskega pisatelja samouka, ki strane. Strmo pobočje nad vasjo deseti uri udarili na graničarsko vemu padlemu uporniku Lojzu umetnosti, da pa mora kulturni dvig širokih ljudskih težaško delo oranja ledine opra- množic. viti nekdo drugi. Ta drugi je lahko samo »Svoboda«. Zaradi odsotnosti takega vme.- »Svoboda« Kranj se iz madeže vskega spanja prebuja v razgibano življenj-?, — tudi njen Odkritje plošče sinovom - prvoborcem in njihovemu očetu na Dovjem V nedeljo so se zbrali na nihče ravnati. Zasekali so cesto Uroka vrzel. Veliko preveč de lovnih ljudi je obsedelo po za se je iz pastirja in mizarskega je od nekdaj naselje bajtarjev, postojanko v Mojstrani. Zaradi Rabiču, ki je izkrvavel ob na-vaienca dvignil do mnogo obe- tistega dela prebivalcev vasi, izdaje se je napad na močno padu pred vrati graničarske po- kajenih ' beznicah zato ker j*im tajočega pisatelja, pa mu je ki imajo zemlje prav toliko, da utrjeno postojanko ponesrečil staje v Mojstrani, Rabiču Ma Prešernovo gledališče'govori v Prav takrat, ko je pričel kot ne morejo_ na njej ne živeti ne in tako je stal upor na pol poti. ksu> ;ki so ga ustrelili v »spra-jeziku, ki ga še ne razumejo; mnogo mladih ljudi, ki jih žeja po lepoti in njeni odrski pisatelj dozorevati, utrnila živ- umreti, kakor po navadi slišimo Ob zori je odhajalo z Dovjega vo jn zadoščenje«, kot je ozna- ljenje fašistična krogla. iz njihovih ust. In ni čudno, da v Karavanke skozi naletavajoči Res ni moja bolezen, da bi Je v Preteklosti od tod prišla sneg okrog sto upornikov, v Me. emanaciji, se je s svojo skrito poročila o gledaliških predsta- Koncert slepih \ Kranju njal v tistih dneh nacistični lepak, Jaku Rabiču, revolucionarju in začetniku uporniške misli na Dovjem, ki je padel v borbi z Nemci pri Okroglem in končno očetu treh sinov — prvoborcev — ki se je telesno izčrpan vrnil iz nacističnega taborišča domov le še umret. Plošča ne bo pripovedovala revolucionarna misel in da je žakljo pa jih je šlo iz Mojstra-kakor simbolično iz ene teh re- ne okrog 50. S seboj so vodili berskih hiš v letu 1941 prišel ujete orožnike, upor proti okupatorju. Ker je bil upor na Dovjem in V domu treh bratov in za- v Mojstrani osamljen (bil je sa-vednega Mlakarjevega očeta so mo še v Bohinju), razumljivo ni Ne vem, če je kdaj kakšna Cajkovskega »Žalostna« na kla- se zbrali v zgodnjem popoldne- mogel uspeti tako, kot je bil prireditev pustila v poslušalcih virju, nas je globoko ganila, vu 16. decembra leta 1941 člani zamišljen. Nemci so imeli kaj toliko toplih in plemenitih ču- Pohvalno je treba omeniti se odbora Narodne zaščite in tu lahko opravilo, ko so v nasledstev, kot jih je koncert oskrbo- izvajanje solističnih točk na premislili načrt za vstajo, ki njih dneh divjali po vaseh in zanamcem le o junaškem žrtvo-vancev Doma slepih iz Stare harmoniki in nastop šramel naj bi se začela ob šesti uri z se ozirali po bencinskih cister- vanju očeta in treh sinov, pač Loke. Koncert so izvajali ljud- kvinteta, posebno ko je sprem- napadom na orožniško postajo, nah, ki so grozeče stale na ce- pa tudi o tem, kako silno so je, katerim je mrak osenčil po- Ijal Volaričevo »Slovenske mla- Kako neučakani in za obračun sti. Upor so zadušili v krvi, saj ljudje v tem koncu naše do-gled, ki pa vseeno najdejo, po- denke«, kjer je prišel ženski pripravljeni so bili v tistih so že v naslednjih dneh zaprli movine ljubili svojo zemljo in sebno v glasbi in petju, toliko zbor s svojo toplino in lepimi