Leto VO., štev. 76
Ljublians, s^edesfa 29. marca 1925	Poštnina pavšaiirana.	«rt»na 3 Din
ia lth«|s ob 4. g-trtra?. e=»
Stane mesečno «5—; sa ino-' »emstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo 1
Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta
Stev. 16.1. — Telefon Ste*, j*. Nočna redakcija: od 19. ure naprej ▼ KnatJovi ui, St. 5/L — Telefon St 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Uprava1
Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernov« ulica St. 54. — Telefon St. 36.
Inseratnl oddelek 1 LJubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon St. 36.
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun prt postnem ček. zavoda t Ljubljana St it 841, • Praha čislj 78.1801. VVien Nr. 105.341.
Današnzja številka osbega 16 strani ter stane T RI d narje.	_
LJubljana, 28. marca. Dogodki zadnjih dni so temeljito iz-premenili fiziognomijo opozicijskega bioka. V novi politični konstelaciji stoje radičevci kot opozicijonalci na desnici, dočim zavzema gosp. Davidovič. katerega so poslanci HRSS s svojimi izjavami celo desavuirali. v centrumu. naši klerikalci pa na skrajni levici.
Sedaj, ko je pri radičevcih led prebit in ako le b'!o konvertitstvo iskreno mišljeno. se bo nadaljna evolucija HRSS vršila s pospešenimi koraki. Ako je HRSS v resnici zavrgla svojo doseda-nio politiko in proklela. na kar je prisegala. ii ne bo več težko reči na A tudi B. Cim ie s svojo slovesno deklaracijo za priznanfe obstoječega političnega stanja sprejela okvirni program mgosiovenske ideologije ter ž njim bazo za pravi bratski sporazum, je mogoča samo dvojna pot: aii recidiva v stare pogreške. ali pa pozitivno in konstruktivno sotrudništvo na izgradbi in konsolidaciji države. V drugem slučaju vodi smer neizbežno k stremljenju po Foodiočujočem vplivu na potek zakonodaje in državnih poslov. Razume se. da ta razvoj ne bo nastopil že jutri. Gotovo pa je. da ta evolucija pri veliki stranki, ki nosi v novi politični situaciji pred narodom mnogo večjo odgovornost. kakor dosedaj, ne more trajati tako dolgo kakor je trajal proces zadnjih šest let iz načelne revolucije do nače'ne evolucije. Ekstremni elementi radi skočijo preko noči v drugi ekstrem.
Izključeno seveda ni, da so radičevci le iz taktičnih ozirov začasno žrtvovali svoje dosedanje principe. Nadaljni razvoj političnih dogodkov bo kmalu pojasnil. če Radič vendarle ni poslal v Beograd trojanskega konja, vsled česar je razumljivo, da mora včerajšnjim do-codkom slediti še daljša doba preizkušnje in dobrohotnega čakanja.
Omenili smo že. da stoje danes klerikalci v opozicijskem bloku na skrajni levici. Pravzaprav na tem mestu so obsedeli in to naiveč po krivdi svoje lastne brezvestnosti in nesposobnosti. Dočim so se radičevci jasno in brez vsakega pridržka deklarirali za monarhiste. SLS še nikdar ni zavzela v tem pogledu jasnega stališča. Neprestano je žonglirala med republikanstvom in monar-hizmom. kakor je pač to ustrezalo njeni politični taktiki. Radičevci izpovedujejo narodni in državni unitarizem, klerikalci pa vztrajajo še naprej kot plemenski in politični separatisti. SLS predstavlja kot organizacija politikujoče duhovščine reakcijonami preostanek iz stare Avstrije, sam predsednik »Hrvatskega seljaškega k!uba» Pavle Radič je smatral ob priliki svojega velikega državno - političnega govora za potrebno Poudarjati, da narod ne potrebuje politikujoče duhovščine in da tudi njegova stranka odklanja vtikanje Rima v naše notraniepolitične zadeve. Popolna izolacija klerikalizma v naši državni politiki je torej neizbežna in že danes jasno vidna. Dne 27. marca 1925 so bile vezi med strankami opozicijskega bloka tako zrahliane. da ni več govora o enotnem notranjepolitičnem programu niti v oni megleni form, kakor je obstojal pri tei družbi pred tem. Cim bolj se bodo bližali radičevci praktičnemu udejstvo-vaniu za konsolidaciio notranjepolitičnih prilik, tem večji balast bodo postajali klerikalci zanje, kakor sploh za zdrav nanredek države.
Na žalost bo radi klerikalcev trpelo tudi slovensko liudstvo. ki ie zaslepljeno drvelo k volilnim skrinjicam SLS ter izročilo 20 klerikalnim poslancem svojo usode, mesto da bi volilo kandidate Narodnega bloka ter si tako zagotovilo vsestransko uspešno in vplivno zastopstvo. Dr. Korošec je imel zadnia leta dovolj prilike, da bi stoDil kot sotrudnik k pozitivnemu delu za konsolidacijo države. pa mu je bolj ugajal radičevski boFševizem in brezvestna demagogi'a. V bodoče se lahko zg^di, da bodo radičevci nele prijeli za delo. marveč tudi sedli za državno mizo. dr. Korošec in niegovi volilci ra bodo ostali na cedilu. Tako bodo račun za Radiča radi zavožene politike dr. Korošca plačali Slovenci. Zaman smo vedno svarili in dopovedovali. aa žene SLS Slovenijo v pogubo. Komur ni mogoče svetovati, mu tvrfi rt: rrr,iTO^O 0->magati.
Manifestacija francoskega parlamenta za Jugoslavijo
Pariz, 28. marca. r. Na včerajšnji seji parlamenta Je prečita! predsednik Painlevč brzojavko predsedstva Jugoslovenske Narodne skupSčine, ki sporoča ob 10-le:nici •srbskega dneva« v Franciji zahvalo in zve stobo Jugoslavije francoskemu parlamentu in narodu. Predsednik Painlevč Je ob tej priliki izjavi!, da tudi Francozi obnavljajo svojo zahvalo srbskemu narodu tn narodu kraljevine SHS. Min. predsednik Herriot se je v 'menn vlade pridružil čestitki ter izrazil simpatije Francije Jugoslaviji. Naglašal Je, da more Jugoslavija računati na Francijo. ker se Francija zaveda, da more računati nanjo.
Ukrepi vlade za bodoče dni
Pospešena razprava o dvanajstinah. — Rekonstrukcija kabineta. — Delovni program paralmenta pred Veliko nočjo.
Beograd, 28. marca, p. Z izvolitvijo stalnega predsedništva je Narodna skupščina konstituirana ter pristopa svojemu normalnemu zakonodajnemu delu. Po razburljivih debitah in dogodkih prošlih tednov se je tudi politično razpoloženje umirilo, d^ašnji dan ie potekel v miru in redu. Sicer ie opozicija izvršila še eno gesto, s katero krije svoj politični in taktični umik ter se dopoldne ni udeležila volitve predsedništva. a je popoldne mirno sodelovala pri volitvi odborov in ostalem delu Narodne skuoščine.
Ker se bliža 31. marc. s katerim poteče državni proračun in je odobritev dvanajstin zadeva največje nujnosti, se je morala vlada odločiti, da predloži kralju enostavno otvoritev Narodne skupščine potom ukaza. Radi teea je odpadla otvoritvena slovesnost, katere ceremonijel bi zahteval več dni.
Parlament je tako mogel že danes izvoliti sveje odbore in oredvsem finin-cljski odbor, kateri bo že jutri razpravljal o zakonu o dvanajstinah, ki ga je
vlada danes izročila predsedstvu Na-rone skupščine. S tem je zasicurano pravočasno sprejetje proračunskih dvanajstin.
Jutri se vrača kralj s kraljico v Beograd in smatra se. da bo s tem stopilo v aktualen štadij vprašanje rekonstrukcije kabineta. Kabinet je vsled demisije ministrov Trifkoviča in Uzu-noviča, ki sta bila izvoljena v pred-sedništvo nnrlamenta in ker je nedavno odstopil tudi minister Srskid. posta! nepopoln in je že iz tega razloga rekonstrukcija nujna.
V zadniih dneh so se vršila med voditelji bloka rosvetovania o izvedbi rekonstrukcije. Podrobnosti niso znane. Gotovo je toliko, da ostane razmerje v razdelitvi portfeliev med obe™a minama Narodnega bloka neizpre^e-njeno.
Po sorejetju zakona o dvanalstir.ah bo Narodna skupščina razpravljala o novem stanovanjskem zakonu, o katerem se uni. da bo že pred Veliko nočjo pod streho.
Otvoritev zasedanja Narodne skupščine
Čitsnje kraljevega ukaza. — Izvolitev Snačnega in zakonodajnega odbora. — Predložitev zakona o budžetnih dvanajstinah
za 4 mesece.
Beograd, 28. marca. p. Ker se Je dopoldne Narodna skupščina konsiftiara.ia se Je mogla popoldne vršiti prva redna seja parlamenta. Zasedanje je bilo otvorjeno s kraljevim ukazom. Pričetek seje se ie vsled posvetovanja vlade zavlekel hi šele ob pol 7. je predsednikov zvonec pozval poslance v zbornico. Navzoča je tudi vsa opozicija. Obdaj! od obeh podpredsednikov in vseh sekretarjev >e predsednik T r! f k o v i č proglasil otvoritev seje ter da! besedo min. predsedniku Paštet:.
KRALJEVI UKAZ O OTVORITVI NARODNE SKUPŠČINE.
Ministrski predsednik Pašič je prečita! kraljevi ukaz, s katerim se na temelju čl. 52 ustave proglaša otvoritev zasedanja Narodne skupščine, Izvoljene dne 8. febr. 1925. Ukaz Nj. Vet. kralja ima današnji datum bi je podpisan v Topoli. Citanie ukaza so vsi poslanci posmšaSi stoje in so eb črtanja imena vladarja vzklikali »žlvio« in bumo ploskala.
DEMISIJA MNISTROV TRIFKOVIČA IN UZUNOVICA.
Nato je prečital tajreik kraljevi ukaz, s katerim se uvažujeta ostavki ministra brez portfelja Marka Trifkoviča m ministra gradjevin Niko!e Uzimovida in se sta vi jata oba na razpoloženje. Z istfm ukazom se postavlja za namestnika ministru gradjevin Miša Trifunovšč, minister ver.
ZAKON O DVANAJSTINAH ZA 4 MESECE
Nato ie bil prečita« dopis finančnega rm-
!a]oča mesta. Predsednik Je odgovori!, da se morejo udeležiti volitev v ta dva odbora le oni poslanci, ki so prisegli Zbornica Je nato sprejela predlog, da se glasuje hkrati za zakonodajni In finančni odbor.
Opozicija je nastop:!a pri volitvah v omenjena dva odbora z razcepljenimi listam! in je tako dobila veliko manj glasov, kakor bi odpadlo nanje, ako bi nastopila kompaktno. Narodni blok je predložil enotno listo.
Za volitev zakonodajnega odbora so bile predložene liste Ljube Jovanovlča (Narodni b'ok), Ljube Davidoviča. dr. Trumblčn (radičevci in zajedničarjl), dr. Hohnjeca (kler.) dr. Halidbega Hrasnice (muslimani) ln dr. Sektile Drljeviča (federatistt, zemljoradnki in Nemci) za finančni odbor pa liste dr. Milana Srskiča (Nar. blok), ar. Voje Veljkovl-ča (dav.). dr. Ivana Lorkovlča (hrv. se'j&-ški klub), dr. Mehmeda Spahe (muc!.), dr. Frana Kulovca (kier.) in Dimitrija Vujiča (male opoz. sknpine).
Pri volitvi članov finančnega odbora ie bilo oddanih 259 glasov, in sicer za listo dr. Srskiča 158. dr. Spahe 15 dr. Kulovca 18, dr. Lorkoviča 26, Vujiča 10 in Voje Veljko-viča 32. Na ta način dobi Narodni bl"k 11 članov, ki so: Dr. Milan Srskič, dr. Sveti-slav Popovič dr. Jovan Radoniič, Jura! Demetrovič, Ilija Mihajlovič, Ljuba Stoja-dinovič, dr. Ivko Novakovlč, dr. Dušan Gr-gin. Andra Protlč, Vlajko Kocič, Milan Ste-panovič. Vlada Mtlet:č, Dušan Subotlč, Gior gje Člrič Ljuba Nešič, dr. Dobri vo}? Popovič, Vlada Ptizerljijevič, Oto Oavr livič ttistra o proračunskih dvainajstisiah. Minteter j In dr. Liudevit Pivko. Spahovcl d b-? dra
dr. Stojadžnovič sporoča, da poteka bud-žetno leto 1924 25 z 31. marcem in da bi moral že s 1. aprikrm stopit; v veljavo proračun državnih izdatkov rn dohodkov za leto 1925/26. Ker so bile medtem razpisale rvove volitve, nI bilo mogoče pravočasno donesti novega budžeta. Zato donaša danes pred Narodno skupščino zakonski predlog o budžetnib dvanajstinah za mesecc april, maj. innij In jolfj 1925. Predlagane dva-naj-stir.e so podaljšanje proračuna za leto 1924 1925. Tekom fzvajamja tega proračuna se Je pokazala potreba po prilagoditvi novim razmeram. ki Jih predložene dvanajsiine upoštevajo. Finančni minister prosi končno, da se predlogu prizna nujnost. — Večina glasov je priznala nujnost zakonskega predloga o dvanajstinah.
ZAHVALA FRANCOSKEGA PARLA-MENTA.
Predsednik Triikovič sporoča, da Je preje! od predsednika francoske zbornice Pain!e-včja zahvalo za pozdravno brzojavko. Painlevč sporoča toplo željo fratte. parlamenta za procvit !n srečo Jugoslavije, tembolj, ker so se znova utrdile nerazdružene vezi prijateljstva, ki se je izkazalo na bojnifi poljanah svetovne vojne.
ZADEVA ANKETE O RADIČEVSKIH MANDATIH.
Predsednik je potem naznani!, da je preje! od Ljube Davidoviča, predsednika opozicijskega bloka pismo, kjer zahteva, naj se takoj izvoli anketni odbor enajstih čia-nov za presojo radičevskih mandatov. Predsednik je izjavil, da bo to zahtevo stavil na dnevni red prihodnje seje. Opozicija je zahtevala, naj se to takoj zgodi. g. Trifkovič pa je odgovoril, da je dnevni red današnje seje že določen in da pride stvar na vrsto, čim bo današnji dnevni red izčrpan. Zato je izbruhnil na klopeh opozicije velik nemir ta ropot
VOLITVE V FINANČNI IN ZAKONODAJNI ODBOR.
Pred prehodom na dnevni red je predlagal dr. Grga Angjelinovič, da se udeleže volitev članov zakonodajnega in finančnega odbora tudi oni poslanci, čilih rnandat se bodo razčistil! v anketnem odboru, ali pa naj se vsaj po proporcu rezervirajo odgovar
člana, klerikalci dva (Frana dr. Kulovca In . Vladlmlria Pušenlaka). radičevci ln /ajed-! nlčaril tri člane, federaHti In zemljoradnl-' ki enega, davldovlčevcl štiri. I Za zakonodajni odbor Je b:lo oddanih 257 j g'asov in sicer za listo Ljube Jovanoviča 157. dr. Trumbiča 26. dr. Hrasnice 16, dr. ! Hohnjeca 18. dr. Drllevlča 10 in Liube Da-| vldoviča 30. Narodni blok dobi 26 članov, ki ; so: Ljuba Jovanovič, Ljuba Zivkovič Mi-! lorad Vujičič, dr. Laza Markovič, Juraj De-! metrovič dr. Ninko Perič, dr. Nikola Subotič dr. Količ, Milan Simonovič, dr. Vasa Jo-i vanovič, dr. Voja Janjič. Joca Laloševč, dr. Srdjan Rudhavljevič, dr. Vellja Prpo-■ vič Dragiša Šegvič, Alekspnder Savič Anta : Rndojev!č, 2ivk0 Sušič, Gliša Tadič Bora I Milovanovič, dr. Jovan Radoitjič Pera Jovanovič. Gjura Kržalič, Dragiša Leovac Dra giša Radojevlč in G!:gorije Božovič. Davi-dovičevcl dobe pet članov: muslimani dva klerikalci tri (dr. Hohnjec dr. G ssr In Smodej) radičevci ln zajednlčarii štiri, le-deralist! In zcmljoradnlki dva člana.
PRVA SEJA FINANČNEGA ODBORA.
Predsednik Trifkovič je pozval člane finančnega odbora, naj se zbero k seji jutri dopoldne ob 11. radi konstituiranja, člaine zakonodajnega odbora pa v ponedeljek popoldne ob 4.
NAMESTNIKI PA.niCA IN TOV. POZVANI V ZBORNICO
Predsednik je potem prosi! zbornico za pooblastilo, da more pozva*i v narodno skupščino namestnike izvoljenih poslancev Stjeparfia Radiča. dr. Mačka, Predavca, dr. Kmjeviča ter Avgusta ir. Stjepana Košutiča, čijih mandat: so blH razveljavljeni.
DNEVNI RED PRIHODNJE SEJE.
Predse<ir;?k je nato predlagal, naj se stavi na dnevni red prihodnje seje Narodne skup-ščire, ki jo sklicuje za ponedeljek ob 5. pop. poročilo finančnega odbera, ako bo dotlej že gotov z budžetnimi dvanajstinami, nadalje volitev admjr«istrari\Tiega. imunitetnega in odbora za prošn.e -fct pritožbe ter 3st-ketni odbor z& preso>3 radičevskih mandatov. Zbcmrca Je sprejela ta predlog, nakar se je zaključila seja ob pol 9. zvečer.
Prihodnja seja v ponedeljek ob 5. pop.
Glavne določbe zakona o dvanajstinah
Dvanajstine za 4 mesece. Enotni načrti za vse šole. Vpogled ▼ knjige in račune akcijskih družb. Nova carinska tarifa. Davčne olajšave za inozemska posojila. Naknadna odobritev vladne na redbe o podaljšanju stanov, zakona.
Beograd, 2S. marca. d. Danes je imela od 3. popoldne do pol 10. zvečer vlada neprestano sejo. ki je bila f">sve-čena izključno zakonskemu predlogu o proračunskih dvanajstinah za mesece april. maj. junij in julij L 1925. Po tem predlogu se napram staremu proračunu zn štiri mesece v iznosu 3.468,333.333 dinarjev določajo izdatki na 4.194,054 tisoč 031 Din. Proračun se uoveča predvsem radi večjih izdatkov za uradniške plače, draginjske doklade uradnikov. stanarine, za plačilo dolgov iz prošlih let, honorarji za profesorske nadure itd. Večina povečanih izdatkov so "osebne narave, ki jih država žt od prej dolguje. Za javne zeradbe se določajo izdatki samo v toliko, v kolikor je potrebno za dovršitev pričetih zgradb. V kreditu za železniški promet je določenih 146 milijonov dinarjev za zgraditev novih Drog od ie vsote oa ie določeno 44 milijonov za povišanje delavskih plač.
Zakon o dvanajstinah ^dobrava vladi vse izredne kredite, ki so bili likvidirani preko proračuna.
Ministru prosvete se daje pooblastilo, da more potom uredbe in po paragrafu 94 ustave ter z odobrenjetn ministrskega sveta uvest: enoten naučni načrt v vseh šolah svojega resorta.
Minister za finance se poobiašča, da more pri pomanjkanju kvalificiranih kandidatov za davčno eksekutivo dosedanje služitelje davčnih uradov v Sloveniji, ki imajo najmanj 5 let službe, izključno v eksekutivnih poslih, prevesti v skupino zvaničnikov.
Čl. 43 določa, da smejo podjetia. obvezana na :"»vno polaganje računov, računati plačila vojnih doklad. nih v času vojne, davek na poslovni promet in izredne davčne doklade. uvedene po vojni, med režijske stroške. Podjetja, obvezana na javno polaganje računov, so dolžna na zahtevo finančne oblasti dovoliti pogled v svoje knjige in račune. Minister za finance se pooblašča, da o vsem tem izda podroben pravilnik.
čl. 61 pooblašča vlado, da more takoj uveljaviti v celoti ali deloma zakonski predlog o splošni carinski tarifi glede uvoznih in izvoznih carin, čim se ta
predloži Narodni skupščini. Ako bi zakonski predlog o carinski tarifi Narodna skupščina zavrela ali pa odobril manjše carine, od predlaganih, se uvozne in izvozne carine popolnoma vrneio oziroma se vrne razlika med vplačanimi in odobrenimi carinami.
V istem členu se pooblašča finančni minister, da v nameni favoriziranja kredita za industrijo v inozemstvu, po odobrenju ministrske?"' sveta, oprošča vseh taks in davkov one obveznice industrijskih podjetij, ki so bile izdane z* posle, izvršene v inozemstvu neposredno a'i potom Državne hinotekarrie banke. Te olajšave veljajo 73 podjetja z vplačanim kapitalom najmanj 10 milijonov dinarjev, oziroma skupin industrijskih podjetij, ki razpolagajo skupaj s tem kapitalom.
Finančni minister se pooblašča, da more oprostiti od plač:ia taks ln davkov vse posle, ki so v zvezi s posojili, najetimi v inozemstvu od samoupravnih teles za javna dela splošno narodneca značaja, v kolikor spadajo v pristojnost teh samoupravnih teies.
S čl. 71. se ukinjajo s I. majem 1925 okrožna nače'stva. železniški komisari-iat! ter policijske izpostave.
Po členu 76. preneha veljavnost sklepa ministrskega sveta o priznanju posebnih doklad za službovanje v južnih krajih.
Po čl. S7. se priznava veljavnost sklepov stanovanjskih oblasti, kl so bili na-praviieni na podlagi sklepa ministrskega sveta od 18. deccmbra 1924. št 1471. Ne veljajo in se ne smejo izvršiti vsi sklepi rednih sod'šč na področju izven ozemlja prejšnje Srbije in Črne gore. ki so bili sprejeti v protislovju z navedenim skleoom ministrskega sveta.
Člen 88. določa, da moraio tuii dr« ^vljani za nakuo nepremičnega imetja, ki leži iia ozemlju kraljevine SHS do daljave 50 km od meje. oziroma od morske obale, imeti odobrenie ministra vojne in mornarice in notranjega ministra. Brez tega odobrenja sodišča ne smejo izvršiti prenosa imetja na ime kupca. Na ostalem ozemlju države bodo nakupi nepremičnin od strani tujih dr-žavFanov dovo!:eni samo v slučaju re-ciprocitete med kraljevino SHS in z do-tično državo.
Nemčija na predvečer predsedniških volitev
Volilna mrzlica po vsej državi. — Zadnji napori strank, likanski agitacij ski aparat.
Ve-
Berlin. 2S. marca. s. Vsa nemška mesta. a tudi ostala pokrajina, stoje danes v nervoznem znamenju jutrišnjih volitev državnega predsednika. Berlin ima pravo volilno mrzlico. Vse ulice so polne. agitacija je na višku. Vrši se na vse možne načine, tisti izdajalo posebne, agitacijske izdaje, dele se letaki, ki jih raznašajo kolesarji, avtomobili in jezdeci. mečejo pa tudi z aeroplanov: volilni obkati so potisnili vse druge v ozadje. Sinoči se je vršilo samo v Berlinu okrog 50 volilnih shodov raznih
strank, za nocoj ie sklicanih š; več. Povsod vlada silna napetost, neprestano prihaja do spopadov in drugih incidentov. Vsa policija je v stalni pripravljenosti.
Ta nervoznost je tem bolj čudna, ker je brez dvoma, da odločitev jutri še ne bo padla in da bodo potrebne nove volitve. ki na so določene šele za konec aprila. Seveda pa bodo jutrišnji rezultati omogočili že kolikortoliko zanesljivo prognozo za definitivne volitve.
Zagreb pripravlja demonstracije Dreti ra$čf:vcem
Zagreb, 23. mzrca. n. Zagrebška policija ima jutri permanentno službo in bo ojačila straže na kolodvoru. Tukajšnji frankovci, velik dc! Hanaovcev in precej radičevccv, ki so ogorčeni zaradi izpremembe raaičevske politike v Narodni skupščini, pripravljajo velike demonstracije radičevskim poštam cem, ki pridejo jutri dopoldne iz Beosrada. Zato je storila policija potrebne korake, da zaščiti morebitni napad na bivše republi« kance.
Haberman češkoslovaški poslanik na Dunaju
Praga, 28. marca. r. Na včerajšnji svoji seji ie ministrski svet imenoval dosedanjega ministra za socialno politiko Gustava Habermana za poslanika v Avstriji Poslanec Wir.ter (soc, dem.), ki je ustvaril zakon za socialno zavarovanje, postane minister za socialno politiko.
Cesarica Šarlota ni umrla?
Berlin. 28. marca. s. Kakor poroča list «Temps» Iz Bruslja, bivša cesarica Šarlota, vdova po ustreljenem meksikanskem cesarjem Maks:mi!ijanu, nI umrla. Obolela je na španski, vendar pa se Je njeno stanje bistveno zboljšalo ter so zdravniki v torek ugo tovili, da je izven nevarnosti
Komunistična stavka v Moravski Ostravi
Moravska Ostrava, 28. marež. k. Kakor se doznava, so komunistične delavske orga« nizacije ra 50. t. m. razglasile v Moravski Ostravi splošno stavko rudarjev, kovinar, jev in kemičarjev v vsem revirju.
-3SS-
Irocki
nmoneiu
Pariz, 28. marca. (Avala.) Po časopisnih vesteh iz Rige, je baje T ročki izginil iz svoa je \ile na Kn\>kazu. Sprva se je domne\>alo. da jc zbežal, toda zdaj poročajo, da je bil ob političnih nasprotnikov umorjen. Njegov tajnik js bil aretiran, ko jc hotel uiti.
Dijaški izgredi v Parizu
Pariz, 28. marca. (Avala.) Proti univ. pro« fesorju prava Sceelcju so priredili visoko« šolci, pristaši »aetion francalsc*. demon« stracijo. da bi preprečili njegovo za popols dan odločeno predavanje. Policija jc iz« praznila zborovalnico. Med pristaši raznih strank je prišlo do spopadov, tako da je morala intervenirati policija. 54 stražnikov je bilo več ali manj težko ranjenih. Arctia ranih je bilo 30 oseb.
Otvoritev velike štajerske elektrarne
Gradec, 2S. marca. s. V prisotnosti zveznega predsedoka dr. Hainischa, zveznega kancelarja dr. Rameka in generalnega komisarja dr. Zimmermanna, so bile danes svečano otvorjene Teigitschove vodne naprave, ki značijo prvo stopnjo za izgraditev šta|ersk:h vodnih naprav. Mesto je bilo razkošno razsvetleno,
Strašen vihar
Rim, 28. marca. r. Na otoku Malorka jo divjal strašen vihar, ki je porušil mnogo hiš in podrl cerkveni zvonik.
Bolezen romunskega kralja
Bukareita, 28. marca. (Avala.) Buletin, Id je bfl izdan danes o zdravstvenem stanju romunskega kralja, zatrjuje, da boluje kralj na vnetju ven, vsled česar bo moral ostati nekaj čaaa v postelji
Narodna skupščina konstituirana
Marko Trilkovič predsednik, N. Uznnovič io dr. L PalečeK podpredsednika. — Slovesna zaprisega poslancev. — Opozicija se
volitev ni udeležila.
vlade na celi črti"
Beograd, 28. marca. t. Danes dopoldne sta se sestala na sejo poslanska kluba Na« rodnega bloka. Po kratki debati, v kateri se je povdarjal velik uspeh včerajšnjega dne za narodni režim je bil izvoljen odbor za določitev kandidatov za predsedstvo Na. rodne skupščine. Ta odbor je predlaga! kot kandidata
za predsednika skupščine ministra Marka Trifkoviie, za prvega podpredsednika ministra Slko»
lo Uzunoviča,
za drugega podpredsednika posL dr. Ivm na Palečka (SDS),
za prvega tajnika St Kobasico, za druge« ga tajnika Tomo Popovlia, za tretjega taj. nika dr. Gjorgja Brankoviia (SDS) in z« četrtega tajnika Stojudina S Pavloviča.
Te kandidature je Narodni blok soglasno odobril ter jih sprejel z burnim ploskanjem in odobravanjem. Minister Marko Trifkoo ■nč se je nato v iskrenem govoru zahvalil v svojem in svojih tovarišev imenu za izra. ženo zaupanje Narodnega bloka.
Za tem se je vršila plenarna seja Narod. *»e skupščine, ki se je pričela ob pol 12. Pred prehodom na dnevni red je posl. dr. Ladi« slav Polič stavil neke pripombe k zapisniku glede sklepa o odložitvi verifikacije manda« tov radičevcev. ki se nahajajo v inozem. stvu (Bačinič, Došen in dr. Kežman). Zatem je skupščin« prešla na dnevni red:
Zaprisega narodnih poslancev
Zaprisega se je vršila po tradicionalnem običaju, ob asistenci duhovništva. Poslanci
ao položili pred predsednikom Narodne skupščine nastopno prisego: «Prisegam, da
bom zvesto čuval ustavo tn da bom tmet v svojem poslanskem delu splošno dobro kralja in naroda po svoji duši in tvojem znanju vedno pred očmi». Seveda ao tudi klerikalci brez pridržka se zakleli na razpe. lo, da bodo zvesti Vidovdanski ustavi...
Nato so poslanci podpisali akt o zaprisegi ter se je prešlo na drugo točko dnevnega reda:
Volitev predsedstva skupščine:
V imenu opozicije je vstal posl. Radoslav Agatonovič, ki je podal nastopno izjavo: •Ker jc onemogočeno večjemu številu po« slancev opozicije priti v parlament opozi« cija ne more sodelovati pri volitvi predsed« stva skupščine ter zapušča skupščinsko dvo» rano. Ker je nekdo zaklical »Srečno pot!*, je prišlo do obojestranskega objašnjevanja. Ko je opozicija zapustila dvorano, so bili izvoljeni overovateljl zapisnika ter se je prešlo na glasovanje, ki se je vršilo z listki.
Po kratkem odmoru je začasni predsed« nik dr. Subotič proglasil, da so v predsedt stvo Narodne skupščine izvoljeni kandidati Narodnega bloka s 161 glasovi.
Novi predsednik Marko Trifkovič Je za« vzel svoje mesto in se zahvalil za zaupanje, apeliral je na poslance, da ga v težkem po« slu podpirajo, ter je med burnim ploska« njem in odobravanjem napovedal prihodnjo sejo za 5. popoldne z dnevnim redom: Ot*o ritev zasedanja Narodne skupščine. Volitev skupščinskih odborov.
Volitev predsednika nemške republike
Danes. 29. marca ima Nemčija Izvoliti z direktnim glasovanjem naroda svojega drugega predsednika republike. Volilnih upravičencev obeh spolov je preko 30 milijonov. Glasovala bo več kot polovica celokupnega nemškega prebivalstva. zato bo izid volitev verno zrcalo današnjega razpoloženja Nemčije.
Volilci bodo odločevali med sedmerimi kandidati, če ne upoštevamo kandi-data »obnovitvene stranke* dr. Lobeja. senatnega predsednika pri državnem sodišču v Lipskem. Socijalna demokracija kandidira bivšega pruskega ministrskega predsednika Brauna. demokratska strrnka badenskega predsednika dr. Hellpacha. centrum bivšega državnega kancelarja dr. Marxa. koalicija nemških nacijonalcev ln ljudske stranke dr. Jarre.a. bivšega notranjega ministra, bavarska ljudska stranka je imenovala za svojega kandidata bavarskega ministrskega predsednika dr. Helda. V imenu komunistične stranke nastopa poslanec Thaelmann in za narodne socijaliste in »volkisehe* general Ludendorff.
Skoro izključeno le. da bi katerikoli Szmed teh kandidatov že danes dosegel zahtevano absolutno večino glasov. Vsled tega bo potrebna 4 tedne pozneie nova volitev, kjer se poleg sedanjih lahko priglasijo popolnoma novi kandidati in zadostuje za izvolitev zgolj relativna večina. Če torej današnje volitve ne prineso formaln odločitev, vendar bo njihov izid točno pokazal moč posameznih strank in se bo dalo na podlagi koalicijskih možnosti s precejšnjo verjetnostjo skiepati o končnem rezultatu v aprilu.
Danes dobi. kot je pričakovati, najvišje število glasov kandidat desnice dr. Jarres. Socijalnodemokratična kandidatura ji sledi neposredno. Vendar nI gotovo. da b" poznejša ožja volitev odločevala ravno med Bn>unom in doktor Jarresom. Če bi sociialisti tudi v anri-Ju vztrajali pri svojem lastnem kandi« datu. ni pričakovati, da jih podpre zadostno število pristašev centruma in demokratske stranke. Izvolitev desničarskega kandidata bi bila v tem slučaju zasigurana. Da onemoeoči zmage reakcije, bo morala socijalna demokracija pri aprilskem glasovanju podpreti skupnega kandMsH zmerne levice, ki bo najbrž dr. Marx.
Tudi Jarresova ponovna kandidatura Se ni zagotovljena, če noče desnica iti v končni boj brez upa zma^e, si mora poleg Hitlerijancev zagotoviti vsai še podporo bavarske ljudske stranke. Na shodu v MHnchenu se je voditelj te stranke dr. H3ld sicer izjavil za skupno kandidaturo meščanstva, vendar je odklonil dr. Jarresa. Ta je nepopularen v Porenju. ker je I. 1923. nastopal stališče, da naj se versaiska pogodba odpove, tudi če bi vsled teda prišlo do ustanovitve separatne renske dr?ave. všeč pa tudi ni bavarskim kmečkim volilcem kot izrazit zastopnik težke industriie. Končno bi bil Bavarcem 1'ubši katolik na čelu države.
Volilna agitacija to pot n! stala toliko v znamenju dvobnia med republiko in monarhijo kot v tekmi gesla »za meščansko koncentraci'0* in r-role «za očuvanje demokracije in proti nerednemu boju*. Nemški nacljonalcl so nastopali skrajno zvito. Vedoč, da je doba pučev trenutno minila, so spreleti politiko postopnih realizacij. Izvoievali so na ta način oblast v državnem kabinetu, zdal se hočejo polastiti še vrhovnega državnega dostojanstva. tudi če je mesto cesarja nredsednik republike in če je ta član ljudske stranke, poslušne podložnice. NacijonaWm ln njihovim krušnim očetom težkim industrij-cem in veleasrrarcem gre le za bistvo zadeve, za oblast. Ostalo orlde pomeje. Česar lahko Dočaka. C« republika Izpol-
ni zahteve Industrijskih baronov io vele-posestva.
Zmaga desnice bi bil afront prof so-, cijalni demokraciji, zastopnici milijonov industrijskega delavstva. Razredni boj med kapitalom in' proletarliatom bi Izbruhnil z novo silo, komunistična rev> lucijonarna teza bi pridobila na račun razvojne socijalistirne politike. Nemčija bi padla v novo težko krizo. Evropsko mirovno prizadevanje se ne more v Nemčiji oslanjati na sokrivce svetovne voine.
Zatorej je v Interesu miru ln spo«t-zuma med r^rodi. da nride po iutriš-njih prvih volitvah do skupneera nastopa in zmatre vseh demokratičnih strank ln slojev Nemčije.
Singapnr pomorska trdnjava
Angleška poslanska zbornica je dne 20. t. m. sprejela proračun ministrstva vojne mornarice, v katerem se nahaia-jo tudi postavke za zgradbo pomorske trdnjave v Singapuru. S tem se zaključuje debata o ustanovitvi velevažne pomorske baze v Singapuru, debata, ki je vzbudila ne le v Angliji, marveč po vsem svetu največjo pozornost Proti temu načrtu so se pojavila huda na-sprotstva. predvsem s socijalistične strani in znano je. da je Macdonald takoj ko je stopil na vlado, ustavil pripravljalna dela in kratkomalo zavrgel vso akcijo, kar je vzbudilo hudo kritiko. osobito v dominijonih Avstraliji in Novi Zelandiji. Toda kakor hitro je po zadnjih volitvah prišla zopet na krmilo konservativna stranka, se je nova angleška vlada takoj vrnila k staremu načrtu glede Singapura. V Singapuru samem se je baš ta mesec sestala konferenca mornariških ln tehniško - vojaških strokovnjakov, ki določa že vse podrobno za pričetek del. v parlamentu pa ie vlada dala odglasovatl postavke za Singaptir. Vsa dela so projektirana na tri leta ter bodo pričetkom leta 1928. gotova: stroški so cenjeni na 11 milijonov funtov šterlingov, kl se razdelijo na tri leta tudi v proračunu.
Tekom debate v parlamentu so se še enkrat precizirala različna naziranja glede zgradbe pomorske baze v Singapuru. Oglasil se je tudi Macdonald ter govoril zoper vladno akcijo. Prvi lord mornarice je naglašal. da trdnjava Singapur nikakor ne bo pomenila pretnie zoper Japonsko, neki drugi govornik konservativne stranke ie zagovarjal vladno odločitev s stališča Avstralije in Nove Zelandije; dejal }e. da hoče Avstralija ostat: dežela bele rase in da bi bila brez obrambe v slučaju napada, ker bi Ji angleška mornarica ne mogla priti na pomoč. Da se ta pomoč sploh omogoči, se mora brezpogojno zgraditi pomorska baza v Singapuru.
Pravzaprav je s tem že označen glavni pomen bodoče pomorske trdnjave singapnrske. Singapur leži na eni najvažnejših morskih ožin na svetu, vrh tega v bližini angieških posesti Indijskih. v bližini Kine. nizozemske Indije in ameriških Filipinov, na polovici pota med Japonsko ifi Avstralijo, ta Singapur postane važnejši od Gibraltarja ali Suesa ali Paname. Na obalah Tihega oceana se pripravila, tako pričakuje danes ves svet, veliki konflikt med žolto hi belo raso. ali vsai med Japonci in AnglosasL Pod perspektivo take bodočnosti ni vseeno, ali more Velika Britanija vsak trenutek poseči v boj iz Singapura ali ne. Naj se godi karkoli na vodah Tihega oceana. Velika Britanija hoče imet! na vsak način odločilno. a!i točneje: razsodilno besedo zraven: baš v ta namen si zradi sedaj Singapur.
Odločitev angleškega parlamenta je resen znak. kake močno se je težišče svetovne politike premaknilo na Tihi ocean.
Po težki bitki opazujejo zmagoslavni angleški monarhisti beg Narodnega bloka in «popolnl poraz dr. Žerjava.
(Po * Slovencu*)
Politične beležke
+ Kako se }e vlada umikala? Na odločitev vladne večine o verifikaciji mandatov je učinkoval predvsem govor posl Pavla Radiča. čigar posamezne izjave je odobravala tudi večina. »Slovenec* poroča parkrat v svojem poročilu o petkovi seji skupščine, da so njegov govor odobravali radikali in sa. mostojnl demokrati, na čelu poročila pa prinaša napis »Umik vlade na celi črti*. Ali so radikali in samostojni demokrati morebiti zato ploskali poslancu Pavlu Radiču, ker so se morali umikati? Na to vprašanje naj nam odgovori brumni »Slovenec*!
-f Onemogla Jeza. Klerikalce silno Jezi, da radičevci niso ostali v Narodni skupščini intransingentni ter da so podali lojalltetno izjavo napram državi in dinastiji. Klerikalcem bi bilo namreč všeč, da bi radičevci še naprej uganjali neumnosti, a oni da bi od njih živeli in kričali kako režim »preganja hrvatski in slovenski narod*. Dogodki v Beogradu se razvijajo odločno proti klerikalnim špekulacijam. Zato sedai toliko škofovske »svete* jeze. Kako nezadovoljni so klerikalci z nastalo politično situacijo, dokazuje najbolj notica v včerajšnjem »Slovencu*, ki se glasi: »Slovenski republikanec* se bo odslej imenoval »Slovenski monarhist*. Kakor se poroča. Je dobil Jt. Prepeluh lz Zagreba naročilo, da mora z ozirom na spremembo "r«grama HRSS tudi on spremeniti Ime in program svojega lista.* Kako globoko bolečino SLS razodevajo te navidezno skromne vrstice! Po radičevski preorijentaciji ostanejo seveda le klerikalci to. kar so vedno bili: Sovražniki edinstvene Jugoslavije. Zato tudi še posebej očitajo Pavlu Radiču. da ni šel le preko nronrama svoje stranke, temveč tudi preko politike, začrtane v sporazumu bloka narodnega sporazuma in ljudske demokracije.* P. Padič se jim ie torej Izneveril
—	kar je očlvidno nov dokaz za veliki napis na isti strani »Slovenca*, ki sporoča svojim bralcem »popoln poraz dr. Žerjava*.
-f Hrvatska sodba o Spreobrnjenju radičevcev. Zagrebška »Riieč*. kl se v valovju radičevstva in separatistične demagogije dosledno bori za načela ju-goslovenskega unitarizma. piše o izpre-obrnltvj radičevcev: Sklepi Narodne skupščine so zgodovinski in dokazujejo ponovno, da parlamentarna večina ni stremela za ničemer drugim kakor za biagorom države in naroda. Težko je verjeti, da bodo radičevcl svoje dane besede tudi držali in prenehali z neprestanim oviranjem konsolidacije. Ipak, izlave so bile izrečene v odločilnem momentu in v polnem obsegu, zato je tudi sklep Narodne skupščine dokaz, da je bila roka sprave, ki k) je ponudil doslej kar tako nezadovoljen brat. sprejeta prisrčno in bratska v polni nadi, da je bila ponudena pošteno in brez slehernih prikritih namenov. Ako radičevci skupno z ostalo opozicijo začnejo lojalno se udejstvovatl v vseh državnih poslih in se izkažejo za spretne sodelavce v zakonodajnem delu. ako svoj sklep o poravnavi z državo proneseio tudi širom države, med sel^aSke množice, in ako ; tudi one pokažejo, da hočejo opustiti ; svoje sovražno stališče napram državi j
—	tedaj ie včerajšnji dan bil resnično j velik in ga moremo primerjati z onima ! dvema zgodovinskima dnevoam. s l. decembrom 1918. ko je bilo proglašeno narodno ujedinjenie, bi 28. Junijem 1921, ko Je država dobila ustava Mi novim driavotvorcem čestitamo ln lm ieiimo.
da se posvetijo plodnemu In konstruktivnemu delu. in da ne omahnejo s poti katero so končno le našli in kamor smo jim mi stalno svetovali.
-f Zmaga klerikalcev. »Slovenec* poroča o predvčerajšnjih dogodkih v Narodni skupščini pod bombastičnim naslovom »Umik vlade na celi črti, popoln poraz dr. Žerjava.* Po »Slovencu* se ie torej umaknila vlada., ker so se radičevci odrekli zvezam z inozemstvom, priznali monarhijo in državno ter narodno edinstvo. ki so ga do zadnjega časa zanika vali! Enako ie tudi s »porazom dr. Žerjava in samostojnih demokratov*. o katerem poroča »Slovenec*. Dr. Žerjav ie poražen, ker je njegova obveljala! Pred par dnevi je namreč trdil »Slovenec*, da zahtevajo radikali raz veljavljenje vseh mandatov HRSS, da pa se temu upirajo samostojni demokrati Škofov list je poudarjal, da so sa mostojnl demokrati bili za razveljavlje nje samo nekaterih mandatov. To stališče je prodrlo in samostojni demokrati z dr. Žerjavom vred so poraženi! Ubo gi Zeriav! Tudi sicer se mu nič kaj dobro ne godi! Z izidom verifikacijske de bate se je tudi jasno pokazalo, da je bilo edino pravilno stališče samostojnih demokratov. ki so dosledno zahtevali, da se v vprašanju državnega in narodnega edinstva ter sedanje oblike države ne sme ničesar Dopuščati in da v tej stvari ni mogoč noben kompromis, ker mora priti Mohamed k gori in se tudi s pomočjo blagoslova in zaklinjanj patrov v dr. Koroščevem klubu ne more zgoditi nasprotna Radičevci so to uvideli in se vklonili. Dr. Žerjav ima torej razloga dovolj, da le. kakor poroča »Slovenec*. povsem nezadovoljen. Tem zado-voljneiši so pa naši domači tigri. Zmaga je njihova. Sovražnik je na tleh, zmagovalci pa se med seboj »ljubijo in grli-k>». kakor kaže slučaj Radič - Korošec.
