114
Podučile stvari.
Mala loterija velika odrtija.
Po uradnih izkazih ni v Avstriji lani nič manj kot 3864 malih loterij bilo, to je, tistih, katere z 90 številkami vsrečkajo ambe, terne in kvinterne.
Cisti dohodek, ki je dotekel državni blagajnici po odbitih vseh stroških, je 1870. leta znašal čez 5 milijonov gld., — 1871. leta tudi čez 5 miljonov gldM — 1872. leta čez 6 milijonov, — leta 1873. in 1874. tudi čez 6 milijonov, leta 1875. in 1876. čez 7 milijonov.
Leta 1876. je v teh loterijah bilo 108 milijonov in 150.000 stavk.
V  zadnjih 11 letih se je stavilo v te loterije 182 milijonov in 806.000 gold.
No, te številke dosti glasno govorijo, kdo ima dobiček od teh loterij, in kdo da večidel ta davek plačuje, ki ga ;,Karntner Volksat." po pravici „norčavi davek" (Narrensteuer) imenuje.
Naj pri tej priliki od loterije kaj več povemo: od kodi je in od kedaj je loterija.
SreČkati (lozati) za to ali uno stvar je že od nekdaj navadno bilo. Grki in Rimci so srečkali s pesmi Homera in Virgilija ali kakega druzega slavnega pesnika,- njih bukve so odperali in ta ali uni stavek (verz), na katerega so po naključbi zade i, bil jim je srečka (loz) za to ali uno početje ali celo življenje. Kristijani prvih stoletij, kakor nam pismo sv. Avguština do Ja-nuarija pripoveduje, so vkljub vsemu svarjenju cerkvenih zborov ravnali ravno tako z bukvami sv. evangelija. Srečkanje (lozanje) med tako imenovanimi dvanajsterimi sv. nočmi (od Božiča do sv. 3 Kraljev) % vlivanjem svinca, metanjem čevelj itd. je tudi menda vsem našim bralcem dobro znano.
Iz tega „lozanja" se je izcimila igra za denar is ,,lonca sreče" v srednjem veku ; pozneje je prišlo srečkanje s „kolesom sreče" na vrsto; tu je šlo za velik denar, in take loterije so vstale na Laškem leta 1530., na Francoskem in Angleškem leta 1567.
V  Benetkah so se začele loterije za mnogovrstna posestva ob času ljudovlade. Javne službe so se oddajale po srečkanji; srečkalo se je za zemljišča, poslopja, statve, dragocene podobe itd. To se je imenovala Razredna loterija (Klassenlotterie)"*
Enaka naprava v Genovi pa je peljala se k nevar-niši loteriji, po kateri je že marši ko prišel na beraško palico. V Genovi so se le za 2 leti izvoljeni osmeri svetovalci (governatorji) , kateri so z glavarjem (doze-tom) vred bili ,,malo državno svetovalstvo", po srečkanji volili; vsacega pol leta sta odstopila dva, in namesto nju sta bila dva druga iz velikega svetovalstva v malo voljena.
To srečkanje je 1. 1620. v glavi nekega Genoveza, Benedetto Gentile po imenu, sprožilo prvo misel za napravo male loterije ali loterije z 90 številkami; zato se ta še dan današnji navadna loterija imenuje genoveška loterija (lotto di Genova), katera se je v 17. stoletji iz Laškega zaplodila čez Nizozemsko na Nemško in dalje po svetu.
Mična je zgodovina te loterije s številkami. Ker je vsak vladni svetovalec najmanj mogel 40 let star biti, tedaj število v velikem svetovalstvu, čeravno je štelo 400 svetovalcev, za to službo ugodnih ni znašalo čez 120. Imena teh so bila eno leto pred na list natisnjene in ti listi med ljudstvom razdeljeni. Ko je bil dan volitve, je mlad fante, na katerega so obesili mnogo blagoslovljenih svetinj, da ga satan ni premotil, iz lonca vzdignil 2 listka; na vsakem je bilo zapisano ime; katerega je iz tega lonca privlekel, tisti je bil za svetovalca malega sveta izvoljen.
To ravnanje posnemajo je omenjeni Benjedetto Gentile pri sebi domd naredil napravo, da vsak, kdor je hotel, je na dve imeni za volitev izbranih svetovalcev stavil manjši ali veči znesek. Kdor je uganil enega ali obd tistih dveh, ki ju je fant iz ,,srečnega lonca" vzdignil, je dobil od njega, kakor je stavil, več ali manj denarja; za vseh druzih 118 je ostal dobiček v njegovem žepu. Kdor je le eno imč izmed obeh izvoljenih svetovalcev uganil, je zadel ,,izleček" (ekstrakt, estrado); kdor je uganil oba, je zadel ambo, to je, obadva.
To je bil začetek male loterije. Bolj pametno ljudstvo se je kmalu prepričalo, kako nevarna je loterija ,   če se ji  človek  ves uda;  zato so že tačas Lahi
115
prekrstili ime iznajdenikfc „Benedetto" (Posvečen) v „Maledetto" (Proklet), in kakor narodna pravljica pripoveduje, ga je vrag vzel. Vendar je iznajdba njegova ljudem čedalje bolj dopadla in čedalje bolj se razširila; namesto vladinih svetovalcev je bilo labko postaviti le številke, pridjali so še ter no, pozneje kva^erno in nazadnje celo kvinterno.
Človeka mika, da bi naglo in brez truda obogatel; zato se je razširila mala loterija skor po vseh deželah in vladam je žalibog! krava, po kateri večkrat zadnji krajcar izmolzejo od revnih ljudi.