dneh naši ljudje, nam pove nad 80 ljudi, od katerih se jih kako so se bili pripravljeni za-tolažbe in čustvene lepote, da glasovi do polnega izraza. dejstvo, da niso mogli priča- 32 ni nikdar več vrnilo v do- njo boriti. morejo udano prenašati usodo, Koliko napora je bilo, da je kati niti dogovorjenega časa — mačo vas. Z. F. ki jim je bila tako kruta. Po- koncert tako izredno uspel, s« šeste oire — ampak so i^darili sebno veselje čutijo, ko dobi je nam, ki tega podrobnega In po orožnikih že prej. Ko so jih to njihovo prizadevanje in na- uspešnega dela ne poznamo, razorožili in zaplenili orožje, por, bodisi v glasbi ali v kakem težko predstavljati. Zato smo municijo in ostali material na prav iz srca hvaležni oskrbo- orožniški postaji, so se podali vancem Doma slepih za lep v nadaljnje akcije. Sedaj so glasbeni večer. imeli okrog dvajset pušk in vlogo, ki ji igralec Cibašek ni bil dorasel in :za Lavro (Drol-čeva), ki s svojo afektirano izgovorjavo ni učinkovala. Režiser tovariš Jezeršek je imel verjetno dosti težav, saj je imel same mlade igralce. Uprizori- Posteni član Prešernove družbe tev pa je bila iše dokaz, da so potrebni za starejše vloge starejši, izkušenejši igralci, ki se že glasovno razlikujejo od mlajših. Scena je bila enostavna, a dovolj prepričljiva, posebno, če upoštevamo težave, ki vedno spremljajo amaterske odre. S. Šimenc drugem delu, priznanje. Na koncertu je nastopil moški, mešani in ženski zbor, nakar so sledile klavirske in pevske solistične točke, harmonika, citraški kvartet in nazadnje še šramel - kvintet. Kar daje pevskim zborom poseben poudarek je to, da po- Sret %n prosveto in kulturo pri ObLO Podnart uspešno izpolnjuje »roje naloge s. Baletni večer na Jesenicah Koncertna direkcija Sloveni- nice na Jesenicah gre zahvala jo vsi zelo ubrano, intonačno je v Ljubljani je priredila v tudi Zvezi kulturno prosvetnih čisto, z leno in smiselno inter- soboto zvečer v Mestnem gle- društev v Radovljici, ki je do-pretacijo. Zlasti je treba podčr- dališču na Jesenicah »Baletni sedaj finančno podprla vse totali izredno prefinjen čut. ki večer«, ki so ga izvajali soli- vrstne prireditve. Zelja Jeseni-ga imajo pevci za ritem. To je sti baleta ljubljanske opere čanov je, da bi se v okviru posebno dokazal tudi citraški Breda Smidova, Tatjana Lipu- Ljudskega odbora mestne obči-kvartet. Nikjer ni bilo zastaja- ščkova, Lidija Lipovževa, Stane ne Jesenice osnovala stalna Posebno skrb je Svet za pro- sistematično gojita obe društvi, rov, so začeli letos preurejati brzostrelko, s katero pa ni (znal sveto in kulturo pri Ljudskem so v tem letu zaradi prizadev- kulturni dom. Za gredbena dela odboru v Podnartu posvečal nosti vaditeljskega kadra do- so doslej porabili že nad 3 mi- šolstvu. Letos je omogočil, da so segli vidne uspehe, posebno na lijone 400.000 dinarjev. Te dni šolska poslopja, ki so bila že V samostojnem telovadnem nasto- ga pokrivajo in ko bo dom po- slabem stanju, popravili in ob- pu v Ljubnem. Morda bi bilo polnoma urejen, bo v Podnartu novili. V Ljubnem so dozidali pametno preosnovati omenjeni kulturno življenje gotovo Še še eno učilnico, v šolske pro- društvi, ki sedaj pod naslovom bolj živahno, store napeljali vodovod in ure- »Partizan« zajemata vso kultur- —— dili ostale naprave. Tudi na šoli no in telesno-vzgojno življenje JPS6ttiC6 v Ovsišah so popravili vodovod občine, v kulturno in telesno- in streho ter prebelili notranje vzgojno društvo. S tem bi ver- prostore. jetno pridobili več aktivnih so- V sredo popoldne je bila prva interna produkcija jeseniške Še več skrbi pa ie Svet no- delavcev in olajšali delo posa- ^sbene šole. Na produkciji so J,.,,, p v. ... P rv.0,r,,-v, .