Po svetu
—	Mirovno stanje češkoslovaške armade.
Češkoslovaška republika namerava znižali mirovno stanje svoje armade od 150.000 na 90.000 mož. Prezenčna služba le skrajšana namreč na 18 mesecev, že prihodnje dni bodo odpuščeni vsi volaki, ki so nastopili aktivDo vojaško službovanje 1. 1923.
—	(Hoiittl o prihodnjih volitvah ▼ Italiji. Splošno pozornost je vzbudila v italijanskih poUtiČKtii krogih te dni sledeča »zjava bivšega ministrskega predsednika CHottttiJa o prihodnjih volitvah v ItaHtf: •Odklanjamo z vso odločnostjo vsake presentljive volitve, pri katerih re b! bila zajamčena svoboda volitev. Boj opozicije je odkrit ln odkritosrčen. Ako bo sploh mogoč boj, sc k« bomo udeležili, v nasprotnem slučaju pa se vo-Ktev re bomo udeležiH«.
—	Vojaška konferenca ruskih obmejnih Izjav. V moskovskih krogih viada ra<H bH-žr.joče se konference zastopnikov generalnih štabov armad baltiških držav. Poljske in RumurlJe veltko vznemirjenje. »Izvestja« vehemefKno napadajo amtieško vlado, češ da boče a pomočjo ruskih obmejnih držav napraviti okoli sovjetske Rusije obroč, ki raj bi jo zadušil, oziroma vrzel sedan« režim.
—	Rusko - turška gospodarska pogajanja.
Prihodnle dni prlčr.o na inicljatlvo ruske sovjetske vlade v Angori gospodarska pogajanja s turško vlado. Sovjetska vlada namerava ponud:ti Turčiji svojo pomoč za restavracijo turškega gospodarskega življenja ln ji dobavljati predvsem razne sirovi-ne. predvsem cement, kurivo in petrolej pod xelo ugodnimi pogoji. Dobave se bodo vrS -le na U način, da bo onemogočena vtaka vmesna trgovina la bodo konzumenti prele-U u,ma dlraktat
Letošnja mednarodna razstava v Parizu in naša država	<
O letolnf mednarodni razstavi dekorativne ter industrijske umetnosti v Parizu se je le mnogo pisalo. Glavni komisar prireditve je bivši francoski minister Fernand Davki, zelo agilen človek, ki se na moč trudi, da se mednarodna dekorativna umetnost v osrčju PrancsJe čimbolj razkaže io otrdi svoj slo. ves.
Razstava Ima tudi svojo zgodovino. Za-mišljena je bila prvotno leta 1912, pozneje so Jo premaknili na leto 1916. Toda baš tega leta so trkali na pariška vrata Nemci m prireditev je bila zopet odgodena. Sele letos se izvršujejo skoraj poldrugo desetletje stari tozadevni načrti.
Pariška mestna občina Je bfla med prvimi, ki so omogoči« nastajajočo revijo mednarodnih dekorativnih ter Industrijskih predmetov; odstopila je v ta namen 23 hek-t?riev zemlje, da se tam postavijo potrebni paviljoni Načrte sta izvršila dva znana franooska arhitekta, Plurret in Boreiler.
Plumet je razdelU razstavni prostor na štiri dele, ki stoje med levo obalo reke Seine in Invalidi. Desna obala r*ke Je rezervirana za paviljone tujih držav hi francoskih kolonij, v Grar.d Palaisu pa stoji palača v palači in tu bo videti način fabrtka-eij vseh vrst proizvodov.
Udeležbo na pariški razstavi Je Dri ja vil«. ItrinKlvajset držav, med katerimi se nahaja tudi Jugoslavija, katere paviljon stoji poteg Italijanskega, norveškesa. ruskega 'm španskega. Naš paviljon je okusno napravljen In bo po sodbi strokovnjakov dostojne predstavljal naš narod in njegovo umetnost. Osnovo za zgradbo je lzdeial zagrebški ar-Mtekt Hribar, aranžma oddelka pa je po verjen profesorja beograjske univerze, z. Nestorovlčn.
Fran Bat jel
(Ob petdesetletnici.V
V petek je ljubljanski Industrijalec Frac B a t ] t! na lep način proslavil svojo 50-ietnlco. GL Baijel je eden Izmed onih slovenskih selfmadernanov. ki si je t praznimi, toda delavn'mi rokami, bistrim razumom in trdo življenjsko borbo priboril ugledno pozicijo v slovenski in vobče JtigoslovenskI kovinski Industriji. V Gor!ci se ie izučil mehanike, odpotoval nato v široki svet, se boril za zaslužek In prakso v Nemčiji. Afriki in oeobito v Ameriki: po povratku v domovino pa se |e neka) pred vojno ustalil v Gorici s početn:m skromnim obrtnim podjetjem, ki je naglo fioriralo; toda vse njegove plodove Je uničila vojna. V Ljubljani kamor se le preselil občutno ruiniran, Je začel znova. Najboljša priča vsega njegovega de-ia In zmožnosti je danes »Tribuna«. Batle-lova tovarna koles, vozičkov In mehaničnih Izdelkov na Karlovškl cesti: a proslava Bav lelove 50-letnlce le Izpričala vse lepe kva-liiete g. Jubilanta kot podjetnika, obltelj-skega očeta !n narodnjaka.
K proslavi se Je ▼ petek popoldne »bralo odlično Število Jubilantovih tovarišev, prijateljev, zastopnikov posameznih korp^ra-ctj !n narodnih organizacij, dočim le dr. Lts-lik v vrsti vseh drugih gratulaclj sporoči! Jubilantu čestitke v imenu gerenta mestne občine dr. Puca. K najugodnejšemu razpolo. ženiu pa so v posebni meri prspevall šentjakobski pevski zbor, tamburaškl klub trnovsko - krakovske Orjune, domači godalni trio !n domače gospodične z zabavno enodejanko. Največje zadoščenje pa Je Jubilantu vsekakor bila prisrčna gratulaclja njegovega zvestega delavstva, ki mu Je v znak udanostl poklonilo umetniško Izdelan relijef kralja Aleksandra. 50-letnlku Batje-lu, H v svojem razumnem poslovanju ve v pravilni meri ceniti uspešnost novinske pomoči hi solidne reklame, se v Čestitkah pridružujemo tudi mL
Iz Primerja
•	Akcija radi prtznimja vojne odškodnine /ugoslovensk/m drlavljnnom je v polnem teku in obeta tudi povoljen uspeh. Radi te« ga se vabijo vsi prizadeti interesenti, kl pre. bivajo v Italiji ter še niso javili svojega naslova, naj store to takoj ustno ali pisme« no pri g. Ivanu Kondela, Gorica, Corao V. E. 65,'IIL
*	Prenos zemsklh ostankov dr. Antona Gregorčiče v betonirano grobnico. Danca v nedeljo dne 29. marca popoldne odkoplje. jo na štanderskem pokopališču rakev pokoj nega dr. Antona Gregorčiča ter Jo prenese v betonirano grobnico, katero je postavil v ta namen na lastne stroške stavbenik Josip Mozetič, kateremu je bil dr. A. Gregorčič velik dobrotnik. Nov« grobnica stoji sredi štanderskega pokopališča par metrov za kri« icm. Goriški S'ovenci se tudi pripravljajo, da postavijo pokojnemu dobrotniku »loven« skega življa v Gorici dostojen spomenik.
•	Poiar v Bovcu. Pred par dnevi je i*, bruhnil požar v hiši posestnice Marije Pav« lin, p. A »Vonfinove* v Bovcu. Začelo je goreti ser.o na podstrešju in ogenj se jc razširil na cclo stavbo, katere ni bilo mo« gole več rešiti. Dobrim ljudem se je posre« čilo samo omejiti ogenj, nikakor pa ne za« d uši ti ga.
*	živ rgorcL Na grozen način J« skleni! rvoje življenje 41 letni čuvaj Ivan Pavlic. Mož je bil zaposlen pri popravljanju nove ceste med Opčinami in Trstom. Do!žno«t mu je bila čuvati ponoči orodje, ki so gs delavci potrebovali pri delu. Kakor običaj« no je Pavlič tudi na dan nesreče legel zve« čer spat v majhno kolibico kraj ccste. Zs« kuril je ogenj v neki pločevinasti posodi, ki mu je nadomestovala peč. V spanju pa ie prevrnil vrč x oljem za stroje. Iskre, ki so priletele iz peči, ao vnele Pavličevo obleko in posteljnino ter naposled tako grozno po« škodovale Čuvaja, da je nesrečnež izdihnil od opeklin na licu mesta.
Naši kraji in
|Kadar dva igrata „pasion"
Mak) poglavje iz enciklopedije klerikalne morale.
Te dni predvajajo v enem od ljubljanskih kinov pasijonski film INRL Ne-Idvomno je ta film tudi z umetniškega I stališča umotvor in po svofi orpenri Iter pijetetnosti dobro podaje veličastno [zamisel Kristovega trplienja. I Kino. v katerem se film predvaja, je I poskrbel za primerno reklamo. Zlasti v I škofovem glasilu »Slovencu* so izšli lozromni inserati s slikami, za katere lis »Slovenec" prejel risoče. Uprava I kina je šla še dalje. Da bi pritegnila I tudi ljudi z deežle, je pisala župnikom I posebno opozorilo na INRI ter je pri I tem poudarila, da se tudi škoi Jeglič za I pasijonske igre posebno interesira. Zdi I se. da je ta kombinirana reklama imela I uspeh in da so pobožni ljudie z dežele I in iz mesta prav pridno hodili gledat I Kristovo trpljenje. Še včeraj zjutraj ie I škofov »Slovenec* objavil velika vabi-|ia na pasijonske filmske predstave v I Kinu Matica s pozivom: «Hitite. da ne I zamudite!» (seveda za mastno plačilo) v uredniškem delu pa iste prireditve ljuto napada, češ. da je kinopodjetje I .predrzno zlorabilo* škofovo »veljavo*, ko pravi, da se škos za pasijonske igre posebno interesira, Gosp. Jeglič nazna-lnia. da bo pozval Kino Matica »na odgovornost* in je »prevzvišeni ,Izrazil pri tej priliki svojo *srčno bridkost* zaradi grdih in nesramnih predstav v kino-I podjetjih. Delati reklamo je naravna pravica vsakega podjetja. Trditev, da se za pasijonske igre. v katerih se prikazuje Kristovo trpljenje, zanima tudi I sko!, ie tako naravna in umliiva. da če škof pravi, da to ni res. je mogoče samo eno. da se škof, kot najvišji duhovni pastir v deželi, ne zanima za Kristovo trpljenje in se torei zanima za Icai družeča. Ce se ne zanima škof za pasijonske igre, potem se morda zanima za one «grde in nesramne predstave* no raznih kinopodietjih. AH hodi škof k tem prea-I stavam?
No. ozadie tega moralnega izliva škofovega lista je povsem drugo. Klerikalci pripravljajo svoi pasijon v Ljudskem domu in se bojijo, da bi jim kino odnesel pubiiko! Zato so naenkrat se spom-trili. da je reklama za film »Kristovo I trpljenje* nedostojna. Pregrešni denar za kinoreklamo so pobrali in sedai lah-I ko gledajo, da ne pride pobožni denar v blagajne kina, temveč v njihovo lastno kaso. za lasten pasijon. Na zadnji strani še kričijo »Hitite, da ne zamudite s predstave v kinu. spredaj že svarijo pobožno ljudstvo. Vera in politika, morala in kupčija, I cerkev in trgovina, to so klerikalcem 'danes identični pojmi.
Intriga«*! pri železnici
V zadnjih dneh se množijo tendenc!-iozni napadi v raznih listih na ljubljansko železniško direkcijo. Že njihova sestava kaže, da zasledujejo pisci teh člankov le osebne interese. Mogoče, da iih tiktira tudi strah rired sicer upravičeno kaznijo, ki bi morala marsikoga zadeti, ki se je leta in leta brigal za vse drugo — le ne za to, kar zahteva interes države, železniške službe in železničarjev. — Prepričani smo, da bi bilo marsikomu neliubo, če bi posegli v detajle! — O upokojitvi gg. inž. Sega in Ogrinc je med železničarji nedelje-no mnenje, da je bila potrebna, če naj zavlada v direkciji zdrav duh!
Gospoda inž. Šega in Oerinc sta vodila izza prevrata mašinsko odeleme, kj je gotovo eno najvažnejših. Da je imel pri tem naš odkrit narodni nasprotnik g. inž. Ogrinc kot močnejša natura vso besedo, .ie znano vsakemu železničarju. Priznal je to formalno tudi g. inž. Šega sam. ki je kot pomočnik direktoria bil istočasno namestnik svojega lastnega načelnika mašinskega odelenja! Ali naj javno povemo, kar je med železničarji precej splošno zn»no. kakšen pomen je ta čudovita funkcija Imela za g. Šego?
Gg. Ogrinc in Šega sta bila torej voditelja strojne službe pri žel. direkciji. !n v kakšnem staniu sta zapustila mašinsko odelenje? Mesto, da bi vzeojila naraščaj, da bi si pridobila naših m- i ženjerjev — znal je g. Ogrinc z vsto- j pivšimi že tako ravnati, da si ie vsak j poiskal čimprej dru^o mesto in pokazal j železnici hrbet. Danes imamo v že- j lezniški službi le par slovenskih strojnih inženjerjev, ki so sicer izredno sposobni in vneti v službi ter obetajo postati odlični voditelji železniške strojne službe, a so vsi še deloma v pripravniških frupah. deloma so jih pravkar zapustili, imajo torej komaj 2 do 3 letno prakso. Tudi našemu slovenskemu administrativnemu uradništvu se je onemogočal dostop do mest v maš»'i-skem odeleniu. Kako se je izigralo onin deset prometnih uradnikov, ki so v letu 1921. se vežbali z vso požrtvovalnostjo eno leto v mašinski službi! Zadnji dan pred iroitom se jih je pognalo nazaj k prometu, ker so tako zahtevali razni renegati! Ne enega teh. ki so imeli do-volino prakso, se ni zaposlilo v mašin-skem odeleniu le zato. ker so bili to narodni uradniki!	, ,
Še slabše pa je izgledala stvar pri stroiih. Vsled premafe briee, ki je zlasti izza podržavljenja južne železne izgledala kake namenoma, bi se lahko ustavil v naikraišem času železniški obrat, ker ni bilo na raznolago vpo-rabliivih strojev. In tu ni bil kriv zakon o državnem računovodstvu, ampak sistem! Da se to c} moglo mirno gledati
in tolerirati je jasno. Tu ni deloval nl-
kak nacijonalni blok in tudi nobena čeka — remeduro je zahteval interes države in službe.
Dejstvo, da Imenovana gospoda nista vzgojila zadostnega nacijonalnetra inženjerskega naračaja. je imelo za posledico. da se je moralo upoštevati pri zasedbi izpraznienih mest le strokovnjake, ki so bili na razDolago, in sicer take, ki požrtvovalno, lojalno in z vso vnemo vršijo svojo službo. Ti novi gospodje dokazujejo, da imam resno voljo poskrbeti tudi za dober inženierski naraščaj in s tem bodo storili svojo dolžnost do države. Slovenskim inženjer-jem se je s tem trenutkom šele odprla pot k železnici!
Fantazija o penzijoniranju raznih drugih gospodov je gorostasna zlobnost, kateri se mora smejati vsak preudaren železničar. Kdo ne pozna naših narodno in službeno marljivih vz. Ludvika, Zemlja, Gostiše in drugih! Pa ne, da si je nekdo izbral to odlično družbo, ker se sramuje one družbe, v katero bi spadal!
Železničarji smo prepričani, da je naša železniška uprava poveriena možu strokovnjaku, ki zna čuvati interes države! Ker pa ima srce tudi za podrejeno osobje — je v spodtiko mnogim demagogom!
za žametno šolo na Koroškem
Pod tem naslovom prinaša »Koroški Slovenec* daljši članek, v katerem opisuje že nad 50 let star boj koroških Slovencev za pametno šolo. Ker je ta borba v zadnjem času nostaia zopet zelo živahna, je koristno, da si ogledamo malo njeno zgodovino.
V letih 1869. in 1870. je koroški deželni šolski svet povprašal občine v slovenskem delu dežele ,ali si žele »čisto nemško* ali ečisto slovensko*, ali »slovensko in nemško šolo*. Večina občin je odgovorila, da si žele šolo, kjer se »slovensko in nemško* poučuje. Tako so sklenile občine, a drugače deželni šolski svet. Ta je odločil, da se s poukom nemščine prične že v prvem šolskem letu, slovenščina pa se je ali sploh opustila ali pa omejila na par mesecev v prvem šolskem letn. Ko je izšel ta ukrep, so slovenske občine takoj pričele vlagati svoje proteste. Borba ni prenehala. Koroški Slovenci so vedno poudarja'}, da niso proti nemščini, ampak zato, da se njihovi otroci učijo nemščino šele potem, ko obvlada io svoj materni jezik v braniu in pisavi. To stališče slovenskih roditeljev je priznal celo takratni deželni predsednik baron Schmidt-2abiero\v v deželnem zhnru leta 1882., ko je dobesedno reke!: »Otroci naj znajo slovensko moliti, brati in pisati. To zahtevo smatram za popolnoma upravičeno in deželni šolski svet bo gotovo gledal na to. da se ta slovenska zahteva izpolni.* To priznan ie je seveda ostalo !e pri beseda!;, zaleglo ni nič.
Slovenci so leta 1835. ponovi!i svoje zahteve: «V občinah, kjer prevladnie slovenščina, naj se ustanavljajo !e slovenske šole. v krajih, k'>r so Slovenci v manjšini, nai se gleda na to. da slovenski otroci znajo slovensko moliti, brati in pisati.* Iz tega razvidno, kako skromne in pravilne so bile zahteve Slovencev. Te zahteve so Slovenci še skrčili v toliko, da od četrtera šolskega leta niti ne zahtevajo več slovenščine kot učnega jezika, ampak !e še kot navaden učni predmet.
Leta 1890. so Slovenci v svojem boju toliko dosegli, da se je pnukn slovenščine priznalo trikrat na teden zadnjo dopoldansko uro. A tudi to se praktično nt docela izpeljalo Vst "ri^devania so sc razbila ob trmi nacijonalno prenapetega nemštva.
Po vojni, za časa zasedbe, so Slovenci uvideli, kakšna dobrota je šola na podlagi materinskega jezika. V kratkem času so se doseg'i neverjetno leDi uspehi, ki se pri mladini še danes poznajo. Avstrija je časa plebiscita Slovencem slovesno zatrjevala, da jim
Kaj je
Guillotine?
bo dala slovenske šole. Ko pa so Nemci prevzeli upravo dežele v svoie roke. so pozabili na svoje obljube in Slovenk so znova začeli boj za svojo deco. Toda že prvi početki tega boja so jasno pokazali, da jih deželna vlada naravnost zasmehuje.
Toda Slovenci vztrajajo v tem bojn naprej. Nnjihove zahteve so jasne: oni niso iredentistl. bojujejo se ie proti krivičnemu raznarodovanju, a ne proti državi.
60!etnica slovenske porote
v Mariboru
Maribor, 28. ma^'
V času od 26. do 31. marca 1919. so se vršile prvič, odkar obstoia mariborsko okrožno sodišče, porotne razprave v slovenskem jeziku. Dasiravno so spadali v okoliš mariborskega okrožnega sodišča izključno slovenski, deloma celo narodno zavedni okraji, kakor n. pr. ljutomerski, ormožki in gornjeradgon-ski. so se vršile porotne razprave v predvojnem času v nemškem jeziku: le z onimi obtoženci in pričami, ki niso razumeli nemščine, se je govorilo v slovenščini, ki so jo nemški sodniki, državni pravdniki in nemški odvetniki nalašč pačili. Umevno je. da je vsak obtoženec, ki je količkaj lomil nemščino, govoril raje v tem jeziku, da si ni že v naprej nakopal jeze sodnikov, državnega pravdnika in večine porotnikov: kaiti tudi porotniki so bili izbrani do večini iz Nemcev in nemškomislečih mož. Za to so skrbela politična obiastva. Ta okolnost je bila odločilna, da sc v decembru 1918. niso vršile v Mariboru porotne razprave. Med porotniki, ki so bili izžrebani za decembersko zasedanje 1918.. je bila namreč večina taka, ki ali ni znala ali ni hotela znati slovenskega jezika. Porotne razprave bi se torej še morale vršiti zaradi norotnik^v v nemškem jeziku. Preko te ncpriiike si je pomagalo sodišče in državno pravdništvo zakonito na ta način, da je predlagalo državno pravdništvo v edinem slučaju, ki ie bil razoisan za decembersko zasedanie dopolnilne ooiz-vedbe. Tako ni bilo za decembersko porotno zasedanie 1918. no^ne pravo-močne obtožnice in porota ni bila sklicana.
Letni imenik porotnikov za leto 1919. pa je že sestavil s sodelovanjem okrajnega sodnika Vrabla takratni slovenski predsednik dvorni svetnik Tomaž Ca nikar sodnik, kakor n?"i iih ie naklonila usoda malo, ki ie ob najtežjih razmerah prevzel vodstvo okrožnega sodišča, ko mu ni le nri»~-*>ii<-nvaIo uradnikov, marveč, ko tudi politične razmere niso bile urejene in usoda Maribora še ni bila rotnva, ko še marsikateri današnji narodnjak iz previdnosti ni kazal svojega narodnjaštva.
Porotno zasedanje 26. marca 1919. je otvoril dvorni svetnik Anton Leveč, sedai v. p. in ie v stvarnem, iskrenem in v srce segajočem nagovoru pozdravil prve slovenske porotnike v Mariboru, jim obrazlož'1 vzvišenost njihovega oo-klica in zgodovinski pomen prev^a zlasti za Maribor. V svečanem razpoloženju so se vršile porotne razora ve. Vzorno so sodili naši prvi slovenski porotniki in dokazali, da niso marrrvfd-r.i, kakor jih jc smatral avstriiski biro-kratizem. Ža!. da poznejša porotna zasedanja niso bila vsakokrat tako drhri, knkor rrvo. Zanimivo je. da je bilo v letih 1919. in 1020.. torej v prvem času po vojni malo tako zvanih »krvavih deliktov*. marveč so prevladovali premoženjski delikfi: v letih 1921. in 1922. pa so prevladovali krvavi delikti v taki meri, da se je mariborsko poroto večkrat imenovalo po pravici krvavo. Prav posebno se je občutilo Prekmurje, ki ie dalo sorazmerno največ in najhujših slučajev. Vplivi vojne, napačno razumevanje svobode iu pravice. so prišli torej do izbruha šele v letih 1921. in 1922. V letu 1921. pa ie tnci že občutno vplivala na poroto zmanišana vrednost denarja, tako. da ie meseca junija 1921. razpravljala mariborska porota 40 slučajev. Z uredbo z dne 22. junija 1921. Služb. Nov., št. 173, ie bila vrednostna meja za premoženjske de-likte, za katere ie pristojna porota, zvišana na 40.000 K in iz te?a razloga je padlo v septemberskem zasedanju 1921. število porotnih slučajev na 11.

Trboveljska "enracija: Odpre runa naprava za vlake iz Ljubljane.
Neprestano množenje umorov, ubojev in ropov v letih 1921. in 1922. je delalo upravičene skrbi prebivalstvu in sodiščem. Ljudje se niso čutili več varne in zaščitene. Pogosto je bilo zato slišati, da iz teea položaia ni drugega izhoda, ko justifikacija. Zločinci so se deloma že norčevali iz kazni, češ kaj zalo. če koga ubijem, saj dobim samo par let in sem nato zopet prost. Sledita v zgodovini mariborske poprevratn.e porote dve justifikaciji. in sicer Andreja Lihtenwalinerja dne 26. marca 1923.. ki jc zadavi! 12. junija 1922. svojo ženo in Antona Rozmana dne 26. maja 1923., ki je v družbi z Alojziio Rozmanovo umoril in oropal 21. februarja 1922. Amalijo šilakovo. postrežnico v Mariboru v Cvetlični ulici. Priznati se mora, da je kriminaliteta v letih 1923. in 1924. znatno padla, ali vsled iustifikacij ali zato, ker se je dvignil splošen nravni nivo ljudstva, se ne da ugotoviti, naj-bržc pa iz obeh razlogov. Zanimivo je nadalje, da razvpito Prekmurje v zadnjih dveh povojnih zasedanjih ni dalo nobenega porotnega slučaja.
Obrni zbor Izvršnega odbora Udraž^nia invalidov za
Na praznik, dne 25. t m., se ie vršil v veliki dvorani Narodnega doma v Ljubljani občni zbor Izvršnega odbora udruženja vojnih invalidov za Slovenijo, na katerem je bilo zastopanih 42 podružnic od 50. Občnemu zboru so prisostvovali tudi veliki župan dr. Ba!-tič, nadkomisar invalidskega odseka dr. Mrak. zastonnik Zveze bivših vojakov. major Martin Colaric. delegat Središnjega odbora Udruženja invalidov iz Beograda, polkovnik Aleksander Ilič, delegat Izvršnega odbora iz Zagreba Giuro Fačini ter častni član Udruženja dr. Fran Jež, odvetnik v Beogradu in bivši načelnik invalidskega oddelka v ministrstvu za socljalno politiko.
Zborovanje 5e otvoril g. Štefe s pozdravom vseh delesratov. ~osebr"i častnih udeležnikov. nakar se je s toplimi besedami spomnil umrlih članov. Ob veliki manifestaciji I e bil nato spreiet prec'og, da sc odpošlje nd^ostna brzojavka najvišjemu protektoriu kraliti Aleksandru in velikemu dobrotniku invalidov kraljeviču Gjorgiu.
Za predsednika občnera zbora je bil izvoljen Zdrr-vko Rus z Bleda, ki je takoj podal besedo velikemu žt^ami dr. Bnltiču. Dr. Baltič ie v svojem govoru izjavil d-> se bo z vsemi svo"»ni močmi zavzel za povolino rešitev invalidskega vprašania. Prinrav'>Vn pa '> iti zastopnikom invalidov sploh v vsakem vprašanju na r^'-™ seveda, kolibo v njetrovi moči. Zborovale! so vzeli izjave velikega župana s sp'ošnim odobravanjem in 7^dovoljstv,»r) na zna^ie. Major Martin Co!ar'č ie izrazi! uaanje, da bo kmalu konec tr»'ienia invalidov,
ECvrsci ideal* Pozor! $oški in ženske.
lovifo moškL
Od pOT!del«ha da rStevši srede.
! Lya d© Putti
[ je izmed te dni v Ljubljani nastopajoč!!* j fiimskih igralk najlepša tn najbolj priljtib-!	I jena!
Samo še danes in jntri 30. t. m.
jo morete občudovati v krasni dramd
Uslikomestna zanjke
Predstave v nedeljo ob pol 11., 3. pol 5., 6., pol 8. tn 9. uri ob delavnikih ob 4. pol 6., pol 8. 9.
LJUBLJANSKI DVOR
i n o
Telefon 730.
Trboveljska separactia: Električna ceotzaia ob Satu
napram katerim se je dosedfl država pokazala tako nehvaležno. Iz izvaianj posameznih odbornikov udruženja je razvidno, da je bilo delovanje odbora zelo marljivo in tudi uspešno. Odbor je moralno in gmotno podpiral članstvo, skrbel za podelitev trafik in drugih koncesij. glavno akf;io pa je osredotoči! na invalidski zakon. Bilanca izkazuje 730 tisoč 653 Din prometa. Odbor je pridobil tudi Ieca sredstva za cmotno podpiranje članstva in so bile tozadevno izdane zelo znatne vsote. Odbor jc dobil absolutorij s nohvalo.
Delegat Središnie^a odbora Ilič je pojasnil boj za invalidski zakon in poživljal invalide k popolni slnžnosti, ker je le tako mogoče -risiliti vlado, da upošteva niihove zahteve. Zahteval je ukinjenje redukcije invalidov, revizijo postopanje pa mri se prepusti rednim sodiščem. Odposlanec Izvršnega odbora iz Zagreba Fačini je snoročil nezdrave hrvatskih tovarišev in izrazil svojo zadovoljstvo, da Slovenci. Hr se tiče organizacije invalidov. nredniačiio. Dr. Jež jc izrazi! svoje obžalovan ie da merodajn! faktorji ne uvažuiejo težavnega položaja invalidov in da država celo po šestih letih še vedno nima invalidskega zakona. Izvršena redukc';a se mora na vsak način -onraviti. Kako nsodepolna ie bila. dokazuje najbolj dejstvo, da ie bila ustavlfcma pokojnina okoli 40 do 50 tisoč vojnim žrtvam. Nekatere pokrajine so naravnost grozno prizadete. V Bosni ie ostalo n. pr. od 31 tisoč vojnih žrtev zaščitenih samo 4_do 5 tisoč. Pri redukciiah je gotovi 95 odst krivičnih slučajev. Zato je edina pot, da se uredi z zakonom staro stanje, nadalje pa nai se postona potom sodišč. Dr. Jež je končno priporn-al idejo zadrugarstva v svrho Gospodarske o«amosvo;ih'e.
Končno ie bila sore.ieta resolucija, kl zahteva takojšnji sprejem invalidskega zakona, ukinitev soecijalnih komisij, za-siguranje potrebnih kreditev za vse no-rnoči in redno izpisovanje pokojnin, povišanje dohodkov trafiVintov, polovično vožnjo voinim vdovam, redno poslovanje nadpreglednih komisij, izvedbo agrarne reforme, soodločanje v invalidskem narodnem fondu, zaščito lokalov in dograditev zdravilišč.
Mariborski velemlinarii pred stolom sedmorice
Maribor. 26. m srce.
Lansko leto smo poročali, da je tekla ve3 let trajajoča preiskava zoper oba maribor« ska velernlinarja dr. Scherbauraa in dr. Franza radi prestopka zakona o živilih in da sta bl'a oba od mariborskega okrajnega sodišča onsoiera na občutne denarje kazni, ker sta leta 1921 proizvajala pšenični zdrob, narejen iz pšenice, ki ni bila zadostno oči« Sčena. Radi prodaje tega slabega zdroba v trgovinah sc je moralo zagovarjati tudi več« je Število trgovccv, ki so bili večinoma ob« sojeni Oba mlinarja sta se pritožila in mu riborsko okrožno sodišče je vse obtožen* oprostijo.
Oprostilna sodba okrožnega sodišča ja takrat vzbudila prcccj pozornosti v javno« sti. Generalni prokurator jc pri Stolu sed« moric« v Zagrebu kot kasacijskem sodišču vložil tožbo radi kršenja zakona in vrhovno »odišče je razsodilo, da se je z oprostitvijo obeh vciemlinarjrv kršil zakon. Iz razlogov sodbe Stola Kcdmorice. ki je objavljen ▼ prilogi k zadnji številki »Slovenskega Prav« nika», posnemamo nekaj značilnih mest. Vzklicno (okrožno) sodišče jc utemeljilo oprostitev mlinarjev Sck- in F. s tem, d* •ta baje ravnala v nepremagljivi sili raz« mer. ker so čistilne naprave v njunih mli« nih zadoščale satno za boljšo ogrsko in ba« natsko pšcnico, ne pa tudi za. srbijansko pšcnico, ki je bila močno pomešana s ple« velom. Preureditev baje ni bila izvedljiva, ker prehrana prebivalstva ni smela prene. hsti. druge pšenice pa ni bilo na razpolago.
Stol sedmorice pravi, da je vzklicno sodi' šoe iznašla kazen izključujoče okotno«^ Id
je ni nihče uveljavljal in Id ni podana. Na
napačno stezo je zašlo, ker ni prevdarilo in razumelo bistva obtožbe in obsodbe na pr«
vi stopnji. Obtoženca sta prodajala s ple» velom pomešan zdrob kot pristen in nepo» kvarjen in je šlo zgolj za vprašanje, ali sta kupce v pogledu na kakovost zdroba s svo« jim ravnanjem nevede goljufala in jih oško« dovala, ko sta jim iz malomarnosti proda« jala popačen zdrob po isti višji ceni, ki je določena za pravi zdrob. Ob rešitvi tega vprašanja niso bile prav nič merodajne ba« je še neurejene gospodarske razmere leta 1921. in tudi ne prihajajo v poštev baje po« mankljive čistilne naprave mlinov v Slove« niji. Goljufija in zmota sta vedno isti, od« kar svet stoji Ne mlinarji in ne trgovci niso bili dolžni skrbeti za prehrano prebival« stva ampak so se brigali le za svojo korist. Ni umevno, kaj ima prehrana naroda opra« viti s prodajo slabega zdroba, ker za more« bitno pomanjkanje mlevskih pridelkov ne bi bili nikomur odgovorni.
Prav tako ni umeti zakaj naj bi mlinarji ne mleli zdroba iz srbijanske pšenice, ko jim je to neslo. Saj niso bili sploh primorani mleti zdrob in ni uvideti, v kaki zadregi sta bila mlinarja, ki nista mogla nabaviti bsške in banatske pšenice. Zdi se, da je vzklicno sodišče mislilo, da so bili mlinarji zato v zadregi, ker so se bali, da ne prodajo popa« čensga s plevelom (grašico, grahorjem, ko« koljem) pomešanega zdroba po isti ceni ka« kor pravi čisti zdrob in da bodo zato na zgubi Toda ta bojazen ne more ustanoviti zadrege v smislu § 2 g kaz. zak. Poštenost in zanesljivost v prometu r živili je pravica, ki jo zakon jamči vsakemu tako, da kaznuje kršitelje. S to pravico ni tekmovala nobena druga pravica, kajti obrtnik in trgovec ni« mata trdne pravice ca določen dobiček. Sa« mo zato, ua ni bilo izgube, ali celo zato, da so dosegli čezmeren dobiček, niso smeli ob« tožcnci zamolčati da so prodajali popačen zdrob. Sploh pa se obsojenci s kako silo ali zadrego sgjoh niso opravičevali.
Tc resne besede našega vrhovnega sodi« iče smo smatrali za svojo dolžnost objaviti naj?irši javnosti, ker smo zvedeli, da so vlo> žene proti eni zgoraj navedenih tvrdk v zadnjem času nove ovadbe.
Zbor zastopnikov slovenskih srenj in sosesk
Ljubljana. 27. marca.
Na povabilo odličnega našega agrarnega Dravrika in agrarnega komisarja dr. Frana Spiller - Muysa se je zbralo na praznik dne 25. t. m. v Mestnem domu v Ljubljani nad 50 zastopnikov slovenskih srenj iir sosesk. Zborovanja sta se udeležila tudi zastopnik velikega župana ljubljanske oblasti, kmetijski referent Ivo Sancin, zastopnik Kmetijske družbe za Slovenijo kmet. svetnik V. Rohrman in okrajni ekonom Kuret
Po iskrenem pozdravu došlih zastopnikov in udeležencev je imel imenovani gosp. agrarni komisar zanimivo predavanje «0 slovenskih srenjah in soseskah. njih zgodovinskem postanku in gospodarskem pomenu«. tekom katerega ie bistveno izvaial sledeče:
Kakor znano, so stari Slovenl živeli v zadrugah. Taka zadruga je nastala pač na ta način, da so domači sinovi tudi — ko so se poženili — ostali s svojimi rodbinami pri očetu v skupni hiši. Kpialu ie postala ena hiša pretesna, treba je bilo postaviti poleg nje drugo, vedno nove, tako. da ie nastala siednjič iz ene koče cela vas. Vaščani — člani cnc zadruge so imeli skupno premoženje. skupno zemljišče, živino, hišno In gospodarsko orodje. Glavar zadruge ie bil vedno najstarejši mož, imenovan starejšina ali starosta; ta je vodil gospodarstvo. sodil prepire in daroval bogovom.
Nemški zavojevalci (Bavarci tn Franki) so prenesli v naše slovenske kraje tudi svoi starogermanski vaški ustav, ki je bil tedai že na višji stopinji agrarno-prr.vnega razvoia, kajti poznal je že zasebno last glede intenzivno obdelanih zemljišč (vrtov, njiv in travnikov), ki so bila razdeljena na več skupin: v njih je imel vsak vaščan svoj oddelek (delež). Ostala zemljišča (gozd. pašnik, planina) oa so bila skupna last vseh vašča-nov. Z germanskim vaškim ustavom je bila prava staroslovenska zadruga sicer imičena. zadružna misel pa se je ohranila v slovenskih srenjah in soseskah do današnjega dne. Naše srenje in soseske namreč niso nič drugega nego one stare agrarne skupnosti, katerim so pripadala skupno ostala zemljišča (pašniki. gozdi, planine).
Tekom stoletij se je število teh agrarnih skupnosti zelo skrčilo vsled množe-čih se delitev, kl so bile pač potrebne z ozirom na množečo se potrebo po kulturni zemlji. Prosta deljivost posestev, ki smatra zemljo zgolj za trgovsko bla-go. je končno pretrgala tudi ozko vez med domačijo in agrarno skupnostjo (zemljiško zajednico) ter na eni «tranl povečala razkosanost zemljišč, na drugi strani pa povzročila propad skupnih gospodarskih objektov (pašnikov, gozdov. planin). Žal prepozno so spoznali meredaini činitelji. da je bila napačna in kmetijstvu škodljiva zahteva tako-zvanega liberalizma da mora gospodarski in politični prostosti kmeta odgovarjati tudi prostost prometa Z zemljišči. Ce bi se kmetsko ljudstvo instinktivno samo ne bi pomagalo, držeč se kr-čevito svojih starih šeg in svoje zemlje, bi bila slika naših kmetij še žalostnejša. Tako ra so se ohranile kljub vsemu v
Dežne plašče
najboljšega Izdelka in blaga
te od Din 280'— naprej
prodaja tvrdfea Franc Lukič. Pred ikofiio 19.
Najinteresantnej&a tekma pomladanske sezone
Ilirija :
Danes na igrišču Ilirije ob 16. uri. — Tekma ob vsakem vremenu.
Sloveniji še mnoge srenje in soseske, ki tvorijo važne kmetijsko - gospodarske zajednice deloma v oporo in pomoč udeleženim kmetovalcem, deloma zavisi od njih celo kmetijsko obratovanje (pašniki in planine v živinorejskih krajih). Vsled zanemarjenja in preziranja od strani tako zakonodaje kakor uprave so zašle te srenje in soseske v velik nered. Kjer imajo količkaj gospodarskega pomena, treba je tedai ne samo ščititi te starodavne naše agrarne skupnosti marveč jim dati tudi notranji red in organizacijo uprave. To nalogo vrši-io na podiagi modernih agrarnih zakonov naša agramopravna oblastva (komisar in komisra za agrarne operacije).
Nato je razložil sklicatelj različna vprašanja notraniega ustroja in notranje uprave slovenskih sreni in sosesk ter je pozval navzoče zastopnike, da iznesejo svoja mnenja in pravne razmere. Z živim zanimanjem in pravilnim umeva-njem pomena in nalog naš:h srenj in sosesk so se nato oglašali k besedi navzoči zastopniki ter podali obilen materija! za reševame teh vprašanj. V njem se zrcali raznolikost naših slovenskih pokrajin, saj so prihiteli zastopniki iz vinorodnega ljutomerskega okraja, iz poljedelskih in živinorejskih krajev Po-dravja in Posavja. iz prijaznih dolenjskih gričev in iz divne Savinjske doline. a naiiačje je bila zastopana naša zavedna planinska stran — Gorenjska.
Končno je zbor soglasno sklenil, da naj pripravljalni odbor, v katerem so pristaši vseh strank, nadaljuje in dovrši delo za ustanovitev prepotrebne »Zveze slovenskih sreni in sosesk« kot interesne in gospodarske zastopnice teh važnih kmetijskogospodarskih zajednic.
S prisrčno zahvalo za udeležbo in sodelovanje je zaključil nato agrarni komisar dr. Spiller - Muys lepo uspelo zborovanje ter je na nrošnio nekaterih udeležencev, ki so prišli od daleč, povabil iste kljub prazniku v svojo pisarno. da iim poda nekatera zaželjena pojasnila.
Požrtvovalno delo agilnega agrarnega komisarja, ki uspešno deluie na po-liu agrarnega prava, zasluži vse priznanje.	_
Trbove^ska senaracija
(S 3 slikami.)
Med trboveljske zanimivosti spada nedvomno tudi velika električna centrala ob Savi, več sto korakov oddaljeno od separacije trboveljske premogo-kopne družbe. Ta električna centrala sedaj stoji kajti ves obrat v naši kotlini prest-rbuje s svojo električno silo Falska elektrarna. Centra'a tvori danes rezervo za slučai. če bi odpovedala Falska elektrarna. Poslooje so zgradili šele med voino in centrala ima krasne moderne stroje.
Nedaleč proč od električne centrale leži obrat separacije. velika rrtonumen-talna zgradba, zgrajena v letih 1507. do 1910. Tega leta so tudi pričeli z obratom. Ce ie že zunanjost silna po svojem ustroju, je notranjost še veliko bolj Im-pozantna. Pod hribom, kjer nahajamo separacijo, se razprostira takozvani •savski rov«. v katerega se stekajo vsi ostali trboveliski rovi. Iz tega rova vozijo nepretrgoma po ozkotirni železnici vozičke, napohvene s premogom, katere zvračajo v notranjosti separacije v »zvračilce«. kjer se premog avtomatično prerešeta: kosovec in srednji premog pride »suho separaciio«, kocko-vec, orehovec. zdrob 1 in zdrob 2 pa v •pralnico®. Delo opraviiaio Pri tem veliki. zelo komplicirani stroji, o katerih pravijo, da jih celo strokovnjaki občudujejo. Suha separacM^ je v svojem obratu z nosilnimi traki kaj preprosta: ne Pa tako nralnica. katero preskrbuje posebni vodni rezervoar, ki ga polnijo z vodo iz Save. Ko se premog v nje naiprvo «klasira» in potem »sortira«, ga v pritličju snuščaio v železniške vozove. prav tako kakor premor ki ga očistijo v suhi separaciii. Pri nakladaniu oremoga se pos!už'.iie':o delavci »premi-kalnega odra«, s katerim postavljajo
vozove, napolnjene s premogom, na poljubne tire. katerih je več: za Ljubljano, za Maribor, za Zagreb itd. Lokomotivam ie delo po premikalnih odrih zelo olajšano, ker zapeljejo enostavno na tir in potegnejo vozove, namenjene v po-edine smeri, že sestavljene za transoort Tik separacije. v kateri je zanoslenih okoli 600 delavcev, nahamo odpremno napravo za vlake, ki prihaiaio iz Zidanega mosta, katero je vredno omeniti zbog tega, ker izpopolnjuje sliko separacije. Prav tako tudi napravo za pre-skrbovanje lokomotiv s premogom, ki prihajajo iz Ljubljane.
Marko Trifkovic
novi predsednik Nar. skupščine
ki je bil dosedaj podpredsednik vlade in minister za izenačenje zakonov, spada med najuglednejše državnike Jugoslavi-
je. Bil ie opetovano minister ln ministrski predsednik že v stari Srbin, v novi državi pa ie bil član skorai vsake vlade, katere se ie udeležila radikalna stranka Predsednik Trifkovič je mož širokega obzorja in odločne energije, pri tem pa loialen in koncilijanten ter v polni meri zasluži zaupanje na visokem in odgovornosti poinem mestu, ki mu ga je zaupala Narodna skupščina.
Utopljenec v Ljubljanici
Ljubltan* 28. tv—n*.
