» Več bi morali delati in manj govoriti«
Pred kratkim je dopolnil šestdeset let Silvo Čebulj, prizadevni bežigrajski druž-benopolitični in Športni dela-vec. Malo po njegovem jubi-leju sem ga obiakala. Stanuje v stari hiSici z vrtom v novi krajevni skupnosti 7. sep-tember, v ulici Sratov čebulj 3. (Brata Siiva čubulja: Alojz in Franc sta padla v NOB, Vinka pa so ubili v be-logardističnem zaporu v Sav-Ijah; vsi trije so bil> aktivisti OFod leta 1941. - opomba N. 2.) V krajevni skupnosti 7. september je Silvo Cebulj tu-dl predsednik krajevne Iton-ference SZDL.
Ko sem vstopila. sem takoj opazila, da deta gobelin. Pra-vi, da se z ročnim delom po-miri, da si prav z njim krepi živce.
-  Že dolgo ilvlt« za B«žl-gradom?
»Od rojstva. V tej hiSi pa stanujem z ženo, hčerko in svojo materjo od 1958. leta. To hi5o pa je postavila moja mama 1932. leta. Povem vam, da stoji soseska BS 7 na izredno plodni zemlji. Še pred desetimi, dvajsetimi (eti tu ni bilo videti drugega kot kozolce ih Sima zelena po-Ija.-
-  Na|brz vam nl všeč, da so postavlll sosesko prav na ptodno zemtjo?
»Komu naj to ugaja? Kdor misli z glavo, premisli. kam postavi hi5e. No. saj vem, da Ijudje morajo nekje stanova-ti, da bloki morajo rasti. To-da, zakaj vedno na plodni, celo na najbolj plodni zem-tji?! Ja, kaj bomo pa jedli. če bomo takp delali še naprej? Zdi se mi tudi, da je v tej soseski preveč hiš na kupu, preveč je vse zbito. premalo je prostora za dihanje«
-  Puatlva zdaj za hipec to betonsko naselje. Kako vam je   mlnlto   vasih   iestdeset l*t?
»Hitro, prehitro. zares zelo
naglo. Kot v sanjah se spomi-njam 1941. [eta. Tedaj sem delal na terenu v miadinski organizaciji v Mall vasi. Leta 1942 sem šel v partizane. Po-tem sem bil do svobode zaprt. Najprej v itaiijanskih zaporih, nato v nemški inter-naciji. Svobodo sem dočakal' v Nemčiji. še danes se spo-minjam, kot bi bito včeraj, kako smo bili srečni, da se je morilska vojna končala, kako ponosni smo bili na svojo novo, mlado državo.-
- Domovlna je biia poru-Šana. Treba je bilo prijetl za dalo, mar ne?
»Seveda. Vsak je delal za cfva. 1945. sem postaf sekre-tar mladinske organizacije in SKOJ na našem terenu. Po-1em sem šel (leta 1947) v Beograd- Tam sem končal Višjo statistifino šolo. OobH sem službo na sekretariatu za notranje zadeve Poleg službe pa sem vedno skušal koristitt naši družbi še na te-renu. Bi! sem predsednik od-bora OF Ježtca, predsednik kutturnega društva Ježica. predsednik Partizana. pred-sednik  nogometnega  kluba
na Ježict, osem let sem bil predsednik občinske zveze za telesno kuituro Bežigrad, šest let sem bil atletskt so-dnik Ljubljane. In kaj bi še našteval, saj je dovofj.
-  Aprlla 1970. leta ste se upokojlll. Vam |e ka| dolg-čaa?
"Kje pa! Dan je vedno pre-kratek. V prostem času de-tam. kot ste videli, gobefine Šele pred kratkim sem se navduSil za to delo. pa je na steni že moj tretji gobefin. četrtega pa detam. Dolga fe^a pa se ze ukvarjam z intarzija-mi. Človek mora-imeti konji-ček ali dva, da si ob njem spofiije živce. se sprosti, ma-lo pa tudi umetniško izživi. Imam tudi vrt, ki ga obdelu-jem. Sem tudi bolniški strež-nik, saj je moja mati .priveza-na' na posteljo; kot atletski sodnik pa Še vedno hodim na tekmovanja. Pa tudi sekiram se veliko v prostem času, a tega nikar ne zapišite. Sem pač čtovek, ki jemlje delo re-sno in me zelo jezi. Če kdo, kaj ne opravi.«
-  Ste predsednik krajev-ne  konference  SZDL nove
krajevne skupnostl 7. sep-tember. Kaj pa vaa jezl v n|e|7
»To. da o tem. kaj bi morali narediti, veliko govorimo, naredi se pa malo. Poleg te-ga doiivljamo tisti redki, ki na terenu kaj .migamo', kar naprej kritike in razočaranja, Ljudje nočejo delati, hkrati pa krajevno skupnost kar na-prej kritizirajo, da ne organi-ztra zdaj tega, zdaj onega. Kdo pa je krajevna skup-nost? Najbrž ne le jaz in Še nekaj zagrizencev, pač pa vsi, ki stanujemo v njej. če bi vsak odrasel človek v naši krajevni skupnosti !e eno uro na mesec delai za krajevno skupnost. ne bi imeli sploh nobenih probtemov!-
-  Kaj boste najpral orga-nlzirall?
"Na&a krajevna skupnost je potrebna temeljitega Či-žčenja Upam, da se bodo te akcije vsi udeležili Tistega dne naj bi na določeno me-sto odlagali tudi star papir, stara oblačila in steklenino.«
-  L)udi pogosto motf, da tistl, kl te akclje organlzlra-)o, v n)lh na sodelujejo.
"Ja, upravičeno jih to moti. Tudi mi bi morali v prve vrste. da bi (judje čutili, da nam ni vseeno. kako izgteda naža soseska«
-  Zadnje La»e se Čedalje bolj zaostruje problam otro-ikega varstva.
»Vem. Nevzdržno se mi 2di. da delajo vrtci samo do-poldan, da pozabljajo na var-stvene družine. Pripričan sem, da se uprava VVO Cici-ban izogiba temu detu, ker bi imela pač vefi odgovornosti, več dela. Plačo pa dobijo enako visoko. če imajo var-stveno družirto ali ne. Nič jih ne ganejo starši in otroci, ki ne morejo v vrtec«
-  Lahko za konec rečem, da ae prlpravljate na razna akcije?
»Seveda. Izpeljali pa jih bomo veliko hitreje in bolje, če bodo krajanr v njih sode-lovali. Če jim ni kaj všefi, naj pridejo na krajevno skup-nost. Z razburjanjem med Šti-rimi stenami se problemi pač ne bodo rešili!«
NEVA ŽELEZNIK