*)».ti nastopih gojenci klavirja, vio-' nja ali prehitevanja, kot bi stal Polik fin Janez Miklič. Občin- koncertna poslovalnica, ki bi svetil kulturnemu življenju v veznih sekcij, pred njimi najboljši dirigent, stvo, ki je bilo močno navdu- ob finančni pomoči LOMO pri- Jiini, ki se razvija v dveh dru- Pozornost so posvetih tudi Priletno smo bili presenečeni seno nad izvajanjem plesov rejala še pogosteje podobne ve- Jtvih v Ljubnem in v Podnar- splošni in strokovni vzgoji mla- tudl ob izvajaniu solističnih posameznih mojstrov, je hvalež- čere in skrbela za prepotreben tu- J? preteklem letu so imeli dane. Preteklo sezono so imeli line in violinčela iz obeh razredov ter šolski pionirji pevskega zbora. Produkcija, ki jo lepo uspela, je dala priznanje točk. tako pevskih kot klavir- no koncertni poslovalnici za or- kulturni užitek Jeseničanov, ki v Podnartu 26 prireditev in si- dva tečaja, enega za žensko predavateljem zbora šole ter sfcih. Obe solistki imata prije- ganiziranje tega večera. Nasto- so zaradi oddaljenosti od Ljub- cer: 17 gledaliških predstav, več mladino o zdravstveni vzgoji (v ten mehak in topel glas, ki je pajoče je nagrajevalo z burnim Ijane mnogokrat prikrajšani. S Predavanj, koncertov in drugih okviru RK) in I. letnik kme- zlasti rrišel do izraza pri mezo- ploskanjem in Jih obdarilo s tem bi odigrala važno vlogo prireditev. Vsekakor je to, če tijsko-gospodarske šole. som ran i «tkl. ko 1e pela Chope- šopki nageljnov. Poleg Kon- tudi pri vzgajanju jeseniške upoštevamo težke delovne po- Ker je bilo delo društva v novo »Zelja« (Gledala bi vanje certni direkciji v Ljubljani in koncertne publike. g0Je na vasl- velik uspeh. Podnartu otežkočeno in omejfe- prikazala nivo znanja gojencev, ki je šoli lahko v ponos. Zanimanje za interne produkcije je veliko in naj bi bile iste v bodoče v kaki dvorani in ne vse noči). Tudi interpretacija zastopstvu Koncertne posloval- U Tudi v telesni vzgoji, ki jo no zaradi neprimernih prosto- v šolskem razredu. Gostovanje ljubljanske Drame v Kranju G. B. Shavv: PYGMAUOTS Vvrsti slovitih mojstrov komedije, ki so prodrli v svet velikega, genialnega smeha je od Aristofana dalje zadnji člen angleški dramatik George Bernard Shaw. Gledališče, ki naj razvija in svoji publiki posreduje živi stik s svetovno dramsko književnostjo vseh časov, v svoji repertoarnl politiki ne more prezreti ujed-ljivega Irca, ki je tako dolgo in tako suvereno obvladal evropski oder, da je zasenčil celo svojega nordijskega vzornika Ibsena. Tudi v programskih načrtih Prešernovega gledališča se je ponovno pojavilo Shawovo ime. le do odrske ostvaritve nI prišlo. Tako je sedaj slučajno in le delno (z eno samo predstavo) zamašila to vrzel ljubljanska Drama, ki je gostovala v Kranju s Shawovo komedijo »Pvgmalion«. Najbolj izrazita lastnost človeškega in pisateljskega značaja našega avtorja je popolna odsotnost spoštovanja sleherne avtoritete in vseh družbenih tabu-jev ter obzirov. Z žgočim sarkazmom in jedkim zasme-hom. začinjenim z duhovitimi paradoksi, se Shaw vse svoje, nenavadno dolgo življenje v neštetih komedijah in dramah bori proti socialni laži, ponarejanju in prikrojevanju zgodo- vine. S krepkim zamahom bije po viktorijanski dobi, razgalja zlagano moralo