Včeraj okrog poldne so šolski otroci onazili v strugi Luiblianice ob de*"i strani Cankarjevega nabrežia nod vodno gladino truplo utonliene* ki ie ležalo na obrazu, »•»♦*WHeno ob skali. Takrat je prišel r*»"«o mimo knjigoveški mojster g. Jakooič. čigar podjetje se nahaia v obližju in je obvestil takoj stražnika. Na mestu so se zbrale velike množice radovednega občinstva, ker se slučaj, da bi sredi mes#- potegnili iz Ljubljanice mrliča, ni pripetil že desetletja. Takoj po obveščeniu je prišel tudi policijski zdravnik dr. Avramovič.
čigar poziv je prihitpl* nato požarna bramba z avtomobilom. S pomočjo lestev in vrvi so s"r*vili truolo na obrežje. Mrtvec ie moškeea sooh in okrog 40 let star. Po iT,'avi zdn^-i je moralo ležati truolo že nad tri tedne v vodi. Obraz je bil namreč močno ponačen in pokrit z »""»no vodno	V ob'pki
so našli majhno ucniato dennrnico ter žepno zrcalo. T"*"'o so naložili v »zeleni voz« in je odpeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Identiteta mrtveca še ni dognnna. Prvotno se je mislilo, da bi bil morda to izginuli hlapec trgovca Zor-mana na Starem trm. ki je nedavno ostavil svojega "osnodaria in iziavil. da bo skočil v vodo. Izkazalo se ie. da je bil dotični 1 N^ec 72 let star. dočim je utonliencu samo okr^e 40 let.
Kolesa
J. Gerec
155-a
kunite naiceneje in na bolje pri tvrdkl
Pat*^* L'ublianske kredi>nr b»nke In Gosposv-etska c 14. Vs( ifali, opremo In pneumatika na zalogi.
Nesrečna ljubezen male Stanke
Citamo v hrvatskih novinah nastopno 2a» lostncveselo zgodbo o nesrečni ljubezni male Stanke: V neki sušaški obitelji je tri dni vse obupano. V hiši vse narobe, nihče ne jč, nihče ne pije; vse v hiši plače, plače za nečem izgubljenim, kar se nikoli več ne povrne. Edino sobica osemnajstlctne kras« ne domače hčerice Stanke je v najpopolnej« šem redu. Toda Stanke že tri dni ni več v hiši Odšla je. Tri dni ni sledu ne glasu o njej. Tretji dan prinese pismonoš* nesreč« nim roditeljem nastopno pismo:
»Ljubljeni mojil Ko prejmete to pismo, Vašega ljubčka — male Stanke — ne bo več med živimi Ko bodo te moje vrstice pred Vašimi očmi, bom jaz že hladno trup« Io. Nc vprašujte, zakaj... ne grajajte me.. ne, to Vas prosim in rotim. Moja bol v tem trenutku je velika, neizmerna, a bila bi po« jačana do paroksizma, ako bi na to morala odgovoriti
Vendar Vam nočem ničesar tajiti Glo» boko sem ljubila fanta, ki je zadnji čas z brutalno gesto pljunil na mojo sveto Ijubav. Vendar se mse vzdržala in edino pred njim sem jokala. On sc mi je smejal. Moje solze, ki niso bile one navadne — kakor možje pravijo — ženske solze, so bile vzrok, d« se mi je ta človek uprav demonično roga!. 2a« lil me je... strašno... a tudi to sem mu oprostila, ker ga ljubim. V tem trenutku p« nimam več ljubezni za nič n* svetu. NIČ me ne veseli to življenje je tako strašno. Od vsega mi je ostala le bridka Saša bole« sti in trpljenja. Izpila sem jo do dn«. Zdaj jc moje srce topo. Vem, da Vam, sladki m o. ji povzročam nezasluženo tugo; vse to vem, toda moj sklep je trden in ne popustim več. Sklenila sem, da cev samokresa naslonim na svoje srce, kl je nehalo čutiti, Id je hladno, ki Je polno teme. V mojem »rcu ni niti drobnega žarka ntde in zato... moji ljubljeni nsjmflejSi... oprostite.
Oprostite svoji mali Stanki tvoji edinki, ki ste jo blazno ljubili in Id Va« zdaj tako zavratno ranjuje. Zbogom... Vaia nesreč« na Stanka.«
Komaj so se v hiši znašli po prvem obup. nem presenečenju, ae Je oče zavedel da ne sme zamuditi niti minute. V omarici re» ni bilo več samokresa. Oče Je alarmiral vse in vsakogar, toda za malo Stanko nI bilo sledu.
Minili so trije obupni dnevi tug« je ako ro že začela pojenjavati v resignaciji za izgubljeno Stanko. Pa slučajno gre služki. nja na podstrešje In najde — Stanko, živo in zdravo Stanko, plakajočo ob stari mizici. V hiši je bilo znova vse v neredu, ampak od veselja... Stariši niso Stanke ničesar izpra« Sevali vse so ji oprostili ker v ostalem tudi njena »nesrečna ljubezen« ni bila ravno ta. ko nesrečna, brez skrbi za kake hude po. sledice. Pač naivna, otroška igračka, Id ne pušča sledu ...
Ko so malo Stanko mimogrede le vprašali zastran »trdega sklepa«, je pojasnila: »Res sem se hotela ustreliti toda samokres ml ni funkcijoniral. Ko pa sem hotel« v vodo, ml Jc zmanjkalo volje!!... Kakopak, samokre. si so za male nesrečne zaljubljenke vendar le preveč komplicirane stvarice, in vod« Je sedaj le še prehladna.
Dopisi
ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Nedeljska vprizoritev Finžgarjeve dr«tne »Razvalina življenja« je bila zadovoljiva. Najboljša je bila Mic« (s. Kregarjeva), Tona (s. Prestor« jeva) klepetavo fn živo kmečko dekle. Lcnč« ka (Mauričeva) je bila sicer dobrs, le v pri« povedovanju je še vedno preveč monoto« na. Martin (režiser Bitenc) v izvajviiu ne. prekosljiv. Scenerij« lep« in prijema. Med obiskovalci smo pogrešali nekatere tukaj, šnje narodnjake, ki naše prireditve dosled. no bojkotirajo. Naslednja igra bo ruska drama »Spavaj moja deklica«. — Za pre. teklo sredo napovedano predavanje o »rs. dio.te!efoniji» je bilo vsled nastalega nefrk« ta na aparatu tik pred večerom brzojavno odpovedano in se tako objava ni mogla iz« vesti pravočasno, kar naj n«m ccnj. občin« stvo oprosti.
Trboveouca seoaraciia: Pogled na celotno separacijo.
če ne verjamete, da eden p* nogavic s žigom ln znamka (rdečo, modro ali zlato)
„kliu6"
traja kakor Štirje pari drugih; Zato kupite eden par In prt* pričajte te. Dublvajo se « prodajalnah. ta-s y
LJUBNO NA GORENJSKEM. S čim hi te danes tolažili, ko gledamo občo propast SLS? Kje so tisti zlati gradovi kje številne ječe za »OrJuncc«? Kako smo stali nasproti usodnega dne; vr«t« nebeška so sipala črne trume na bojišče, da Izvojujcmo boj za sve, to stv«r — tigrovanje. V kotih smo imet pripravljene trobojnice zmagoslavja. Res usodni dan, toda danes »prah in pepel«. Nj k«r preveč žalosti, ker to škodi, ne pomaga nič. Zerjov ne bo uvedel legitimacij, ker st drugače poznamo in ustanovili tudi ne ho< mo raznih krščanskih šol, za katere bi rabili »petice«. Rabili pa žalibog tudi nc botro izveščkov za prevažanje volilcev, ker ti si, mi radi pridejo. Da bo kaj dela in zaslužka, rabi lastnik »ringclšpila« poganjače mesto »fijakerjev*.
JESENICE. Sokolsko društvo n« Jeseni. c«h priredi dne 5. iprlla ob 15. uri v svoji telovadnici v osnovni Joli n« Jesenicah poč vodstvom kapelnik« g. Ribole koncert s popolnoma novim Izbranim sporedom. Prvi del programa tvira godb« na pihala, dru^i del orkester. Zunanji gostje imajo ugodne že lezniške zveze. Program bo nudil obi!o umetniških užitkov
JESENICE. Sokolsko gledališče Korošh Bela.Javomik priredi danes, dne 29. t m v prid zgradbe Sokolskega dom« n« Jeseni, c« h Spicarjcvo simbolično sokolsko igro »Triglav* v 4. dejanjih i godbo, plesom, petjem ln telovadnimi točkami.
ROVTE PRI LOGATCU. Tudi pri nu so se začele polagoma odpirati oči celo ne. katerim prej zagrizenim klerikalcem. Upsti pa je, da bo ljudstvo sčasoma obrnilo hrbe: svojim bcd«stim zapeljhrcera. Hudo je pei Rovt«rjem, d« imajo ea župan« pr«v prist. neg« klerikalnega podrepnik«, ki *e na vw pretege trudi, da bi preprečil zgradbo revi šole, k«r bi bilo z« Rovte načelnega por.-.c. na, 2upan, ki ima v svojem programu ft-ez. vettno tn neumno mržnjo do šole in zli?*: še do učiteljstvo, ne spsda na župenski sto lecl Skrb za Solo in skrb za kulturno iz> obrazbo domečega prebiv«lstv« mor« imeti vsak župan na prvem mestu. SIcer pa, kakor slišimo, vtika svo) noa v občinske posle tu. di daleč okoli znani klerikalni prtgaujič Mlšnik, ki hoče vse povsod realizirati »Do* mol ju bo ve« paganske nauke.
RAKEK. Šolska mladina na Rakeku vpri. zori pod vodstvom svojega učiteljstva in « sodelovanjem rakovških deklet, pod ved. stom g. Cesarja in gdč. Zdenke Gornikovc pri klavirju — mladinsko igro: J. Ribičič: »V kraljestvu palčkov«. Predstava se bo vršila v dvorani »Izobraževalnega društva na Rakeku« ln sicer: 4. »prila ob P 30 le za odrasle: 5. »pril« ob 15. za odrasle ln mladi« no ter 19. »pril« ob 14.30 z« okoli f insko d;« co. Ker vlad« za prireditev veliko zanima« nje, se vabijo posebno okoličanski posest« nlkl da si pismeno ali ustmeno rezervirajo vstopnice pri šolske mupraviteljstvn na Ra. keku.
SLOVENJGRADEC. Pri nas Imamo uči. telj«, ki je sicer agilen, a vse svoje delo pobarva prav komunistično rdeče. Sedaj ga samo opozarjamo in upamo, da je to pri njem mladostna prenapetost, a v bodoče bi ga morali priporočiti oblasti, da bi ga dal« hladit N«) pomni da ni v Moskvi ampak v naprednem slovenskem in obmej nem mestu Slovenjgradcu.
LAŠKO. Dopisniki »Slov. Gospodarj« postajajo vedno agresivnejši Pričakovali smo, da jih bo poraz pri zadnjih volitvah streznil, pa se je zgodilo nasprotno. Od vo litev do volitev jih bolj nabijemo. da k skrivajo kot plašni ježki po mračnih kotih in jih obvlada delirij. ki jih spravlja v sreč. no duševno zmoto, da so zopet izvojevali »sijajno zmago«. Imenitni govorniški sorod' nik našega nagrobnega govornik« je insce« niral na pepclnično sredo slavnostni pc greb puata. Kakor vsako leto. je tudi letos izborno posnema! svojega pogrebnega, go> vorniškega sorodnika, da je ta, kakor že večkrat, od jeze pokal in se ie smejala vsa publika od blizu in daleč. Pa kar g. dekan tako sovraži, se g. dopisniku «S!ov. Gospo« darja« zelo dopade. Ne vem, kako se bosts sporazumela gg. dopisnik in dekan in ni njih pristaš, vodja pustovega pogreba. To je njih stvar. Tam blizu sreskega poglavar« stva se je pričela dopisovalska agilnost iz Laškega, pa bo hitro ponehala, ko si bodo prizadeti sami poiskali odpomoči. — Se eno važno okolnost moramo ugotoviti: naš g. Z. je prijadral v vrste dopisnikov »Slov. Gc s podarja«. Ali trpi mož res, kakor se trdi, na maniji spreminjanja svoje politične bar« ve? — »Slov. Gospodar« napoveduje v do« pisu iz Laškega »strahovito maščevanje naJ od Bclgrada podkupljenimi izdajalskimi du« šami». Gg. klerikalci kako ste smešni v grozilni pozi, smešni tembolj, ko je Vaše govorjenje in hotenje v Beogradu in Ne« rodni skupščini čisto drugačno, kot p« Vs> ie nastopanje v domovini v «Sl"v. Gospr« darju«. In če Ce g- dopisnik proglašat neke« ga svojega odličnega in obenem poštenega •omišljenika v Laškem. k«ko on mi.sii o t»k:h grdih napadih, mu bo odgovoril z menoj vred: Sramuj tel
Rodbinam
toplo tvetulemo, da ti z* velikonočne praznike kupijo izredno lepe mo^e obleke, d mske kostume in otroške oblekce pri tvrdkl
Franc Lukič, Pred škofijo 19.
Čudili aa baate nizkim aanaml
Domače vesti
Ecclesia Militans
N'a obalah Ljubljanice se gnete vse črno ljudi. V vodi leži truplo. Rešilni voz. oddelek požarne straže, lestve, policija, zdravniki. Za sličen in manjši slučaj se nagnete množica tudi drugod. Na praškem Vaclavaku. enem največjih mestnih trgov v srednji Evropi, se je nekoč radi padlega kon.ia nagnetlo toliko radovednežev, da se je na dveh progah tramvaj ustavii za celo uro. Ni-kier pa še nisem ob" tako žalostnem pogledu na starca, borno oblečenega, ležečega v kaluži in nihajočega v leno tekoči vodi. slišal iz množice toliko surovih. bresrčnih opazk, kakor včeraj. Videl sem slične prizore v Beogradu. Trstu. Pragi, na Dunaju, v Zagrebu pod savskim mostom. — povsodi sem slišal dostojne onazke, izjave sočutja, ali vsaj pol banalne, po! filozofske, okorne besede. ki so skrile zadrego ali vsaj malomarnost Včeraj pa, — mene je bilo sram za druge, in pomislil sem, koliKo bi tu bilo polja za karitativno in za prosvetno delo. koliko je tu zanemarjene dolžnosti, ki bi jo morali vršiti oni. ki imajo poklic, buditi ljubezen, pa sejeio sovraštvo, tulijo ko derviši. hujskajo na boj in udar in so izkratka ecclesia militans. tačas ko se njih «ovčice» spreminjalo v volkove. —
Druga množica, manjša, dva dni preje. Ta se smeej na vse grlo. Pred »Slo-venčevo» desko leži vol. padel je. morda iz slabosti ali iz drugega vzroka. Izbuljeno gleda na tablo, kjer ie prilepljen zadnji »Slovenec«. »Evo. Smodejev parlamentarni govor čita!» pravi pasant »Saj zanj je!» odgovarja drugi. »Zato mu je pa slabo!« dostavlja tretji. »Ne, bo že radi česa drugega,« ugovarja četrti. »Slovenčevi« voli so vsega vajeni, vse preneso. celo ta govor!«
Smodej ie sploh postal popularen. Ko-basica mu je rekel, da je »šimi - pop«, in po Beogradu že gre popevka: »Pa da »šimi« ne bi bio doseti se Smodej jadu, od juče se nije brio, kažu od sad pušta bradu. A več zna se. priča kaže: »Pop sa bradom da ne laže!«
E. da bi raje šli in učili vse narode ljubezni, ne sovraštva! Pa kdo bo potem ime! mandate, liste, govore, kdo bo huj-skal, če ne ecclesia militans?
M. A. C.
•	Imenovanja v vojski Za drviztjske ge-fieraie so imenovani brigadni general Dra-gtdjub Lazar evič, Čedomtr Jovakovič. MlH-voj Dirrritrijevfč bi pehotni polkovnik Jovfca Jovičrč. Podporočnik Pran MalgaJ je imenovan za administrativnega poročnika ekonomske stroke, v vojni mornarici pa poročnik fregate Jerko Kačič za poročnika bojnega broda 2. razreda.
•	Imenovanja v državni služb). V državni službi so imenovani: dr. Ivan Gostiša za okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Novomesto; dr. Mark) Dnmasiič za zdravnika-pripravraka. v splošni bolnici v Ljubljani; Amtots Lah za pisarniškega po-mofinfka pri okrajnem sodišču v Brežicah; Josip Grzetfč za shtgo pri okrajnem so<fi-šču v Marenbergu. Za jetniške pašnike so -imenovani: pri dežefoem sodišču v Ljubljani Leopold Žori, kovinski strugar v Ljubljani; Ivan Berčič, ključavničar v Mostah, tn Iv. Možna kamnosek v Ljubljani, pri okrožnem sodišču v Mariboru pa Edvard Rokovnik v Mariboru; Franc Brišrrtik, ekonom na Vranskem, fes Maks Kušar, mehanik v Selu pri Mostah.
•	Ostavko na državno službo je podal sanitetni poročnjk dr. Rudolf Zaletel, v aktivno službo pa je zopet sprejet RatfivoJ Fink, poročnik fregate v rezervi. Upokojen je ža-ndarmerijski kapitan Anton Petelin.
•	Smrtna kosa. Včeraj zjutraj je umrla v Ljubljani gospa Marija T e k a v č i č, roj. Nigrm, soproga prokurista tvrdke J. C. Mayer, g. Karla Tekavčiča. Pokojnlca je bila sestra znamenite slovenske odrske umetnice, Vele Nigrinove, kl je pokopana v Beogradu. Sama iz ugledne narodne rodbine je tudi svoje otroke vzgojila v strogo narodnem duhu. Bila je vzorna mati in ljubezniva dama, ki je vžlvala velik ugled Pogreb se bo vršil v ponedeljek, ob 4. popoldne iz Kongresnega trga št. 15. na pokopališče k Sv. Križu. — V Mariboru je umrl znani veletrgovec na Alesandrovl cesti, Joahmi T u r a d. Umrli je prišel nekako pred 40 leti iz Moravske tn si je zgradil v Mariboru sčasoma eno najlepših trgovin z galanterijskim blagom. NacijortaVno se ni izpostavljal, ampak se je posvetil le svoji trgovini. Pogreb se bo vršil v torek, ob 3. dop. Bia« jima spomin, žalujočim naše so-žalje!
•	Smrt prvaka osješke drame. V Osjeku j • predvčerajšnjim umrl prvak tamkajšnje drame Mifivoj Barbarič v starosti 64 let. Barbarič je bH svoječasno ponos zagrebške m beograjske drame.
•	Nova bolnica v Črnigorl. Vsled posredovanja narodnega poslanca Miiutina Tomi ča je ministrstvo za narodno zdravje do-volflo znesek 1,200.000 dinarjev kot prispevek za okrožne boVnice v Nikšiču. Bolnica se zgradi na stavbišču, kjer je stala nekdaj bohrica knegšnje Zorke. Z gradr.jo se prične že letošnjo pomlad.
•	Vojaški taril za orožnlške pošHike. Prometno ministrstvo je Izdalo naredbo, da je smatrati vse orožniške pošiljke po železnicah kot vojaške in se računa vozartea odslej samo po vojaškem tarifu.
* Orožniški upokojenci, Prejeli smo: Orožni ški upokojenci, ki smo upokojeni po zakonu z dne 2S. aprila i922 in prejemamo svoje prejemke pri orožniških poveljstvih, še do dattes ne dobivamo draginjskih doklad, kj so določene v uredbi za upokojence, ki je Izšla v jesemj preteklega leta, dočim jih vsi drugi upokojenci že davno prejemajo. Kakor smo doznaii iz pozitivnega vira, tri ta nas v budžetu nobene postavke, čeprav
Barone blazinice
za Bota, Bllckensderfer, Ultima Som, Sfar In Yo8t pisalni stroj.
Franc Bar, LJabliana,
Cankarloro nabrežje 8._t^.
nas je okoli 900. Neverjetno je tudi, zakaj se nam ne izplačuje dragvnjska doklada za otroke, ki so dovršili 16 leto starosti, tudi ii obiskujejo srednje ali ljudske šole. -Pričakujemo od naših poslancev, da se bodo zavzeH za nas sedaj, ko se bo razpravljajo o proračunskih dvanajstšnah.
*	Aeroplanska nezgoda v Novem Sada. Na novosadskem aerodronu se je pripetila v četrtek zvečer nezgoda, k3 pa na srečo ni zahtevala človeških žrtev. Dva vojaška aeroplana sta v višžrti 200 metrov trčila skupaj ter padla na tla, kjer sta se popolnoma razbila. Pilota sta padla na kup slame ter sta prošia brez težje poškodbe.
*	Monstranca med kamenjem. Seljak Iv. Kozina iz Vrbka v zagrebški okolici ie prošli četrtek nakladal gramoz na savskem obrežju. Nenadoma se mu te sekaj zasvetite. Nalete! je na zagonetno najdbo. Med kamenjem, k! je pripravljeno za regulacijska dela, je našel tepo zlato monštranco z žlahtnim! kamenčki. Monštranco je oddal zagrebški policiji. Brez-dvoma je kak tat zakopal ukradeno monštranco, ki je vsled poplave prišla na površje.
*	Ljubljanski odsek društva učiteljev meščanskih šol je zboroval včeraj v risalnici šentjakobske meščanske šole. Zborovanja se je ndeležiio 65 učiteljev in se je pretresal osnutek zakona za meščanske šole. Potrebne izpremembe so bile sprejete z veliko večino in so zborovale; zadovoljni z uspehom, Kot delegata za zborovanje v Ormožu, ki bo 2. aprila, je določil zbor ravnatelja g. Lajovica in g. Primožiča šn Jima daj potrebna navodila in pooblastilo. Med slučajnostmi so bile sprejete resolucije, ki poživljajo šolsko oblast, naj varuje stalnost ter upošteva § 180 čin zakona, ki pravi, da nosi stroške zdravniške komisije tisti, ki je komisijo zahteval, to je ona sama, in da se takoj uveljavijo tudi za meščanske šole 40 minutne šolske ure. Sprejet je bil dalje predlog, s katerim zbor obžaluje nestvarno kritiko Pirčevega ^Zemljepisja«, ki je bila po zadnjem zborovanju iznešena v javnost, ki pa ni povdarila tudi dobrih strani knjige, ki >o rabijo šole z največjim uspehom ir. so pisatelju dolžne zanjo Irvalo. Odsek upa, da je tako storjeno krivico popravil in dal zaslužnemu šolniku polno zadoščenje.
*	Zborovanje Zveze gostllnlčarsklh zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino. Dne 26. t. m. se je vršilo v Celju zborovanje Zveze gostrhtičarskHi zadrug ob udeležbi velikega števila delegatov posameznih zadrug. Predsednik g. Jos. Majcftč je razložil pomen zborovanja in poročal zlasti o za gostftmčarski stan škodljivem kartelu pivovarn, katere so cene piva ne-jpravičetto zvišale na tako višino, da je ista popolnoma nevzdržna. Iz celokupne debate se je razvideto. ua so vsi gostilničarji stožni v tem, da je » eba nemudoma pod-vzeti potrebne korake pri merodajrrih faktorjih proti skrajno škodljivemu kartelu. Tozadevni sklepi se pošljejo m-Mstrsivu trgovine in industrije v Beogradu, ki se naproša, da izda potrebne naredbe proti navijanju cen pivu, kartele razveljavi, aii pa stavi pod trajno nadzorstvo. V slučaju da bi bili ti koraki brezuspešni, si gostilničarji Pripravljeni seči po samopomoč; ter odkloniti vsako razpečavanje piva karteliranih pivo-varen. Razpravljalo se je tudi o raznih drugih predlogih, kakor o policijski uri, to-vornini, trošarini in o povzdigi tujskega prometa v Sloveniji, ki so bili soglasno »prejeti. Po triurnem zborovanju je predsednik zključil zanimivo zborovanje s pozivom na s!ož.ivo delo vseh gostilničarjev. Zborovanje ;e pokazalo, kako potrebna je Zveza ta da je le v slogi moč in pot do končnega uspeha.
*	Bonus bivšim vojakom Zedinjenih držav. V smislu obvesčla zagrebškega ameriškega konzulata se imajo vsa vprašanja-glede bonusa poslati na amerikansktga vojnega atašeja v BeogTudu, Krur.ska ulica 64, ki razpolaga s potrebnimi tiskovinami trs daje v tej zadev: potrebne informacije.
*	Tudi Ptnj se giblje. Najhujše protislovensko sredstvo so bile pred vojno v Avstriji požarne hrambe. Zato te postojanke tudi danes tako krčevito drže Nemci v svojih rokah. Nedavno je mariborska požarna bratnba sicer sprejela slovensko komando. toda nobenega Slovenca v odbor. Minuto nedeljo je imela občni zbor ptujska požarna bratnba, ki je tudi soglasno sprejela slovenski poveljevakvi jezik, a v odbor so bit voljeni sami zagrizeni Nemci, znani izza zadnjih volitev kot rta primer: Johan Steudte, tians Steudte iun„ Fran z Kukowetz Valerian Spruschšia, Ernst Dasch, Johann Omuletz. Jakob Kolaritsch, Michael Satr.u-ds, Otrnar Scheuchenbauer, dr. Blatike in Ernst Danrisch. Duh Nemške požarne hrambe se torej klub slovenskemu povelievaltre-ma jeziku ne bo spremenil. Sicer pa bedo Slovenci prej ali slej tudi ta sršerria gnezda razgnali in v bodoče sam! odločali.
*	Svarimo. V zadnjem času se pomož;ri organ klerikalne stranke zaletu je z nesramnimi klevetami v napredne ljudi. Ml na napade tega zakotnega lističa, ki vegetira le od milosti klerikalcev, princip«jehto ne od-
SCino Ideal.
1595-a
Hitite, da pridete na vrsto.
Na mnogostransko željo »e podaljša prodaja manufakturnega Hsga pri podrutnlci , OblaCU-niče" aa Dana|tkt cisti it 29
nenrekCcna samo le za mesec april
Nato se podružnica opusti In ne bo mogoče več kupiti	1633-e
po znatno znižanih cenah.
Obenem se priporoča, da si ogledate bogato in krasno zaloeo pri centrali »Obutllnlce** aa Mlkloi;tarl cesti «1. 7.
Žimnice
matrace, posteljne mreže, železne postelje zložljive, otomar.e, divane in tapetniške izdelke tzdslnje najceneje
Rudolf Rsfiousn, topemiK,
Krekov trg štev. 7.
(Poleg Mestnega doma)

Pozor! Moški in ženske.
Hako se lovilo moški
Od pondeilka do vitevftl srede.
govarjamo. Našo polemiko s klerikalci opravljamo direktno in se za libele, kl jih oni izdajajo pod firmo »neodvisnih« glasil ne brigamo. Ker pa kot izdajatelj ljubljanskega filijalnega organa SLS fungira g. dr. J. Hacin, pozivamo tega gospoda osebno da takoj ustavi nesramno klevetniško kampanjo proti naprednjakom ker bodemo sicer njega smatrali za osebno odgovornega in se po tem tudi ravnali. Capito, g. Hacin?
*	»Amadis« je naslov krasne sa romana, kl je začel v tedenskih snopičih po 16 strani izhajati v Ljubljana. Prevod iz portugalščine jc z rroistersko spretnostjo oskrbe! naš znani književnik in prevajalec dr. A. Debeljak. Snopič stane 3 Din. Na to znamenito delo opominjamo vse naše Btatelje.
*	Pri mnogih težkočab ženskega spola povzroči prirodna grenčSca »Franz-Josef^ najboljšo olajšavo. Spričevala klinik za bolne ženske spričuiejo, da se rabi staropreiz-kušena g renči ca »Franz-Josefi z izvrstnim uspehom. Dobiva, se v vseh lekarnah ir. drožerijah.
*	Poskusen samomor sina pok. ministra Stojanovlča. V petek popoldne je pr! elektrarni v Beogradu skočil v Donavo sin pok. znanega našega finančnega ministra, Koste Stojanovi^a, jurist Milan. Napol mrtvega so ga delavci potegni!! iz valov, nakar so ga z umetnim dihanjem spravili zopet k zavesti. Stojancvič trpi na epilepsijt in rier-vozr.osti in se doireteva. da jc izvršil svoj čin najbrže v trenutni zmedenosti
* Krvav pretep v S!o\. goricah. V Slovenskih goricah so se na praznik 25. t. m. krvavo srepii pri Sv. Rupertu. Med pretepom je dobil 45 letni posestnik Sekonja z motiko težke udarce, ki so mu jzbihi levo oko. V obupnem stanju so ga prepeljali v mariborsko bolnico.
*	Samomor mladega častnika. V Valjevu se Je te dni ustrelil nodporodirik Mihajlo Kosmič, ansolviran filoz-of. rodom iz Roga-tice v Bosni. Samomor je izvršil v hdpri zmedenosti. Pokojtrfc je v svetovni vojni mnogo pretrpel. Avstrijci so njegove družino internira!;, njegovega starega očeta pa obesili, kjer je bil zaveden Srb. Kosovič je pustit pismo za svojo ženo. v katerem je zagotavlja, da ponese ljubezen do nje še onkraj groba.
*	Samomor štndentke filozofije. Na cesti od Pantovčaka na Goltak v zagrebški okolici so našli predvčerajšn^tn truplo študentke filozofije Štefanije Tomerlin. Komisija je ugotovila, da je Štefanija izvršila samomor. Pognala si je Iz revolverja dve krogK v glavo. Vzrok: nesrečna ljubezen.
9
Guillotine'
je film kakršnega Še ni-te videli In pride v
Kino «LJUBLJANSKI DVOR»
Iz Ljubljane
u— Izid volitev prisednlkov obrtnega In prizlvnega sodišča v Ljubljani. »Uradni list. ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 31. številki izid nadomestnih volitev prisednlkov in namestnikov obrtnega sodišča v Ljubljani ln prisednlkov prizlvnega sodišča
u— Nove ulične ln hišno table. V zadnjih letih so b;!e v Ljubljani preimenovane številne ulice, ki pa so doslej obdržale še stare napise. V zadnjih dneh so nekatere preimenovane ulice že dobile nove table; da novega leta pa jih dobe tudi vse nove ulice In ceste v mestu tn ob periferiji.
u— Zglasilni urad revidira priiave H odjave. Policijska direkcija v Ljubljani bo od prihodnjega tedna naprej rev!dirala pravilno prijavo ln odjavo prebivalstva ter bo v to svrho poslala svoje organe po posameznih stanovanjih. Prebivalci so zavezani, da navedejo revizijskim organom vse za vpis v hišne pole in stanovanjske !!ste potrebne podatke.
u— Najden utopljenec. Sredi meseca februarja je od svojega mojstra v Ljubljani pobegnil tapetniški vajenec Aleksander Mo-ravec. Vsa poizvedovanla po njem so ostala brez uspeha. Sedaj so našli Moravčevo truplo na produ pri Fužinah.
u— Umrli v Ljubljani. Zadnia dva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni f lučaji: Marija Kalar, zasebnica64 let. — Elizabeta Primožič. zasebn:ca, 53 let. — Ivana Klemene, rejenka, 3 leta in pol. — Ana Gnezda, bivša hotelirka. 85 let. — Ivan rovnlc, ključavničar, 25 let. — Karolina Vasle, posestnica, 74 let. — Stanko Lahajnar, posestnikov sin. 26 mesecev.
Najtepia knjiins novost je portngslslil
rosn^a
- &MADIS -
kl je v dr. A. Drbeljakr.vem prevodu začel v 'eden^kih snopičih no 16. str. \elike o -ni- rke izhajati v Ljub!;ani. lntere-Ttom ga na že'jo reš!;e ra ogled	1648-a
Zaloiba V1GBED, Lrcb!fana,
ikolia nlica itev. 8.. I. aadstr.
Z „ilerson11-kremo
dosežete trajen blesk obutve, ki se tadt v mokroU ne spremeni.	89-a
n— Jclačlnovl novi poIzkusL K tej notici smo prejeli sledeči dopis: Velecenjeni gospod urednik! Usojam si Vas prav uljudno zaprositi, da blagovolite popraviti nek0 netočnost, ki se nahaja v Vašem članku z dne 20. marca glede dogodka, za katerega so se zanimali kupčijski krogi tega mesta, to je glede pobiranja podpisov za sklicanje občnega zbora gremija trgovcev. V tem članku veže se moje Ime z onim gospoda A. Lampreta, ki se ga označuje kot mojega družabnika In pristaša SLS-stranke. Gnspod A. Lampret Je s:cer moj dober prijatelj, toda nikak moj družabnik; na drugi strani pa če sem se tudi udeležil pri priliki povsem trgovskega značaja, obžalujem, da se je tej udeležbi pripisoval kakršn kolislbodi politični značaj. Tujec sem v tej zemlji, v kateri uživam Iskreno in srčno gostoljubnost; že vsled tega Je moja dolžnost, da zavzemam v političnih vprašani:h absolutno nev-tralfteto. Ne morem tedaj tudi dopuščati mnenja, Izvlrajočega iz kake pomotne domneve, da so moji trgovski posli v kakršnikoli si bodi zvezi s političnim živlienlem tega mesta. Sklicujoč se na Vašo ljubeznivost, velecenjeni gospod urednik. Vas prosim itd. — V Ljubljani, 27. marca 1925. — E. Malhape.
u— Nabavl-alna zadrega državnih nameščencev v LJubljani vabi vse svoje člane na sestanek dne 1. aprila ob 20. uri v salonu pr| Mraku na Rimski cesti v Ljubljani. Namen sestanka so informacije o s anju zadruge in nasveti in predlogi, k; bi o'rjšsli mirni in hitri potek občnega zbora, ki bo 3. aprila ob pol 9. uri dopoldne v Mestnem domu.. — Predsedstva
u— O. Z. Javnih nameščencev in upokojencev ima nujno sejo širšega odbora v torek dne 31. marca ob 20. uri pri »Mraku«. Dnevni red: Skupščina Gl. Saveza. občni zbor O. Z. in »Naš Glas«. Vsi* Predsedstvo.
u— Kolo Jugoslovensko Vter ima v pondeljek ob 16. uri izredno odborovo sejo. Udeležba odbornlc dolžnost	656
u— Parna kopel za dame je vsak torek od 8. do 17. in petek od po! 14. do 17. ure odprta. — Uprava kopališča v hotelu »Slon«.	652
u— .Mestna ljudska kopel v Ko'odvorskl ulici bo radi snaženja od pondelika do srede. to ie 30.. 31. marca in I. aprila zaprta u— Udeleženci triglavanske nro lave Iz Ljubljane, ki si žeie nabaviti sliko s proslave (45 Din), naj javijo točen naslov odboru J. a. d. 'Triglav« v Ljubljani, Kolodvorska 22. Reflektanti izven Ljubljane naj blagovolijo naročiti sliko naravnost pri fotografu g. Vlašiču v Mariboru.	665 0_ Občni zbor I. slov. tam. drrštva »Krim* se bo vrši! dne 4. aprila ob 20. uri v gostilni g. L. Breskvaria. Velika čolnarska ulica 17. 660 u— Na koncerta slov. pevskega društva Krakovo - Trnovo, ki bo v petek dne 3. aprila ob 8. uri zvečer v dvorani Fiiharmonične družbe, se bodo med drugimi odličnLnr sklad bami prvič Izvajale nekatere novejše skladbe E. Adamiča. Pr! koncertu bo sodeloval tudi operni pevec g. S. Banovec, katereca bo spremljal na klavirju g. H. Sve'el. 659 u— Gledališko npravo uljudno naprošamo, da ponovi v abonementu letošnji noviteti »Veronika Deseniška« in po možnosti »Cvrano de Bergerac. — Abonenri.
u— Ohčnl zbor društva »Skrb za mladino« za okraja Št. Peter in Poljane, v Ljubljani se vrši dne 31. marca ob S. uri zvečer v šoli na Ledini.
u— Promenadn! koncert muzike Dravske divizijske oblasti se vrši dane* ob II. uri dopoldne v Zvezdi. Spored: 1.) Mozart: Uvertura k operi »Don ,Iu?n»; 2.) Zale: Fantaz'ja iz opere .Nikola Šubič ZrinJskU; 3.) Čajkovski: «Romanca»: 4.) Pahor: »Su-ita». venec šaljivih In veselih narodnih pesmi (se Izvaja prvič).
a— Polleliske prijave. Od petka na s~bo-to so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvin', I prestopek kaljenja nočnega miru, 11 prestopkov cestnega Dollciiskeca reda 1 prestopek prekoračenja policijske ure in 1 prestr«pek poneverbe. Aretaciji sta se izvršili 2 in sicer obe radi beračenja.
u— Zajci In kokoši, kl so menjale lastnl-Va. V jutru 27. marca ie opazil posestnik na Kavškovi cesti 30. Josip R^jnar, da se je tekom noči splazil na dvorišče n-znan nzmovič in mu odnesel iz kurnika 7 kokoši ter petelina v vrednosti 350 Din. Tat Je obiskal rudi dvorišče hi^e št 186 na Kavškovi cesti, odprl h'ev ter odnesel že;ezn'-tkemu prenvkačii Rtido'fu Ograjenšku tr" zajce v vrednosti 200 Din.
u— Vlom v podstrešje. V noči na četrtek Je vlomil nen^znan lopov v oodstreš-je Egidija Čepelnika v Zapužah poleg Dra-velj in odnesel 2 šunki. 2 plečeti. 4 hrbtenice ter 5 svhiii klobas v vrednosti 750 D:tt Poizvedovanja za storilcem od s"rani šišenske policijske stražnice so os-ala doklej brezuspešna. Snmi se. da je tatvino izvršil kak cestni potepač.
u_ lisnjata Ilstn ca z raznimi dokumenti in 4CK> Din je bila izgubljena pred praznikom med potjo od Radeckega ceste do začetka Prlvoza. Najditelj denar lahko obdrži, reflektira se samo na izgubljene dokumente, ki so za lastnika velike važnostL
= Re kini ■
nrei blaga za moško obleko, dokler si ne ogte-daš Specialno zalogo češkega in angleškega svfenn	1614-a
63 m S-Uiimuiaii
One tovarniške. |nf n la-nFI? Največja izbira Na veliko. JOS P lluuUl. Na malo.
Zahtevajte povsod le
KINO IDEAL
danes zadnji dan
vodo, ki desiitacha odstranjuje kožno ma-
žfobo in neprijetni po'ni voni. t81*-«
QDBE3ai!EE3Z3aEiaQQ
■^■■■■■■»■■■■■■■■■■■BBaBaHHHBMM
Pfbucz, dom, preselitve,
ocarinienje, vskladiščenje, zavarovanje preskrbi najkulantneje in vestno
medn. transp. d. d. Ljubljana Sodna ul. 3
Iz Maribora
a— Jugoslovensko - češkoslovaška liga
je ponovno priredila prav lep večer sinoči v restavracijskih prostorih Narodnega doma Obe dvorani sta bili nabito polni občinstva. Gosp. Rast0 Pustoslemšek, glavni urednik »Slovenskega Narodav ki je prišef iz Ljubljane predavat v Maribor, Je v zanimivih besedah poda! zgodovino slovanske vzajemnosti v m'nulih stoletjih. Omenjal je zlasti delo predsednika češkoslovaške republike Masaryka za osvobojenjc vseh avstrij ^kili Slovanov. Dr. Reisman se Je v imenu lige prisrčno zahvalil predavatelju za njegovo lepo predavanje in vsem navzočim za obisk.
u— Francoski šolski dan v ljubljanski realki. Kakor po vseh šolah kraljevine je tudi ljubljanska realka dne 26. marca priredila dan zahvale francoski šolski mladežl. V avli je domači dijaški orkester pod vodstvom prof. Zaletela zasvlra! »Bože pravde«, na kar je gdč. Obereignerjeva recitirala sonet francoske pisateljice Andreje De Bussiereove «Meč kraljeviča Aleksandra*-v prevodu proL D-a, ki je uato raz'ožil navzočim pomen tega slavja Ob sklepu ie realčni glasbeni zbor zagode! Marse'jezo. ki ie mladini tako ugajala, da so jo morali ponoviti... P. S. dijaštvo tega zavoda Ima literaren krožek, ki izdaja svoj list ln prireja slovstvene dopoldanice s predavanji ln deklamacijami. Zadnia taka akademija se je vršila preteklo nedeljo.
a— Premeščenje. Kapelnik vojne muzike g. Herzog Je premeščen v isti Iasfnos:i v Tuzlo, tamošnji kapelnik g. Cermak pa pride v Maribor.
a— Serija predavanj o Češkoslovaški prične na Ljudski univerzi v pondeljek dne 30. marca s predavanjem g. nadzornika Pirca o zgodovini Čehoslovakov.
a— Promenadnl koncert priredi danes v nedeljo ob 11. uri prvič vojna muzika v mariborskem parku.
a— Sprevod beračev je včeraj okrog 10. ure privedel stražnik iz Jetnišnlce na glavno Aleksandrovo cesto. Sprevod je b'l kaj pester: nad 20 razcapanih, različno pohabljenih starčkov In sključenih stark s culami se Je pomikalo skozi mesto proti magistratu, kateremu jih je Izročilo sodišče, ker so prejšnji petek beračili po mestu Iz potrebe. Policija le namreč prejšnji dan aretirala nič manj kot 27 beračev. Mesto bo moralo končno vendarle nekaj ukren'ti. da zajezi poplavn beračev, ki postaja v Mariboru od dne do dne nadležnejša.
Iz Trbovelj
t— Procesija z zvonovi. Danes dopoldne bodo vozili v slovesnem sprevodu, ki bo ba» je dolg od postaje do gornjih Trbovelj, nove zvonove iz kolodvora v Trbovlje k farni cerkvi. Blagoslovil jih bo bivši trboveljski župnik, kanonik Časi, za časa katerega bo nam odvzeli stare zvonove.
t— Izginil brez sledu. Franc Rinaldo I„ po poklicu kovač. Loke 69, Trbovlje I. po« greša ic pet let svojega sina Joža Rinaida, rojenega 1 1890., pristojnega v Trojane in poročenega. Nazadnje je delal kot rudar v Brezi pri Podlubovi v Bosni in je pisal, da bo postal gozdar. Od tega časa dalje pa ie zabrisana vsaka bled za njim kakor tudi za njegovo ženo. Stari Rinaldo 6e je obračal že na vse strani, vendar zastonj; sumi. da je postal njegov sin nsjbrže žrtev divjih lovccv. Časopisje, zlasti srbo«hrvatsko pro» simo za objavo teh vrstic, tnogoče sc bo du lo na ta način poizvedeti o njem.
t— rSlovenčeve« izmišljotine. »Slovenec® ne more zakriti svoje nejevolje, da smo v »Jutru« dobili rubriko iz Trbovelj. Pricapa Ijal je za nami ter poskuša prinašati novi« ce. Ker mu jih primanjkuje, je prisiljen ob« javljati prazne marnje in neosnovanc čenče. Tako je slišal zvoniti, da je bil nekakšen pretep pri Kukcnbcrgu in ker sta sedaj prav zaprav dva gostilničarja Kukenberga je hi. tro skombiniral. aa se jc vršil pretep v Go« ropevškovi gostilni. Ker je bil baje gerent zraven je mora! biti seve tudi on oklofutan. Dejanska stvar jc pa tale: V Kukenbergovi gostilni jc sedelo več ljudi, med njimi tudi nekdo, ki se jc pričel brez povoda nrvati s svoj ženo in svojim tovarišem. Kakor hi« tro je nastal prepir, jc gerent, ki je sedel v drugem kotu docela zase z neko gospo, vstal in odšeL »Slovenec* bo prejel plačilo pri so« dišču. da se bo v drugič temeljito premisli priobčevati lažnjive vesti, kajti gerent je žo vložil tožbo. Kakor smo poučeni pa toži tu« di g. Goropevšek zaradi razžaljenja častL t— Sokolsko društvo bo priredilo v sobo« to 4. aprila ob 8. zvečer pri Forteju zabavni večer. Za članstvo je udeležba obvezna, pri« jatelji našega pokreta dobrodošli Ker je či« sti dobiček namenjen za nabavo novih miz za Sokolski dom. bomo preplačila hvaležno sprejemali. Posebnih vabil nc bomo raz« pošiljali. — Odbor.
t— »Slovenec» in nai gerent. «Slovenec» je prinesel popolnoma izmišljen in zlagan dopis iz Trbovelj, v katerem sramoti naše« ga g. gerenta, v. žel. nadz. Kokalja. da se je udeležil nekega gostilniškega pretepa in da je bil pri tej priliki oklofutan. Na ta na« pad bo »Slovenec« dobil odgovor pri sodi« šču, dopisnik pa v obliki, ki jo jc prisodil g. gereatu.