srednjega stanu in hinavsko licemerstvo angleškega puritanca. Toda Shaw vkljub svojemu mrzlemu in za-ničljivemu tonu ni samo ruši-lec, ki neprizanesljivo trga ustaljeni moralni in etični kodeks ter podira zlagane ali okostenele življenjske ideale. V vsem svojem življenjskem delu je njegova, v jedru skoraj mrko resna osebnost usmerjena v sprostitev in stvariteljski razmah vseh dobrih nagonov človeške narave. Zal v starem Fa-bijevcu preveč pogosto socialni agitator izpodrine pisatelja. Dramska umetnina se mu često izrodi v zgolj igrivo retorično smešenje in pridigarsko dociranje. Komedija »Pvgmalion« kaže vse značilne lastnosti Shawove dramatike, dobre in slabe. Naslov si je pisatelj izposodil iz antične bajke. PvgmaUon, kralj a otoka Cipra, je izklesal čudovit slonokoščen kip mlade deklice, se v svoj kiparski izdelek zaljubil in bridko trpel, dokler se ga ni usmilila bogi-r>ia Afmdita In kiD oživela. Toda junak Shawove komedije, učenjak Higgins, ustvari iz zamazane predmestne ulične cveti ičarke človeka, lepo in lju- bezni vredno žensko. Kot Pvgmalion, se bo tudi on poročil z ženo, ki jo je sam ustvaril. Le da se znameniti učenjak krčevito otepa sleherne človeške in socialne odgovornosti do bitja, ki ga je zgolj zaradi zanimivega poskusa in denarne stave potegnil iz predmestnega blata. V zakon z Elizo bo zajadral proti volji in krepko re-morkiran od privajenosti na dekleta in skrbeče mamice. Značilna Shawova ironija je skrita v dvoumnosti naslova komedije. Higgins ni Pvgmalion, samo domišlja si, da je on stvarnik lepote, ki jo oživlja božanski dih ljubezni. Le obrtnik je, brusač, ki je vešče obrusil čisti diamant, pobran v blatu velemesta. Prav v lepem liku razcapane cvetličarke se jasno zrcali najbolj skrito bistvo pisateljevega značaja, globoka vera v neuničljivo moč dobrega v človeku. Ob zgodbi cvetličarke, ki jo je v neštetih inačicah povzela epigonska dramaturgija (Scam-polo, Peg itd.) in filmska industrija s štori jami o bogatih šefih in ubogih tipkaricah, je Shaw nanizal galerijo plastičnih likov angleške visoke družbe na predvečer prve svetovne voine. Tu je neizogibni rekvizit angleške komedije — upo- kojeni častnik iz kolonij, družina obubožanih snobov ter z neskončno tenkimi potezami rahle ironije slikana podoba avtentične dame. Ob niih (sprosti Shaw vso svojo irsko napadalnost in žolčnost, vžge slepeč ognjemet pekočih bodic in duhovitih paradoksov, pa tudi zaide s Higginsovimi tiradami v retoričnost agitatorja in filozofiranje liudskega govornika iz Hyde parka. Vladimir Skrbinšek, ki je komedijo režira], ima v ljubljanski Drami skoraj nekak monopol za uprizarjanje Shawa, saj so pisateljevi rezonerji tako sorodni njegovi izrazito rezoner-ski igralski naturi. To bo tudi razlog, da s Shawom vred zaide v govorništvo — prečesto dopušča igralcem direktno igranje v publiko. Ob nastanku komedije je imel tak koncept še svojo upravičenost, danes, štirideset let kasneje, pa je mnogo navideznih vrednot, v katere se pisatelj zaganja, že temeljito prevrednotenih in to ne samo pri nas. V teh okoliščinah se deklarativni način igranja pre-rad izrodi v iskanje cenenih učinkov. Predstavo odvija režiser v dokaj živahnem ritmu, le v četrti sliki se je med gladko tekoče kolesje zataknila nekakšna coklja, ki je dinamiko tep;a dejanja močno zavirala Zal gostje niso pripeljali s seboj scenske opreme ljubljanska uprizoritve in so predstavo v Kranju opremili z zavesami in slučajno zbranim