ELITni KINO
matica
Telefon 124.
Vkljub ogromnemu Interesu od vseh strani kranjske delete ter mnogoštevilnim teljam, da se veličastni filmski veleumotvor
I. N, 1*. I.
podaljša le a neka) dni. se predvaja M
samo ie danes
k« mora ie danes zvečer v Zagreb. Predstave danes: ntl^ s., '/»8„ S.. </»§. la •. e*L
Pomnoženi orkester pri vseh predstavah. -
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji.
Ljubljanska drama Sobota 28.: ob 15.: »Veronika DeseniSVa«,
dijaška predstava pri znižanih cenah. Izv. Nedelja, 29.: »Golgota*. Izv. Pondeljek, 30.: «Miael». B.
Ljubljanska opera
Sobota. 28.: «Don Pasquale*. Premijera. F. Nedelja. 29. ob 15.: »Mignons. Ljudska
predstava pri znižanih cenah. Izr. Pondeljek. 30.: Zaprto.
Slov. marllonetno gledališče.
Nedelja. 29. ob pol 3. in ob pol 6.: «Doktor Frnst». (Zaključna predatava.)
Češko marllonetno gledališče. Nedelja, 29.: ob 17.: »Gašperček zmago va« >ec.»
Mariborsko gledališč«
Sobota, 28.: «Peterček». A. Kuponi. Nedelja, 29.r »Traviata*. D. Kuponi Pondeljek, 30.: Zaprto. Torek, 31.: Zaprto.
Sreda. 1.: »Baron Trenk«. D. Premijera. Četrtek, 1: »Peterček«. B. (Kuponi.) Zad. njič f aezoni
Celjsko gledališče
Nedelja, 29.: »Maček v ikornjih». Znižane zene. Začetek ob 16. uri
Premijera opere „Don Pasquale" v Ljubljani
Namesto prvotno na Izven abonma do« ločena premiera Donlzettijeve opere »Don Pasquale» se je snočl zaradi prepičlega za nimanja publike vršila za F«abonente, a gle« dališče vendar ni bilo niti premiersko za« sedeno niti premiersko razpoloženo. Kakot smo že poročali, je »Don »Pasquale» vzorec •tare laške komične opere zabavnega, veči« noma grotesknega, neverjetno naivnega de« janja. ki živo spominja oa opereto; glasba je preprosta, ljubezniva, a malo originalna, dražestnih melodij ima nekaj, ki pa se čuje« jo po ritmih in značaju vse več ali manj kot kopije tz Rossinijevega »Brivca*.
G. dirigent Neffat, ki mu gre zopet polno priznanje za veatno naštudiranje in tempe« ramentno dirigiranje, ter g. režiser Fr. Bu. čar z okusno uprizoritvijo sta atorila vse, da bi akromno delce kolikor možno uvelja« vila. Med pevci ae je odlikoval zlasti g. Zu« pmn r naslovni partiji, ki je zvečine recita. tirno kon ve rta en a in ki jo je podal čisto v snačaju drja Bartola. Bil je resnično prav komičen !n je nudil zlasti mladini mnogo ttbave. Simpatičen in eleganten dr. Mala. testa je bil g. Subelj po svoji Igri in euna« njoati: kot pcvcc je lepo ustrezal, dasi par« tije ni izčrpaL Zato pa ae je s avojimi vi. soldmi čistimi toni polno uveljavil g. Bano* vec, ki vztrajno napreduje tudi v igri. Tudi v nazalnosti popušča, kar nam ga dela ved. ao ljubšega pevca. V due tu 3. dej. bo treba Se skušnje! — Ga. LovSetova je pela No« rino kot goat Partija je tudi prvovrstno igralska; tej strani je gospa ustrezala kot neigralka, kolikor je le mogla in postavila r celem dobro figuro. Le v 2. dej. ji pripo. ročamo nujno drugo toaleto. Kot pevka je gospa podala novo, le bledejšo Rozino; od« llkovala se je zlasti s kavatino 2. dej.
Zbor nastopi le v 2. dej. ter je zadovolje. »al. dasi bi bilo operetno plesanje bolje opu« »titi. Prav dober je bil orkester, ki za to opero povsem zadošča. — Mladina je bila navdušena, ker se je lahko nasmejala. Kri« tična publika pa jc bila zadovoljna, da je predstava ob 10. že končala.	Fr. G.
„ Vdova Rošlinka"
Včasih začuti cerkev potrebo, da eno ali drugo nevšečnost dene na index prohibi-torum. Seveda na času primeren način. Branjevec konkurenta ovadi policaiu. Vdovo Rošlinko so pa dali tei kulturi čez fn nad romarjem svetega Bolant;na je Izidor Cankar zavihtel svoj kolomon.
G. Cankar vrši tu službo »ad maiorem glorlam«. Klerikalce Je namreč uspeh Roš-linke silno preplašil. Bojijo se, da bi igra zašla iz LJubljane na deželo ter «pohtijša!a» dobro ljudstvo. A ker so !gr0 spočetka sami hvalili, dokler niso spoznali, da ie v njej tudi nekoliko protistrupa proti klerikalnemu licemerstvu in laži - pobožnjaštvu, je bilo treba »avtoritete«, ki naj bi naknadno povedala. da je »Rošlinka. neestetično in ba-navzarsko skrpucalo.
In g. Cankar, profesor za umetnost Je zavihtel svoj kolomon.
•Budalost, zabitost, surovost, praznover-na pobožnost, hinavstvo, brez koncepta, brez glave, brez misli, brez čustva, brez uma, brez srca. brez proporcije, našemljeno.,... tako sedaj čitamo o »Rošlinki* v tkzv. kulturnih kritikah škofovega I sta, či-jih avtorli mislijo, da se najboljše odreže-jo, če zmerjajo, kakor pijani krjavljL
In resnica?
Delo ni zasnovano na neki apriorni fllo-foiijl in se giblje v mejah tradicijonalnega koncepta. Po moji osebni sodbi, katere niko mur ne vsiljujem. Je igrano pomanjkljivo. Hudožnika ni na odru, in zlasti romar, kl bi moral biti centralna figura. ]e postal karikatura brez dovolj humorja. To pa n! Go-larjeva krivda. Govori! nisem z njim že leto dni, mislim si pa, da si on želi drugačne nprizorltve. Morda ie tudi nekod preveč porabljen kak star kliše -ln tretji akt potrebuje večjih korektur. Toda a tem Ukine
Cankar ne govori, marveč počez «Smfa» po manlr! tistega kaplana, ki nam ca Go iar morda Se kdaj postavi na oder.
Brez dvoma Je veliki odrski nspeh RoS-linke treba pripisati vsem drugim vrtinam, kakor onim zunaniim, na katere se Izgovarja Cankar, t J. oddihu poslušalcev in domačim rečenlcam. Te se na odru sploh izgube. Odloča pristnost, kos ljudskega življenja, kakršno je Golar videl v svojem humorja Publika to pristnost čuti. Ce bi se tudi marsikaj lahko črtalo — kako In ka) na) povedo drugI na drugem mestu — ln če bi se tudi marsikaj moglo in moralo drugače igrati, vkl)ub mestoma prebohotnlm gorenjskim arabeskam. Je »Rošlinka* enostavna, odrsko ekonomična. Golarjev humor nI prisiljen. ideja? Kakšno idejo hočeš? Al! »die We!t als VVIlIe und Vorstellung?« SI parva licet, kakšno »idejo* pa ima na pr. »Veronika?*
Kdor si hoče ustvariti sodbo, na) vzame Anzengruberia in Nestrnya In potem Golar-)a. Vide! bo hibe in prizna! vrline. Kdor n' Jezen na Bolantinovega romarja fn kdor nima sam onih lastnosti In pomanjkljivosti, kl Jih je izbruhal pater Izidor a Santa Cla-ra. bo vsai pošten, če noče biti dobrohoten. To pa tudi nI nikjer zapisano, da »I služfS sloves nekakšne avtoritete, če znaš sesti ln s surovim peresom kogarkoli »zdelat'*, v Imenu neke kultore ln umetnosti, na katero si neka) diletantov lasti monopol Janez ln Manca se nazadnje vseeno dobita, vkl)ub vdovi |n Izidorju, kateremu se Golar poclngl cin con.	K.
L van Beethoven: Sedma sinfonija
(O priliki njenega Izvajanja na koncerta Orkestralnega društva Glasbene Matice dne 2. aprila 1925.)
Beethoven — največji klasični slnfotilk, kl ga je znameniti glasben! kritik in veliki \Vagner)ev nasprotnk Hauslick imenoval Michelangela glasbe, tudi LJubljani nI neznan. Saj časti tega glasbenika po milosti božji s tem, da nosi ena njenih ulic njegovo ime. In priznanje zasluži Ljubljana, da Je ob prekrščevanju ulic v povojni dobi pustila genijalnemu muziku Izkazano mu čast, ker Je s tem pokazala, da spoštuje kulturo In umetnike tujih narodov.
Beethovnova plemenita tnvenclja si Je osvojila tudi naša srca In veselimo se, da bomo slišali na koncertu orkestralnega društva Glasbene Matice zopet Beethovnovo delo ter se mogli znova naužtt! opojnega — recimo »strupa«!
Beethoven Je /el:kan v svojih delih — a nI Utan-gigant, kakor Je Bruckner, kl korenini popolnoma v romantiki — temveč antični bog — umen, jasen, veličasten.
Med njegovimi devetimi sinfonijami zavzema sedma važno mesto ln sicer ne samo radi očarujoče lepote, temveč tudi radi silnih tehniških težkoč. Njen »Presto« Je trd oreh za vse orkestre.
Beethoven je dovršil 7. slnfomjo (A-dur, op. 92) 13. mala 1812 ln že prihodnje leto Je doživela pod vodstvom skladatelja samega 8. in 12. decembra 1813. leta svoje prvo izvajanje. Občinstvo lo Je sprejelo z navdušenjem in ta prvi uspeh se JI nI nikoli Izneveril. Še današnji dan je ta glasba mlada in sveža kakor ob svojem rojstvu.
Glavni, skoro bi rekel, vodilni motiv cele sinfonije ie oster plesni ritem, kl se vije kakor rdeči nit skozi vse stavke. Skladba sama prek:peva prešernega veselja, radostnega pomladanskega razpoloženja — ni čuda, da Jo imenuje R. VVagner naravnost »Apoteozo plesa*.
Prvi stavek pripravlja poseben samostojen uvod (Poco sostenuto), k! se pričenja z nežnim spevom oboe, dočim se Izraža v forte-udarcih celega orkestra že tu Izredna mladostna sila. Po krotki motivičnl Izpeljavi prve teme prlneso lesena p:ha!a (dolce) drugo, dražestni gavotl — aristokratskemu plesu kralj. Francije — podobno temo. A ne dolgo. Godala skandirajo oster plesni ritem, oddajo ga pihalom — ln že smo v glavnem stavku (Vivace), ki ga otvori Licilienne — tema (lesena pihala in rogovi). Tu prevladuje že daktiličnl ritem, neizprosni reditelj in glavni člnitelj stavka. Druga tema (E-dur) je nežen kontrast izzivajoči prvi temi. (Oboe, klarinete, fagot rog). A ta kontrast je le dinamičen, ne ritnvčen. ker kaže tudi druga tema očitno povdarjen plesni ritem. Izpeljava Je zgrajena na teh temah, dinamika je živahna, orkestralne barve žive in pestre. Neka) nežnih epizod — in že drvi glavna tema v objestnem veselju, v burnem plesu (ff celega orkestra) h konca
Drugi stavek (Allegretto), lirični del sinfonije, učinkuje po veselem prvem tembolj s svojo tiho. nekoliko ekssotično krasoto. Piano pojo celli in viole globoko občuteno, zasanjano melodijo ob spremljevanju godal. A vendar ima tudi tu ritem važno vlogo. Ob crescendu celega orkestra raste melodija v širino, postaja veličastnelSa. mogočnejša — In kakor soinčnj žarek se zablesti druga tema (A-dur), Jasna In sanjava (klarineti in fagoti), kakor daljni spev | lz drugih svetov. Nežen epilog (klarinet ln i rog) in zopet se pojavi neizprosni daktiličnl ritem. Oboa in flavta zapojeta ie ea-krat žalobno temo, zopet se zablesti tema (A-dur). A žalost se vrača, žalobna tema, razkosana, razptdaloča. boleltfli udifei jrtp- i Ite — kooc«,
Cminentea Kontrast J« tretji stavek (Presto), divje-ritmičen ples mladosti In srečef Celi orkester prične fortlsslmo, v močnih skandlranih udarcih se Javi tema (P-dur %). Bujna orkestraclja, divji ritem . . . Trk) — (D-dur, Ašsal meno presto) Je tih in veder kakor pomladno nebo. Piano se oglasi tema (klarinet, fagot, rog). Zamaknjeno pojo violine v vISavi, sanlajo trobila ... Blesteč crescendo — in zopet zažari tema (ff trlonfale, trombe) v mogočnih konturah ter umre v nežnih zvokh violin In roga. Presto zavrSI zopet, proti koncu prodre še enkrat trio, kakor daljne sanje — pot mogočnih udarcev celega orkestra — konec. KoSček božanstvenega humorja — mojster Je poslušalce »potegnil«.
Zadnji stavek (Allegro con brio) slon! zopet na daktiličnem ritmu. Strast plesa, divji fortlssimi . . . Melodjo imajo godala, trobila ter kotli skandirajo. Osupnejo nas brutalne, škodo surove konture tega stavka, kl nasprotujejo povsem filigranskemu delu prvih treh stavkov. Vse je tu nekako megleno — zabrisano. Stranska tema (lesena trobila, violine, trobente, kotli) prl-drvi v ponosni samozavesti, vedno Jo prepeva al] orkester s skoro groteskno divjos'-Jo. Enkrat še zazveni graciozen spomin (cIs mol, godala), a roba tost, prešerno ljudsko veselje glavnih tem ga potemni, zabriše. Široka Izvedba sloni vsa na teh ritmično močnih plesnih temah v raznovrstnih orkestralnih barvah. Orkester se Jačl, ins ru-mentalnl blesk se zgoščuje, še enkrat se oglasi v vse! svoji krasoti glavna tema, violine završilo — In ostro naglašen, stoji ob koncu sinfrmije zopet daktiličnl ritem.
Eno najboljših del velikega klasika Je sedma slnfomnija.
Glasbenik vidi v nje) steber mostu, kf veže v drznem loku klasicizem preko romantike z moderno molIv'čno glasbo.
Dr. Igor Viole.
ELITIll
Kino
ITiflTICH
V aprilu 1925. Igrajo sledeče filmske zvezde: dreta Belntrald, Carlo Aldtnl, Emil ianolnga, Alloni fryland (Quo vadiš), Lja Mara, Harry Piel, Charlea Villy Ealaer, Jacklo Coogan. Ha H?-£arold Lloyd SiscoL Vladimir fiajdarov itd. Opozarjamo Vas že sedaj, na naše rrihodnje oglase !
24 UR GENTLEMAN
_arW» > BT.tTlf'1_
Inscenaciia Golgote
(K zopetnl vprlzoritvl v IJubllanskl drami.)
Gospod Rogoz Je pred ietl kot režiser In fnscenator prelomil s tradicionalno realistično sceno in režijo. Postavil Je na oder »Golroto« povsem v nbvem duha Nov slog stroge stillzaclle v rež:ji, kakor scenerije. Je karakterizlral to dramsko de!o.
Danes se »Golgota* vprizori, vendar povsem na novo in to režijsko kakor tudi scenično. Drama se vprizori povsem današnji dobi odgovarjajoče. Individualnost Igralca stopa v ozadje. On poda le tip ostro in Jasno začrtan. Vsak Igralec tvori le del celotnega ustroja, ter vrši svojo funkcijo strogo v začrtani mu smeri. Tudi vsak sce-ničen element mora vršiti dodeljeno mu naloga Nič ni odveč, nič radi lepšega, zaradi efekta! Vse strogo preračunjeno, logično, kot pri stroju, kjer je vsak, tudi najmanjši vijak potreben in vrši svolo funkcijo.
Tem zahtevam odgovarja oblika In barva sceničnih elementov. Ti ne vsebujejo nlka-ke koplje minulih slogov, nikaka tradicije v oblikovanja
Prva slika — samostan. Križ, simbol krščanstva, prevladuje scena AH ta krž le resen, strog in mrzel. Za svet brezčutno le src emenlha, ki se je odpovedal življenju In zatrl v sebi vse strasti In želje. Hlad samostanskega zidovja, groba živih, veje iz te scene.
Prav v ozadja komaj zasluteno pa se pojavlja klic življenja. Id vzbudi v srcu mladega meniha hrepenenje. To življenje, poosebljeno v ženski, stopajoči lz žareče ru-deče svetlobe — strasti, vabi meniha. On siedl temu klicu.
Druga slika — ilvljcnle. polno strasti polno dlsharmon:j, protislovij in laži se izraža v nje). Ekstremna Je v barvah In luči, nova v formah, kot le življenje vedno novo, nikdar se ponavljajoče. Disharmonija in brutalnost izražajo forme, paraoana ter nJega barve in okolice. O grehu, o uživanju ln sladkostrastju nai govori ta scena.
Človek, katerega Je življenje zvabilo lz mirnega samostanskega zidovja, spozna to življenje. Okusil ga Je do dna v vsej sladkosti, a Izpile ž njo tudi kupo gorja Vidi pred seboj propad — hoče se rešiti Krist mu pokaže pot nazaj k mira Vrača se proti hladni, mirni luči.
Tretja sika. Poln želja ln hrepenenja po očiščenja po olajšanja svojega duševnega gorja, se vrača človek nazaj v samostan. A pri brat'h ne najde milosti — odpuščanja. Brezčutni so, in ker Je prelomil obvezo, ga prekolnejo.
Poln obupa išče opore, najde Jo v Kri-stu, ki ga povede v luč novega miru in odpuščanja. —
Kolektivno Igranje igralcev in scene združuje vse v nerazdružliivo celoto, pri kateri mora vršiti vsak najmanjši element svolo funkcijo. V tem leži razlika, med dosedanjim Igranjem in scenerijo, ki Je tvorila nekaj precej indiferentnega, nebistvenega ter odvajala, namesto koncentrirala gledalca. Igralec je skušal podati povsem individualno figuro, ki je odgovarjala njegovi interpretaciji dramskega dela.
Organiziranja današnje družbe pa omejuje individualnost posameznika, ter ga sili. da se specijalizlra, da reši v glavnem ostro začrtano funkcijo, ter mu vedno bolj utiska pečat tipa. Človek postaja vedn0 bolj povsem določen del stroja, svetovne civilizacije, kl bazira na strogi organizaciji z natančno opredeljenimi lunkcilami. Sorodstvo človeka In stroja, kl )e njega telesni In duševni produkt, postaja vedno močnejše ter se Izraža v celem njegovem delu In življenja To Je karakter današnje dobe — današnjega človeka. Oledišče pa, v katerem se livljenje Izraža v potenclranem merila mora slediti v svojem razvoja zakonom, Id *o zakoni — življenja.
lat ark. Rade Kregar.
Simfonični koncert orkestralnega društva Glasbene Matice v LJubljani se vrši v
četrtek, dne 2. aprila ob 8. zvečer v Uni-onskl dvoraml. Kot prva točka tega izredno zanimivega koncerta Je Handlov Cor.certo grosso za l. in II. vijottno, vojolončelo-concerttno s spremljevanjem dveh klavirjev <n godalnega orkestra. Handel, eden najzrtameritiejših glasbenih mojstrov (1685— 1759 je napisal to svoje delo v neki neobičajni instrumentalni formi. Nastopajo trije solistični fnstrumenti: 1. vtjolina (Karel Ru-pel), II. v*jollna (Zoran Hribar) in čelo (Avgust Pertot). Te tri instrumente spremljata čembalo princi pate (gdč. Zora Zaroikova) tn čembalo ripieno (Pave! Ranč-izaj) ter fo-da!ni orkester. Dek) Ima 5 stavkov, k! so izredno zanimivi ter s« odlikuje« po lepih melodijah. I. vijoH.rstu da posebno IV. stavek vso priliko, da pokaže svojo tehnično izurjenost. Predprodaja vstopnic v Matični knjisrami.
Dobrodelni koncert Dečjega In materinskega doma kraljice Marije v Ljubljani, V
ponedeljek, dne 6. aprila vrši se na korist te prekorlstne tei velepomembne ustamove v veliki dvorani hotela Union dobrodelni koncert, pr: katerem sodelujejo sledeče odlične moči: operna pevka gdč Rozumova, kcm-servatorijska Profesorica Marija SvajgaTje-va. kapehitk Balatka kot spremljevalec, zrani Izvrstni Skrvensk kvartet (gg. Bano-vec. Pečenko, ZavT-šan in Zupan) ter šolski orkester Glasbene Matice v Ljubljani pod vostvom prof. Karla Jeraja. Spored je skrbno Izbran ter bo nu-dil poleg svoje zanimivosti tud* lep umetniški užitek. Predprodaja vstopnic za to dobrodelno prireditev v Matični knjigarni.
Češko marljonteno gledališče v Narod, doma v Ljubljani igra danes v nedeljo: >Ga> Spe r ček zmagovalec«. Vstopnina prostovoljna.	635
Na Izrednem občnem zbora adrnženja Jug. obllkujočlh ametnikov v Ljubljani dne 18. t. m. je bii izvoljen sledeč« odbor: pred-sednk I. Vavpotič, tajnik Fr. Skodla*, blagajnik S. SaTrtd, odborniki: L. Dolinar, G. A. Kos. T Kralj. R. Kregar. Fr. Podrekar, A. Se-ver, R. šubic m Fr. Zupan. Odbor si Je stavil nalogo, predvsem započeti energično akcijo za aidavo atelljčjev, za zbll-žanje udruženja z drugimi Inozemskimi or ganizacijami, v Češkoslovaški. Poljski i" Franciji. Da bo udruženie lahko kos tem in drugiim "ažnim nalogam, je že ukrenil vse potrebno, da se dosežejo čim tesnejši stiki med upodabljajočimi umetniki, kar ie za razvoj udružen» vrtalnega pomena.
Nova kompozicija. Zagrebški skladatelj J?kob Gotovac ie pravkar dovršil večjo skladbo v petih delih z naslovom »Koleda«. Kompozicija Je napisana za moški zbor, tri klarinete in tlmpane. Prvič nastopi ž njo pevsko drirštvo .Mladost«.
Petnajstletnica »Lislnskega«. Tekom meseca aprila prartmje zagrebško pevsko društvo »UsVnski« petnajstletnico svojega obstoja. »Llsinskl* je najbolj izvežbano pev-sko društvo v Zagrebu ter priredi na dan svojega jtrbfleja velik koncert, na katerem se bodo izvajale skiadbe Dobroniča, Gotov, ca, Milojeviča, Odaka, Lajovioa ki Safraoe-ka.
Zagrebško akademsko pevsko draštvo
»Mladost« se pripravlja na turnejo po Hrvatski. Sloveniji ir. Srbiji. Kouoerrtralo bo na Sušaku, v Beogradu in najbrže tudi v Ljubljani ter bo izvajalo na svoji turneji ii-ključno domač program.
Domača komorna mazlk« v zagrebški koncertni dvorani. Zagrebški kvartet priredi v začetku meseca aprila koncert, na katerem se bodo izvajala samo nova domača dela koir-omega značaja.
Baletna premijera v Zagreba Danes v nedeljo popoldne se uprizori v zagrebški operi premijera baleta »Cvetje male Ide«, ki je prirejen po Andersenovih pravljicah. Balet Je sesta%-11a znana primabalerina Mar-garetq Fromanova. glasbo pa je napisa! ka-petalk Krešimir Baranovič po starih dunajskih motivih. Proma^ova plesna družina predstavi v tem baJetu publiki svoje mlade goje-ike.
Kredit za splitsko gledališče. Prosvetni minister Je dovolil splitskemu gledališču nov kredit v znesku 250 tisoč Din, ker Je zavod svoje dosedanje denarne rezerve že Izčrpal.
Dickensov komad v beograjskem (Madežu.. V soboto zvečer Je b la v Beogradu premijera Dickensove drame »Cvrček za pečjo*, katero so Igrali v prostorih »Ma-neža».
Mozartova mladostna opera »Bastllen In Bastijena« v Beogradu. V nedeljo, dne 22. marca se Je izvajala v Beogradu na matineji ondotne Glasbene šole Mozartova mladostna opera »Bastijen In Bastijena*. Delo Je vodil naš rojak, kap cinik Brezovšek.
Krenedlčeva sinfonija r Pragi. Praška Filharmonija pripravlja za mesec arpril izvedbo saiionija Kazimira Krenedlča v treh stavkih.
Smollnova *Jellsaveta Petroma« pri Hudožestvenlklb v Moskvi Moskovski hu- | dožestveniški dramski Studo pripravlja uprizoritev Smolinovega komada »Felisa-veta Petrovna«. Pisatelj prikazuje v tem delu prevrat v carski palači od smrti vladarja Petra i do Petra lli
jubilej pisatelja Arclbaševa. V kratkem bo slavil ruski pisatelj ArclbaSev 25 letnico svojega književnega delovanja. Prvo povest Je objavil pisatelj pod naslovom »PaSa Tumanov« v reviji »Ruskole bogastvo«. Nmvela Je izzvala pravcato senzacijo, zato Jo Je cenzura konflsclrala. ArclbaSev Je svetovno snan posebno po svojem romanu »Sanln« la iM sedaj kol •nlgrftot aa PeUak«&
Salzbnrške svečanosti od 13. do 3L
avgusta 1925. Letos med 13. tn 31. avgustom se bodo vršile v Salzburgu običajne vsakoletne umetniške svečanosti, ki prinesejo topot v gledališču na oder Mozartovi operi »Don Juan« tn »Flgarovo svatbo« ter Donizettijevo delo »Don Pasquale«. Na koncertnem podiju se bodo Izvajala druga dela; dunajski filharmoniki nastopijo z dvema sinfonlčrtma koncertoma in poleg tega se bo letos Izvajal Vollmwellersov »Codež«, ki Je moral !anl odpastl.
Šport
Službene objave LNP
(Tz seje p. o. in k. o. dne 26. III.)
Tekma Hermes : Rapid ae odpove, po. novni termin se določi pozneje. Mariboru se dovoljuje prijateljska tekma z Jugoslov. akademiki 29. III. Službujoči odbornik pri tekmi Ilirija : Primorje. ki se vrši na igrišču Ilirije, je g. dr. Kropivnik. Verificirajo se naslednje prvenstvene tekme: S. V Rapid : Primorje 4 : 3, Jadran : Ilirija 0 : 5, rezen vi 0 : 5, Primorje : Maribor 3 : 2, Celje : Hermes 1 : 4. Ilirija : Hermes 3 : l, rezervi 4 : 1, Lask : Svoboda (Lj.) 17 : 0.
Citajo se naslednji igrači a pravom nasto« pa kot sledi: za S. K. Jadran: Gartner Vin« ko, Varoga Vir.ko, Pokom Cirii Matjašič Josip, Matjašič Ivan. Koser Franc, Zaje Iv vsi 2. IV.: za Primorje: Muha Franc 2. IV., Berčič Francu se dovoljuje takojšnji nastop; za Lask: Radovanovič Ilija 2. IV.; za Slo« van: NVohlmut Pavel a takojšnjim nasto pom.
Vsi klubi »e ponovno opozarjajo, da naj moštva ob napovedanih urah tekem, točno nastopajo, ker bodo drugače občutno kaz« novani z denarnimi globami. Nadalje se opozarjajo, da naj kot stranske sodnike postavljajo čim starejše člane, ki se kolikor toliko razumejo na nogometna pravila.
Igrača Vogrinc (Maribor), Sajovic ae ka. znujeta z dvomesečno zabrano igre po § 30, k. prav. in to od U. I. S. K. Merkurju se Izreče ukor po § 51. — Tajnik IL
Itlrfja : Primorje. Ker je podsavez pre» ložil tekmo Rapid : Hermes na nov termin, »o edine današnje športne prireditve v ijub ljani prvenstvene tekme med Ilirijo in Pri. morjem. Ob 10. dopoldne tekmujeta juni< orski moštvi (samo ob ugodnem vremenu), ob 14.30 rezervni moštvi ter ob 16. uri I. mo Itvi. Slednji dve tekmi se vršita ob vsakem vremenu. Igra ae na prostoru Ilirije. Splošno znana ogorčena rivaliteta med tema klubo. ma, na zelenem polju kakor pri aeleni miri. dela današnje tekme poaefcno privlačne. Iii. rija, ki vodi v prvenstvu I. moštev in re« ter* s veliko prednostjo, gre v boj pač kot favorit in bo stremela za tem. da seorta kar najvišji rezultat, toda prav tako gotovo bo tudi Primorje dalo iz sebe vse. da doseže čim boljši rezultat. Nič manj zanimiva in bolj odprta od tekme I. moštev obeta biti tekma rezervnih moštev, ki neredko poda. jo prav lepo igro.
Ne« lahkoatlett v Italiji. Dne 13. In 14. Junija Ima vrhovni Italijanski Uhkoatletskf savez svoj longrea v Firenci. Ob tej priliki se vrši velik lahkoatletski mitnig, pri kate« rem bodo sodelovali najboljši lahkoatleti iz Jugoslavije, Nemčije. Francije, Avstrije, Madžarske in Češkoslovaške.
Graika flakoah na Dunaju. Graška flakoah je včerai gostovala na Dunaju pro« ti Ostmark ter bila «4:1 poražena. 4000 gledalcev.
Kolesarske In motociklhlične dirke pri. redi na velikonočno nedeljo in pondeljek S. K. Primorje, kolesarska sekcija, na last« nem dirkališču ob Dunajski cesti s sledečim sporedom: prvi dan. nedelja dne 12. anrila 1. častni krog: 2. dirka novincev; 3. dirka juniorjev; 4. dirka seniorjev. 5. damska dir« ka; 6. vojaška dirka; 7. glavna dirka: 8. dir« ka v parih; 9. dirka pomožnih motorjev; 10. handicapp; II tolažilna. — Pondeljek: I. Otvoritvena dirka: 2. dirka najtežjih: 3. dirka združena s peštekom; 4. dirka v parih navadna: 5. dirka ciljev; 6. zasledovalna dir. ka; 7. dirka pom. motorjev; 8. štafetna dir. ka. Za dirke so razpisana lepa darila, ko. lajne in diplome. Prijave sprejema do 10. aprila kol. sekcija S. K. Primorje v Narod, ni kavarni.
Kolesarska sekcija S. K. Pnmorje pro«! ▼se svoje člane, da se udeleže zanesljivo v pondeljek dne 30. t. m. sestanka, ki se vrši v Narodni kavarni, zadnja soba ob pol 8. rvečer. Radi važnih in nujnih zadev, so prosi vse člane, da se tega sestanka sigur« no udeleže. —. Načelnik.
Sodnik Fabrls Je sodil zadnjo tekmo Madžarska : Švica. Madžari so bili z nje« govimi odločitvami zadovoljni, manj pa Švicarji ki so izjavili, da je bil g. Fabris prestrog. Večina kritik poudarja, da je Fa« bria prepogosto odžvižgal ter a tem nekoli. ko raztrgal igro. V splošnem pa se moro reči. da je g. Fabris častno rešil svojo na« logo ter da se je zopet izkazal kot izboren sodnik.
Modni listi
za pomlad sn poletje,
s na; novejšimi kroji, sa dame iq
gospode, to pravkar došll. Dobe se v knjigami TUfcovno Zadrug« v LjablJanl. Prešernova ulica številka M frMHOTtf gUvn? pvilri
z življenja in sveta
Pismo iz Pariza
Pomladil! dih!. Vesela Ml-carfime. pariška razvese! jevanja. Mondmet Kraljica kraljic...
Pariz, 20. marca.
Solnčen, sijajen dan je bil včeraj. Na nedogledno morje hiš je vsulo nebo prvo trepetanje toplih, zlatih žarkov, nastlalo v parke nežne harmonije prvih pomladnih barv, še boječih, skromnih, in dahnilo v drhteče trume, ki so se pisano prelivale po širokih bulvarjih, svojo brezskrbno, čisto sinjino, veselo razpoloženje in prekipevajoče dobre volje . . .
Lepi, klasični luksemburški vrt je oživel v objemu obujajoče pomladne sanice in se praznično odel v vedno moderne svetlozelene haljine. In še celo drobni vodomet sredi «poševnega» ribnika je živahneje ln mavričneje za-pljuskal v zlate solnčne štrene.
V parku Monceau so se razgledale v blesteči dan prve ošabne mačehe in sloki tulipani, v vse različne barve našemljeni. so lokavo pokoketiraii s svetlimi očki šetajočih Parižank . . .^To ie bilo šviganja in vžiganja . . . Kdo je močnejši, kdo bo prej zardel? Jaz to vem, pa ne povem!
2e dolge mesece ni bil beli dom «Sacre-Coeur» nad bučnim Montmar-trem tako svetel, skoro prozoren, tako sanjavo daljen. Od Villiersa sem se zagledal po spenjajočem se batiniolskem bulvarju in hipoma ozrl nad živahno cesto belo. zračno zgradbo te mcnt-marterske cerkve, sijajno krono nad «goro mučenikov« . . . Kot da se je popotniku v gomazeči pustinji pokazal nepričakovan, blesteč fatamorgana ...
«Pom!ad se oznanja,« je dejal dobrodušen možakar, ki je sta1_ poleg mene ln gledal v tisto smer. «Škoda. da jih ne bo več mnogo zame.» Pa si je odpel suknjič in se nameril v bližnjo pivnico ...
Mi — caršme — sredpost — je tipični francoski praznik. Pri nas doma so godovale včeraj Jožice in Jožefi so v irnendanske proslave dajali za godovno «ce'no». Tu pa smo prav za prav šele praznovali pusta, in sicer imenitno, čisto pariško. Tako svobodno, prikupno in odkritosrčno se znaio razveseljevati samo Parižanl. Vendar so mi tisti, kl so doživeli tudi predvojno «mi — care-meos, malce žalostno pripovedovali, da se podjetni Pariz kljub vsei kričeči povojni originalnosti niti od daleč ne zna več tako prisrčno in brezskrbno, pa tudi ne več tako sijajno in luksuriozno zabavati kot pred krvavim 1914. letom. Pravijo, da ni denarja, pa je menda tudi mnogo navdušenja in zanimanja vzela dolga vojna . . . Stare, dobre tradiciie izumirajo . . .
A kljub vsem je bil včerajšnji dan sijajen, zanimiv, vesel. Opoldne so za-tvorill že vse trgovine, odprli vsa šolska vrata in prekinili deio po državnih uradih fn privatnih pisarnah.
Kmalu no kosilu so bili vsi bulvarjl fn vse obljudenejše ulice natrpani razigranih trum. veselja in zabave žeinih ljudi iz vseh sloiev. Avtomobili, kočije iti avtobusi že niso mogli več ";l-amor. Korakoma so se pomikali r^lie in izginili brž v stranske, mirneje ulice, da počakajo v zatišju prometu ugodnejših nr . . .
Pariška razveseljevala so kot vele-tok. valovit, buren, vse v svoie vrtoglave vrtince zaiemaioč veWok. /e Charfes Baudelaire pravi nekje, da se pariškim praznovaniem nikdo. celo zakrknjeni znanstveniki a!i\ notorni čemerne?!. kl so zaorti samrvase ko kovček. ne more odtesrniti. In re« ie tako. Ta splošna vznemirjenost, to živo utri-panje in razposatena. viharna veseKst, ki mami prelivajoče se množice, te z močno roko votevvf za seboi in da tudi tebi. tuiemn atomčkn. niti kipeče am-brozlje zabave iz gostoljubne, omamne čaše, ki je pripraviiena za vse vse . . .
Od vseh strani so se zgrinjale maske. Tu kričeče, navadne, včasih celo nezanimive — iz predmestli — kovboji. Tndiianc'. Kitajci, ponošeni har-lekini. skromne Kolombine pyiama . . . Tam zonet moderni maškaradni kostumi. ?7na'dliivo barvno kombinirani, pri-
vlačni . , . Dijaki se drže za roke ln plešejo med trumami, pa vpiiejo in kliče. da zbude hipoma povsod pozornost, kamor se privijuga njih plešoča veriga. Mnogi so kostumirani kar v bele plašče iz ateljejev in delavnic, poslikane na hrbtni strani z grotesknimi fi<rnmmi in šaljivim! napisi. To je njih tradicionalni veseli monome, ki ga je v vseh mestnih delih dosti in ki šviga celo v oddaljena predmestja.
V stranski ulici kraj velikih bulvariev stoji stotina avtotaksov, ki so se zagozdili v ^aseko in ne r""--'- nikamor dalje. Pa nič zato. Zaslužka sicer ne bo zanje te ure, židane volje pa šoferji kljnb temu ne izgube.
Se celo poseben humor so pogruntali. Vsi naenkrat so pričeli trobiti v rogove in litine, piskati. žvrgljati in žvižgati, da je biln joj... Menda se niso smatral? za glasnike nove sinfnnlčne muzike. zakaj v očeh in na licn jim ie gorelo nekako produktivno navdušenje...
Ob 4. uri se je pomikal mimo Velike opere snrevod kralrc-lepotie iz vseh 21 pariških okrajev, ki so se v okrašenih avtomobilih in ra vse strani v množico poljubčke pošiliaioč vozile v palačo Oanmont k slavnostni volitvi pariške kraljice kraljic. Procesijo so otvarjali v toge gala-nniforme stisnieni konie-niki Republikanske garde z blasrodo-r.ečo fanfaro ... Lindstvo jih je burno pozdravljalo in kritično pa komično pre-soialo lepoto nagrajenih devic...
Nad vsemi je plavala omamna dobra volja, ki si ie pod večer znala poiskati zatočišč v okrašene dvorane, k plesom, jazzbandu. staremu mčdocu in dovtip-nemu kramljanju ...	P. K—n.—
Rasko-nemska trgovinska p©<?aian?a
Vlečejo se brezkončno kakor naša pogajanja z Italijo. Vsak hip jih prekinjajo. \ ->k hip rabita delegaciji novih navodil svojih vlad. Klitib temu oa
spremljata i francoska i nemška javnost potek pogajanj z nevozno napetostjo, saj gre za bitne interese obojestranskega gospodarstva. Listi zato vestno beležijo vsak docodek, vsak pojav. Vodja nemške delegacije je dr. Tren-delenburg, ki pa je odšel na večtedenski dopust. Namešča ga v tem času znan! nemški finančnik dr. Posse, čigar sliko prinašamo danes po pariškem «Matinu».
Zaroka v zraku
Gospa Pavlina Rudolf, mlada vdova iz Berna se lahko pohvali, da je prva Svicarka. k? je napravila skušnjo^za letalskega pilota v svoji domovini. 2e delj časa ie tudi nameravala stopiti v zakon, katerega pa ni hoteia skleniti tako vsakdanje kakor je to običajno pri ljudeh, ki nimajo v zraku ničesar razen gradov brr*z podlage. Niena zaroka se je zato vršila pod vplivom zelo čudnih okolno-sti. Švicarski listi popisujejo dogodek kakor sledi.
Med številnimi častilci in oboževalci gc. Rudolfove le bil tudi mlad častnik švicarske armade. Bil je zelo srame?- '
lffv !n se je bal razodevati ženskam svojo ljubezen. Vdova je vse to videla. Zato se ie odločila sama k podjetnem koraku. Pozvala je častnika na izlet v aeroplan. ker se ie nadejala, da bo pogled na vrhove Alp razvezal mlademu možu jezik. Pokazalo se je, da jc dama poznala častnika kakor nobena druga.
O čem sta govorila v zrakoplovu gospa in gospod, o tem ni bilo javnosti rič sporočeno. Deistvo pa je. da sta vdova in častnik kmalu pristala na zemlji, kier sta povedala presenečenim znancem in tovarišicam. da sta se zaročila, čez tri tedne pa bo njuna poroka na zemlji.
Vera Wrafislava
je odlična špansko-slovancV- plesalska zvezda. Njena posebna umetnost so tipični španski plesi, s katerimi je na svoji
turneji po Franciji. Soaniil in Afriki žela briiiantne uspehe. Zdaj se s turneje vrs-ča na Češkoslovaško, ki ie niena pm-a domovina, da tudi svojim rojakom pred-oči svoje španske plesalske soeciialitete.
Lkdska stat5«fika v Franciji !. 1924.
Znano je, s kako veliko pozornostjo motrijo v Franciji vsakoletne rezultate ljudskega gibanja v svoji državi, razmerje med Številom novorojencev in štev:lom smrtnih slučajev, ki da sliko prirodnega prirastka prebivalstva.
Pravkar je francoski statistični urad objavil podatke o ljudskem gibanju v 1. 1924. TI podatki odkrivajo zepet zelo neugodno sliko. Prebitek rojstev, to je Številka, ki pove kol;ko je število rojstev večje od številke smrtnih slučajev, znaša samo 72.216, dočim jc znaša! leta 1923 94.871, 1. 1922 70.579, !. 1921 117.023, a 1. 1920 159.790: v predvojni dobi t. j. v 1. 1901—1913 je znašal povprečno 5S.000 za sedanj! državni teritorij. Vidi se tedai, da se je razmerje po vojni sicer nekoliko zbeljšalo z ozirom na predvojna leta, a vendar ss jasno vidi. da je bilo ugodnejše stanje v prvih povoin:h letih reakcija na medvojne ovire, da pa se sedaj, kakor je podoba vedno bolj približuje nekdanjemu razmerju. Razen 1. 1922 ni pokazalo še nobeno povoinn leto tako neugodnega razmerja kot lanska
Zmanjšanje prebitka rojstev je deloma posledica nazadovanja rojstev (192 na 10.000 prebivalcev. 1. 1923 In 1. 1922 194 na 10 000 prebivalcev), deloma povečanje Števila smrtnih slučajev (173 na 10.000 Ijndl, 170 na 10.000 ljudi v !. 1923)).
Zanimiva je dalje stati«*:ka porok, ki jih je bilo lan! 355.023. 1. 1923 pa 356.501, 1. 1922 383.220, 1. 1921 456.221, !. 1920 623 869; 1. 1913 je bilo porok le 312.036. Vidi se torej, da ss število perok drži še vedno nad
Pomnite šfediti
vašim znancem ln prPateliem. Svetite jim vendar, na! se ne oblačijo t?ko drago Iti ntno^emn. Povejte ilm, da se ceno in nsimcdcrneie preskrbijo z oblačili pri tvrdki
Dra<ro Schwab - Lfu.b!?aaa.
predvojnim stanjem, da pa se fe vendarle izredno ugodno povojno stanje izravnala
Števflo razporok je bilo 21.003, 1. 1923 Jih Je bilo 23-599. dočim Jih Je bik) L 1913 15.372.