pohištvom, kar pa ni moglo ustvariti vzdušja do vratu zapete konservativne viktor j anske Anglije. Elizo Doolittlovo, evetličarko, ki postane dama, je realizirala Tina Leonova. Dala je bogato pastelno podobo, v kateri se nenehno preliva in prepleta plahost in draž nepokvarjenega dekleta z jezikavo odrezavostjo predmestne frklje. Tudi v njeni dami smo čutili, da je ostala človeška vsebina bitja nespremenjena in le v zunanjih oblikah oplemenitena. Bojevitega nasprotnika vsega ustaljenega in ra/.redne^a. uskoka Higginsa, nosilca Shawovih obložb, je z veliko neposrednostjo in sproščenostjo zaigral Stane Potokar. Manj izrazita je ostala druga komponenta značaja, življenjska nepraktičnost in zaverovanost v svoje delo in ideje, kakor tudi velika sebičnost slovečega učenjaka. Polkovnika Pickeringa, družabnika pri svojskem poizkusu, je postavil Lojze Dreno-vec s privajeno zanesljivostjo. Bil je tipični angleški gentle-men zelo dobrih manir in praznega srca. Mihaela Šaričeva je znova dokazala, da je prva dama slovenskega gledališča. Dostojanstven) Higginsovo mater je podala Z izredno kultivirano in umerjeno isro. Podoben ie igralski koncept Elvire Kraljeve za gospo Pearceovo, gospodinjo v Hi^insovem domu. Pavle Kovic je z Elizinim očetom, smetarjem Doolittlom postavil klišejsko komično figuro predmestnega originala, ki je bolj kot v tolmačenju Sha-wovih nazorov usmerjena v izvabljanje smeha pri občinstvu. Velečastita, toda obubožana rodbina Evnsford — Hillova (Mileva Ukmarjeva, Helena Erjavčeva in Bert Sotlar), ki se krčevito trudi vzdržati videz petične uglednosti, je bila nekoliko manj ostro eksponirana od osprednjih likov. V manjših vlogah so nastopili še Vida Levstikova, Maks Baje, Aleksander Valič in drugi. Med Dramo in Prešernovim gledališčem so stiki trajni in prisrčni. Se v času amaterstva je vodstvo SNG zmeraj rado in spontano priskočilo v potrebi na pomoč in podprlo prizadeva-nia kranjskega gledališča. Poklicnemu Prešernovemu gledališču pa je edino ta osrednja ustanova ponovno omogočila nastop v republiškem glavnem mestu in ni z vzvišenega pod-stovka quasi — umetništva gledala na pehanje malega pro-vincijskega teatra. Tudi to, ne le umetniška potenca, je razlog, da domače občinstvo vselej tako z veseljem sprejme goste iz Drame, le da samo ena predstava ne zadošča. Vodstvo Prešernovega gledališča naj bt skušalo doseči, kot predlansko sezono, gostovanje ljubljanska Drame za vse abr Fra GLAS GO Kmečka knjiga,, je izdala prijttno čtivo Poleg knjig Prešernove dru- zana kot navajanje suhih zgo-žbe smo pred kratkim dobili dovinskih dogodkov in letnic, tudi knjižno zbirko založbe ampak kot živahno pisan prikaz »Kmečka knjiga«, ki obsega šti- okoliščin, ki so določene zgodo-ri broširane — a okusno oprem- vinske dogodke povzročile, žaljene zvezke. kaj dobra je lahko samo tista Obsežni Koledar za leto 1955 zgodovina, ki zgodovinske do-vsebuje poleg koledarskega de- godke tudi pojasnjuje, ne pa la, ki ga je ilustriral Ivo Seljak samo našteva. — Čopič, iše literarno - umetniški, slovstveno - zgodovinski, splošno zgodovinski, zemljepisni, (prirodoslovni in tehnični del. Najvažnejši in za kmečkega človeka najzanimi- * sport * šport * šport * Bo „Partizan" v Podbrezjah res prenehal z delom? V Bohinju so obnovili sankališče Toda delo in še večje uspehe prireditve občinskega praznik«, društva pa je v lanskem juliju kar pa ni bilo resnično. Vadi- nenadoma prekinil spor, ki je telji in članstvo društva'so