V splošnem se konstatira, da Je pogostnost rolstev v povojni dobi vendarle nekoliko večja, a umljivost nekoliko manjša, nego v predvojni dobi Kar pa se tiče razmerja po posameznih upravnih okrožjih Francije, je naglasitl. da Je najboljše na severa na Bretonskem in v Alzaciji; tu znaša prebitek rojstev nad smrtnimi slučaji na 10.000 ljudi: v Pas-de-Calais 143, Moselle 115, Aisne 102. Ncrd 78, Morbihan 74. Finistere 73, (oba na Bretonskem), Ar-dennes, Menrthe-et-Moselle 67. Bas-Rhiu 63. Meuse-Haut-Rhin 60
To so težave, s katerimi se ima boriti Francija, matica moderne evropske kulture.
Pomlajevanje pred 3500 leti
Menda gojf vsakdo, ki Ima že več kri-žev na hrbtu. Prikrito relio. da bi nostal zopet mlad. Rad bi bil mlad moški še rajša pa ženska, da bi imela zopet ono privlačno rilo ra močneiši spol. od katere se je tako težko ločila, ko so ji jeja upadat' lica in ko je postajala koža vela. Zelja ro vrnitvi izgubljene mladosti jc menda ta^o stara kot človeštvo samo. Lahko si mislimo, da so trii n?še prababice z vso silo zadrževale mladost, da j'"m ne bi prehitro ušla. Da je temu res tako. dokazuje rereot starega Egipčana. ki ga je sedai našel ecintnln^ Brestead v Londonu na zadnji strani znanega papirusa Edwina Smitha iz leta 1600. pred Kristusom, ki se reo*aj na-haia v New-York Historical Society.
Na omenjenem papirusu se nahaja namreč nekak članek z nanisom »Kako se pretvori starček v dvajsetletnika«. Prevod ie zaradi strokovnih izrazov še nepopoln, vendar te jasno, da izvira del te?a delca od kakega oadaria. Olav*' del papirusa, ki je dolg dobrih pet metrov, ie napisala drutra roka in kaže presenetbivo poznavanie načel prave medicinske metode. Oni. ki ie to spisal pred 3500 leti. nikakor ni bil kak šarlatan. Avtor ve na primer, da povzroči otrnpjenie ene strani te1"ca	«
možganih na drugi «+rani 'o da se nahaja središče poedin;h delov telesa v ra7nih delih možeanov.
Avtor je pozna! torei v času. ko ie bila Evrona še popolnoma barbarska lokaliziranje funkcije možganov, ki nam ie znana šele dobri dve generaciii. Omeni>ni panirus ie brez dvoma najvažnejši medicinski dokument, ki ga imamo iz Orienta.
ProL dr. Albert Wassermann
Sloviti učenjak je umrl 16. t. m. Obširno smo o njem pisali že takrat.
S čolnom v Ameriko
Eden naibolj znanih danskih športnikov. poročnik Pless-Schmidt, je prišel na gorostasno misel, da bi sam preves-lal v majhnem čolnu Atlantski ocea* in prišel v Ameriko. Vso to nevarno pot hoče Tvegati v plemenit namen Športnik se že pripravlja na vožnjo in se med drugim vadi v zavživanin surovih rib. Ameriški listi, ki so že slišali o načrtu, mu ponuiaio velikanst-
Massitno Bontempell?:
V Afriki
Masslmo BontempelH je odftČen literat današnje Italije, tel Je poteg dramatika Pirandetta dosegel sveto* ven pomen kot romancier in nove t Ust.
Nikdar nisem čutil najmanjše sposobnosti za morilca. Do danes nisem umoril nikogar, razen prijatelia Hamilkaria; to se ie zgodilo v Casablanci, pred mnogimi ieti, in če se spomnim na ta do-godek. se mi zdi. da ideja ni bila slaba.
V Afriko sem prišel po veliki ljubezenski boli. ki mi jo je prizadela neka Američanka, katero sem spremljal iz Evrope v Azijo, kjer me je zapustila. Tako sem sovražil Evropo. Azijo in Ameriko in sklenil sem — Avstralija zaradi oddalienosti ni Prišla v poštev — živeti nekaj časa v Afriki Prišel sem v Casablanco. ki leži v Afriki, ob Atlantskem oceanu. V Casablanci je bilo mnogo italijanskih delavcev, ki so po dnevu delali, mnogo provansalskih kokot. ki so delale po noči, in mnogo francoskih frankov.
Da si olajšam bolečine, sem cele dni presedel v sobi in pisal življenjepis Rug-gera Bonghija, opirajoč se na iistine, ki sem jih nabral na svojih potovanjih.
Zvečer sem popil svoj pošteni maza-gran v enem onih dvesto tabarlnov, ki so bil! čast kolonije. V enem teh lokalov sem se seznanil, bolje sprijaznil z modrim, strastnim človekom r. Imenom Hamiikar. Bil ie Portugalec lz Rra-zillje: dan za dnevom je prodajal veliko partijo preprog neznanega izvora. Zvečer je hodil v taoarin in zaigral vse do vinaria. kar je čez dan iztržil Jaz nisem nikoli igral, ker sem imel večkrat priliko spoznati svojo brezprimer-no smolo. Zlekmen v naslanjač sem čakal. da je končal igro.
K sreči je vedno zadostovala ena ura. O polnoči je prišel oome k naslanjaču, vedno z istimi besedami, — danes sem imel smolo — nakar sva se podala na pot. pod visečimi zvezdami povratnika.
*
In zopet je bil reke!: — Danes sem imel smoio, — in podala sva se na pot. Po par korakih, še pred vhodom v dvorano, je segel Hamifkar z roko v žen oo cigarete:
—	O — se je začudil.
Odkril je bi! še en frank.
—	Pri bogu, torej nisem vsega izgubil. Ta naj gre še v nič. Takoj se vrnem.
NaoravS fe tri korake proti mizi. pa
se je zopet okrenil:
—	Na katero številko naj stavim?
—	Ne delaj komedij, glej. da krnaiu konča*!
—	Ne, ne. — je svojeglavo ponavljal. — povej mi, na katero številko naj stavim.
Rekel sem:
—	Na 45.
—	Saj te sploh r.i — je kričal z obupanim glasom — vsega je 36 številk.
—	Tak stavi na 36.
Tekel je k Igralni mizi Minuto pozneje smo zaslišali glasilo krupjeja:
—	Trentesix rouge pair et passe.
Stegnil sem vrat. Videl sem trepetajoči Haoiiikarjev hrbet in njegove roke. kako so se biižale novcem, ki so se nagrmadili poleg njegovega franka; tedaj se je obrnil k meni in me vprašal s pridušenim glasom:
—	Reci hitro: na kaj naj sedaj stavim teh 36 frankov?
To se mi je zamerilo. Da bi končal, sem rekel: — Pusti vse na 36.
—	Resno? — je jecal.
Ukazujoče in neusmiljeno sem ponovil:
—	Pusti vse na 36.
Uboga! je. kot krotek pes: pogledal me je od spodaj gor s ponižnim pogledom. krožeči stroj pa z nezauaaim.
Stroj .ie tekel počasneje, se ustavi prejšnji glas je oznanil:
—	Trentesix rouge pair et passe.
Nekateri ?o začudeno vzkliknili. Modro je porinil krupje vsoto Hamilkar-ju.
—	In sedaj? — je vprašal Hamilkar z mrtvaškim glasom.
—	Sedaj — sem ukazal z gospodovalnim glasom — domov! —
V svojem neizmernem občudovanju si ni upal ugovarjati. Stlačil je svojih tisočdvestošestlndevetdeset frankov v razne žepe in tekal za mano, kot ponižen pes. Na ulici ni spregovoril niti besedice.
Drugi dan seveda sploh nisem več mislil na to. pečal sem se z zadevami Rug-gera Bonghija. Zvečer je prišel Hamilkar in mi brez posebnega interesa predlagal:
—	Greva v «Fiamboyant»? (Tako se je imenovalo ono afrikansko zabavišče.)
Ko sva dospela tia in sem se baš hotel pogrezniti v naslanjač, je menil mirno:
—	Pojdi vendar za par minut z mano in reci mi številko.
Trenotek sem se obotavljal, potem sem ugodil.
—	Stavi ua 5. Resnično ie petica zadela.
zneske, ako pride srečen k njim.
Pless je pripravljen prevesljat! »veliko lužo preko Bergena na Norveškem, Islanda in Gronlanda in se izkrcati v Ameriki, ako mu plačajo en milijon dolarjev in da dobi njegova žena, ako bi se ponesrečil, do smrti rento.
Poročnik misli napraviti vso pot v petih do šestih mesecih. Večinoma hoče veslati ponoči, da ne bi morda zadel ob kako ladjo. Dasi mu veščald svetuieio. naj nikar ne tvega življenja, ker je sedaj slabo vreme na Atlantika in ie tudi sicer vožnia srrrtnonev^rna. je Pless vendarle trdno odločen, da na vsak način izvede svoj načrt
V danskih športnih krogih ne velja poročnik Pless le za ekstremnega človeka. ampak tudi za izredno energičnega. Tako ni dvoma, da bo storjeni skleo tudi izvršil. Kakor smo že rekli hoče napraviti tako nevarno pot v plemenit namen. Zneske, ki jih dobi od ameriških listov kot prispevke za svoia poročila o vratolomni vožnji, nameraya vse porabiti za gradbo velikanske pla-valnice na Danskem.
Svetovni zračni oromet bodočnosti
Najidealnejša prometna pot je brez dvoma zrak. 2e odpor tega medija, kl je 773 krat manjši nego odpor vode, nam priča, da se more doseči največja brzina na noti skozi zrak. Čeprav i« tehnika zračnega prometa še prav mlada. je vendar že prekosila vsa ostala prometna sredstva in sicer tako s 7>o-močjo letala kakor tudi s pomočjo diri-. žabla (vodilnega zrakoplova).
Tačas imamo dva tipa zračnih prometnih sredstev: letala v oblik; zmaja in vodilno ladjo. Ni pa več daleč čas, ko se pojavi sedanjemu letalu nov konkurent. namreč letalo s premakljivimi krili. Oba sistema bosta potem tekmovala za prvenstvo. Naše sedanje letalo šc ni doseglo svoj najviši razvoj niti glede ekonomije niti glede varnosti Prav verjetno je. da bomo dosegii z letali brzine nad 500 kilometrov v eni uri. Ne bomo pa dosegli ta'<e brzine z nadaljniim poiačevanjem motorja, marveč z <rvisokim poletom.® Veliko hitrost poleta bi ne imela smisla, ako bi je ne mogli doseči z malimi sredstvi. Brzina po 500 do 600 ali celo 1000 kilometrov v eni uri se da kot perspektiva bodočnosti realizirati in nikakor ne spada v kraliestvo domišljije. Razvoj današnje tehnike nam omogoča, da poletimo v \iš;no 15.000 metrov in možno je, da so bodo v bodočnosti vršila ooiovania po zraku še v večjih višinah. Tudi daleko-strclni top, ki je streljal na daljave nad 100 kilometrov, je dosege! take rezultate po istem načelu: metal le namreS proiektile v omotično višavo približno 30.000 metrov in s tem izkoristil mali odpor redkega zraka v velikih višavah.
Ako se posreči konstrukcija krilatega letala — problem, ki so se ga že lotili v nekaterih evropskih državah —.dobi človeštvo v pravem pomenu besed* »zračno kočijo.« ker bo tako letalo popolnoma neodvisno od vodoravnega premikania. ki ie danes predpogoj za plovno zmožnost aeroplana. Krilato letalo bo lahko poletelo navpik v zrak ter bo potrebovalo za vzlet in pristajanje prav malo prostora. Na ta način so bo moglo tako letalo — kar se tiče ko-modnosti in priročnosti — primerjati z avtomobilom, kar pri drugih letalih ven-dar-le ni mogoče. Predaleč bi nas vodilo. ako bi hoteli te Perspektive še natančneje razviti. Tudi sc mora poprej« rešiti še marsikatera težka naloga tehnike. Rešila pa se bo. O tem si;:emo biti prepričani.
Čisto drugače pa je treba presojati zračni promet z dirižabli, to je z vodilnimi ladiami. Četudi je sedania hitrost dirižabla dosegla 120 do 140 kilometrov v eni uri. se bo vendar ob smotrsnem izoopolnievaniu v nekaj letih mogla zvišati na 200 kilometrov. Težišče zračnega prometa po principu «la/ji nego zrak« pa ne leži toliko v veliki hitrosti, kolikor v možnosti prenašania velikih tovorov na velike daljave. V to svrho ie vodilna ladia mnogo sposobnega nego letalo in siccr že zaradi tega. ker so plovna zmožnost vodilne ladje ne dnse-za z delom motorja, temveč na podlagi Specifične teže plinov. Kakor znano, ha-zira plovba z vodilno ladjo na principu razlike v teži zraka, kj ga odrivajo na-
—	In sedaj?
—	Na 18.
Zadel je.
—	In sedaj?
Prav nič se ni čudil. Tembolj pa ostali igralci ki so že postrani gledaH. Kar neprijetno mi je postalo, nestrpno setn rekel:
—	Ne vem, stori, kar hočeš.
Obrni! sem mu hrbet in se zatekel
veliki naslanjač.	,
Sledil mi je in mirno rekel:
—	Če ne veš, pomeni nai malo pre* neham.
Posiavil se je predme in me deda!, kot gledamo v zdravnika, ki opazuje toplomer ali pa v oderuha, od katerega pričakuiemo posoiila: skratka, kot če pričakujemo odločitve od višjega bitja.
Pokadil sem dve cigareti in se skušal ogniti njegovemu pogledu. Gledal sera na desno, v prazen kot sobe. renado-sa sem uprl pogled mimo njega na levo; tam je stala palma. Po drugi cigareti sem se nenadoma zadri nanj;
—	Torej, kaj hočeš pravzaprav?
—	Nič. dragi prav nič.
Usmiljenja je bil vreden, jaz sem ser
mu smejal; med smehom sem brez namena izustil, kot bi kihnil:
—	Sedemnajst
U^IBi&ar je tek«L kar je mogel. M*
se plina. Četudi pridobimo v normalni
plovni višini 1000 metrov z odrivanjem na kubični meter zraka samo 1 kilogram vspona. vendar ni dvoma, da bodo vodilne ladje mogle prenašati več sto ton tovora.
Odpor vodilne ladje proti vodoravnemu premikanju s povečanjem prostornine ne bo postal nepremagljiv. Nasprotno: ta odpor se bo dal sorazmerno celo lažje premagati ker odpor plinov ih mas. ki so zaprte v zrakoplovu, ne r a-rašča sorazmerno s prostornino, sicer se pa zračni odpor lahko še bolj reducira na ta način, da damo zračni lad.ri primerno obliko. Jasno je torej, da bo prostornina vodilne ladje v bodočnost! šc bolj naraščala. Pred kratkimi leti smo se še čudili zrakoplovom z vsebino 3000 kubičnih metrov, danes pa že prištevamo zrakoplove z 20.000 kubičnimi metri k manjšim in celo najnovejši Zep-pelin. ki je bil nedavno dograjen v Frie-drichshaienu in potem srečno prispel v Ameriko, označuje tehnično vodstvo podietja za premajhnega. Iz Anglije pa se je poročalo, da nameravajo tamkaj zgraditi ogromen zrakoplov, ki bo imel 5.000.000 kubičnih čevljev prostornine ln bo torej več ko dvakrat večji kakor je najnovejši Zeopelin.
Res je sicer, da principijelno nI ugovarjati gradnji čim večjih zrakoplovov. Znatna ovira pri tem pa je konstrukcija zrakoplovov in zlasti trdno njihovo ogrodje. Premagati ie treba tudi še marsikateri načelni nedostatek. Neva-nost eksplozije, ki je ena glavnih zaprek, se bo dala odnraviti na ta način, da se za nolnienje zrakoplova porabi plin heli-um. Tudi glede vertikalnega krmarenja obstoje še fežkoče. Upati pa je. da bo moderna tehnika tudi te nedostatke zračne plovbe odstranila in našla tudi zaščito proti streli. Potem naooči tudi za zračni transport nova doba razvoja, doba blagovnega prevoza po zraku v velikem stilu.
V desetih letih se bomo vozili z zra-koolovom ravno tako udobno, kakor z avtomobilom, železnico ali s parobro-dom — morebiti še udobnejše, predvsem pa mnogo hitreje in mnogo varneje. In kar ras bo naibolj presenetilo, ker se tiče to naše denarnice, to je: potovali bomo ekonomično glede porabe časa in denarja.
Koliko stane uravica na Angleškem
Kdor si hoče na Angleškem poiskati pravico, mora biti vsaj milijonar, če ne je ne bo dobil. Vsai tak vtis mon dr>v ' vsak, ako čita številke, ki so bile pred nekaj dnevi objavljene v angleških listih. Tako so na primer narasli stroški v Dennistounovi aferi o kateri smo včerai	na okroglo višino tride^t
tisoč funtov šterlingov ali v našem denarju — čujte in strmite! — na 9 milijonov dinarjev!! Dve tretjini te ko!o-salne vsote sta morala plačati obtoženca polkovnik Demmstoun in njegova druga žena, grofica Carnarvonska).
Večji del tega denarja dobe odvetniki. ki so. kakor se zdi, na Angleškem plačani kakor nikjer na svetu. Samo za eno samo zaslišanje so dobili odvetniki (tako zagovorniki obtožbe kot obrambe) 2000 liver šterlingov ali 600.000 dinarjev. Neverjetno, a resnično.
Podobne immen^ne vsote kot omenjena afera so požrle tudi druge afere, o katerih je v poslednjih časih pisaio angleško časopisje. Na primer afera, ki se je vlekla med Pobinsoni in Mdiand-banko. o kateri smo v našem listu svo-ječasno poročali, je stala 25 000 funtov gf»-;-:nrr.v (71; milnonov din^riev). — Tožba za ločitev zakona med zakoncema Russel! ie oba ljubezni sita PussePa sta'a nrav čedno vsotico 30.000 funtov. Ločitev zakona sta Russella dosegla, ali rsta danes že uvidela, da sta jo nlačala malce predrago...
Vse te gorostasne vsote, ki so jih požrli omenieni senzacijski procesi in ki so vzbudi!! po vsem svetu veliko pozornost. vse te vsote se zde maihne, če jih primerjamo s stroški civilnih procesov. Naj v ilustracijo navedemo samo tri slučaie iz poslednje dobe: "roces. W ga je začela družba »Mancbesterski kana!« nroti tvrdki Brunner Mond, je stal 100.000 funtov (30 milijonov dinarjev): proces med občinskim zastonom mesta Rhondd? (Wa!es) in med nekim Cory-jem je dosege! vsoto 80.001 liver šter-
lingov, ln končno proces med neko zavarovalno družbo in neko Rhodesijsko firmo 66.000 funtov. — Vse te ogromne številke se nam zde nenojmljive, Angleži pa si jih očividno lahko privoščijo, saj imajo zlato valuto in denarja v izobilju!
Narod, ki ne pozna poljuba
Cela vrsta narodov in pletnen je na svetu, ki ne poznajo poljuba. Tega pač ne vč vsakdo. Kaj je poijub in kakšen je in čemu so ga uvedii naši pradedje, je nam dobro znano. Ne tako drugod po svetu.
Tako je po! iubo vanje popolnoma neznano v velikem delu Polinezije, na Madagaskarju in med mnogimi plemeni v Afriki, predvsem seveda med onimi, ki zaradi lepšega ookvarjajo ustnice in vtikajo skozi nje kos lesa. Mislimo, da zamorsko dekle ne bi imelo prevelikega užitka, ako se ji približa sicer za ta-mošnje pojme zal fant in jo ščegeta po obrazu z paličico, ki mu štrli par centimetrov iz usten.
Tudi med Eskimi in prebivale! Ognjene zemlje je poljub nekaj neznanega. To velja tudi za Malajce, mnogo Japoncev in gotove finske narode. Pri slednjih moramo resnici na ljubo nekaj popraviti. Poliub v pozdrav ni v navadi pri njih. Poljub iz ljubezni pa jim ni popolnoma tuj. vendar nc tako v navadi kakor pri nas, kjer se za vsako malenkost ližemo.
Dr. Sunjatsen
Znani kitajski državnik, prvi predsednik kitajske republike, je umrl sredi marca. O njegovi veliki vlogi v kitajski politiki smo v »Jutru* že ponovno razpravljali
Štirideset milijonov glasovnic
Pred Izvolitvijo nemškega državnega predsednika.
Bodoči prezident nemške republike bo prvi predsednik, katerega bo izvolilo ljudstvo neposrednim potom. Friderik Ebert je bil v soglasju z zastopniki strank poglašen za predsednika, zato bodo predsedniške volitve v Nemčiji velik dogodek, na katerega upravičeno preži vsa domača in tuja javnost.
Za nove volitve je na delu ves agi-tacijski aparat od osebnih agitatorjev pa do filmskega platna. Filmske propagande se poslužujejo zlasti socijalni demokrati. desničarski blok in demokratska stranka. Kandidati Braun. Jarres in Hellpach so naslikani pri vhodu v parlament in ljudje debatirajo, kateri izmed njih bo izvoljen. Fdino sredstvo, katerega se še!e poslužujejo predsedniški kandidati je radio, ki jc najprikladnejše sredstvo ob enakih prilikah v ameriškem volilnem boju.
Glede agitacije je treba reči. da gre prvenstvo desničarskemu bloku. Ta je že dosedaj izda! nad 300 vrst agitacij-skih letakov z najraznovrstnejšim tekstom. Neki list priobčuie tudi statistiko stroškov, katere ima Nemčila s sedanjim predsedniškim voliln:m bojem: dosedaj je bilo izdanih v agitacijske svrhe
že nad en milijon In 600.000 zlatih mark denarja. Ker ima Nemčija 39 milijonov volilcev. so morale tiskarne natisniti 40 milijonov glasovnic. 2e po teh pripravah sodeč, bo nemški volilni boj v nedeljo izredno vroč in novi državni poglavar nemške države ne bo «za-stonj» izvoljen.
X Angleški orjaški zrakoplov. Pisali smo že, da je napravi! angleški inženjer Burnev načrt za orjaški zrakoplov, ki ga v kratkem začno graditi, čim bo podaljSan hangar v Cardingtonu na 300 metrov. Novi zrakoplov bo imel 140.000 kubičnih metrov prostorni« ne za plin (»Los Angeles, bivši «Z. R. 111» le 70.000). Dolg bo 240. visok 47 in največji premer bo znašal 43 metrov. Zrakoplov bo narejen iz jekla. Motorji bodo imeli 3800 konjskih sil. Orjaški balon bo vozil s hitrost jo 110 kilometrov na uro. Motorje bo gnala zmes iz težkega olja in vodika. Zrakoplov bo imel 155 ton nosilnosti, od teh 75 za pogonsko zmes, balast, tovor in potnike. Na zračni ladji bo lahko spalo sto potni« kov v kabinah z dvema posteljama.
X Boj proti volkovom. Kakor poročajo iz Rige, so se napadi volkov na konje in govedo ▼ Rusiji tako pomnožili, da je sedaj organiziral ruski komisarijat za poliedel. stvo pravcato vojno zoper to zverjad. Po uradnih statistikah so volkovi zadnje tedne raztrgali 52.684 konj, 50.253 krav in 25.070 glav druge živine. Pri tem je treba poudari, ti, da gre tu le za uradne številke in da je prava izguba na konjih in govedih najbrže veliko večja. Sovjeti nameravajo pritegniti k lovu na volkove vojaštvo, ki naj se jih loti v prvi vrsti s strihninom. Razen tega so sovjetska oblastva razpisala nagrado za vsa. kega volka, ki ga ubijejo civilisti.
X Ženski dan v japonskem parlamentu. Pestro sliko je nudila pred kratkim japon« ska poslanska zbornica v Tokiu. Mnogo žen in deklet je prišlo v zbornico v svoji pestri narodni noši. Deklice so delile med poslan, ce listke in majhne zastavice in jih prosile, naj se zavzamejo za njihove pravice. Na dnevnem redu so bili namreč trije zakoni, ki se bavijo s pravicami žensk na Japon. skem. En predlog zahteva volilno pravico za ženske, drugi, naj se razveljavi določba, ki prepoveduje ženskemu spolu udeležbo na političnih shodih, tretji zakonski načrt pa predlaga za žensko isto višjo šolsko na. obrazbo kakor za moške. Ker je vse te pred« loge stavila le manjšina, je takojšnji spre. jem zakonov izključen, vendar so ženske demonstrirale na tako originalen način za svoje pravice.
X Možnost kolonizacije Novafe zemlje. Sovjeti so poslali v severne pokrajine Ru« sije znanstveno ekspedicijo, ki naj preišče tamošnje razmere. Ekspediciia se je te dni povrnila v Petrograd in podala sovjetorn izčrpno poročilo. Preiskala je tudi nekaj do. slej neznanih krajev na otoku Novaji zem. Iji v Ledenem morju. Ekspedicrja naglaša v svojem poročilu možnost kolnniziranja tega otoka. Novaj« zemlja je bogata na raz« ni divjačini r. izvrstnim krznom. V ustju Pečore je odkrila štiri velika ležišča pre. moga, na polotoku Koli ob reki Popaji pa železne in bakrene rude.
X Narod, kl Izumira. Prebivalcev Ognje« ne zemlje v južni Ameriki je bilo pred 40 leti še okoli 10.000, leta 1900. jih je bilo le še tretjina in sedaj jih je še nekoliko sto. Vzrok izumiranja tega naroda so epidemije, ki so v poslednji dobi tam divjale, in kul« turni vplivi, ki so povzročili nov način živ. Ijenja, ki ordotnim ljudem ne prija.
X /z samostana hotel. Turiste bo zani« malo, da bo drl samostana na sv. Bernardu izpremenjen v hotel. Samostan je bržkone iz leta 925. in ga je ustanovil Bernard iz Mc« thona. Stoji 2472 metrov nad vodo ter je najvišje alpsko poslopje sploh. Leta 16S0. je dobil svojo današnjo podobo. Ima lepo knjižnico in kabinet s prirodninami in ko. vanimi denarji. Naloga teh menihov je. da nudijo vsem turistom brez razlike njihove narodnosti ali veroizpovedanja pribežališče. Čcsto išečjo s svojimi psi izgubljene turiste. Trne sv. Bernarda je znano vsem alpskim turistom.
X Rarmerc v Mezopotamiji. Francoski konzul v Bagdad-i, Mžillard. je prišel te dni s parni^om <tSphyn.v» v Marseillc in poroča o napadu, ki je zahtevni žrtev v osebi nje« gove žene. Dne 9. marca se je odpelia' kon« zul z ženo in dvema gospodoma v dveh av« tomobilih Iz Bagdada v Damask. V prvem vozu je bila prtljaga. Okrog 9. zvečer jc napad'a kakih 80 kra od Ibitfl potnike tol« pa a-ahskih B-»d'iir,ov. Avto se je moral j ustaviti in roparji so zahtevali ves d"nar. Ker so sc potniki upira':, ie prišlo do h--de« : ga hoja. Oba spremljevalca Maillerdova sta dobila lažje rane, konzulova žena pa je do«
bila strel t nogo in eneg« v trebuh, tako da je tekom ene ure umri« v itrainih boleči« na h. Ko so Beduini popolnoma izropali pot.
nike, so pobegnili.
X Nemško časopisje. V Nemčiji izhaja danes 3152 listov, od teh na Pruskem 1772, Bavarskem 413, VViirttemberškem 176, Sak. sonskem 232, Badenskem 141, Hessenskem 77, v Meklcnburgu 31, Turingiji 123, Braun. schweigu 27, Anhaltu 21 in Hamburgu 22, Po šestkrat na teden jih izhaja 1834, 114 sedemkrat, 53 več kot sedemkrat, 177 en. krat na teden, 275 dvakrat, 606 trikrat, 80 štirikrat in 7 petkrat »Frankfurter Zeitung* in »Kolnische Zeitung* izhaja po 19 krat na teden.
X 3000 let star vol. Odkritje groba * Cizeh, ki je v njem mumija faraona Snofru, vzbuja v Egiptu veliko napetost. Poroča se, da so odkrili ie več drugih znamenitosti. Lord AHenbv, ki je bil med prvimi, ki so stopili v globino, javlja, da so našli več kot 8 metrov globoko neko dvorano, v kateri je bila lobanja in partiji vola. Grob sam se nahaja v globočini 28 m. Vol, katerega ostanke so našli, je živel pred 5000 leti.
Svetlo-likanje ovratnikov ter likanje perila
se najlepše izv; Ju je le v hig:jenlčni pralnici F. ŠIMENCA, Kolodvorska cesta 8. Izv:5u je tudi popravila perila.	1434a
Križanka
Iz Amerike se je raširila po vsem svetu nova vrsta ugank, kl je povzročila zlasti po zapadni in severni Evropi že celo manijo. Ni ga večjeza Tsta, ki ne bi priobčeval teh ugank, katerih rešitev je ponavadi združena z vejjimi ali manjšimi nagradami. Uganke krožijo po listih pod najrazličnejšimi imeni. Američani jim pravijo »puzz!e», Nemci «Kreuzwortratse!». Točnega slovenskega izraza nimamo. Dokler nas kdo ne opozori na boljšega, bomo ostali pri »križanki«. Na ponovne želje čitatrljev in naročnikov bomo priobčevali od časa do časa te vrste uganke tudi v »Jutru». Kasneje jih bomo združili z nagradami, danes priobčujemo prvo samo za vzgled. Objavili pa bomo v prihodnji nedeljski številki imena onih, ki nam
; do časa pošljejo pravilno rešitev. | Bogve kakega pojasnila k uganki pač | ne bo treba. Za vsako številko je treba | najti pravo besedo, ki se vpiše črka za črko v posamezne četverokotnike ali vodoravno ali navpično od zgoraj navzdol, kakor je pač odrejeno. Črni četve-rokotnik pomenja konec besede, tako, da ima n. pr. beseda pod 1. v vodoravni legi pet črk, beseda pod 1. v navpični smeri pa šest črk, beseda pod 40. samo v vodoravni legi štiri črke itd. Kakor se vidi, se torej razne črke porabijo po dvakrat ali celo večkrat, ker se besede križajo. Odtod tudi ime uganke. Na ta način je olajšano tudi reševanje, ker kdor ugane eno besedo, ima s tem tudi par črk za druge besede.
1		6	9	12	M	17! 1		21	ii	25	27 j 30			35
	u	38			14		H	39	23	| |			#	
40	4			U	41		m			H		B	33 |	
		■	m	42							m	31		
43		w	10	w	44					p	28			
45		iS	46	13			u	47		26				P
w	48						8	49					H	C
2	H	w	50		ss	m	w	P	M		P		34	n
51	5	7			15	18	w	22	24		29	M.	52	36
53							0	&4				M.	55	
56		18	H	57			20			B	58	32		
59		8	n		P	B	60				M			E
n	61		11	B	16	19				B	H	62		37
3								m	M	1!	63			
64				•flm	65					66				
Besede
a) navpično:
1	morje v Evropi
2	p'sec knjige ali članka,
3	osebni zaimek
4	boljševiški politik,
5	vojaSki sodnik,
6	vprašalni zaimek (v srbohrvaščini),
7	predlog,
8	žensko krstno ime
9	rob,
10	pokrajina na Irskem
11	izraz lz glasbene terminologij e,
12	predlog.
13	evropska država,
14	del sveta,
15	veznic (stara oblika),
16	okras živalske glave,
17	gora v Sloveniji,
18	nenormalen človek,
19	medmet,
20	časovna doba,
21	nepošteno dejanje,
22	del obraza,
23	moško krstno ime,
24	francoski filozof in zgodovinar.
25	vzk!'k,
2*5 dragocena rastlina, 27 ponos gospodinje, ?8 gr>zdno drevo,
29	grško ime črke,
30	veznik,
31	stara denarna enota,
32	efekt sprožene puške,
33	ognjenik v ItaMJi,
34	gora v Sloveniji, 3*5 rimski cesar,
36	prva žena.
37	č'ovek brez družbe.
pomenilo:
b) vodoravno: 1 velik slovenski list, 3 sloviti pomlaievalec ljudi,
16	francoski filozof In zgodovinar,
17	strelno orožje, 22 najbližji sorodnik, 25 ozvezdje. 28 mesto v Nemčiji, 31 število,
38	skupina lasov,
39	kakšen Je človeit z dobrim apetltom,
40	del živalskega telesa.
41	osebni zaimek,
42	pridobitni stan,
43	okrajšava za «anno domini
44	del cerkve,
45	nlkalnlca,
46	drevo,
47	slavni finski športnik,
48	mesto v Istri.
49	muz'kalna plagoglasnost,
50	kazalni zaimek,
51	znano mazilo.
52	pomožni glagol,
53	ime snovi (4. sklon).
54	mesto ob Jadranu,
55	znana okrajšava,
56	predlog.
57	reka v Palestini,
58	del obraza,
59	veliko mesto v Italiji
60	prvj človek,
61	zločinec,
62	divja zver,
63	prostor v cerkvi,
64	pokra Hna v Aziji.
65	vesel dan,
66	razš!riena vera.
ne je pekla vest. Vseeno se nisem mogel zdržati, da ne bi posluhnil. Slišal sem tišino, brnenje in glasnika:
—	Dixsent. noir. imnai' et msngue
Naslednji dan sva oba igrala in izgubila. Poskusil sem sam in izgubiL C »stali igralci so se oddahnili.) Potem je igral on sam. jaz sem mu pa pripovedoval številke: tako ie zadel. K.tialu sem se utr. dil in lkazal sem: — domov!
Odpravila sva se.
•
Voin. da bi bilo bralcem prav. Če bi tfnviUjl par slučajev it: okoliščin iz najinega igranja, ker jim iigajaio t?ke 'it-srametnosfi. Jaz pa ne p!šem za nabavo. itmveč za pouk.
Ko s\a oni večer zant?st:Ia .okal. mi je Ik-milkar kot poštenjak predlagal
—	Skleniva dogovor: vsak večer pofdev? v tabarin. Jaz bon igral, za svoj denar. Ti ne igraš. Ti ml boš pravi! ?te\i!kt. Potem si daiiva dobiček.
Ip tako sva delala dva meseca. Neki demon mi je vsak večer razodel številke. vedno prave. Malo sem zamiSah kot bi poslušal; notranji glas mi |e razločno povedal številko, kot bi fundrma brizgnil curek vode iz zemlje. Po sedmih ali osmih številkah sem bil navadno truda. glas je utihnil. Odpravila sva se.
Tako sva vsak večer pridobila povprečno 15.000 lir.
Toda denar povzroča nemir. Po noči na magičen način '■'^"M-ni denar se je v omarah kupičil, moji dnevi pa so postajali vedno brezbarvneiši in skrbi polni.
Življenjepis Ruggera BonghiJa je Ie počasi napredoval, in vendar sem si bil od te kniige toliko obetal. Sedaj je bila tvegana knjiga in mola slava, delo ni hotelo uspevati, na vsaki strani se mi je zataknilo: tega je bilo krivo nočno razburjanje, brez truda pridobljeno bogastvo je rodilo svoje žalo-tne sadove.
Med Rugerom Bonghijem in »Flam-boyant« sef zgubil tudi ljubezensko bol. podoba nezveste se je razblinila. Nise»ti imel več vzroka, da bi se še naprej Iz-og;bal Evropi.
Pač. bil je vzrok: Hamilkar. Ali ga morem kar tako zapustiti? Nisem ime! dovolj poguma. S preprogami Je bi!o v kraju. Sedai je živel in bogatel od mojih magičnih razodetij. In njemu bogastvo ni bilo v nadlego, bil ie prlprost človek, ki bi se nikoli ne bil lotil Rtig-gero BonghHevega
Morda bi mi kdo odvrnil: Ce bi dar prerokovanja usahnil? Potem bi se le moral zopet sam pre£ivljatL
A kako nai mu to dopovem? Končno mi 'f nohtni z"'^
Tnko so pretekli dnevi in tedni, vedno nestp~n?;5e ^cm si želol ^dhoda. A demon, ki ni nikoli v zndregi za p-c-varo. mi ie dal mi«el. kalro nai <^e rešim Hamllkarja. ne da bi zbudil n;e-govo iezo.
Moi načrt je z^rei. Z izva'aniem sem okleval. Ko nekega dne nisem mog'l več zapisati niti besedo, in je Rnggero Bonghi bledel, kot lepa nezvesta, sem se Vadnokrvno odhčil za de:nnje.
Pri igralni mizi sva: Hamilkar sed!. iaz stojim za n;im. kot navadno. On čaka. kot vedno, da so vsi stavili, da mu n:hče re rr">re slediti, potem me s pogledom vpraša.
Zamižim. prisluhnem, v meni pa skali čudežno bitje: 24.
Brez obotavljanj rečem: 34.
Onih malo sekund, dokler se kroglica ni ustavila, so bile zame stoletja. Tudi vest mi je očitala, da sem ga pre«! 'pil.
Kesal sem se in si cbruhil. da bom odslej zopet pošten. Mrzel pot mi je obli čelo. Kroglica se ie ustavila:
Na 34!
a
Tako! je vest utihnila. Mislim, da r.em ga premeril s strašnim pogledom. Prisluhnil sem demonu, Id ie rekel: Pet
Rekel sem Hamilkariu: Osem — Osmi-ca ie zadela. Slišal sem šepet notranjega glasu: enamdvajset. Pekel sem Hami!-Var'u: Trideset. — Trideset je zadela. Rekel sem r>" da b'	ra d-m^ia.
kar mi je nris'0 na misel' vse moje številke so klicali. Ni mi uspe'o, da bi ga prevaral. Igralci so se razburjali. Banko so znnrli. črn pa^čolan so preg-nili preko z"I°ne mize. Hamilkar ie bil srečen. Besneč' valovi črnega žolča so mi zalivali mrž<rr»ne. Nikoli se mi prevara ne ho posrečila N:koli se mi ne bo po-sr^čMo osvobojenje.
Nikdar ne bom m^gel dokončati ž!v-Menieni^a Rrggera Bong^::a« Nikoli se ne vrnem v Evropo. — Igralci so delali svoje opazke. — Pojdi va! — sem kričal, in ga suva!, gnal sem ga pred seboi. kot tele. Stopa! je pred me roj: ko sva	po twn,ini h^^n^-n. srm
ga zagrabil za vrat !n ga treščil skozi okno. Slišal sem. kako se le megT/o telo razdrobilo na tlaku. Ušel sem skozi stranska vra'a 'n r^mndoma sem odno-toval. ne da bi šel d~mov. da bi se Preoblekel: šele na IMU se le mota drša pomirila: šele v Napolni sem se >7V»m-nfl. da sem pozabi na moi fivl'en'enis Ruggera Ron?hi!a in na dotične dokumente. Nekega dne se bom pač moral vrniti in jih vzeti seboi.
Še neka? o raodernOi plesib
Ce so strogi sodniki in zagovorniki morale že do^lci de!:Ii nlese na pobožne, gledalske. dru?abne itd., je to "=amo n^v doknz konservativnosti naše dobe. Plesov danes ni mogoče strogo deliti na stare in moderne. Stari nle^i, h katerim snada'o va¥' i. polke, maznr-ke. »besede« in kadrilje. p~!ng~ma izumirata in dele usodo indi'«nskih plemen. NMhovi nr;<:taši so večinoma so-'1dni. konservativni meščani, nedostopni za vse novo. ki trdovafno ponav-l;aio svo:o staro resem. češ. ko smo bili mi mladi, se nismo ukvarjali s ♦akimi novotariiami in ?rism.-dari;ami. F.ešejo camo na drp*abriih večerih in soare;a-.:, kamor iih sil! reprezen'arčna dd*nost. Med plesom so od dame vedno v dostojni razdalji. plcše;o pogasi, da Hm nc no-'de sa^a. pogosto obstanejo, da si obrišejo potno čelo. Doma. rredno gredo srat. se ra to!aži'"o. da ie bi'o ra p!"su sicer z~!o lpm. vendar pa s^ za nekaj mes?cev s:ti tak'h večerov. So pa tudi mladi r:rd!e. ki se krčevito drže plesov, katerih so se nat:"iH že davno in se z v«emi štirimi fc-nr rrrderniii p esov, češ. sai bo vseh prismodarii itak. kmalu ko"»»c. Pristaši te sorte se rekru-tirajo večinoma iz krogov takozvanit
Kraljestvo
Od narodne noše k mednarodni modi
Ni še preteklo ravno dosti časa od one dobe. v kateri je imel vsak narod svojo lastno nošo. tako da se je po obleki lahko spoznala narodnost vsakega posameznika. Vsaka teh noš je bila povsem značilna in samclastna. Tekom časa Da so se te razlike zmanjševale boli in bolj. dokler niso popolnoma izginile.
Raznovrstni izumi moderne tehnike, kakor železnica, telefon, telegraf in v nainovejšem času tudi naglo napredovanje zračnega prometa so olaišali in zboijšali medsebojno občevanje. S tem pa so pokopali domače običaje in noše, ki so bile dotlej strogo ločene med posameznimi plemenu Čim bolj so se poenostavljale občevalne razmere, tem bolj je ginila narodna noša. tako. da se je do danes ohranila le v osamljenih vaseh, kjer prebivalci niso prišli v do-tiko z ostalim svetom. Namesto narodne noše se je pojavila mednarodna moda.
Naravno je. da stoje obrti in industrija v zapadnili deželah na prvem mestu, kjer je diktator ženske mode Pariz, a moške London. Akoravno sta zlasti tudi Berlin in Dunaj že dostikrat poskušala ustvariti svojo modo. se je to vedno izkazalo kot nemogoče. Imata sicer izredno dobre in mnogoštevilne modne liste, ki pa vsi temelje na pariških direktivah. Kljub temu poznavalec mode vedno lahko ugotovi, da ima moda kljub svoji enotnosti v posam. mestih vendarle svojo individualno noto. ki se lahko izraža v izbiri barv. njih sestavi, kvaliteti blaga, tu in tam celo v kroju. Čeprav sprejema vsa Evropa pariško in londonsko modo in jo. kakor omenjeno, upodablja Po svoje, moda vendarle vzdržuje svojo izvirno enotnost i.n to v prvi vrsti s pomočjo neštevilnih modnih listov.
Razvoj krojaške obrti je najboljše merilo kulturne stopnje, na katero se je povspela kaka dežela. Tudi naša domača krojaška podjetja se ravnajo strogo po zahtevi časa ter skušajo o vsakem modnem vprašanju dobiti čim hitrejša in točnejša poročila.
Na letošnji umetnostno - obrtni mednarodni razstavi v Parizu, ki jo otvori-io koncem aprila, bo pač na ogled nedvomno sijajna izbira izrednih kostum-nih zanimivosti. Razstavljene bodo narodne noše vseh soudeleženih narodov, kar bo po vseh zatrdilih iz Pariza v marsičem vplivalo na celotni razvoj bodoče mode. Tu se bo nudila že leta in leta zaželiena in pripravljena prilika, da bodo pariški modni činltelfl sredi svoje modne metropole črpali originalnosti vseh narodov ter po vzorcih narodnih noš ustvarjali izpremembe na bodoči mednarodni modi. Tako torei se pričenjamo vračati od mednarodne mode na-zai k narodni noši. a da obenem zopet od nje pridobimo izpremembe in obogatitve mednarodne mode v bodočih dneh.	M. šarc-ova.
Pariz, koncem maja.
Ženska moda se skuša vedno bolj približevati moški obleki, kar se tiče praktičnosti in enostavnosti. To je znak sedanjega časa. ko je toliko žensk prisiljenih, da si iščejo zaslužka izven doma. —
Ženska, ki gre na delo ali po opravkih, nima časa in smisla, nališpati se s celo vrsto malenkosti, ki jih je še pred leti smatrala za neobhodno potrebne. Danes ženska mnogo bolj kot prej išče udobnosti in fletkanosti. a zaradi teh nikakor noče opustiti elegance. Razvoj, ki ga opazujemo pri modi, je naravno v skladu z vsem tem.
Modni plašč, ki ga opažamo povsod fn ki postaja vedno bolj oriliubljen. je dolg. raven površnik, prekrižan, s štirimi velikimi gumbi spredaj, prepognjenim ovratnikom in srednje širokimi rokavu urezan iz šareno-barvastega blaga.