bili Pred prvo svetovno vojno je žJel*efPl^t Sroit T^£° nepravilni °cenj, de" ob taki *c*ni društva ^vsern _ . . . , * žlvel° v Podbrezjan pestro liz- ia društva in njegovega odnosa razumljivo vznemirjeni in pri- bilo pozimi v Bohinju zelo II- kulturno udejstvovanje, ki je do obč. ljudskega praznika leta zadeti. Niti izredni, niti reani Naši kmetijski strokovnjaki vahno. Tu je bila ena največjih že imelo lepe tradicije izpred- 1953 v Naklem. Takrat je nam- letni občni zbor društva nista dr. Marijan Pavšič, ing. Oton športnih naprav tistih časov na voine dobe- Vrhunec in največ reč vodstvo obč. organizacij V mogla doseči ponovno tiste vo- Muck, ing. Erik Eisel in ing. Gorenjskem Nad dva kilometra usPehov Pa ie društvo doseglo Naklem društvu zaradi nenre- lje in veselja do dela v »Par- Jože Ferčej so napisali poljud- . , , „„ ,_. , v letu 1952 in 1953, ko je prire- verjenih in netočnih izjav na- tizanu«, kakršno je bilo preje dilo vrsto uspelih telovadnih in pravilo krivico, ki je društvo Tako v letu 1954 društvo splon ni delovalo in ni priredilo no- no knjigo »Pomenki o krmlje- dol^° sankališče z višinsko raz nju živine«. V njej so obsežna liko skoraj dvesto metrov, Je vejši pa so gotovo sestavki o poglavja o normah in obrokih bilo ob nedeljah prizorišče ne- živinoreji, sadjarstvu in poljedelstvu, ki zaključujejo tekstovni del koledarja. Prvi zvezek Zgodovine slovenskega naroda je po dolgih . , , • i u • 1 knjiga »Nevidna steza« desetletjih, kar je izhajala Z7.\* j„_ ____,7 ,____ Grudnova Zgodovina, ki so jo po naših kmečkih domovih ra- °kuPacije in osvobodilne boi- g£mkallšču dovolj razvedrila, j. , . .. . ... be. V sočnem jeziku in 1 ruti- „ . . ... di prebirali, prva kolikor se _ J.__ . . Po prvi svetovni vojni pa je -j .. , . », no močnega pripovednika jo je pac da poljudno napisana štu- { Y , Koorivec glavni vir nedeljskih obiskoval- dija o življenju naših predni- _ cey sankališča (Tržačani in Go_ krmljenja domačih živali, ki štetih tekmovanj. Iz Trsta, Go- bodo našemu kmetu zelo ko- . _ . , .. . . ., , . nce, Ljubljane in drugih kra- Leposlovni del zbirke tvori ^v Je Pohajalo v Bohinj vsako ki vse- nedeljo več vlakov (sankačev, ki buje dve noveli iz mračnih dni so našli na vzorno urejenem be. V sočnem jeziku in 1 rutino močnega pripovednika jo je napisal Ignac Koprivec. kov in o okoliščinah, v katerih Prihodnje leto zbirka »Kmeč-so živeli. ke knjige« ne bo več izšla, ker ričani) usahnil, sankališče pa je Letošnji zvezek obravnava so se s Prešernovo družbo do- počasi preraslo grmovje. Začelo obdobje pred naselitvijo Slo- menili o združitvi obeh knjiž- -e samevati vencev v sedanji domovini in nih zbirk, le Zgodovina sloven- naselitev. Napisal ga je univ. skega naroda bo še (predvido- Letošnjo jesen pa je turistie-prof. dr. Bogo Grafenauer. V ma šest let) izhajala pri .založbi no društvo Bohinj ob podpori tem zvezku zgodovina ni prika- Kmečka knjiga. občinskega ljud. odbora Bohinj- ska Bistrica, sankališče uredilo in ga pripravilo za sankanje. Ze letošnjo zimo predvidevajo Kino »Storžič«, Kranj: 24. do filma »Ni še prepozno«. 