Vsaka stvar pa ima svojo dobro in slabo stran: čeprav se veliko število žensk prisrčno veseli, da so oblečene po zadnii modi. ie gotovo. da se tudi nai-
pristnih in dobrih diiakov ter plahih deklet. ki bi rade znale dobro kuhati in šivati, oa gledaio. kako bi se čim prej omožile. Sledniič se izogibljejo modernih plesov tudi vsi oni. ki se jih kljub vsemu prizadevanju niso mogli naučiti.
Važen znak modernih plesov je con-tradlctio in adieecto, da so torei poleg modernih plesov, kj so res moderni, tudi taki moderni plesi, ki že niso več moderni. Na primer: prvotni splošno rri-liubPenj in znameniti shimmv. java ali samba ni več v modi vsai tako ne. kakor ie bil še nedavno. «Die Madchen v. Java», «La vrai samba» in »Forget me not» so sc morali umakniti iz plesnih dvoran novim modernim nlesom, kakor so «On dit ca», «1 love You», «Tel!o mio» in «Monday morning b!ues». Pa tudi ti plesi bodo kmalu nemoderni. dasi iih še dolgo ne bomo mogli prištevati med stare plese. Skoda, da stari Latinci niso poznali modernih rlesov. ker bi bili našli v n;ih najboliši dokaz, kako resničen je njihov pregovor »Vanitas vanitatum . . .»
Modemi plesi se odlikujejo z mič-nimi in lahnimi, elegantnimi kretniaml. Zato ie naše! fox - blues veliko milost v očeh priletnih plesalcev, ki hodijo po plesnih dvoranah svobodno, kakor po promenadi ki se ob vsakem koraku za-
lepši model če je iz slabega blaga in je nošen dan na dan brez prestanka, raz-vleče. izgubi svojo linijo in tako postane žalostna karikatura.
Predvsem se ie treba varovati pred nakupom lareno-barvaste tkanine angleške vrste in pa one. koie volna je kratka iu debela, kaiti te vsebujejo precejšnjo primes bombaža. Plašč iz takega blaga izgubi oblike, predno kaže znake obrabe.
Seveda se vidijo tudi plašči ki sicer odgovarjajo glavnim obrisom, katere zahteva moda. vendar pa vsebujejo spremembe, ki jih je dodal okus dame, katera hoče tako pokazati svojo subjektivnost in iznajdljivost
Blago, iz katerega se predvsem izdelujejo »chic« plašči, je: »rutilavelli-ne«. blago baržunaste vrste, potem »kasha«. ki se zelo rabi za vse vrste pomladnih plaščev in kostumov, in pa *burafyl«, ki je bolj močan m izgleda kot homespun. Vse te tri tkanine so francosko blago, tkano z roko, zelo mehko in prožno, tako da se prav prijetno nosi in lahko obdela. Imajo samo eno napako: precej visoko ceno.
Iz odprtine prepognjenega ovratnika gleda bel telovnik, ki se večkrat končuje v visok ovratnik. Nosijo se pa tudi šerpe in crepe de Chine s tiskanimi ali batikiranimi vzorcu Z odprtimi ovratniki Pa ie prišel zopet v modo kožuhast obrobek. predvsem Iz Iisičevine.
Nekatere krojaške firme izdelujejo plašče z malim, pokonci stoječim, zelo elegantnim ovratnikom, ki je včasih narejen iz kožuhovine. podložene s svilo. Krajci te podloge se dalo spredaj zavezati. ali pa prosto visiio.
Vkljub okusu za plašče moške vrste pa ženske ne pozabijo vtakniti v gumb-nico svojega plašča ali pa v kožuho-vino ovratnika umetne cvetke, vrtnice, klinčka ali kamelije, kakor pač bolje pristoia njih polti ali pa odgovarja barvi klobuka ali podloge. Te cvetke so včasih delane iz ozkega traka baržuna ali svile in obrobljene s kovino.
mani. Kot polkovnik Chabert, o katerem nam je Honorč de Balzac v svojem svetovnoznanem romanu napisal toliko zanimivega in napetega, so tudi dandanes marsikateri voiaki, o katerih se je domnevalo, da so padli na polju slave, po dveh ali treh letih slavnega smrtnega spania spet prišel nazaj k domačemu ognjišču, ki so ga že bili zasedli novi soprogi. Kot duhovi so se prikazali pri svojih ženah, ki niso bile več njih žene in otroci niso bili več njih otroci To so strašne posledice vojne.
Mnogo redkeje se pa prigodi da izgine soproga. Če gredo gospa drugam, ie iasno. da niso šli v strelske jarke, ampak so sledili čisto drugemu klicu. In v takem slučaju jim n!ti v glavo ne pade. da bi se vrnili Toda izjeme so vendar le mogoče, kot nam priča povest trgovskega nastavljenca v Franci-
Na kolodvora izgubljena soproga
Najboll klasičen dogodek, ki so ga uporabljali in zlorabljali romantiki v svoiih povestih in romanih, je vrnitev soproga, o katerem ie žena mislila, da ie mrtev. Balzac in Maupassant sta tak slučaj naravnost napeto obdelala.
Prišla je svetovna vojna in enaki slučaji so se obnovili v vseh deželah. Zivljenie je namreč v resnici mnogo bolj romantično kot najbolj epileptični ro-
Dva praktična nomladaaska plašča
Na levi: promenadni plašč !z kostanjevo - rjavega otornana z «medici»-ovratnikom. na desni promenadni plašč iz črtanega svilenega alpaka z visokim
preloženim ovratnikom.
fl. ki je izgubil svoio soprogo na nekem kolodvoru leta 1896. in jo spet našel anno Domini 1925. Stvar je naravnost neverjetna in če ne bi bila prišla pred sodišče, bi marsikdo mogel dvomiti o njeni istinitosti. Toda zadeva se bo te dni obravnavala P red prvim senatom seinskega sodišča in je torej čisto avtentična.
Kot rečeno, je leta 1896. g. Danid Bo!s izgubil svojo soprogo sred: velike množice na nekem kolodvoru, ko je prestopil na drug vlak. Od takrat ni nikoli več od nje dobil kakega poročila. O. Bois pa se je filozofsko potipal za čelo in po kratkem razmišljanju sklenil, da si vzame namestnico. In čeprav ta nova zveza ni bila zakonita, jo je nebo blagoslovilo in podarilo g. Boisu dečka in deklico. Vse ie šlo dobro in otroci so rastli v starosti in milosti pri stariših in pri ljudeh. G. Bois že zdavnaj ni več mislil na gospo Boisevo. ki jo je bil izgubil sredi množice na kolodvoru. Dejal si ie: »Ali ie padla pod kako lokomotivo in io ie ta tako zmlela, da ni bilo mogoče najti niti lasu žrtve, ali jo je pa odvedel kak ropar aJi Don Juan. Vsekakor, ker mi nič ne piše. se ji mora prav dobro e oditi tam. kjer je. Naj le tam ostane! Jaz sem si sezidal novo gnezdo!«
Kje pa ^ bila gospa Bois? Ona noče tega po- dati in to ie res škoda. Vsekakor si čitateiji lahko mislijo, da ni ostala celih osemindvajset let na kolodvoru. Gotovo ie samo to. da se je zad-niič enkrat nenadoma prikazala pri svojem soprogu. Obnašala se je pa naravnost divje. Imela je državni civilni zakonik v roki in kričala na drugo soprogo in niene otroke: »Poberite se. prite-penci! Na cesto, priležnica! Ven z vami. pankrti! Zakonita žena sem jaz!«
Ker pa g. Bois nikakor ni hotel pregnati svojih otrok in niih matere, je prva žena šla klicat policijo na pomoč. Ker pa tudi tu ni ničesar opravila, je šla k odvetniku in pričela pravdo. Kdo bo zmagal? Zdravi razum pravi: »Soprog!« Da. toda zakon pravi: »Gospa!« Ali ie zapustila domače ognjišče? Ne, kajti sonrog io je izgubil na kolodvoru, kot se izgubi dežnik, denarnica ali za-voi. Moral bi se obrniti na oddelek za izgubbene in naidene predmete na policiji. kot se to dela. če se izgubi psiček ali papisra. Toda možak tega ni storil: šel ie mirno domov, potem si je pa še celo izbral novo družico, namesto da bi ostal sam.
Jaz ne bi bil rad na njegovem mestu. Kai nai stori, če mu sodniki zapo-vejo. naj nažene čez prag zvesto družico in vzame zopet k sebi potepenko? Največja pravica ie res naivečia krivica!
Pariške dopoldanske obleke
Starornska bojarska obleka
Dama v staroruskem bojarskem kroju, bogato izvezenem z ročnim delom v rdeči, žolti. modri, '-"li in zeleni barvi razkošno prepletenim z z!atom. Kroj je iz XVI. stoletja, iz dobe carjev in boiarjev, iz debe utemeljitve velikega carstva. Večina teh historičnih kostumov je v revoluciii izginila, nekateri pa še žive in vzbujajo pozornost občestva v moskovskih muzejih. <1r'"i v Pragi, Parizu. Berlinu in v Londonu, v ruski emigraciji._
V	vednost in po?asni!o
Z ozirom na neftevilna vprašanja ob/sv« Ijam, da Ugotovljenih kostumov nimam v zalogi, pač pa se pripravljajo serija najr.os vejših pomladanskih in poletnih promenad» nih toalet.
Modni atelje M. Šare
Kongresni trg št. 4/1.
Inozemski hnmor
Na maškeradi, — Čuješ. dragi moj. malo lepšo masko bi si bil pač lahko nabavil. Ta je naravnost odurna!
—	O, saj to ni maska. Nekdo me je s pestjo po obrazu.
V	g o s 111 n 1. — Cujte. natakar, dali ste mi račun za štirinajst frankov, med tem ko v resnici znaša samo trinajst.
—	Vem. gospod, toda mislil sem, da ste morda praznovernl . . .
Na cesti Prijatelju: Kako pa to, da danes neseš tako krasen šopek vrtnic? Komu so namenjene?
—	Ali si bedast! Mo.il ženi da ne zaduha. da dišim po gostilni. . .
Novi šofer. Avto, v katerem sedi verižntkova soproga, brzi po cesti. Ta nenadoma pokliče šoferja: »Muzon!« Šofer ustavi voz. se obrne in vpraša gospodarico: »Želite, milostiva?«
—	Muzon. nimam navade, da kličem svoje šoferje z rodbinskim imenom. Kako Je vaše krstno ime?
—	Ljubček. milostiva.
—	A . . . a ,. . Izborno! ... Idimo naprej. Muzon!
V	ljudski šoli razlaga učitelj: »Prozorni predmeti so taki skozi katere lahko vidimo. Povej mi primer. Janezek!«
Janezek: Lestva. gospod učitelj.
Velik gospod. Pred visoko železno ograjo starega grofovskega gradu. ki je zanimivost dežele, je zbrana skupina turistov, ki že dobro uro čaka. da ji dovolijo ogledati si zanimivosti.
Slednjič io s svečanimi koraki pri-maha vodnik v lakajski uniformi, obrobljeni z zlatom. Turisti si oddahnejo: Vendar enkrat! Toda vodnik se ustavi za ograjo in temno opazuje nepotrpež-Ijive obiskovalce, ki začnejo slednjič ne-jevolino mrmrati
A šds čez nekaj minut jim razloži:
—	Nemogoče je, si ogledati grad, saj veste, da je kajenje prepovedano.
Turisti se začudeno spogledajo:
—	Saj vendar ne kadimo!
—	Ne! . . . Ampak jaz kadim! ie odgovoril mogočni cicerone in puhnil iz svoje ogromne smotke oblak dima proti bedasto gledaiočim turistom.
lete v damo pred seboj in izjavljajo, da so figure nesmisel, ki kazi elcganco neprisiljenih kretenj. Fox-b!ues Je edini ples. kj tem starokopitnežem še ugaja. Groza jih je. če pomislijo, da bi bilo treba lomiti noge pri figurah tanga, passo doble pa proglašaio za indijanski ples. Semtertja se še zavrte v valčku, čim pa ie na sporedu kak drugi ples, kjer bi se morali malo boli potruditi in pretegniti svoie meščanske ude. se takoj umaknejo iz plesne dvorane in iščejo zavetja v restavracijah. Zlasti bostona, tega kralja modernih plesov, se strašno boje. Kadar plešeio redki pari boston. je plesna dvorana navadno prazna.
Pleše se povsod, pri nas manj. po drugih večiih mestih več. Pijontr modemih plesov je pa nedvomno bar So bari s programom in tudi brez programa, ker ie tudi naša dolga vas brez pravega bara. So dostojni pa tudi nedostojni bari. Tu moramo zopet priznati, da ie ljubljanski še dokaj dostojen. Slednjič so zelo in nekoliko mani dragi bari Cenenih barov namreč sploh ni. Eldorado modernih Dlesov so postali zadnje čase five o* clocky in soirč — es dansantes. Če vas kdo vpraša, kje nrežlvi današnja mladina po večjih mestih ves svoj prosti čas, odgovorite brez pomisleka: na čajankah, in gotovo ste uganili. Vse drugo se ie umaknilo v ozadje. Celo kino.
kar ni šala. Ča'anke prirejajo v večjih mestih vsi. Društvo, ki nima na programu vsaj dveh five o' clockov in ene soireje mesečno, je obsojeno na smrt. Včasih se ie zbralo pet ljudi in ustanovili so politično stranko. Danes se se-stancio samo tri;e in ustanove plesni klub. Kdor ca ni član kak- Ra kluba, ve-l'a za zaostalega, podivjanega samotarja in čudaka, ker ga v družbi sploh ne maraio. Človeštvo se je začelo deliti na klube in kdove. če se ne ooiavj kmalu namestu stanovske klubska borba. To bo šele imenitna revolucija!
Kako se pleše? Kakor pač dopuščajo gmotne razmere. Begati plesalci so elegantni. niim so modemi plesi zabava in igrača, ker se lahko tem novotariiam primemo oblačijo in plačuiejo plesne učitelje. Rodoljub z dežele ali meščan iz predmestja si prikroji modemi ples po svrvilh potrebah. Zna sicer držati svoje telo po modi v prisiljeni, napeti pozi, z vratom nagnjen nazai. z glavo sklonjen nizko na rame. toda za to mučno telovadbo se nagradi z ekscentričnimi kretniarrri nog tako. da bi morali znati višio matematiko in integralne račune, če bi hoteli te kretnic grafično predo-čiti. Modfrni rles je demokratični ples. O niegovem razvoiu in napredku ne odločujejo plesni učitelji, nego oni ki moderne pleee plešejo.
Pustolovščina v kioska
Nekega večera sem se ob nevihti zatekel v kiosk pri nekem fotografu. Komaj sem vstopil mi pridrvi mlada, precej elegantno oblečena dama nasproti.
«Ah. hvala Bogu, da ste prišli! Tako se bojim . . .»
«Česa?»
•Nevihte. Ne maram bliskanja in grmenja.«
V tem hipu se je strašno zabliskalo. Mlada dama je skrila svojo glavo na moje prsi ter jo potisnila skoro pod moj površnik.
•Jezus Marija!* je prestrašeno zakričala in cepetala ter utripala kakor napol zaklana kokoš.
Miril sem jo ter ji razlagal da ni od groma še nihče umrl strela pa za enkrat ne bo udarila.
Bila sva sama v kiosku. Ko sem videl, da je vse moje prigovarjanje ne more pomiriti sem bil prisiljen priviti jo k sebi pri vsakem blisku. Dama se je čutila dobro pri tem, kot je bilo videti, kajti vselej je dvignila svoje velike, lepe oči kvišku in šepetala:
«Še. oh. še . . .»
In kakor da je hotelo nebo ugoditi njenim prošnjam, je sledil blisk za bliskom. tako da sem mislil da so vsi hudiči ušli iz sekla.
Slednjič se je nevihta polegla.
•Tako ste prestrašeni in razburjeni, draga gospodična, sem rekel «da bi vam kozarček vina dobro storil. Prav prijetno bi mi bilo, če bi mogel izvršiti še to samaritansko dobro delo . . .»
•Sprejemam vaše povabilo, toda poprej moram obvestiti svojo sestro, da pridem danes pozneje domov. Stanujemo v prvi ulici na desno . . .»
•Spremil vas bom . . .»
•Bog obvari! Morda gleda moja sestra baš z okna. in imela bi velike neprijetnosti! Tudi bi se ne mogla več k vam vrniti. Počakajte trenutek, v petih minutah sem zopet tu,» je žvrgolela kot škrjanček. mi podala svojo tačico kakor mucika jn odhitela kakor mlada srnica proti ulici na desno.
In čakal sem.
Čaka! sem in čakal . . ,
Slednjič sem postal nestrpen in sem hotel pogledati na uro.
Ure ni bilo.
In namesto dobrega vina sem si privoščil slabega piva, ga srebal skozi stisnjene zobe ter kadil cigareto za cigareto, kakor vselej, kadar me — jemlje vrag . . ,
Darujmo za sokolski Tabor!
T« G. MasaryE:
Svetovna revolucija
Iz vojnih spominov prezidenta ČSR-
CepjTigbt by Orbig, Prsgne, and by Feder»l Feature
Bjndicate, J\'cT-York-
V.
Moj odnos napram francoski kulturi
Moje osebno razmerje do Francije. — Comte. sociologija in pozitivizem. — Francoski romantizem. — Problem dekadence ln seksuatizma. — Katoličan-stvo in verski problem v Franciji. — Francoska aktivnost v filozofiji in literaturi. — Prizadevanja za mednarodnost
S Francijo sem bil v Londonu v stalnem stiku nele potom Beneša temveč tudi potom Francozov, ki so bivali v Londonu aii ga obiskovali. Tako sem v lastni osebi preživljal zvezo Francije z Anglijo. V meni je ta spojitev bila organična, obiteljska, osebna: obitelj moje žene izvira iz hugenotskega po-koljenja v južni Franciji (Garrigue je uogorje v južni Franciji), a je po ovinku preko Danske prešla v Ameriko. Angleščina in francoščina je v moji rodbini poieg češčine (slovaščine) rodbinski jezik mlajše generacije. Ni po naključju moje prvo češko de!o v Pragi bila razorava o Angležu Hume-u in Francozu Pascalu.
S Francijo sem od detinsiva zra-stel duhovno. Trinajstletnik sem se začel učiti francoščine. Četudi do vojne nisem s Francozi imel čestih stikov, sem njihovo celotno literaturo stalno zasledoval in jo užival s posebnim interesom. Pečal sem se s Francijo, njeno kulturo in literaturo, tako podrobno. da nisem čutil potrebe, da bi Francijo obiskoval; zato do vojne nisem bil tam (razun pristanka v fiavru in drugod).
Govori se včasi o meni, da je name naiveč uplival Comte; morda v sociologiji. toda njegov pozitivizem mi je bil noetično preveč naiven. Comte izhaja iz Humea, toda premaguje njegovo skenso s tradicijo in t. zv. dražab-rim mnenjem. Comteov pozitivizem je v veliki meri uplival na Francijo; njegova znanost in znanstvena metoda ima vedno visoko veljavo (n. pr. še matematik Poincarč!); toda pozitivi-stična želja po jasnosti in enostavnosti vedno zapada v enostrani intelektuali-zem. Kult razuma počenši od Descar-tesa pa vse do revolucije in porevolu-čnega pozitivizma je v bistvu Kantov »matematični predsodek« in »čisti razum«, in je končal z enakim fiaskom kakor v Nemčiji. — Comte sam je postal fetišist, tu kakor tam je s'edil divji romantizem. Tudi na slavno francosko jasnost se mora dobro paziti!
Mene je zgodaj zanimal veliki problem francoske revolucije in restavracije: Rousseau, Diderot, Voltaire (ta mi nekako ni bil po volji) in drugi na eni — de Maistre in dr. ter Tocquevil-le in dr. na drugi strani. Navajam le slavna imena, poznal pa sem tudi vse ostale; večje in manjše, ki spadajo sem.
Comte me je zanimal kot zveza francoske revolucije in restavracije; početnik pozitivizma in pozitivistične vere humanosti provaja de Maistreo-vo politiko...
Francoski romantizem sem proučil dokaj akutno. Ze v mladosti sem se naslaja! na Chateaubriandu in celotni romantiki. Kollarova opomba proti romantizmu me je že tedaj osupnila, toda še le precei pozneie sem si razias-nil nezdravi element romantizma. Nekatere moje kritične glose k temu, kar sem češče imenoval dekadenco (naziv ni dovolj točen), izpričujejo to. Mene je v francoskem romantizmu plašil tn posebni nervozni, pretirani seksualizem mislim, da je Mnsset do danes nravi predstavnik tega čustvovanja na Francoskem. Iskal sem (menda pravilno) v tem prvaku romantike upliv katolicizma na katolike po imenu: katolicizem s svojim askečizmom in celibatnim idealom prilično ocozarja na spolnost in veča nien pomen in sicer že v nežni mladosti. Tej vzgoji katolicizma namreč pripisujem francoski seksualizem v literaturi. Francija je v tem pogledu reprezentativna. Katoticiziraioči pesnik Charles Guerin ie to formuliral takole: ;-večna borba med ognjem poganskega telesa m nadzemskim hreoenenierrf katoliške duše«. A to ni zgoli asketi-zem. temveč prilični verski transcen-dentizem, ki katoliškega skeptika in brezverca vodi v nasprotie skrajnega nahirizma. Primerjal sem Francoze in Italijane z Angleži. Američani in Nemci. Pri protestantskih (pa tudi pri pravoslavnih) narodih in pisateljih ne najdeš tega seksualnega romantizma. prav tako ne tega posebnega blasfemiz-ma, ki ga povzroča stalno očividno nasprotje med transcendentnim verskim svetom in asketskim idealom ter dejanskim, živim svetom. To nasprotje povzroča nemir in razburjenje. Prote-stantizem je mnogo mani transcendenten, on je realističen. Pri Baudelaireu je romantična spojitev ideala katoliškti madone in naturalistične Venere drastično in posebno reprezentativno izvedena — nekak salto mortale kakor pri Comteu kapitulacija pozitivistične znanosti pred tetišizmom. Zola je ta saito provedel s svojim naturalističnim romanom, to divno zmesjo nepozitivi-stičnega pozitivizma in grobega romantizma.
Pokaj prijetno so me iznenadile Carrierove študije o romantizmu, ki sem iih sedaj spoznal; rekel je marsikaj, kar sem delal laz v svoiih posku-
sih. Analiza in kritika romantizma je za duhovno vzgojo Francije velika naloga: romantiko je obsojal Tocqueville, nadalje tudi Taine in Brunetiere, danes je cela vrsta nasprotnikov romantike, kakor Seilliere (»stran od Rous-seaua!») in njegov učenec Lassere, nadalje Faguet, Gillouin, tudi Maurras, in drugi
Kakor je že razvidno iz teh imen, odpor proti romantizmu izvira iz neenakih nazorov in ciljev. Problem je moralen in sicer predvsem moralen: da namreč revolucija proti staremu režimu — koncem konca proti katolicizmu — v Franciji zapada v pretirani naturizem in seksualizem. v nezdrav in ravno radi tega poguben seksualizem. V tej dekadenci vidim veliki problem Francije pa tudi ostalih katoliških narodov in moderne dobe vobče.
Akutnost problema vidim tudi v tem, da so pomembnejše francoske pisateljice v tako visoki meri podlegle tej smeri (Rachilde — Colette — Marx).
Da sem se v Parizu in Londonu bavi] s tem literarnim in nravnim problemom, je povsem naravno; r"oblem stoji v neposrednem odnosu napram vojni: zame je bilo v vojni važno vprašanje, kako bo Francija in posebno njena inteligenca vzdržala vse vojne težkoče. Nisem priznaval pravilnosti razlogov nemških pangermanistov za proročanstvo o definitivni dekadenci Francije in romanskih narodov, toda tudi začasna dekadenca je imela svojo opasnost, kl je bila tembolj grozotna, ker ie depopulacija Francije, ki tako razburja Francoze, sigurno odvisna od te nravne dekadence. In zdelo se mi je, da ta opasnost iudi z zmago zaveznikov ne bo uklonjena, čeprav je v danem trenutku šlo za to zmago.
Proti dekadenci, vodeči k pasivnosti (uprav med inteligenco in poglavitno v Parizu!) so v Franciji nastopile čvrste aktivistične smeri, kar se mora lojalno povdariti. Smer Barrčsovega na-cijonaiizma se je v vojni izkazala: poleg Barresa sta tudi Bourget in Maurras pripravljala mladino k energičnemu odporu proti pangermanom. Ime Bour-geta in Maurrasa je zvezano z novejšim katoliškim gibanjem; ampak njun najlepši in najuplivnejši delež, osobito med mladino, je bil demokratičen («Sil-lon».)
Katoliško gibanje samo in versko vprašanje vobče je od revolucije dalje, a posebno še od de Maistrea do danes eno najvažnejših vprašanj v Franciji, kakor tudi povsod drugod; boj za šolo in za ločitev cerkve od države ie stalno in povsod na dnevnem redu. Francosko katoliško gibanje Peguy) tudi nikakor ni ortodoksno katolicizmom, dočim drugi na druge načine iščejo sintezo katolicizma z raznimi načeli moderne dobe. Vse te razne smeri so imele in še imajo znaten upliv in so v celoti delovale plodonos-no; smrt Peguya na bojišču je v tem oziru značilna.
Poleg Peguya je v vojni padla velika vrsta mlajših pisateljev — svedo-čanstva. ki govorijo za moderno Francijo vseh smeri.
Poleg bolj političnega nacijonaliz-tna je iz starejšega humanitizma in in-ternacionalizma niknila nova smer realističnega evropeizma; aktivistična. propa gandno energična struja. Na eni strani pisatelji kakor Romain Rolland, Suarčs. Claudel. Peguy. katerim ie s te strani treba prišteti tudi pesnika Julesa Ro-mainsa; na drugi strani Jaures, enako se prizadevajoč za konkretnejši interna-cionalizem na osnovi novega patriotizma. ki ne izvira iz napora za revanžo. temveč poudaria strnitev vseh narodov v skladno celoto.
Tu je na mestu, da omenim Renana, njegovo naklonjenost nemški znanosti ter njegovo teološko, filozofsko in zgodovinarsko delo — v celoti sem presojal reranizem podobno kakor njegov kritik Bourget četudi z drugega stališča.
Večini teh raznih individualnosti in voditeljev novejšega francoskega mišljenja ie bila skupna želja po delavnosti — več ali manj jasen protest proti abstraktnemu intelektualizmu pozitivistične dedščine in proti skepticizmu, zastopanem v naiboli umetniški formi Anato-la Francea. Tudi Bergsonova intuicija in filozofija ie poskus za njihovo prekrili-tev: član vital — ferveur — serčnitč ardente — efiort in podobna zvočna gesla Bergsonova, Gideova. Claudelova, Jauresova je Sorel stopnjeval v »vio-lence«. Vidim v tem, več kakor so se tega Francozi zavedali, vpliv nemške psihologije in njihovega aktivizma in emocionalizma od Kanta vse do Nie-tzschea *
Praktično udeistvitev te evropske smeri, v kateri je poleg nemških, skandinavskih. angleških in ameriških vplivov bilo tudi mnogo ruskih, sem opazoval v Antanti, v praktični navezanosti Francije na Anglijo in Rusijo, pozneie tudi na Ameriko. Bo li s to zvezo in vojno bolehni prvek romantične dekadence premagan ? Najboljši in stoprav moderni duhovi se dobro zavedajo problema propadanja in renesanse, proučujejo ga neumorno: zato je za francosko literaturo značilna tvorevina kom biniranega romana; to vrsto romanov. ki nai podajo sliko moderne Francije z analiziranjem cele epohe. Po Balzacu so take romane ustvarili Zola, Rolland. med najnovejšimi Martin du Gard iu drugI
Ženski svet
Zanimivo žensko zborovanje na Dnnajn
Včeraj 28. i. m. se je otvorila na Dunaju 13 glavna skupščina zvezeavstrijskih ženskih društev, ki se nadaljuje tudi danes. Na dnevnem redu zborovanja so važna poročila, ki zaslužijo pozornost javnosti. Razpravlja sa o ženskem tisku, o vzgoji, zdravstvu in o ženskem pravu. Osnovala se bo tudi posebna socijalno-znanstvena komisija z nalogo, pospeševati in podpbati splošno ljudsko blagostanje. Kljub težkim gospodarskim razmeram je avstrijska ženska organizacija, kakor je razvidno iz poročil uspešn-o sodelovala pri akcij) za pobijanje tuberkuloze ter. je bila ravno vsled njene inicijatl-ve ustanovljena v to svrho posebna ženska organizacija.
Izmed poročil, podanih r.a tej skupščini, je omeniti predvsem poročilo Švicarke dr. Ane Leitch »o narodnosti poročene žene«, nadalje referate o ženskem gibanju in gospodinjstvu ter o zahtevah žensk po izpre-mem-bi kazenskega prava.
Narodnost poročene žene je vprašanja, ki je na dnevnem red« v vseli državah. V mnogih državah so se v tetn pogledu že izpremeniK zastarani zakoni, po. katerih je žena samo privesek moža, v kolikor se to tiče njenega državljanstva. Po teh zakonih Izgubi žena, ki se poroči z inozemcem, svojo prvotno domovinsko pravico, kar se zgodi lahko tudi med zakonom, ako sprejme mož državljanstvo kake druge dTžave. Avstrijska ženska organizacija stremi za opustitvijo avtomatične ureditve državljanstva poročene žene ter zahteva, da se mora prepustiti ženi svobodna izbira državljanstva v slučaju, da je njen mož rnozemec.
Vprašanje ženskega gibanja in gospodinjstva je v tesni zvezi z zelo pomembnimi problemi, kakor n. pr. z reiormo stanovanj, gospodinjstva, poduševljer.ja domačega ženskega dela, s socijalno enakopravnostjo žene, državnim skrbstvom za gospodinje itd. Ker stoje v Avstriji _£udi pred reformo kazenskega prava, ni čudno, da se ženske ba-vijo tudi s tem vprašanjem, saj določbe glede ženskih dolžnosti in pravic v dosedanjih zakonih ne odgovarjajo v nrnogih ozirih sedanjim socijainini razmeram.
2ensko gibanje stoji pred novimi in težkimi nalogami, katerih pravilna rešitev z ozirom na zahteve sedanjega časa je potrebna za novi duševni in gospodarski razvoj družine in skupnega življenja. Po vseh kulturnih državah se ženske bavi jo z važnimi socijMnim! problemi, v katerih Igra ženska vsled svoje narave dostikrat važnejšo nalogo kakor moški. Kaj pa pri nas?
I. kongres češkoslovaških gospodinj
Ameriška reiorma gospodinjstva se je začela širiti že davno tudi po Evropi, kjer je prišla do veljave zlasti v zapadnih državah, pa tudi na Češkoslovaškem so se začele ženske zadnje čase zelo zanimati za ta pokre:, ki pomeni priznanje ženskemu delu one veljave ln važnosti, do katere ima v družabnem življenju nedvomno popolno pravico. Ta pokret je dal tudi povod, da je sklical krožek prijateljev Masarykove akademije dela I. kongres čsl. gospodinj. Kongres je bil sklican nalašč povodom praškega vekrsejma, da bi si mogle češke žene ogledati razstavo vzornega gospodinjstva. V soboto je bil v Ljudskem domu v Pragi prijateljska večer, v nedeljo zjutraj pa otvoritev glavnega zborovanja kongresa v veliki dvorani Slovanskega otoka. Svečane otvoritve so se udeležili številni zastopniki političnih ln kulturnih korporacij. Kongres je otvoril predsednik ing. R. Žižka, na kaT so sledili poedini reerati !.n sicer: ge. R. čem6 o temi »Kako je treba Sredi ti v gospodinjstvu«, M U Dr Karla Driirika: »O pr-ihrarJ doraslega človeka«, ge. M. Rodzimkove >0 dečji prehrani«, dr. J. Kulhanka »Odstavek hjgiiene v gospodinjstvu«, ing. E. Dvc-raika: »Problem kurjave in navodilo za vzorno kurjavo«, ing. Bešmskega »Elektrika v gospodinjstvu«, ing. V. Leoce »Vporaba plina v gospodinjstvu«, ing. S. Spačka »Ekonomija tn gospodinjstvo« in dr.
Po končanih referatih je kongres sprejel nastopno
resolucijo:
I. kongres češkoslovaških gospodinj, sklican dne 21. in 22. marca na Slovenskem otoku. je skleni!: Pozvati prosvetno in poljedelsko ministrstvo, da uvede na vseh ljudskih, meščanskih i* ženskih strokovnih šolah, kakor tudi na učiteljiščih kot obljgatnl
predmet po trk o deiu v gospodinjstvu. Šolska uprava naj se pobriga za predmete in modele predmetov, ki se rabijo v gospodinjstvu ln pomenijo znižanje postavk v domačem proračunu. Prosvetno ministrstvo in Masarykova akademija dela se peniva, naj razpiše natečaj za sestavo učne knjige za nižje šole, ki bo razpravljala o domačem delu z vseh mogočih stališč. Krožek prijateljev Masarykove akademije dela naj poskrbi, da začne delovati odbor za organizacijo dela v gospodinjstvu. Nova skupina prijateljev M as ar v kave akademije dela naj stori vsi, kar ;e v njenih močeh, da dobimo štabe razstave predmetov, ki se rabijo v gospodinjstvu. Moderno gospodinjstvo potrebuje plin in elektriko. Zahtevamo od
podjetij, ki fzdelujejo te gospodarske potrebščine, da znižajo cene električne energije in plma na višino cen za pogon strojev. Krožek prijateljev Masarykove akademije dela naj priredi prihodnji kongres češkoslovaških gospodinj obenem z razstavo vzornega gospodinjstva na širši podlagi ter povabi v ta namen vsa ženska društva iz slovanskih držav.
V nedeljo popoldne so si gospodinje ogledale razstavo vzornega gospodinjstva na velesejmu. Prireditelji, zlasti pa glavni či-nrtelj in indešjator kongresa ing. R. 2ižka je lahko zadovoljen z uspehom. Kongres je poteke! v duhn popolne solidarnosti * ameriškimi ženskami, ki hočejo dat: domačemu delu povsem drugačno obeležje. Domače delo je slednjič javn-o ocenjeno m priznano tudi od strani moških, k: hočejo sami povzdignit] to delo na nivo intelektualnega truda.
Politika o populaciji.
V	najkrajšem času izide aktualna knjigi «Socislna medicina», delo načelnika ministr« stva ra narodno zdravje dr. A. fetamparja. Knjiga obravnava številna zanimiva vpra« šanja o problemu populacije, ki spada danes med najbolj akutne socialne probleme vseh evropskih držav.
V	svojem delu, ki bo gotovo zanimalo tudi široke sloje našega naroda, razpravlja avtor zlasti o politiki populacije. Politiko o populaciji delimo v dva glavna dela: kvan. titativno in kvalitativna Kvantitativna po« Iitika se bavi z raziskovanjem vzrokov z\ nazadovanje porodov in o ukrepih, ki so po« trebni, da ss to nazadovanje prepreči, kva» litativna politika pa se bavi z zdravim in dobrim porodom. Avtor naglasa, da je treba iskati vzroke za nazadovanje porodov v člo« veku samem in v pojavih izven okolice člo« veks.
Glavni vzrok nazadovanja porodov leži v spremembi spolnega nagona pri človeku. Pri človeku je individualni interes premagal ge« nerativni. V tem tiči največja opasnost za številčno napredovanje človeštva. Vsled ne« pojmovanja socialne etike je prekomerni individualizem in racionalizem privedel člo. veka do tega, da ne išče življenskega smo« tra v skrbi za svoje potomstvo in v dela za obči dobrobit, ampak glavni smisel živ« ljenja išče v samem sebi. Zunanjih vzrokov pa je mnogo in med temi so najvažnejši sle« deči: socialni in ekonomski položaj, vojne, lakota in druge elementarne nezgode. Težko materijalno stanje srednjih in nižjih slojev, malo število zdravih in udobnih stanovanj, vse to ima zelo slab vpliv na sklepanje za« konskih vezi in na rojstvo otrok.
Ta dejstva so v zadnjem času prisilila tu« di zdravnike in državnike, da so icsno za« čeli razmišljati o teh vprašanjih, dobro sc zavedajoč, da so za obstoj in napredek po« sameznlh držav vitalnega pomena.
Avtor v svoji knjigi povsem pravilno na« glaša, da je treba obnoviti kult -odbine. S šolo, propagando in sličnimi sredstvi je tre« ba vzbuditi odrasli mladini željo za potom« stvom in ponos za zdravo pokolienje z za« vestjo, da je to najuspešnejše delo za obče dobro in napredek
Ako se pečamo s problemom populacije, tedaj moramo reči, da jo treba posvečati glavno pozornost kvalitativni poiitiki Zna« no je, da sc mnoge lastnosti podedujejo, osobito tudi slabe lastnosti. V tem pogledu stopajo v ospredje važna metodična vpra« šanja: V prvi vrsti — pravi avtor — je tre« ba skrbeti za to, da se sklepanje zakonskih vezi stavi pod zdravniško kontrolo, kajti sklepanje zakonov ni samo zadeva poedin« ca, ampak zadeva cele zajednice — naroda. Današnji zakoni nikakor ne garantirajo zdra« vih in dobrih porodov, ker sc lahko poroči vsaka oseba, brez ozira na zdravstveno sta« nje. Za smotreno izvajanje populacijske po« litike pa sc tako stanje nikakor ne sme vzdr« žati. Treba je skrbeti za to, da se sklepajo zakonske vezi samo med osebami, za katere je zdravniško ugotovljeno, da so zdrave. Edina svedočba za to je zdravniško spriče« valo, ki naj bo naravnost predpogoj za skle« nitev zakona. Te zahteve so sicer povsod trčile na velik odpor, ker se spolno življenje ne da tako lahko nadzorovati in regulirati. O teh problemih je razpravljalo že leta 1917. monakovsko medicinsko društvo, ki jc pri« šlo do sledečih zaključkov: Država naj gleda na to. da se sklepanje zakonov vrši strogo pod zdravniško kontrolo, ker le na ta način jc mogoče preprečiti, da bi se rodili bolni, degenerirani in manjvredni otroci. Anketa jo mišljenja, da bi morali vsi, ki želijo sto« piti v zakon, prezentirati pristojni oblasti
ZlATOROGTERPElfTINOVO MILO
zdravniško spričevalo, ki no sme biti sta« rejše od treh mesccev. Vse ugotovitve pa bi sicer zdravniki morali čuvati kot uradne tajnosti. Zdravniki bi morali proglasiti ce* sposobno za zakonsko življenje vsako osebo, pri kateri bi »e ugotovilo: spolno bolezen v nalezljivem stanju, epileptično in kretc nično zaostalost, progresivno paralizo, alko« holizem, morfinizem, kokaizem in razne druge nalezljive bolezni. Poleg teh takozva« nih direktnih metod pa prihajajo v poštev tudi indirektne metode: važno jc zlasti po« učevanjc o biologiji, socialni in seksualni etiki. «.Mens sana in corpore sano*. Paulsen pravi: «2ivljenje je problem, ki stoji v ospredju vseh naučnih raziskovanj in filozofskega razmišljanja, ono jo problem nad problemi.«
Navedli smo samo nekaj osnovnih misli iz te knjige, ki bo gotovo zanimala vso našo javnost, kajti povojno razmere so tudi v naši državi take, da bodo tudi .naši zdrav« nik; in državniki morali populacijskemu problemu posvetiti vso svojo pozornost.
Italijansko izseljevanje.
Naši časopi6i »o poročali, da dobivajo na» ši podjetniki v zadnjem času pisma iz Ita« lije, v katerih sc jim ponujajo skupine laških delavcev. Zavedni naši ljudje seveda odkla. njajo take ponudb« in to je čisto pravilno. Dokler vlada pri nas brezposelnost in naši lastni ljudje ne pridejo do kruha, temveč morajo gladovati ali pa se izseljevati, tako dolgo ni za tuje delavstvo mesta mod nami In tudi pozneje ne, če bi se delavske raz« mere obrnile na bolje, toliko časa no bomo sprejemali laških delavcev, dokler ne dobe naši zasužnjeni bratje v Julijski Kraljini pravice, ki jim gredo.
Znano je, da ima Italija preveč človeška ga materijala in da išče povsod deželo, ka« mor bi ga mogla spraviti V zadnjih letih se je italijanska vlada čisto sistematično po. svetila plasiranju »voiih izseljencev v inoo zemstvu in časopisje ji je pri tem uspešno pomagalo. Odkar je kontingent izseljencev za Zedinjeno države takorekoi skoraj padel na ničlo, išče italijanska izseljeniška politi« ka novih izhodov: predvsem v Južno in Srednjo Ameriko, v Francijo in v Afriko. Lo dejstvu, da vlada pri nas brezposelnost in globoko užaljenemu narodnemu čustvova. nju, o čimer je italijanska vlada dobro in« formirana, so imamo zahvaliti, da se ni Ita« lija vrgla na nas in pritisnila na našo vlado, da dovoii njenim delavcem dostop na našo ozemlje.
Prošli teden jc italijansko časopisje pri« občilo celo vrsto člankov o izseljevanju v Francijo. Ti članki so tudi za nas jako po« učni ker nam kažejo, na kak način boče Italija udejstvovati svoje izseljevanje. Spor med Italijo in Francijo je namreč nastal ra« di italijanskih izseljencev v Tuniziji v Se« verni Afriki. Ta deželo, v kateri prebiva mnogo laških izseljencev, je pod francoskim protektoratom in Francija ima namen, dati vsem tamkaj stalno naseljenim Evropcjcem. kakor tudi domačinom, francosko držav, ljanstvo.
Laški izseljenci ki so v Tuniziji stalno naseljeni kot trgovci poljedelci posestniki itd bi na tak način postali do jure franco« aki državljani. Corriere della Sera protestira proti temu, da hoče Francija tamošnje Ita« lijane raznaroditi, češ da Tunizija ci del Francije, temveč ima Francija samo pravico, urediti upravo tc pokrajine, katere poglavar jc tuniški bej.
Pravni položaj je res tak. kot trdi laški list, toda Francozi so v posesti Tunizije, kot Maroka in drugih afriških kolonij in tuniški bej je pri tem prav nič ne moti.
Corriere d' Italia sklepa na sledeči način: Da hoče Italija ohraniti svojim sinovom laško narodnost, ni noben akt sovražnosti napram Franciji nasprotno pa je akt so« vražnosti napram Italiji, ako hoče Francija vsiliti prebivalcem tunižkega protektorata francosko narodnost.
V zadnjem času »e pa Francija sama bra« ni tujih delavcev in skuša zajeziti njih pri« tok. Proti temu je nastopila italijanska kon« federacija dela na svoji seji 22. januarja v Milanu, češ da bi prišla Italija v težaven po« ložaj, ako ne bi mogla najti izhoda za svoje izseljence v Franciji Sklenilo sc je, da se naprosi francosko konferedacijo dela, naj intervenira v tej zadevi.
Francoska vlada in francoski podjetniki sc pa iz prav posebnega vzroka branijo laških tovarniških delavcev: ti so namreč v pretežni večini komunisti, in sicer zeio agilni komunisti ki so zapustili laška tla, ker so jim pod fašistovsko vlado postala prevroča. Sicer pa tudi italijanski konzuli v Franciji gledajo te ljudi po strani
Splošno se Italijani pritožujejo, da vkljub določbam francosko«!talijanske delavske po« godbe italijanski delavci v Franciji nimajo iste plače kot francoski in da jih tudi dnu gače zapostavljajo.
Vsi ti članki v laškem časopisju izražajo na koncu eno željo: da le Francija ne bi za« tvorila svojih meja, kajti to je danes edina država kamor se morejo Italijani izseli« vatU
Nedelja 29. ffl, .925=
•JUTRO, št 76
11
Ing. J. Mačkovšek:
Najnovejše ljudsko štetje na Koroškem
Na Koroškem so zopet enkrat »štel!«.