31. dec. vrsto tekmovanj, s posebno raz-26. dec. angleški film »Pikova do 2. jan. amer. film »Sestrična stavo pa nameravajo vzbuditi dama« (po romanu Aleksandra Rahela«. Predstave: 31. dec. ob primerno zanimanje za sanka-Puškina), v petek ob 16., 18. in 16. in 18. uri, 1. in 2. jan Kino bene prireditve. Tako nadaljevati pa ni prav. Upamo, da bodo podjetni in marljivi podbreški fizkulturni-ki in telovadci sedaj ob letnem občnem zboru zopet prijeli za delo in da ne bodo dovolili, da »Partizan« v Podbrezjah preneha z delom, orodje propade, uspehi zadnjih let pa pridej« v pozabo. Fe. Ženska vrsta TVD »Partizan« iz Podbrezij Mnogo obetajoče TVD »Partizan« iz Stražišča je v čast dneva JLA priredilo dne 17. decembra ob 20. uri v svojem domu nadvse uspelo akademijo. Nastop ženske dece, pionirjev, pionirk, mladincev in mladink, ki so svoje vaje zel« skladno izvajali — nadvse prisrčen je bil nastop ženske dece ob 20. uri, v soboto in nedeljo ob 15., 17., 19. jn 21. uri 15., 17 ob 21. nje. Lepo urejeno sankališče bo športnih prireditev v Podbrez- ni zaslužilo. O tem je pisal tu- s Punčkami ter pionirk z žoga- jah in okolici. Marljivi vadite- di naš tednik lansko leto v 31. mi — Je dokazal, kako koristni 2. jan 19. in 21. uri. 25. dec. ob 21. uri amer. film »Veliki najbrž privabilo številne ljubi- ^ m vaditeljice v "društvu so številki. Marljiv vaditelj "in na- 80 cil-i,i telesno - vzgojne orga-uri premiera danskega valček«. 3. do 5. jan. ameriški telje belih poljan, brž ko bo za- delali z voljo in veseljem, zato čelnik društva tov. Tonkli je "izacije. Krepitev telesa, zdra-film »Dvojno življenje«. Cen- padel sneg. uspehi niso izostali. bil obdolžen, da je bojkotiral v° razvedrilo za šolski pouk in \ tralna jugoslovanska kinoteka predvaja od 2. do 5. jan. mladinske barvne filme: 2. jan. ob 10. in 13. uri »Guliverjevo poto- vanje«. 3. jan. ob 9. in 14. uri »Sneguljčica«. 4. jan. ob 9. in Potrebujejo novo telovadnico delo doma, osnovni pojmi discipline in reda, je glavna naloga telesno - vzgojnih društev. Tega se v celoti zaveda TVD »Partizan« Stražišče, zato je že- Telovadno društvo »Partizan« jilo disciplinirano, zdravo in ter bo tako upravičila zaupanje leti, da bi starši v čim večjem 14. uri »Čarobni konjiček«. 5. Selca je edini v Selški dolini, krepko mladino. Vse to pa bo članstva kakor tudi Zveze, ki številu dovoljevali svojim otro-jan. ob 9. in 14. uri »Oliver ki ima zajeto skoraj vso mladi- mogoče doseči le s pravilnim je v zadnjem času vsaj delno kom redno posečanje prepotreb-Twist«. Vstopnina za mladino no iz bližnje okolice. Pred ted- vodstvom te mladine. Letos bo priskočila na pomoč z denar- ne telovadbe. 20 din, za odrasle 40 din. n°m dni je obiskal društvo re- društvo organiziralo okrajno nimi sredstvi. Seveda se dru- z otvoritvijo novega doma je Kino »Svoboda«, Stražišče: 25. JJ^SJ^^-mS^Ž?^?- Prvenstvo v vseh pjmogah smu- štvo bori^z velikimi ^težavami, priceio število članstva pri dec. nemški film »Tromba« (samo danes), ob 16., 18. in 20. uri. 26. dec. »Pikova dama« ob 10., 18. in 20. uri. 1. in 2. jan. ob 17. in 19. uri danski film »NI še prepozno«. 1. in 2. jan. ob 15. uri amer. film »Veliki valček«. Kinoteka predvaja od 2. do 5. jan. naslednje filme: 2. jan. ob 9. uri »Sneguljčica«, 3. jan. ob 10. in 15. uri »Čarobni Izredno ga je začudilo, ko je čanja. Verjetno bo imelo to ker še nima zadosti telovadnega TVD »Partizan« Stražišče našel toliko mladine skupaj in velik pomen za vse prebivalce orodja, še težji problem pa je dneva v dan maraščati. S pod- tako trdno voljo do dela. Selške doline, ki so zelo nav- prostor za telovadnico, ker mo- poro nekaj starejših članov ter Društvo samo bo lahko vzgo- dušeni za zimski šport. S trdno rajo člani sedaj telovaditi v požrtvovalnega vaditelj skega voljo in delom bo društvo na dvorani