Ako so bila ljudska štetja še za časa bivše Avstrije znamenita, je na Koroškem najno« vejše štetje dosedanjo prakso še prekosila Na vsem sedanjem ozemlju avstrijske Ko. roške so namreč našteli le 5e — 37.224 ljudi, ki naj bi se pri poznali z ozirom na jezikov no pripadnost k slovenščini. Najnovejši ter. minus se namreč v Avstriji glasi »jezikovna pripadnost«, ki je izpodrinil nekdanji »ob. čevalni jezik«. Da je jezikovna pripadnost svojo nalogo izvršila v prid koroškim Nem. eem še v hujši meri, kot svojčas občevalni jezik, nam pač dovolj jasno kaže primer* janje rezultatov posameznih štetij.
Na sedanjem ozemlju avstrijske Koroške (toraj brez Mežiške doline, ki je pripadli Jugoslaviji in brez Trbiža in Kanalske do. line, kar je pripadlo Italiji) so našteli pri uradnem štetju: leta 1880. — 85.154 ljudi s slovenskim občevalnim lezlkom: leta 1910. — 66.602 ljudi s slovenskim občevalnim /e» zikom; leta /923. — 37224 pripadnikov do> venskega jezike.
Najnovejše štetje.
8e je v Avstriji vršilo dne 7. marca 1923. Službeni podatki Se niso publicirani, pač pa Je dobil celovški profesor dr. Wutte glede Koroške materijal na razpolago od zveznega statističnega urada na Dunaiu. Rezultate te« ga štetja priobčuje dr. Wut'e v Carinthiji, letnik 114, ki je pred kratkim izšel. Priob. čer.i sicer niso podrobni rezultati po krajih, pač pa nam tudi rezultiti po občinah dajo kaj jasno sliko, kako znijo šteti na Koro« škem.
Najnovejše avstrijsko štetje je namera, valo v etnografskem pogledu vpeljati razne novotarije, med katerimi se nahaja že orne. njena jezikovna pripadnost Definicija tega pojma je po službeni razlagi naslednja: »Die sprachliche Zugehorigkeit ist durch diejenige Sprache zu bestlmmen, die jemand am gelaufigsten spricht und in der er ge« wohIich denkt.« Vprašal je glede iezikovue pripadnosti je tvorilo prvi del točke 7. v popisoval nih polah. Drugi del iste točke je pa popraševal po znanju nemškega jezika. Ako pomislimo, da se je edinole v Celovcu štelo potom individualnih popisni«, povsod drugje so pa to delo vršili posebni števni komisarji, tedaj si lihko mislimo, kako so Slovencem neprijazni števni Komisar il ti dve rubriki ene in iste točke v popisnvalni poli »pomotoma« napačno izpolnili. Ponavljale so se zopet one že davno znane stvari, ko so na podlagi pripoznanja, da je "aopisanec zmožen tudi nemškega jezika, števni komi« sarji vpisovali svojčas nemščino kot obče« valni jezik, sedaj pa nemško jezikovno pri« padnost Videli bomo na posameznih pri« merih. kako zelo je ta naša trditev resnična.
Razven jezikovne pripadnosti in znanja nemškega jezika je zadnje avstrijsko Štetje popisovalo tudi še narodnostno pripadnost in pa raso. Dr. \Vuttc sam priznava, da je ie malokdo vedel, kako naj na ta vprašanja odgovori; nadalje pravi, da podatkov o teh dveh vprašanjih ni dobil na razpolago od zveznega statističnega urada, da pe se nanje tudi ni zanašati. Prof. Wutte pravi, da je lahko na ti dve vprašanji odgovoril točno ie oni, kl je zasledoval tozadevno debato v dunajskem parlament«. Na vprašanje o pripadnosti k posameznim rasam *e je ho telo namreč predvsem ugotoviti Število Se. mitov. Na vprašanje o narodnostni pripadt nostl se Je pa hotelo ugotoviti število po. sameznih narodnosti, kl pripadajo Arijcem. Te razlage pa popisovalnim polam niso bile pride jane in tako, pravi dr. Wutte, Je na« »tala pri popisovanju teh dveh točk cela kolobocija, na katero se ni mogoče zanašati.
Vidimo toraj, da se je na eni strani spra. vilo jezikovno pripadnost v ozko zvezo z vprašanjem o znanju nemščine, na drogi strani se je pa vprašanje o narodnostni pri« padnosti (ki se toraj najbolj približuje pra. vilnemu etnografskemu pojmu, odnosno na. Semu materinskemu jezikn), tako slabo po« jasnilo. da se smatrajo odgovori na ta vpra. šanja kot pogrešnL Ali se je to zgodilo na. menoma?
Jezikovni pripadnost je toraj. kot je ie iz navednšh vprašanj razvidno, le poslabša« no izdanje nekdanjega občevalnega jezika, dočim se narodnostna pripadnost zbog po> grešk zveznega statističnega urada sploh ni mogla ugotoviti.
Pa tudi jezikovna pripadnost sama na se« fci služi že koroškim Nemcem kot dokaz, da na avstrijskem Koroškem slovenskega
ozemlja sploh več ni, ter na podlagi po tvorjenih rezultatov že dokazujejo, kako veliko Število utrakvističnih Sol pride na ta drobec koroških Slovencev, ter so celo tako drzni, da primerjajo koroško šolstvo z onim nemških manjSin v Jugoslaviji
Primerjalna tabela.
V naslednji tabeli podajamo pregled jezi« kovnega gibanja v posamnih občinah z ozi»
rora na uradne podatke treh najmarkantnej«
Sih ljudskih Štetij. Leta 1880. in 1910. niao vse naStete občine imele istega obsega, kot ga imajo dane«. Nekatere so nastale Sele po delitvi iz prejšnjih večjih občin. Druge so se zopet izpremenile * ozirom na izvršeno državno razmejitev. Vse to je v naslednji tabeli upoštevano fn radi primerjave prera« čunano z ozirom na danainje ozemlje nave* denih občin.
Sodni okraj
e S
O
Smodor
PcdkloSter
BelJak
Roža it
Celovec, okolica
Borovfla
Dobila m
Žel. Kapi«
Velkovec
Pliberk
Svinec
it. Pavel
{Brdo
Sv. Ste
Roža
Brdo
e
Štefan Blače
{Podklošter Smerče
Bistrica na Žili
Sf-raia vea Bekštajn ' incVrcn Marija na ZtU Beljak
med temi Vernberk Loga ves
(Gozdanje Ledinicc Lipa
IRožak St. Jakob Vrba
Celovec, mesto
med temi vojaštva 'Anabihl žrelec Grahštajn Trdnja vea HodiSe Kotmara vea Kriva Vrba Dhorše (Lendorf) Bilčovs Žihpolje Gospa Sveta Otok Medgorje Zgornja vesca Otmanje Pok r če Poreče Radiše
Sv. Martin na Dholici
Sv. Martin pri Celovcu
St. Peter pri Celovcu
St. Rupert pri Celovcu
Sv. Tomaž
Skofiče
Vetrinje
fBIstriea v Roia Borovi je
Smarieta v Rož« Ma^horovnica Podi i uhelj Sve*na ves Slov. Plajberk Sel«
Dobri (a vee
Galija Globasniea Rf-a-ia vea Skoči i an Žitara vea
{železna Kapi«
Bel«
Djekše
GreMnj
Vo-bre
RuH*
St. Peter na Vaš;n;ah
Tin ie
Ve"kovee
Važenbert
Plib-rk
Bistrica pri Pliberk« Lihe tiče I.ihučc Blato .Svahek IMostiS | Svinec
mM ali St Pavel Golnlca f.ahud
Roj* (LlndSoF) St. Jurij v Labudski doli lSt Pavel
		•	• S •	> S.			** gs
slovenski		<i * d	nemški		S ■A ^ M
občevalni		>££ o.	občevalni		S.
Jezik		© N "S Ji. o.	Jezik		S • i.
leta 1880	1910	1923	1880	1910	1923
1529	1169	979	80	161	340
644	539	341	10	62	262
1896	1713	200	50	138	1431
665	530	121	1	18	384
1343	1532	925	2044	2308	3123
2170	980	64	91	1003	1856
767	547	50	—	105	562
1402	1034	36S	25	84	758
3364	2055	1378	131	1774	2649
—	101	48	2198	4366	5263
1259	677	599	54	908	995
30	304	116	5475	17549	21807
	256			603	
1614	1672	501	590	654	1586
1281	1221	750	4	85	516
960	634	465	31	329	533
1065	1132	1082	2	37	95
838	418	418	20	521	504
523	433	190	108	173	460
2868	3176	1447	40	360	2120
452	155	54	82	680	1208
629	1761	428	17119	25582	26803
	1166			1341	
112	48	26	1237	2547	-2905
767	654	280	455	635	989
1981	918	107	91	922	1733
73	251	24	607	465	831
1172	1081	466	30	85	6«6
1284	828	539	63	614	823
226	50	10	457	750	1223
44	17	15	766	751	671
789	725	763	—	30	9
1031	317	134	13	732	841
53	29	19	1865	2137	199t
5(18	264	121	28	366	573
1027	932	461	30	37	441
444	349	311	4	35	117
142	18	_	826	775	717
1504	859	298	84	600	1064
601	87	2	127	1253	1463
808	493	288	—	213	3S5
1282	530	82	122	874	1244
145	231	30	790	1474	1785
214	109	43	914	2351	2130
	106	100	720	4604	4788
1(W7	280	84	562	1IR6	1267
1175	1198	689	14	73	580
742	237	145	546	1294	1347
1528	893	1078	36	715	555
1154	322	868	726	2825	2158
1258	1065	729	4	87	306
1174	721	310	4	375	669
1233	789	534	53	785	1153
922	794	310	_	101	558
855	749	5^3	12	27	45
1027	1014	959	__	13	10
2379	21%	814	241	5<»9	1876
1082	1029	549	1	21	424
1330	1264	709	7	21	490
1852	1687	805	4	98	898
12*2	1010	844	20	166	3«4
1554	1360	1131	29	170	273
575	303	313	623	847	772
2668	2276	1935	190	83	345
1702	1404	428	75	197	1159
2789	2344	1031	504	841	2118
1567	1159	515	44	344	1016
1651	1330	441	125	204	1080
1282	1063	653	8	63	546
533	449	90	23	147	452
630	518	223	1736	2079	2064
2984	1861	550	79	1003	2T>6
171	124	14«	934	927	839
1908	1841	1W	20	18	474
946	867	767	—.	28	151
1081	1037	5*2	134	137	5*7
160«	1451	979	1	32	380
477	440	3«1	3	5	54
792	227	203	1790	1906	1952
—	46	21	2033	2168	1921
—	—	17	1041	1250	1643
—	—	20	741	645	737
161	270	147	1904	1614	1683
11	11	25	10«!	1017	1021
1 —	16	77	2354	2348	223S
23	S	15	777	1171	1200
Pregled sam govori dovolj jasno, da podatki najnovejšega štetja ne morejo od•
govarjati resničnemu stanju, ako jih namreč primerjamo s prejšnjimi štetji, predvsem z onim iz leta 1880. Prav interesanten dokaz o nepravilnosti najno. vejšega Štetja nam nudi n. pr. Bistrica n«
ZilL — Oziraje se n« politično življenje, so namreč koroški Slovenci pripadniki raznih strank, predvsem seveda slovenske stranke; veliko Slovencev je p« tudi med socijalnimi demokrati, obilo celo pri Bauernbundu. Jasno je, da so volilci slovenske stranke go. tovo zavedni ljudje in moramo njihove
Arkadi} Averčenko:
Škilenje
(Ta humoristična črtica Je eno zadnjih del pokojnega ruskega hiu
morista.)
Dasi je škilenje fizični nedostatek in dasi bi se nad fizičnimi nedostatki ne smeli posmehovati, hočem spregovoriti nekai besed o škilenju. ker sem često opazil, da se ljudje, ki dobro vidiio. norčujejo iz nas škilovcev. kjer le morejo. Neki znanec me je nekoč speljal v gledališče, kjer me je meni nič teb: nič po vseh notah spravljal v zadrego in mistificiral.
Slučaino je Izvedel, da sem Skilav, pa ie takoj začel uganjati z menoj svoje komedije. Med odmorom po prvem dejanju sva stopila v parterno ložo in moj znanec je začel motriti publiko. Tndi jaz sem stal kraj niega, pa sem videl obraze samo v megli
»Glejte.« je spregovoril ter me zgrabil za roko. »tam je novi francoski poslanik!*
«Kie?»
»Tam ... v oni loži. kjer sedi dekol-tlrana dama s frizuro i la garconne. Ali ne vidite one krasne, pikantne da-
me?»
Najprej sem hotel priznati, da ne vidim ne dame, ne lože, toda bojazen, da ne izustim kake netaktne opazke, me ie zadržala«
Nagnil sem se iz lože, pogledal proti spuščenemu zastorju in zaklical veselo:
«Ah . . . zdaj ga vidim . . . Evo ga . . .»
»Ne. ne tam . . . kara gledate? Tam, pri drugi loži.s
Okrenil sem glavo na levo in skušal gledati tako. da bi hudomušnež ne opazil mojega škilenja.
•Aha, evo ga . . . Takoj sem ga spoznal.«
•Čudno. Saj ga ni več v loži, kako ste ga mogli torej spoznati?«
•Oprostite.« sem pripomnil v zadregi, •o katerem gosnodu govorite? Jaz govorim o gospodu v belih hlačah, ki stoji pri orkestru.«
•V belih hlačah pravite?« je vprašal prijatelj začudeno.
•Gospod ine. odprite dobro svoje oči. Tam res stoji gospod, toda njegove hlače se ne vidiio. ker stoji pred njim dama v belem krilu, čujte, vi ste strašno škilavl«
Začel sem energično protestirati. Prijatelj me je motril, molče se ie oziral no množici, ki je valovila iz dvorane. Kar me ie ootreplial no rami. rekoč:
•Tamle prihaja vaš Adlatns Pervu-hin. Gleda sem in vas nazdravlja. Zakaj ne odgovarjate na njegove pozdrave?«
Zopet sem se nagnil iz lože, nasmehnil sem se prijazno in prikimal z glavo.
«Coite.» la udalieval sriiateU ter
me prijel za komolec, «v sosedni loži sedi elegantna vdova Muraškina s svojo hčerko. Zdi se mi. da se zanima za vas — obrnjena je k nama. žuga vam s prstom in koketira.«
Sigurno je nisem pozdravil, ml je šinilo v glavo, in ker Muraškina zelo drži na vljudnost, sem pozdravil damo v sosedni loži.
Tisti večer je bil prijatelj ginljivo postrežljiv in prijazen z menoj. Neprestano je odkrival ljndi. ki so se mi smehliali in me prijazno pozdravljali: tudi jaz sem se smehljal in odzdrav-ljal ... Ko sva se vračala iz Gledališča. se je začel prijatelj smejati in mi je izjavil da ni bilo nobenega znanen v gledališču, da sem se sklanjal in pozdravljal samo neznane in gipsaste figure . . .
Pogledal sem ga globoko ozlovoljen. zaklical sem mu v slovo «vrag te vzemi« in pobegnil domov . . .
Sploh imam velik resoekt pred gledališčem. Nekoč sem prišel k predstavi z veliko zamudo, planil sem h garderobi. vrgel sem suknjo na nekega gospoda v oniforml kl se je bil zakasnil pri garderobi ln hitel v dvorano . . .
Oospod v uniformi je zakričal, vrgel Je mojo suknjo na tla. planil za menoj ter me zgrabil za suknjič:
•Gospod, kako si drznete . . .»
Pogledal sem ga: pred menoj ie stal car dni polkovnik. Zamenjal sem ta bil
glasov«, oddane pri volitvah, smatrati kot odločno slovenske. Oziraje se na navedeno moramo spoznati, da je n. pr. v občini Bi' strica na ZUi popis Jezikovne pripadnosti grdo potvorjen, ko se je naštelo z otroci vred samo 50 pripadnikov slovenskega Je• tika, dočim je slovenska Hsta pri volitvah v narodno skupščino Istega leta dobila celo vt£ g/asov, namreč 58.
Štetje in plebiscit
Po nesrečnem plebiscitu L 1920. SO celov« ški Nemci sami pripoznavali, da Je silno veliko koroških Slovencev glasovalo za Av. strljo, in sicer pod geslom nedeljene Koro. ške. K«r je bilo v glasovalni coni Nemcev, so g!asom celovških izjav vri glasovali za Avstrija Človek bi torej mislil, da mor« najnovejše ljudsko štetje izgledati veliko ugodneje z« slovenščino, kot pa je bilo raz. merje pri plebiscitu dne 10. oktobra 1920. In vendar je v 22 občinah plebiscitnega ozemlja (od 46 občin, ki se dajo primerjati z današnjimi občinskimi teritoriji) «cdaj razmerje še slabše, kar nam kaže naslednji pregled:
UUJVI	vnKtt
Občina	£££	amta felmt	Kuiiu •/»
		pipirfiiuN 1. IS23	
železna Kaplja	67.8	70.9	3.1
Do orla vea	66.1	69.7	3.6
Libuče	45.1	49.2	4.1
Podljubelj	63.9	68.4	4.5
Važenberg	74.6	80.1	5J
Hodiš«	52.6	58.1	53
Radiše	49,—	54.6	5.6
Velikovec	83.5	90.1	6.6
Ruda	63.9	70.9	7.7
Vovbre	58.8	663	73
Vetrinje	82.3	90.2	7.9
Djekše	65,—	73,—	8.—
Pliberk	75.3	84.9	9.6
Madborovnlca	58.3	68.3	10.—
Žrelec	67.3	77J	10.2
Žlh polje	75.1	861	11.—
Rožek	59.6	70.7	11.1
Blato	15,—	27.9	12.9
St Jakob v Rožu	45.8	59.4	13.6
Otok	68.1	82.1	14 —
Grabštajn	68.1	93.9	25.8
Svetna ve«	34.1	64J	302
Jezikovna karta Koroške.
Razen podatkov o najnovejšem štetju hi komentarjev, ki pa vsi ne držijo, je dr. Wut« te priobčil v Carinthiji tudi še lezikovno karto Koroške, sestavljeno na nodligi teg« štetja. Kako t« karta izgleda, si lahko pred. std%lia vsakdo, ki je pregledal tabelo po občinah
To svojo Jezikovno karto je pa isti dok. tor Wutte sam desavuiral z neko drugo kar. to, ki jo je pred kratkim izdal skupno * župrikom Karlom Streitom (Pfarrkarte der Diozese Gurk. Bearheitet von Prof. Dr. \Vutte und Pfarrer Kari Streit. — Merilo 1 : 150.000). T« župnijska karta Je nadvse Interesanten dokument, ki nam p«č vse dru. gače izpričuje, do kje sega danes slovenska zemlja, kot pa njegova jezikovna karta. Na tej župnijski karti so namreč slovenske žup. nlje dvakrat črno, nemške pa dvakrat rdeče podčrtane. Mešane župnije so tudi dvakrat podčrtane, ln sicer črno ln rdeče ali pa na. robe. kakor pač kateri jezik v cerkvi pre« viaduje. Razven župnij ao na karti zazra. movane tudi vse podružnice r enkratnim podčrtan jem, in sicer zopet s črno ali pa rdečo barvo, oziraje se na uporabljanje slo« venščine, odnosno nemščine pri cerkvenih opravilih.
Resnične jezikovne razmere posameznih okolišev in dolin se pač najjasneje zrcalijo pri uporabljanju slovenščine, odnosno nem. ščine v cerkvah. Pripoznati moramo to kljub dejstvu, da se je izza dobe Urbana Jarnika, ki nam je pred skoraj 100 leti naštel vse obmejne slovenske župnije, ie precej teh župnij v okolici Celovca ponemčilo popoi. noma ali pa po veliki večini
2nonijska karta«
Oziraje se na VVuttejevo župnijsko karto, dobimo naslednje obmejne župnije:
Na zapadu leži v bližini Smohora naša najzapadnejša župnija sedanje avstrijske Koroške, Brdo, kl je popolnoma slovenska Slovenske so tudi podružnice Velika ves, Potoče, Limarce hi Gozdina. V Zilski dolini imamo nadalje še popolnoma slovenske žup. nije Melviče, Borlje, Steben na Žili, Blače, Bistrica na Žili in Gorje, v k«terih župnijah so na Wuttejevi karti tudi vse podružnice popolnoma slovenske. N-idalje irnimo v tej dolini Se p« pol noma slovensko župnijo St
Pavel, Id fana eno, in sicer nemško podruž* nico v Bodnjah. Nadalje slovenskcnemško župnijo St Ji rij s tremi čisto slovenskin 1 podružnicami. Nadalje nemško • slovensko župnijo Čače z nemško podružnico v Gra« du. Mešana župnija v Zilski dolini je še ona v Poakloštru (slovensko>nemška), ki pa ima vse štiri podružnice slovenske. Nato prične« jo zopet popolnoma slovenske župnije: St. Lenart, Brnca, Steben in Mirija na Žili, v katerih 60 tudi vse p«»rln:žnicc poginoma slovenske. Severno od s«moslovenske žup« nije Drava leži onkraj reke slovensko»nera» Ska župnija Skočidol, severno od :e pa po. polnoma slovenska župni ia Domač lle ter nadalje proti vzhodu Lipa in St Jurij na Strmcu. V vseh teh štirih župnijah so vse podružnice popolnoma slovenske. Na zs* padnem koncu Vrbskega jezera leži sloven« sko»nem5ka župnija Dvor z nemško podruž« nico v Vrbi in slovensko v Spodnjih Vogli« čah Severno pa imamo slovensko«netnško župnijo Gozdanje s slovenskima podružni. cama v Trešcah in Črešnjah ter z nemško podružnico v Gornji vesL Sv. Martin na Dholici je slovensko. nemška župnija, po« družnice so pa vse slovenske (Sv. Jernej, Ravne in Tibiče). župnija Poreče je sloven« sko>nemška z nemško podružnico v Gori. čah Sevcrozapadno od Celovca se nahaja še mešana župnija Cajnče (Tultschnig), kl pa ima že samo nemške podružnice. Tudi župnija Breza, še pred nedavnim mešana, je na NVuttejevi karti nemška z nemško po. družnico v Krivi vrbi Na j "nem obrežju Vrbskega jezera imamo popolnoma sloven« ske župnije Logaves, St. ilj, Skofiče, Otok tn Hodiše s mnogimi podružnicami, ki so vse slovenske. Bcneficij na Gorici je nem« škL Vetrinj je slovensko<nemšks župnija a slovenskim Zaksmnom. Na vzhodni strani Celovca imamo slovensko • nemški župniji 2relec in St Jakob, ki meji proti vzhodu na popolnoma slovenske župnije Podkmoe ter Sv. Tomaž (a slovenskima podružnica* ma v Trnjivasi in St Lovrencu). Severen vzhodno od Celovca se nahaja že mešana župnija St Jurij, ki pa ima vse podružnice že nemške. Na zapadni strani Krke ležita še slovenski župniji Timenica (s slovensko podružnico Sv. Martin) in St LipS a sloven« sko podružnico Sv. Krištof. Otmanje je š® slovensko.nemška župnija z nemško podrui« nico Magdalenska gora. Nemško»slovenska župnija je nadalje Sv. Janez na Mostiču s dvema nemškima podružnicama In dvema slovenskima (v Gradu in Sv. Gregor). Eks« pozi tur« St. Urii na St Janški gori je nem« ško«slovenska. Obmejne slovenske župnije so nadalje Djekše, Krčanje. Kneža, Ruda in Sv. Nikolaj. Mešana je v tem pasu le žup. nija Grcbinj (nemško. slovenska), ki ima nemško podružnico pri Sv. Kolomnnu. On» stran Drave imamo še dve nemško»slovcnski župniji, in sicer Labud in Sv. Lovrenc, v ka« terih so vse podružnice nemške. Tu navedene cerkve tvorijo torej glasom Wutt©» jeve karte našo severno mejo.
Južno od navedenega pasu Imamo glaaom imenovane župnijske karte še nekaj meša« nih župnij, in sicer: Zihpolje in Borovlje, kl sta «!ovenako.nemški. ki pa Imata v«e po« drtižince slovenske. Nadalje Grabštajn in St. Rupert pri Celovcu. Pliberk In železna kaplja, kl «o stovesko«nemške župnije, ima« jo pa samo slovenske podružnice. Nemško* slovensk« župnij« je edino on« v Velikovcu. — Takšno je torej stanje glasom župnijske karte, ki ima Istega avtorja, kot jezikovna karta Koroške v Carinthiji Pripoznati Je treba, da odgovarja prva precej resničnemu stanju, dočim je druga njega falsifikat.
| i;!*?"! ' *
Iz vsega navedenega si lahko ustvarimo dosti jasno sliko, da najnovejše ljudsko štetje na Koroškem nI ugotovilo narodnosti, da pa je glede jezikovne pripadnosti kom ško štetje izzvenelo v farso.
Pri vsem si pa moramo hiti vseeno n« jasnem, da germanizaclja na Koroškem, pot sebno v okolici Celovca, napreduje. In če smatrajo koroški Nemci danes Gospo Sveto za popolnoma ponemčeno, naj pri tem svo* jem veselju ne pozabijo na to, da je tudi Kosovo izgubilo tekom stoletij svoj čtxtl narodni značaj, da pa je bilo končno le mat ščevano in osvobojeno.
ixcella i
ie najboljši In vendar najcenejši (m	stroj za rodbino In obit —
Nadomestni deli za vse stroje.
^^ J. GOREČ, LJUBLJANA
paleta Ljubljanske kreditne banke*
z uslužbencem v garderobi. Polkovnik je prišel nekaj minut pred menoj, oddal je suknjo v garderobo in baš je hotel stopiti v dvorano, ko sem mu vrgel svojo suknjo. Začela sva se prerekati. Polkovnik me je ozmerjal z gumpcem. Hotel sem se mu predstaviti in ker je to odklonil, sem se zatekel k gledališkemu stražniku. Hitel sem po hodnikih in sem slednjič opazil nekega gospoda v uniformi:
•Gospod stražnik.« sem ga nagovoril nervozno, »žalili so me. Pojdite, da sestaviva zapisnik o tem dogodku!«
•Znoreli ste!« je zaklical mož v uniformi. Vrag vas vzemi. Saj nisem stražnik. Jaz sem gardni polkovnik.«
Ves preplašen sem šele zdaj opazil, da stoji pred menoj polkovnik, s katerim sem imel v garderobi konflikt
Hitel sem dalje in preklel vse na svetu. Slednjič sem naletel na stražnika, vrnil sem se z njim na hodnik, opazi! nekega častnika in zaklical sem:
•Rvo gal Aretirajte gal Ta me Je razžalil!«
Nastal Je nov škandal, častnik mi je zabrusil v obraz, da sem idiot, čez deset minut smo videli, da je bil to drugi častnik. Odsihmal ne posečam več gledališč.
Nekoč sem se izneveril svojemu svetovnemu nazoru. Sem moderno misleči Človek ia eem načelnega miilienia. da
Je treba občevati z uslužbenci stroga vljudno, nikakor pa ne familijarno. Nekega deževnega dne sem posetil znano obitelj. Prijatelji so me prisrčno pozdravili Moral sem seči v roko prisotnim. Ko sem sedmič podal roko, sem obstal pred mlado damo v belem predpasniku. Komai sem se pripravil, da ji se-žem v roko, se je neznanka umakoJa in skrila v kot in ni hotela za vse na svetu Iz svojega skrivališča.
Ko sem ji hotel na vsak način prijazno stisniti roko, se je gospodinja glasno smejala, rekoč:
•Saj to je vendar Daša — naša sobarica!«
Nastal je mučen položaj, iz katerega sem se hotel blagorodno izmuzniti:
•Cenjena gospa.« sem dejal «to nič ne de. Hotel sem pozdraviti tudi gospodično. Tudi ona je človek, kakor vsi drugi, čas je že. da padejo meje med zlužinčadjo in gospodarji.«
Daša ml je ponudila v zadregi ročico. zardela je do ušes In pobegnila.
Odsihmal sem bil za znance čudak. Kadar posetim dom. kjer sem stisnil Daši ročico, podajam k splošnemu začudenju vseh gostov roko vratarju in slugi.
•To Je čudak« pravi gospodinja.
Tako govore ljudje, ki dobro vidito.
Ti ljudje nikoli ne bodo razumeli škl-lavega človeka. Dragi čitateli. iwi I vaaj u sočutie z nami!

«JUTRO* Št 76
12
=Nedeija 29. HI. 192.1*
vo
Tedenski borzni pregled
Ponovno naraščanje dinarja.
Zagreb, 28. marca.
Ka efektnem tržišču se je položaj ta teden poslabša!. Tendenca v bančnih papirjih ie nepričakovano oslabela, kar se nanaša v glavnem na to. da se glavni papirji trgujejo že brez kupona. Dočim so prej izgiedi na obrestovanje dvigali zanimanje, ie sedaj to prenehalo, kar tem težje zadene tukajšnje tržišče zaradi.aerute na dunajski borzi. Dunajski vpliv na tukajšnje tržišče ostaja vedno enak. Največje zanimanje je bilo ta teden za Eskomptno, ki se je začela trgovati brez kupona (15 Din) po 107 (s kuponom prej 124—125); zadnja dva dneva se je pojavilo na tržišču več blaga. baje zaradi večjih ponudb z Dunaja, nakar ji ie tečaj oslabel na 306. Jugo je bila ves teden čvrsta. Včeraj se je začela trgovati brez kupona (12 Din). Pra-Stecliona je oslabela v početku tedna na 830. na kateri višini je tudi zaključila ta teden. Srpska se je neznatno okrepila.
Radi tega preokreta v bančnih vrednotah se je poslabša! tudi položaj na tržišču industrijskih papirjev, ki so z redkimi izjemami nazadovali.
Državni papirji so obdržali svojo čvr-sfočo, zlasti vojna škoda, za katero je bilo mnogo kupnih nalogov tudi iz Italije. Učvrstile so se tudi agrarne.
Na deviznem tržišču je po dviganju tečaiev tedna nastopil v četrtek krepek preokret. ki se ie začel že v sredo popoldne v Beogradu ter se prenesel v Zagreb in inozemstvo. Dinar se je učvrstil na vseh borzah zastran vesti o zunanjih posojilih (glej včerajšnje poročilo). Sklenitev zunanjih posojil (Blair ih Armstrog ter posojilo monopolske uprave v Londonu) bo nedvomno dalje ugodno vplivala na dinar. Spričo takega položaja se lahko reče, da je odbit napad tržaško - reške špekulacije na dinar.
Zboljšani položaj je dovede! včeraj do občutnega padca deviznih tečajev na t-.!ka;Snii borzi ter oživel v inozemstvu povpraševanie po dinarju, Cvrstočo je zadržala ori nas do konca tedna le de-viza na Italijo zaradi mednarodne čvr-s;oče !ire, ki jo dviga italijanska vlada z intervencijami.
V današnjem svobodnem prometu je nastopila pod pritiskom ponovnega porasta dinarja na zunanjih borzah izrazita baisse. Blago se je po-inrak) po nizkih tečajih, dočim so kupci Mi rezervirani, ker opravičeno pričakujejo nadal'nji oadec deviz. Prometa sploh ni biio. Okrog poldne so se čuli za blago naslednji tečaii: Dunaj 880 (včera? enako), Italiia 256 (včeraj 257.5), London 297.5 (včeraj 301). Pariz 330 (včeraj 333.5), Praga 185.5 (včeraj 187.5). Švica 1202 (včeraj 1216-1218). — V efektih je bilo povpraševanje le po vojni škodi. _
Ljubljanski velesejem in gospodarski zastoj
Mnogo se .te že pisalo, v čem obstoji vrednost velesejmov. Velesejtrd so r.ajbodjJa !rpodbttda ra boljšanje in šzpoipofajevanje 1-strtih proizvodov za vsakega obrtnika ta fndustrijca: poučni so tako za lastnike to-varen- fe obrtnih delavnic kakor tudi za delavce same. Tu se porajajo želje za medsebojno-tekmovanje. Ako bl takih velesejmov ne bilo, mnogo del bi ostalo nedovrše-nih, oziroma neizpcpolnjenlh. Na velikih sejmih ne tekmujejo med seboj samo poe-dmci ampak celi narodi ln države.
Dobe se črnogledi preroki in zlofcoiečl ljudje, ki jim Ljubljanski velesejmi niso po volji ter govore proti njim. Tako se je na pr. izrazil neki produ cent: »Ah, letošnji ve-k-sejem bo slabo uspel. Pomislite samo na zastoj v našem gospodarstvu, na pomanjkanje gotovine, rta neznosne politične raz-n>ere. Vse skupaj je zadušljivo. Človek Izgublja voljo za vse in se ne briga za vele-ssjem.»
Vedno je znak slabosti, kadar kdo tako (Tovori. Prav! pridobitnik v obče ne more in ne sme nikdar izgubljati voljo za posle svojega poklica. To m trgovec, to ni tadustri-jec, ki zaradi »stagnacije«, »pomanjkanja« gotovine in političnih razmer postaja tnalo-eušen. To je le znak stagnacije njegove dobre volje, znak njegove lastne slabosti Jn malomarnosti. čim težje so razmere, tem bolj se odkriva, koliko kdo velja. A gin! hi spretni ljudje se mnogokrat dvigajo baš v dobi težkih razmer, ker znajo izkoristiti slabost onih, ki hitro podležejo. Oni se pre-tolčejo preko takih slabiiev ta zavzemajo pozicije, ki jih ti niso znali obdržati.
Zgodovina trgovine in industrije nara na-veja stotine primerov, kako so si ravno v rajtežjih časih najagitaejšJ ljudje pridobil! silno bogastvo, ta to vedno na račun slab!-čev. Kdor je ume! svoje blago v javnosti spretiteiše uveljavljati, ta je ostal zmagovalec ter je hitro materi jako nadkrilil svoje tekrr.ece.
Tudi včasih so biE v navadi veliki sejmi, vendar r.šso bili tako spretno organizirani kakor dandanes. Kdor danes kaj velja in se more s dim pokazati, ta more samo s pomočio velike reklame — to pa so v prvi vt sti baš velesejmi — kaj doseči. Niti stagnacija, niti valutne neprilike, ndti politične razmere ne smejo nikomur jemati voljo za odo na gospodarskem polju. Pravi prido-Litniki urnejo sebi sami ustvarjati razmere!
Na Ljubljanskem vetesejmn imajo priliko trgovci, industrijci ta obrtniki, da stopijo na plan. Kdor pride in razstavi svoje produkte, zasluži, da postane javnost nanj pozorna; kdor ne pride, nai le ostane skrit in jav-;:-gst bo šla preko njega, kakor da ga nt Ljubljanski v ei esejem naj bo reprezentadja naše celokupne domače trgovine, industrije ia obrti.
Občni zbor zagrebške borze
Zagreb, 28. marca.
Danes se je vrši! VI. redni občni zbor zagrebške borze. Otvoril ga je borzni predsednik Stanko Šverljuga, ki je v svojem nagovoru najprej omenjal, da je zagrebška borza nastala v težkih in kaotičnih prilikah L 1918. — 1919.. ko še nismo imeli točnih mej in uiti enotne valute. Posebno zadovoljivo se je izrazil nad dejstvom, da se je dinar v prošlem letu znatno okreni!. Mednarodna vrednost naše valute ie tekom leta 1924. poskočila za 1.45 švicarskega franka (pri 100 Din), a od začetka t. 1. za nadaljnjih 60 santimov. Naraščanje dinarjeve vrednosti je eden najočimej-ših znakov, da naše gosnodarstvo postopno ozdravlja in dokaz, da gre tudi naša valutna politika pravo not To politiko je inavguriral koncem leta 1922. sedanji finančni minister dr. Stojadino-vič, Id lo od takrat dosledno izv*'-?. Jačenje dinarja ie neprecenljivega moralnega vpliva na najširše sloje v vsakem pogledu, predvsem pa v pogledu štednje. Začelo se je vračati zauoanje v dinar, kar je imelo za posledico večjo štednjo. Vloge na knjižice 6 vodilnih zagrebških denarnih zavodov so znašale L 1922. 5S4 milijonov Din. leta 1923. 690 milijonov, a koncem prošlega ieta 1058 milijonov Din: torej so zrasle tekom dveh let za okrog 100 odst. To naraščanje se nadaljuje tndi letos.
V	nadaljevanju svojega govora Je predsednik omenil nadaljnje izpolnjevanje notranje organizacije borze, gradnjo nove borzne palače, ki bo kmalu končana, obračunski zavod, ki je začel šele lani poslovati.
Končno je poudarjal, da je Imovinsko stanje borze povoljno ter je zaključil svoj govor z aoelom na članstvo in gospodarske kroge, naj borzo še nadalje podpirajo z enakim interesom kakor doslej.
Občni zbor je nato odobril poročilo o delu borze v nrošlem letu. Razen poročila so zborovali z sklarr-^tin vzeli na znanje zakiiučne račune za prošlo leto. po katerih so znašali dohodki blizu 6 milijonov Din. Razen teT jja je borza razpolagala s 5.2 milijona Din prenesla iz 1. 1923., tako da je mogla pokriti 10 milijonov Dm izdatkov (»rrnd-nje 7.8, plače 1.1 milijona Din). Na letošnje leto se prenese nekaj preko 1 milijona Din.
V	borzni svet so bili ponovno izvolle-ni: Vladimir Arko, Milivoj Crnadak. Albert Deutsch. Milivoj Kerdič, Svetozar Milinov, Žiga Stern in Leo Weiss, ki jim je bil preneha! mandat. Namesto Josina Cvetka je bil izvoljen Rudolf Erber. Od prej so ostali v borznem svetu: S. D. Alevander, Ernest Gr3nwa!d. Franio Holujevič. Josip Kostial-Zivanovič. doktor Nikola Kostrenčič. Herman Kraus, Branko Ladjevji, Ginro Matič. Makso Mautner. Milan Milič, Maksim Stern. Ante Šutej. dr. Stanko Šverljuga. Gior-gje Velisavljevid in dr. Milan Vrbanič. Računski pregledniki so: J tiraj Ettinger. Dragutin Winkler m Zvonim-ir Tuba!ov-Truta. Izvolilo se ie več novih članov v razsodišče.
IV. cbčisi zbor Obrtne banke v Ljubljani
Obrt}?5 banka v Ljubljani Je imela dne 24. t. m. v posvetovalnic! Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani svoj IV. (četrti) redni občni zbor. Udeležilo se ga je jako lepo število delničarjev, ki so reprezentirali v celem 26.657 delnic, odnosno 2551 glasov.
PredsednSc g. Fran Kavčič je otvoril zborovanje, pozdravil vse navzoče delničarje, predvsem vladnega korr-lsarja g. mtalsteri-jalnega tajnica Frana Mramor la .n g. notarja dr. Andreja Kuharja, k! je obenem vodil zapisnik ta v kratkem jedrnatem govoru podal potočmo trpravr.ega sveta o poslovanju za leto 1924. Nadzorstveno poročilo je poda! ravnatelj g. Ivan HJcuž, predsednik nadzorstvenega sveta. Poročilo upravnega kakor tudt nadzorstvenega sveta je bik) od vseh navzočih delničarjev brez ugovora ta z odobravanjem sprejeto, ter sta se predložena bilanca ta zaključni račun zgube ta dobička soglasno odobrila, upravnemu kakor nadzorstvenemu svetu pa se je podelil absofatorij.
Kakor posnemamo Iz letnega bilančnega poročna izkazuje bilanca k 31. tfccembru 1924. sledeča aktiva: Gotovina v blagajni Din 660.674.09, valute Din 106.839.71 menice Dta 337.750, vrednostni papirji Din 286.702.75 preduimi na vrednostne papirje Din 184 tl-SOČ622.50, dolžniki Din 16,101.631.58, taven-tar Din 95.730.63; Pasiva: Detafška glavnica Din 2,000.000, rezervni fondi Din 410.429.21, pokojninski fond Dic 80.000, vloge r.a knjižice Din 4,864.490.56, upniki Dta 10,011.524.63 neizplačana dividenda Dta 6.886.50, prehodne. postavke Dta 177.681.36, Osti dobiček Din 222.939.
Predlog upravnega sveta, da naj se Izplačuje za leto 1924. 9% dividenda, ie bil soglasno sprejet. Nato so se vršile voKtve in je bil soglasno izvoljen dosedanji upravni svet s kooptadjo dvanajstega olana upravnega sveta g. V. IL Robrmatuia, kakor tudi dosedanji nadzorstveni svet.
Po končanih volitvah v upravni tn nadzorstveni svet je podpredsednik g. Hanuš Krofta v kratkem govoru in Jasnih besedah očrtal vse prilike in razmere na denarnem ta valutnem trgu v prošlem letu, katere so pretresljivo vplivale na zastoi razvoja v narodnem gospodarstva, pri čemer so bile prizadete skoro vse panoge industrije, kakor tudi do malih izjem vse stroke obrtnega stanu ln s tem v zvezi enako posamezni denarni zavodi več ali manj. Vsem tem oko llččlnam s« le bilo treba prilagodili in tako
smo bil! prisiljeni na eni strani zvišati obrestno mero našim vlagateljem, povečati so se nam davki in režijski stroški; na drugi strani smo morali ostat! v svrho zaščite malih obrtnikov pr! cenejših kreditih. Iz vseh teh razlogov je jasno, da smo vsled tega plačal! svojim delničarjem za poslovno leto 1924. manjšo oividendo kakor v prošlem letu. V nadaljnih izvajanjih Je podpredsednik g. Hanuš Krofta omenil zasluge, ki sta si jih stekla v obrtništvu naš upravni svetnik g. Engelbert Franchetti ln podpredsednik g. Jakob Zadravec ter ju prosil, da požrtvovalno tudi v bodoče posvečata svoje priznane zmožnosti v blagobit obrtniškega stanu !n stojita ob strani s svojimi nasvet! našemu zavodu^
Za izvajanja se mu je zahvalil predsednik g. Fran Kavčič, tzrekši zahvalo ustanoviteljici našega zavoda Ljubljanski kredt-ni banki, katera je bila ob vsaki priliki našemu zavodu ob strani, nakar Je zaključil lepo uspelo zborovanje.
Narodna banka SHS
Stanje 22. marca 1925.
Aktiva (v mflljonih Dta; v oklepajih spremembe napram 15. marcu): kovinska pod log427.4 (—14.5); posojila 1305.5 (— 9.6); račun za odkup kronskih novčanlc 1186.3; račun začasne razrnene 367.9: dr-ža\jii do*g 2966.3; vrednost državnih- domen, založenih za izdajanje novčanic 2138.3; saldo raznih račutiov 415.4 (—55.3). Skupno 8807.5
Pasiva: vplačani del glavnice 25.8; rezervni fond 5.8; novčanice v obtoku 5594.4 (—66.7); državni račun začasne razmeri« 367.9; državne terjatve 20.4 (+ 20.4); razne obveznost! 589.7 (—34.1; državne terjatve za zakižene domene 2133.3: nadavek za nakup zlata ra glavnico ta fonde 6-1.9. Skupno 8507.5.
Ljubljanski trg
Spričo Mlžanja velikonočnih praznikov ae ljubljanski trg že postopno oživlja nad povprečnim običajnim premetom. Zadnje dni je bilo videti več $unk in celo želodcev, ki se kupujejo za praznike. Krompirja je zopet dovolj, ker ga kmetje dovažajo v več« jih količinah z vozovi. Od vsega blaga pri« haja le fine solate nekoliko manj na trg kakor običajno. Jaiec je stalno v obilju, a so se kljub temu neznatno podražila. Po« dražitvi ie vzrok deloma večje povprašava« nje pred prazniki, a največ nižje stanje di« narja, ki je zopet ©tvorilo izvoz jajec v Sv i, co in Nemčijo. V Ljubljani se ca pr. samo preko ene apedicijske tvrdke izvaža dnevno 1 — 2 vagona jajec. Razen jajec so vsa dru« ga živila na ljubljanskem trgu priHčnc ne« spremenjena v cenah.