Mladinskega doma, ki zbora je uspelo društvu priredi v • ■ _| • ta način pridobilo še nove čla- pa je neprimerna. Zato bi bilo diti pestro akademijo, na kateri " 1,1 Z Onjegtt ne Uprava društva bo s svojim potrebno, da začneta o tem raz- je bilo opaziti pri vajah mla- športnega društva V nedeljo, 26. decembra ob 9. uri dopoldne bo v kino dvorani delom dokazala, da lahko pri- mišljati ObLO in okrajna zve- dincev na drogu že težke pr-pravi tudi večja tekmovanja za »Partizana«. vine. Prizor iz angleškega filma »Pikova dama« 61. KOLO jugoslovanske loterije Srečke, ki se kon- so zadele do-čujejo s spodaj bitek dinarjev označenimi štev. konjiček«, 4. jan. ob 10. in 15. Storžič v Kranju ustanovni uri »Guliverjevo potovanje«, 5. občni zbor osrednjega športnega jan. ob 10. in 15. uri »Oliver društva mestr Kranja. V novo Twist«. društvo se bodo vključili vsi Kino »Krvave«, Cerklje: 25. doslej v Kranju aktivni športni in 26. decembra indijski film klubi. Pripravljalni odbor vabi »Aandhyan (Neurje)«. 29. in, 30. vse žlane klubov> prijatelje dec. nemški film »Glas drugega«. Predstave objave • ogrl&tsi vse športa PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ in 4190 6000.— 4910 6000.— 8750 8000.— 1860 10.000.— 0663640 300.000 — 1 100 — 5681 10.100 — 36951 50.100 — 77721 50.100.— 0663641 10.100.— 063 2000.— 3833 5000.— 6833 6000.— 74 500.— 2774 4.500.— 0596924 10.000 — 0995 4000.— 5255 5000.— 6085 8000 — 3255 30.000.— 0596925 200.000.— 6 100 — 76 400 — 86 400.— 876 3400.— 1506 5100.— 0596926 10.100.— 0589686 10.400.— 57 300.— 9787 400enc» fa tapetniško obrt naslov: Splošno građbe„0 pod- sprejme takoj tapetništvo Ra- jetj« »primorje« Ajdovščina, dovljica, Mestni trg 3.__ odkupuje po svojih zbiralnicah in kmetijskih zadrugah svinjske kože po din 200 za kg za nepoškodovano domačo kožo. — Kmetovalci, klavnice, od rit o vse prašiče in oddajte kožo najbližji zbiralnici »KOTEKSA«, ki Vam plača najvišjo dnevno ceno. kralj Briljantin«. Bajka v štirih dejanjih. Četrtek, 30. decembra ob 16. uri OBJAVI — Izven — Oscar Wiichner. »Pastirček Peter in kralj Brl- OBJAVA Ijantin«. Trgovinska zbornica Umrl je v 72. letu naš dobri mož, oče, tast, ded Pozor! Podietia Pozor! HANZLOWSKY MIROSLAV okraja Petek, 31. decembra ob 15. uri: Kranj obvešča potrošnike, da višji gozdarski tehnik v pokoju. Zaključena predstava za te- bodo vse trgovine (razen mle- Pogreb dragega pokojnika bo v ren Huje. OscarVVuehner »Pa- karnic, pekarij, mesnic in tra- petek, dne 24. decembra 1954 stirček Peter in kralj Briljan- fik) dne 3. januarja 1955 zaradi ob 16. uri iz mrliške veže na tin«. Prihod dedka Mraza! letnih inventur ves dan zaprte, kranjskem pokopališču. Kauče, fotelje, otomane, zimnice, zavese, tapeciranje avtomobilov, oblaganje tal z linolejem ali gumo itd. Vam hitro in kvalitetno izdela Ustanove — Potrošniki Konjske vprege, delovna zaščitna sredstva!, torbice, nahrbtnike itd. ter razna popravila Vam solidno in po najnižji ceni napravi Sobota, 1. Januarja 1955 ob 22. Vse prodajalne pa bodo odprte uri: Izven — Saroyan, Sartre v normalnem poslovnem času »Glejte, Amerika!« Mladini dne 31. decembra t. 1. Žalujoči prepovedano. Nedelja, 2. jan. ob 12.30 uri: Zaključena predstava za tovarno Pletenina v Kranju. — Oscar Wuchner »Pastirček Pe- Trgovinska zbornica Kranj SLUŽBO DOBIJO: Grosistično trgovsko podjetje Živila" 91 Kranj Tapetništvo - sedlarstvo Radovljica Mestni trg 3 Okrajni ljudski odbor Kranj, Uprava za gozdarstvo išč