Me-sne cene so bile prošli teden nasled« nje: Goveje mciw? 17 — 25. svinjsko meso 22.5 — 50, teletina 20 — 27.50 Din po ka« kovosti Slanina ie obdržala priiično nizke ccne na 22 — 23.50 Din. Sunke so bile po 35 — 40 Din, želodci po 42-50 Din za kg.
Od perutnine ae prinašajo na trg večino« m a le kokoši ln purani Kokoši 25 — 60, pu« rani 100 — 200 Din za komad. Jajca 1 — 1.25 Din komad. Mleko 3 — 3.50 Din liter, sirovo maslo 35, kuhano 40 Din kg, »me« tana 1.25 Din merica.
Zelenjava: fina solata 20 Din kg. moto« vilec 1.25 — 2 Din merica, regrat 1.25 Din merica. Čebula 4 — 4.50 Din kg. Krompir »e je prodajal na drobno pri branjevkah po 2 Din, pri kmetih v večjih količinah (po okrog 50 in več kg) po 1-50 Din kg. Jabolk je kljub odmaknjeni sezoni mnogo na trgu in se prodajajo po 4 — S Din za kg po kakovosti
Mariborski trg
Trg je bil 25. t. m. zelo dobro preskrbljen ta zaradi lepega vremena že ob 8. zjutraj dobro obiskan. Cas za slantaarje gre že proti koncu. To po: jih je bilo samo 54 (pretečend teden 74) Cene so bile: svinjini 28 do 35, slanini 22 do 30 ta drobu 20 Dta zz kg; domači mesarji so pa prodajali g<£ vedtao po 13 do 15 (eden celo po 12) te-Jettao 15 do 17 ta svinjino 18 do 22 Dta kg; v mestni mesrcd so ostale cene pretepenega tedr».
Perutnine Je bfto okrog 600 komadov. Cene: kokošim 25 do 60. racam ta trosem 60 do 90, puranom pa 100 do 200 Din za komad. Domači zajčki so sc prodajali po
10	do 60 Din; kozlički (4 korn. po 100 do 125 Dta komad. Kanarčki 125 Dta, grlice 75 Dta komed.
Kmetje so pripeljali kron:rja, zelenjave, Sfidja ta drurili Živil 40 vozov v rnesto. Cene: krompirja 10 do 11 Dri mernik (7Yi kg) čebuli ta česnu 3 do 12 Din venec, kislemu zelju 3.50, kisli repi 2, jabolkom 3—8 Din kg mlekn 3—3.50, bučnenm olja 22—30 Dta liter smetani 15—16 Dta Ster, pomarančam 1—2.50, limonam 0.75—1.50 Dta komad, da-teljem 14 do 35 Dta kg smokvam 6—10 Dta venec. — Solate je zopet več na trgu ta Je cena padla; prodajala se je po 1—3 Din kup ček ali po 6—14 Dta kg.
Lončena ta lesena roba se Je prodajala po 0.50 dc 1.60 Dta komad, brezove metle 2—6 Dta komad. Leseni ročni vozovi po 125— 800 Dta kom.
V soboto 28. L m. so kmetje pripeljali
11	vozov sena, 7 vozov otave ta 2 voza slame. Cene sena 7730—90, otavi 60—80 ta slami po 50 Dta za 100 kg. Ze pred poldnem se )e prodalo skoraj vse„ ker v sredo 25. t m. radi praznika ni bilo nič krme oa trgu.
Dunajska bona sa kmetijska produkte
(27. t. m J Kljub slabšim ameriškim noticam se je na tukajšnjem tržišču opažala prijai-na temeljna tendenca, ki je prišla do izraza v čvrsto sc držečih cenah. Kupčija pa je bila še vedno slaba. Notirajo vključno bla-govnoprometstl davek brez carine: pšenica: domača 53—54, jugoslovanska 54—54.50 madžarska s Potisja 55—55.50, Rosai4 54— 55; rž: domača 48—50.50, ječmen: domači 47—52; turščica: 27.25—28.25; oves: rtrnunski 38.75—40 šilingov
Tržna noročila
Novosadska blagovna borza (28. L m.) Pšenica: srbijanska, paritetno v Beogradu, 465. Turščica: sremska, 13 vagona 175; srbijanska, ladja Sava, tnal, 30 vagonov 192.5; baška. maj, ladja Tisa, 7 vagonov 190 — 192; baška. 1 vagon 172.5. Moka: '«0». 2 vagona 660; »6», 1 vagon 465, Tendenca nedoločna.
= Vprašanje prisilne poravnave. Iz Beograda poročajo: V petek se je vršila v ministrstvu trgovine ta industrije anketa o prisilni poravnavi. Po daljši diskusiji se ie predlog zagrebške Trgovske ta obrtniške zbornice v načelu sprejel soglasno. Po tem predlogu se naj prizna prisilna poravnava samo onim trgovcem, ki pridejo v denarne težkoče zaradi vojne, fluktuacdje dinarja, poslovne stagnacije ali političnih prilik. Prisilna poravnava naj se prizna dalje le po treh letih izza otvoritve obrata ta drugič sama v istem roku po poravnavi vseh obveznosti Minimalni ziresek poravnalne svo-te naj se določi s 60% ta morajo zanj glasovati štiri petine upnikov. V primerih lažnivih ali brezvestnih poravnataih prijav naj se prisilna poravnava ukine in ta ugodnost za vedno odvzame.
= Veliki župan dr. Batlii prevzel pokroviteljstvo nad vajeniško razstavo. V petek dopoldne se je predstavila g. velikemu županu deDutacija pripravljalnega odbora za vajeniško razstavo. Deputacijo je vodil načelnik ministrstva trgovine ta industrije g. dr. R. Marn. V deputadji so bil; načelnik Zveze obrtnih zadrug g. E. Franchetti. nadalje ključavničar g. I. R e b e k ta tajnik Trgovske ta obrtniške zbornice g. dr. J. Ples s. P« Icratkejr. poročilu o poteku pripravljalnih de! za razstavo je g. Franchetti v smislu sklepa Zveznega odbora prosi! g. velikega župana, naj bi sprejel pokroviteljstvo nad razstavo. Prošnji je veliki župan ugodil z željo, da bl bila ta prireditev v čim večji prospeh našega obrtništva. — Kakor smo že poročali, vlada za razstavo, kt bo prva prireditev te vrste v Jugos!av;jl, največje Z3n',niairje. Odziv vajencev Je naravnost presanetljJv in pričakuje se, aa bo nudila razstava najlepšo sliko o kvalitativnih sposobnostih našega vajertž-štva fe najboljše perspektive za bodočnost celokupnega obrtništva Slovenije. Priglasili so se vajeno! tudi iz najbolj oddaljenih krajev mariborske oblasti Prometno ministrstvo Jc dovolilo 50% popust za prevoz bis.ea in vseh posetnikov. Ob otvoritvi 26. aprila bo vajeniški dan. Vajenci »e udeleže dneva pod vodstvom učiteljev obrtno^ieda-Ijevalnlh šol. Častni predsednik razstave je šef oddelka ministrstva trgovine ta industrije načelnik g. dr. R. Mam.
= Odkritje velikih ležišč železne rade r Južni SrblS. V planini Crnoljivo v kosovskem okrogu so odkrlH velika ležišča železne rude. Sloj rude se razteza od vasi Ma-Vopoije (7 km od UroSevca) preko vasi Petrovo, Račka ta Bilnica do Crnoljeva (21 km od Uroševca). Analiza je ugotovila, da vsebuje ruda 20.52% čistega železa ta 0.24% mangana.
= Izvoz lesa ln Jajec Iz Slovenije oilveL
Nižje stanje dinarja ima za posledico precejšnje oživi jen je izvoza tz Slovenije. Zlasti les se je začel v večjih količinah izvažati, ta sicer predvsem železniški bukovi pragi bukov rezani les, hrastovtaa, oglje ta drugo. Izvaža se v pretežni večini v Italijo. Bukovih pragov gre dnevno povprečno 2 vagona za italijanske državne železnice preko meje. Jzica se izvažajo v Švico ta Nemčijo preko Buchasa ta Passaua. Samo preko ene spedicijske tvrdke v Ljubljani Jih gre 1—2 vagona dnevno v Inozemstvo.
= Redne občne zbore Imajo: Tovarna usnja Franz NVoscttnagg ta sinovi, d. d. v Šoštanju, dne 7. aprila ob 10. v tvonrični pisariti v Šoštanju. Tovarna zaves »Štora« d. d. v St. Vidu nad Ljubljano 15. tprila ob 16. v posvetovalnici Zadružne banke v Ljubljani.
= Uprava Ljubljanskega velesejma Jc
te dni razposlala prijave tiskovine za V. velesejem letos avgusta. Izdala Je tudi lične zaklopne znamke v vseh jezikih. Oboje se interesentom, ki tega slučajno ce M biH fe prejeK. pošlje na zahtevo brezplačno.
= Likvidacije. V likvidacijo sta prešB: PremogokoposTO kortzunmo društvo, t. z. z o z. v Kočevju ta Delavsko konzumno društvo pri rudniku v Zagorju ob Savi, r. z. z o. z. Upniki se pozivajo, naj prijavijo terjatve.
= Likvidacija ljubljanske transportne družbe. Na izrednem občnem zboru 20. februaTja Je sklenila transportna d. d. »Balkan« v Ljubljani z vsemi podružnicami likvidacijo.
= Poravnalno postopanje je končano o imovini Antona Lebna, trgovca z mešar.lm blagom v Borovnld. in Mika Jesiha, trgovca v LJubljani. Obe poravnavi sta pra-vomočno odobreni. — Poravnatao postopanje proti Francu Radija, trgovcu v Mariboru Je ustavljeno, ker ri M! v danem roku založen prediem za kritje stroškov. — Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini Marije Clmermanove, trgovke na Mirni pri Trebnjem. Narok 18. aprila ob 9.
= Konkurz Je razglašen o Imovini zapuščine po umrlem Henriku Primusn, trgovcu v Mariboru. Prvi zbor upnikov Je 1. aprila ob 10.
= Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-taine licitacije: 23. aprila pri tatendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 7000 m* drv; 28. aprila pr! direkdji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 3000 ton angleškega p-emoga; 29. aprila pri »pravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave desk ttd. — Predmetni oglasi so v Trgovski ta obrtniški zbornici v LJubljani na vpogled.
= Svetovna produkcija premoga je znašala v !etu 1923. 147.84 mšlijema vagonov. Preko polovice te produkcije pride na Zedinjene države in Anglijo. Svetovna produkcija 1S23. beleži napredek napram letu 1922.
— Budlmpeštanski mednarodni sejem se bo vršfl teto* od IS. do 27. aprila.
Pomladanske
oMeirc, psvrinlfce'
in (Sraga oblačili
nudi najugodneje
L Flašak
Ljubljana, Aleksandrova 12
= Pred povečano produkcijo v angleški tekstilni Industriji. Iz Lor.dona poročajo, da se bo te d ni vršilo posvetovanje delodajalcev ta delojemalcev tekstilne industrije v Lancashalre glede razširjenja produkcijc. Povečati se hoče tedenski delovnik od 39.25 ure na 48 ur, po možnosti tudi z nadurami.
— Znižana cena bakru v Ameriki. Ameriški producenti so zniiaii cece bakru za 6 io 10 centov.
CURIH. Beograd 8.30. Newvork 51*.6<\ London 24.79, Pariz 27.35, Milan 21.22, Praga 15.375. Budimpešta 0.0072. Bukareš.a 2.425, Sofija 3.775, Dunaj 73.05.
DUNAJ. Beograd UJ75 — 11.475. Budimpešta 98.15 — 98.55, Bukarešta 3.32 do 3.34, Milan 29.01 — 29.13, Pariz 37.33 do 37.49, Praga 21.03 — 21.11, Sofija 5.155 do 5.195. Curih 136.71 — 137JI; dinarji 11.32 do 11.38. lire 28.98 — 29.18.
PRAGA. Beograd 53.50, Dunaj 477. Rim 138.375, Newyork i3.80, Curih 652.625.
BERLIN. Beograd 6.70, Dunaj 50.11, Mi-lan 17.185, Praga 12.43, Curih 80.90._
Kino
NafbotfH film tez! j t 1924. Francoski stro kovni list »Cin<a*Cin6 pour tous« je razpi« »a! natečaj, da izve mnenje publike, kateri naj bi bil najboljši film sezije 1924. Rezu!« tat natečaja je sledeči: Koenigsmarkt ll25 glasov. Islandski ribič (po romanu Pierrea Lotija) 1092 glasov. Kean 1006. Violettes Impčriales 994. Zakoni gostoljubja 980, Ka« ravan* na zapadu 893, La Bataille (Bitka, po romanu CIaudea Farrfcrea) 759 glasov. — Pripomnimo naj, da »e je glasovanje vršilo le o filmih, ki so se predvajali v Franciji.
Debeli ameriški komik VPelter H len je kljub precejšnjemu svojemu obsegu goreč zagovornik In pristaš športa. Nedavno ie na neki plavalni tekmi odnesel vsa najbolj« ta mesta.
Nov Chopllnov film. V Ustih Citamo, da dela sloviti ameriški komik Charlie Chaplin (ki ga žal pri nas sploh ne vidimo) skrivaj na novem filmu, kl bo baje v marsičem na« likoval divnerau njegovemu »Javnemu mne« nju«. Chaplin namerava pri tem filmu uporabiti novo fotografsko metodo ter del fib ma posneti ▼ Evropi
Korespondenca filmskega zvezdnika Po» ita, kl Jo prejemajo paramountski filmski »stari«, prekaša vso domišljijo. Pravijo, da nosi v tem pogledu rekord ljubljenec ženske publike, ameriški igralec Rodolfo Valentino. Povprečno dobi Valentino na dan 592 pi« sem ln dopisnic. In daleč ra njim pride šele Thomas Meighan a »aamo« 322 pismi in raz« glednicamL Koliko pošte dobe dlve na dan. o tem statistika diskretno molči Najbrž bi bilo Iz nje razvidno, da moški spol tudi tu zaostaja za nežnim.
Vreme
Pričetkom tedna je vladalo skoro po vsej Evropi mrzlo vreme, ker je nov val mraza od severa znova shladil kontinent ter povzročil po srednji Evropi in po Alpah precei novesa snega.
Odslej je ostalo vreme močno spremenljivo: topli zapad in jugozapad se ie meniaval s severom in severovzhodom. Vendar se je splošno Evropa nekoliko segrela, in koncem tedna so imeli tem-neraturo pod ničlo samo. še po severni Rusiji. Skandinaviji ter na moriu med Skandinavijo in Islandijo, naivišia toplota na ie bila v zadnnh dneh nad Italijo. Balkanom in bližnjimi podonavskimi ravninamL dokoder je prodira! topli široko. Toda večja depresija, ki se ie razvila nad Itali'o. Alpami in srednjim Podonavjcm. privablja kakor velikanska zračna črpalka, mrzli zrak od severa na jug in srednji Evropi preti nov naval hladnega vremena.
Letošnji marc. ki je bil izredno rnrzc! !n več ko dovoli moker, je izpolnil vse naloge, ki mu jih nripisuie staro pravilo: pomočil se je pošteno, jajce ie znesel in v prahu se ie povaljal. Kot prvi pomladanski mesec se je pa slabo obnesel; pravih pomladnih dni. to ie takih, da povprečna dnevna temperatura znaša 9 do 10* C ter omogoča pričetek vegetacije. takih dni še nismo imeli. Zato še ni videti nikakega zelenja: komaj da se je nekoliko osvežila ozimina in tupatsm trava, a vse komaj za spoznanje. Mila zima tudi to pot ni privedla zgodnje pomladi.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Večinoma oblačno, mestoma tudi malo dežja._
Preklic
Podpisana prekllcujem žaljivko, ki sera jo izrekla napram gosp. A. P. 657	H EDA ZAJC, Ljubljana.
Izjava
Z ozirom na govorice, ki se razširjajo po Kranju, da sem jaz prodal svoj hišo št. 143 v Kranju, izjavljam, da so te govorice zlob« na izmišljotina in da bom proti razširjeva!« eem te lažnjive vesti sodnijsko postopal. Jaz navedeno hišo nisem prodal in jo tudi nc nameravam prodati.
668	Ini. RUDOLF PEČUN
ALEKSANDER. DUAAJ
ZVESTOBA DO GROBA
(LADAAG DE* /\ONSOR.EAU>
105
Ta beseda je zadostovala, da se ie Bussy osvesti Plemič
fe.
rDa, prav imaš. Ničesar s silo! Zapoveduj. In čakala bova.»
•Glej, tam je najina usoda. Jačja morava biti, kakor demon. Preganja naju. Ne bojva se. Zoperstaviva se. Videl boš, da bova zmagala! In ti se boš prepričal, ali znam ljubiti!«
«Bože moj, da se že morava posloviti?« šepeta Bussy.
•Grofica!, kliče oni izdaleka. »Odgovorite, ali pa skočim iz te peklenske nosilnice, pa če na mestu Izdihnem!*
•Zbogom,* pravi Diana, «sicer je sposoben, da stori, s čemer preti.*
«In ti bi bila žalostna?*
•Mili moj, ne bodi ljubosumen!*
In Diana odhiti s svojim konjem. Bussy jo mora pustiti. Dva. tri skoka, in Dinana je dosegla nosilko, na kateri je ležal jrof na pol onesveščen. «Ustavite, ustavite!* godrnja. «Grom in peklo, naprej!* ukaže Remy glasno. «On govori v vročici! Ce pojde stvar tako naprej, bomo kmalu nosili mrliča! Hajdi!* ukazuje glasno Ln ljuto Remy, ln nosačl nosijo svoje breme dalje.
»Pa kaj kličete venomer!* se oglasi Jerica. «Saj je grofica tukaj pri meni!* »Gospod grof je očitno v vročici in se mu blede! Pazite nanj, reveža!* Diana ne odgovori besede, ampak prijaše v krog svetlobe, katero razširjajo baklje. «0,* izusti Monsoreau zelo oslabljen, «kje ste bili?* «Pa kje naj bi bila. če ne tukaj pri vas?* »Cisto pri meni tukaj morate biti, gospa, ne zapuščajte me!» Diana ni imela več razloga, da bi zaostajala. Vedela je, da ji Bussy sledi. Ce bi bila noč mesečna, bi ga mogla videti. Dospeli so do počivališča, v naprej določenega Monsoreau se je nekoliko ur odpočiva!, potem je želel, da potujejo dalje. Ni mu bilo toliko do tega, da člmpreje dospo do Pariza. pač pa da es čim bolj oddaljijo od Angersa, ker se je bal vojvode in je bil nanj ljubosumen. Prizor, kakršen je gori opisan, pa se ie ponavljal od časa do časa, ko sta se zaljubljenca sestajala. Remy je ob takšni priliki nekoč tiho rekel: »Vrag naj ga vzame, poči naj jeze in besa in ljubosumnosti, zverina črna, in čast zdravnikova bo rešena.*
Toda Monsoreau nI umrl, ampak Je deset dni pozneje dospel v Pariz. Stanje se mu je celo znatno poboljšalo. Remy je bi! namreč zares spreten ln vesten zdravnik, spretnejši, nego si je sam želel.
Tekom teh deset dni, dokler je trajalo potovanje, je Diana S svojo nežnostjo in sladkobo zlomila ves Bussyiev ponos in slojenje. Prisilila ga je celo na obljubo, da bo od časa do časa obiskoval Monsoreaua in se okoristil s prijateljstvom, katerega mu je on izkazoval. Grofovo zdravje naj celo posluži kot izgovor. Remy pa ie grofa negoval in prenašal pisma zaljubljencev. »Eskulap in Merkur sem,* se je šalil «Moje službe postajajo goste!*
Najnovejši Jamski klobuki
doili v modnem salonu
IDA ŠKOF-WANEK nasfednid
LJUBLJANA, Pod Iranto 2.
Priznano solidne cene. — Preobtikanjt ln predelovanje se toino izvršuje.	113-a
II a obrok« In posodo
err* avalovne labrikat« ETEIKKTAT, rčnSTEB, BOSEESOS-FEB, Original STLNOli 114. dobiti 1*1 pri Brnafka-Mrokovnjakn (bnraam •ftlelju Olasi»oa Matica)
ALFONZ BREZNIK
Hribi]*—. Kaatzi trg % f«la| aagUirtta.
Istotam najbogaiajla Izberi vsakovrstnih godal, mojstrska violin la oajlloajiita uma. Najpopcinejta tvrdka JueojiaviJol	61 r
Na podlagi člena 14 naredbe ministrstva za agrarno reformo (Služb. Nov. 20. X. 1920 br. 232) se razpisuje javna ofertaina licitacija za ca. 7u0 m1 rezanega lesa freo. skladišče podpisane uprave na železniški postaji v Kranju.
Prodajni pogoji so na vpogled pri upravi. Predpisano kolekovane ponudbe naj se pošljejo do 24. aprila t 1. 12. ure v zapečateni kuverti z oznako .Ponudba za razpisani les* podpisani upravi.
Državno npravttelfsfvo
veleposastva Lameian-Saltns
v Kokri nad Kranjem.
1572-t
VABILO
posojilnice za Sodražico ter okolico, registrovane zadruge z neomejeno zavezo v Sodražici
kl se bo vršil dne 5. aprila 1925. ob 3. url popoldne v posojilnlčni sobi v Sodražici.
VSPORED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Volitev načelstva.
4.	Dopolnilna volitev članov nadzorstva,
5.	Nasvet.
V Sodražici, dne 22. marca 1925.
Načelstvo.
XL
KAKO JE BIL AN20V1NCEV ODPOSLANEC SREJET NA 4	DVORU.
Niti kraljica Katarina niti vojvoda d' Anjou se nista vrnila v Pariz, čeprav so Jih v Lovreu pričakovali. Glas o sporu med bratoma se je pa med tem vedno bolj širil in napravil prav neprijetno in bojno, nemirno razpoloženje v dežeiL Kralju tudi niso prišli nikakšni glasniki od njegove matere, tako, da Je izprva bil negotov, potem pa je pričel sumniati različne spletke in je postal prav slabe volje. Miljenci pa so mu došepetavali: •Sire, slabo so vam svetovali!*
Ker pa je ena edina oseba imela, kakor znano, mnogo vpliva na vojvodo, če ne celo odločilen vpliv, in poiiticis, se je vsak dan hujša burja dvigala proti Bussyju, njegovemu svetovalcu in takorekoč zunanjemu ministru.
Na veliki seji so se krallevi svetovalci baš bavili z ugibanjem. kako bi najbolj uspešno zastražili vojvodo in njegove svetovalce in privržence, a potaino so snovali načrte, kako bi jih uničili, seveda, da se sami okoristijo z uspehom. Kajti kakor vedno, je že celo takrat politika bila torišče vsakoiakih sebičnosti. Naenkrat pa se raznese gias. da je prišel na dvorišče glasnik gospoda vojvode Anžovinskega. Glas je vzbudil ogromno senzaelio. Ves Louvre je zašumel. Glas je siino razjaril kralja in njegove ožje prijatelje, in odločili so se, da na tem poslancu osvetijo razžaljeno Veličanstvo. Peneči se jeze, so miljenci pripravljali svoje meče in z bodali brusili po zidu. Edini Chicot je molčal, si odpasal meč in bodalo, a besedice ni spregovoril. Samo pozoren je bil na vse. Ker se je pa Henrik spomnil, da mu njegov šaijivec in prijateli že mnogokrat prav raz-borito in koristno svetoval, ga vpraša tudi sedaj za svet
Chicot ga opozori, kako smešno in tudi škodljivo Je besnenje miljencev in mu razloži vso zadevo. Ako se je vojvoda odloči!, da pošlje kralju svojega glasnika, potem ie to znak, da se ne počuti dovolj močnega. Zato je bolje, da se vojvodov poslanec sprejme prijazno, pozneje pa je treba prežati na priliko, da bi se moglo vojvodo Franja prijeti na varnem mestu, v primernem trenutku, skupno z vojvodo de Guiseom in morda še s kom drugim, kadar ne bo nikakršne epasnosti, in vse skupaj zapreti v Bastilijo.
Ko sta se tako razgovarjala, vstopi osupnjeni kapitan telesne straže in javi: «Sire. v Louvre ie dospel naiavljeni poslanec vojvede de Guise.* »S kolikšnim spremstvom?* »Sam!* »Po-tem ga je treba dvojno lepo sprejeti. Herriče. ker je to prav hraber mož!* pravi Chicot kralju. «N2prej!» ukaže kralj ki se je trudil k nemirnosti, dasi je njegova hladna bledost izda;nia, da hrumi vihra v njegovi notranjosti, »naprej, dvor naj se zbere v veliki dvorani, mene pa oblecite v črno. Žalost je troba nositi, ko smo toliko nesrečni, da se moramo razgovarjati z bratom s posredovanjem odposlancev.*
Prestol Henrika III. je stal v veliki dvorani. Okrog prestola se je zbrala vznemirjena množica. Kralj je sedel žalostno in namrSsnega čela, a pogledi vseh so bili uperjeni proti dolg galeri?.. skozi katero bi mora! gardni kapitan privesti odposlanca.
•Sire.* pravi Ouelus kralju na uho, »poznate Ii ime tega odposlanca?* «Ne!» «To je gospod de Bussy, in to še podvoji žalitev?* pravi kralj ves bled in Ie iztežka zakriva svoj gnjev. »Vaše veličanstvo tega morda ne čuti, mi pa tem huje!* pravi Schomberg. Henrik ne odgovori ničesar. Opazil je, da vre jeza okrog njegovega prestola, in si je čestita!, da ima takšen silen
Jez, kl ea bo branfl pred vsemi neprtJatelJL Ouelus je M silno razjarjen, včasih je bledel, včasih rdel, in z obema rokama je
prijemal za meč. Schonberg je neprestano poskušal, če se njegovo bodalo da dobro izdreti Iz nožnice, Maugiron je svoj meč vzel iz paževih rok in si ga opasal, a Epernon je bil hladm-krvnejši in si je samo sukal brke. Stopil je pa k svojim drugo-vom. Henrik ni več govoril. Opazil je, da se psi pripravljajo, kakor kadar hočejo goniti vepra. Zato si jc mislil, da bodo že oni opravili, kar treba, in se je samo smehljal ter se silil k dostojanstvenemu miru. •Naj vstopi!* zapove.
Na te beseda zavlada tišina, In bilo Je, kakor da žehti lz globine tega molka vsa vročina kraljevega srda.
V tišini se zasliši čvrst korak, s katerim se nekdo približava iz dolge galerije slik, s hodnika pokraj velike luvrske dvorane.
Vrata se odpro na stežaj. glasnik« odstopijo. Na pragu se v sijajni obleki pojavi plemič, grof Bussy d' Amboise, miren, ponosen, vzravnan. Takšen vstopi v dvorano, s klobukom v roki. Nikogar iz kraljeve okolice ni pogledal, marveč je polagoma stopal naravnost proti kralju, se mu globoko priklonil, kakor ie zahtevala etiketa, se potem zravnal in mirno, navidez ravnodušno čakal, da ga kralj ogovori. Stal je ponosno kakor pravi plemič, ali tako. da ta ponos ni imel ničesar žaljivega za kralja.
•Vi tukaj, gospod de Bussy?» ga nagovori kralj. «Jaz pa sem mislil, da se nahajate v srcu pokrajine Anžovinske.*
•Sire, zares sem bil v Anžoviji. ali sem jo zapustil kakor vidite!* mirno polagoma odgovori Bussy s poklonom. •In kaj vas je dovedlo v našo prestolico?* •Predvsem že!ia, da izrazim Vašemu veličanstvu svojo globoko udanost in spoštovanje.*
•Vojvoda vam ni naročil nič druzega?* •Naroči! mi je. naj povem, da se vrača v Pariz, da spremlja gospo kraljico mati, in da želi. da vzame Vaše veličanstvo na znanie povratek jednega Vaših najudanejših podanikov.*
Ves ostolbenel začudenja umolkne kralj in široko gleda odposlanca, potem pogleda okrog sebe in razmišlja, kaj naj tolika ponižnost pomeni. Ta čas pa porabi Chicot, da zakliče izza kralja: »Dobro jutro voščim, gospod de Bussy!»
Bussy je tudi začuden, da mu nekdo iz tega zbora vošči dobro jutro, in kakor Izgleda, brez zasmehljivega namena, okrene se napol v ono smer, in se zahvali s poklonom in odgovorom: i Dobro jutro tudi i vam, gospod de Chicot! Kako je gospodu Saint Lucu?*
»Prav dobro mu je! Pravkar se s svojo soprogo sprehaja po okolici svoje kletke!*
»In to je vse, vpraša sedaj kralj, ki je končal svoje premišljevanje. »in to je vse, gospod de Bussy, kar mi imate javiti?»
»Da, sire!* odgovarja le ta. »ako je pa še kakšna druga važna novost, katero bi želel gospod vojvoda sporočiti Vašemu veličanstvu, storil bo to osebno.* »Prav dobro!* pravi kralj.
Na to se molče dvigne ln stopi dve stopnici doli s svojega orestola. Sprejem je bil končan, skupine so se odmaknile, kakor da se bodo razstale. Bussy zapazi iz kota očesa, da so ga obstopili v primerni razdalji z vseh štirih strani miljenci, ki stoje okrog niega kakor štirje kipi sovraštva. Na koncu dvorane pa se kralj tačas tiho razgovarja s kancelarjem. Bussy se drži, kakor da ne opazi ničesar resnega ali važnega, in nadaljuje svoj veseli razgovor s Chicotom. Kralj pa, ki je tudi nekaj siičnesa razbral, pokliče Chieota, naj pride k njemu da ga bo nekaj važnega vprašal. S tem je kralj hotel osamiti Bussvja in ga izročiti na nemilost oni četvoricl
Dostojevski:

IV
Broš. Din -JO, vezana Oin 52 brez poštnine. Roman v treh del h, preložii Vladimir LevsiiU se cobi v knjigarni „Ti-skovne zaoruge' v Ljubljani, Prešernova ui. 54. (Nasproti glavne poŠte.)
■ ■BS3HBSSB55SB3
f------J
; SCKCFFKflUSEN- ara
cvrtovaa gaaMfca.
: 136a
Dobi h pri
j F. Čsden, Urtijrra
\ Prdeunl SttepjmJ
INTERNATIONAL WATCH C?
jk» i
nta o.oicsracs ■oaraia st »atciaio*
gassggg
«Jutrov» roman
katerepa skczfnakos nareta vrebina, prepletena e fantastičnimi ZKplelljaji od začetka do kcu.*e. ki prin»-tajo navdahnemo čitateljn i inter*'aritn:m razmotri-van'em	hip presene-
čenja. ki voc ie fleoi razočaranje ln k^nFternacija in topet presenečenje taVa. <5a »o Č'tatelji nettrpno pričakovali v?ako na-ialjevanj® romana, je iz*el in «o dobiva pri upravi «Jutra» v Ljubljani.
Vsi ki so ga čitali in oni. ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. Bolj zabavati Vas ne more nobena knflza!
Veaana ftace .... 55 Dia Broširana pa .... 45 Din
GGliaGEEiO
m im
Stavbni les n drva na las nem prostoru tik železniške p oge in koiodvora v večjem banaškem mesiu Kovinu ob Donavi z ugodno vodno in železniško zvezo ter boeato okolico se iz proste roke fiskej proda. — Podjetje je v celem dolnjem Bnnntu dobro vpeljano in za strokovnjake velike bodočnosti. Priporočljivo zlasti za slovenske izvoznike. Potreben kapital Din 1,000.000 — do D n 1,500.000 —. Pojasnila daje Srpska banka d. d. Pančevo.
Mm AnioD lit | pžnrfJtr ^
Ljubljana, Pod Tranio šlo*. 2 H Tjj.J jaaePBČePna I o ■ r b i cim}n	tepkah, j | KOS3S tfdger-^erns s
•rn.h'cJA' 118 Ljubijana, Dvorni trg it. 1, j
V55 k dan svete cvsSse
trakov« t napisi itd. točno ia po smernih
La


izvršuje tiskarska dela v vsaki množini in sicer: uradne tiskovine, cenike, kuverte, račune, hranilne ln zadružne knjižice, poročna naznanila, vabila, clrkularie, vstopnice, etikete, mrtvaška naznanila, zavitke, časopise in vsa ▼ tiskarsko stroko spadajoča dela okusno in ceno. Naročila sprejema tudi „Narodna knjigarna", Prešernova ulica ^
0lajnooejši modeli
rarnofrar doili v modnem, salonu
Stiich^mašhe^~rs
Cene nizke. - Preobllkanjelnpredelanje se izvršuje toino.
&aHepše Velikonočno darilo t
Pozor! Samo 300 Din Mo no dom?
Ta samitom kcbfojak* poaod« Jc la nsjboljšaga aluminija, sneino-bal« in desetietla trpeina. Dobavlja se proti predplačilu ali povzetju.
Cenik brezplačno. Inssrat
priložiti Ako bi ne ugajalo,
Kovinski mdustrtf« INŽ.J*H BBHl.Maribor.SiLS
(NiiiSNMial	Mini... vesta**a-
•e vzame
radevolje nazaj. 92-a
Prodaja lesa na panju
aa velepoaestva Staro * Hotemein pri Zidaasm mesta se »rotfaja u* parna 1
8250 ma borovega in b250 rr.3 bukovega lesa ""onudbe 8 cenami za vsako obeh vrst lesa te sprejemajo do inkl.4. ap> ila 1.1 od g. inž. Ant Sodnika, Ljubljena, Zrinjskega nlica št 6,/IL Prodajni pogoji se na zahtevo od imenovanega dostavno osebno na vpogled vsak torek, če rtek ;n sob >to dopoldne.	1505
gb-
'o;.oioiOiO»o»OBO»oao»c:- '' 1 csbct B
Naročite
Cos!er*DebeIjak, Ulenapiegel. Roman. Broš. 60 Din, ve*. 70 Din, Pošt. 3 Din
Fogazzaro-Bodal, Svetnik. Broš. 64 Din, vez. 72 Din, poifc 2 50 Din.
Barbnsse-Debeiiak, Ogenj. Roman, BroS. 30 Din, vez. 38 Din. pošt 2 50 Din.
Borban Vajaoski - Albrecht, Leteče sence. BroS. 22 Din. vez. 38 Din, pošt 150 Din.
Sienkievlcs-Mole, Z ognjem in mečem. Broš,
106 Din, vez. 120 Din, poŠt 5 50 Din. - B B--
Izdaja Jih
Tiskovna zadruga v Ljubljani
Prešernova ulioa 54.
3IQfQ»PI0IQ«O»QlOIOIOIOIOlO
0 a
L
B
0 m
0 a
0 s
0 ■
o
a
0 ■
0
1
«JUTRO» št 76	i m	14	-—----Nedelja 29. QL 1925=
Vpliv sleposti na telesni
razvoj
Bj&cS, bolestni obrax nam priCa o pontaaj*
kaujn nezadostnega krvaeza obtoka, o po-nsami kanja svetlobe in zraka. Vse telo oslabi, zato tožiio o utrujenosti po malo napornem delu, po sprehodu itd. Pozimi jih rado zebe. Zato ljubijo gorko obleko, toplo sobo, posteljo z oblbo odejo.
Telesr.o držanje je večJnoma nelepo, neoBkanoi, neokretno, nerodno. Raznih napak pri hoji, sedenju, pri jedi Ee boino opisovali. Zelo pogoste so razne grde navade. Radi si vrtajo s prsti v očesne duplin«, gu-gajo telo, vrte neprestano glavo, mahajo s rokami, bijejo z nogami, cmokljajo itd. To ■delajo po cele ure. Vse te grde navade so res prave navade, ker niso bili pravočasno opozorjen; carje. Tu pomaga le redna zaposlenosti in vztrajna \-zgoja ter pouk Na mestu so čim pogostejši izprehodi. Neobhodno potrebni pri vsakem zavodu so obširni hodniki in verande, ki služijo za iz-preh-od po obodu in ob slabem vremenu, veliki vrtovi, telovadišča. Predvsem pa mora imeti vsaka šola za siepce telovadnico, k: bodi opremljena z vsem telovadnim orodjem. Kakšne uspehe rodi prav telovadba, se lahko prepričamo po raznih zavodih 33 slepe. Občudovali bi dovršene vaje ca. raznem orodju, lepe plese itd. Da goje po raznih zavodih športne igre, cam ni treba omenjati.
Z dekim, s sistematično telovadbo, z igrami, športom, z vzgojo in poukom, kratko: s sistematičnim, zmiselnim poukom odpravimo gotovo vse gori navedene napake in vzgojimo sfcpega gojenca brerdvomao v zdravega, krepkega, olikanega človeka.
Jos. Ko b a i.
Kdor poaoa v glavnih potezah vzrok cstepeiosti, misK nehate na posledice sleposti. Direktno vpliva slepost na telesni razvoj slepcev, ne oziraje se na ono vnaajo tipično obiležje, ki je opazimo na obrazu, s tem, da ga skoro popolnoma omeji v svobodnem kretanju. Slepec ie zato navezan več ali manj na svojo najbližjo okoKco. Kakor hitro hoče kam drugam, potrebuje vodnika Zmiselna Ln umna vzgoja sicer lajšata zlo, odpraviti je pa nc moreta.
Vse druge posebnosti, k1 vzbujajo pozornost pri slepcu, so indirektne posledice, ki se ne kažejo pri vseh slepcih enako, v Csid meri, ampak so odvisne več aH manj od vzgoje in pouka, od časa oslepelosti. to je ali je os! epe losi nastopila v zgodnji mladosti aH pa kasneje.
Prt mnoga slepcih opazimo boječoost in neodločnost. Pri boii stezajo roke predse, da b! se kam ne zadeli ali zaleteli. Navadno drsajo tudi z nogami. Ziasti opazimo to pri kasneje oslepelih. Oni pa, ki so slepi od rojstva ali zgodnje rriadosii, pa so se pravilno vzgajali, se kretajo sigurno in gotovo. Marsikdo bi mislil pri takem vedenju, d« niso slepi. V domači hiši ali po zavodih se gibljejo prav tako k&kcr da bi videli. Najlepše opazimo to pri hoji po stopnicah, ki po njih ne hodijo mirno in počasi, ampak dirjajo in skačejo čez dve, tri in več stopnic. — Pa tudi v neznanih krajih se vedo slepci hitro orientirati. Vzrok temu so razni zračni in tlak oviti občutki, prihajajoči od raznih predmetov, ki se jim bližajo, n. pr. človek, stena, vrata, odprto okno, drevo i. t. d. Nekateri znanstveniki pripisujejo ta občutek šestemu čutu, ki pa znanstveno še ni popolnoma dr. loč en. SiceT pa jc vebče zr.ar.o pravilo, da postanejo vsled enega izmed manjkajočih čutov drugi čuti ostre;-ši. Vzrck teirru ni narava, ampak cdtr.ole vaja in večja intenzivnejša raba. Saj vemo. kako izvrstno razvit tip in čirt iirrata krt rn netopir, ki ne rabita vida prav rio vsled stalnega bivanja v temi. Zato je ta zaostal v svojeim razvoju.
Ker se r.e more s?epec poljubno presto kretati, omeji zato svoje gibanje na najpotrebnejše. Poleg tega so prisiljeni odrasli siepci vsled izvrševanja svojega ofcrta največ sedeti. Vse to nikakor ne vpliva ugodno na slepčevo zdravje. Jako pegasto nastopijo motitve v prebavi. V zvezi s temi se pojavljajo razn! kožni izpuščaji in uljesa.
Zbrani spisi Ivana Cankarja
Cvetno soboto izide prvi zvezek Zbrati i.m spisov Ivana Cankarja, k! bo obsegal »Erotiko« prve kn druge izdaje, Pesmi od 1892—1S9S ia Vžnjete. Uvod in opombe knjigi je napisal Izidor Cankar. V predgovoru pravi Nova založba, ki je knjigo izdala:
<■ Minilo je več kot četrt stoletja, odkar Je izšia prva knjiga Ivana Cankarja; danes so njegova dela večinoma razprodana. Slovenska javnost je že dolgo želela izdaje njegovih zbranih spisov in Nova založba je ponudbo dedičev, naj bi jih založila, z •veseljem sprejela, zlasti ker se je zavedala, da nam je Cankar v sedanjem hipu našega' duševnega življenja potreben. Ivan Cankar ni bil samo naš najboljši prozaist, kl je uspešno stopil s svojo umetnostjo v mednarodno tekmo, marveč nam more tudi danes biti učitelj čistega in iskrenega umetni-Jkegae dela. Bil je nedosežen mojster slovenskega jezika in je danes in bo ostal več-noživa priča njegove moči in mi!o'oe, njegove lepote in upravičenosti V vseh mnogoterih menah svojega duševnega razvoja je bil vedno isti sovražnik hiimbe ia laži, sebičnosti in vsake podlosti, prijatelj slabotnih in veledušnih ljudi, czoanjevalec idealizma, ki prezira etične kompromise tn s svoja vero v bodočnost tudi po razmerah premagan zmaguje. V izdajo smo prevzeli vse spise Ivana Cankarja, ki so bili doslej ti.-kani ail po njem za tisk pripravljeni, in jih hočemo objavljati po časovni vrsti njih postanka, a S3 vedno držati pesnikove zadnje redakcije. Tekst smo kljub razlikam in nedoslednostim pravopisa popravljali le tam, kier ga ie očividno bila pokvarila aii piščeva ali stavčeva pomota, a se ga drugače nismo dotikali s tem smo hoteli ustreči tistim, ki tudi lepo književnost bere.io z zgodovinskim čutom, in izpolniti pesnikovo na-rcčSio: «Jaz hočem, da se vse tako natisne kakor sem napravil jaz, vse do najmanjše vejice.■> Izločili pa smo iz zbranih spisov nezackrožens fragmente rn ona mladostna dela, ki jih pesnik sam ni hotel objaviti, ker se zdi, da za tako izdajo, kakor tudi za izdajo njegove korespondence, čas še ni ugo-den.»
Nasledertjl zvezki se bodo liitro vrstili za prvim. ZbrsJ?i spisi so tiskani na izvrstnem papirju, so tipografsko krasno izvršeni in
opremljeni z reprodukcijami pesn&ovflj rokopisov. Prve zvezek obsega nekaj nad 370 strani in stane vezan v polnsnje 76 Din, v polplatoo 60 Din in broširan 50 Dte.
Roman, poslovenil Stane Krašovec. Sploš na knjižnica St. 52. V LJnblJani 1925. Založila Zvezna tiskarna in knjigama Strani 488. Cena broš. 52 Din, vez. 60 Din.
«Satdna> Je spisal M. ArclbaSev, ki seda] živi v Varšavi, L 1903. in Je slika ruske Inteligence iz dobe tik pred ponesrečeno revolucijo leta 1905. Roman je izšel šele leta 1907., po revoluciji, v istem časopisu, ki ga 1. 1903. ni hotelo priobčiti. Druga izdaja, tiskana v 10.000 izvodih, je bila takoj konfis-cirana, pač zato, ker se niso skladali nazori romana z religijo, privilegirano po vladi in se je tako roman zaletaval v stebro ca-rizma in reakcije. (Tudi nemški prevod je bil izpočetka konfisciran.) O Arcibaševera «Saninu» se je razvila ne samo v rusk;h, nego tudi v tujeiezičnlh literarnih krogih obsežna debata o njegovih tendencah in nazorih. Roman je postal vsled tega splošno znan in zanimivo čtivo. Kakor naglasa prevajalec v uvoduk slovenskemu prevodu «se je sam Arcibašev izrazil, da ne smatra romana niti za nravstvenega niti za zasmehovanje mladine ampak za zagovor inaividua-lizma. Naj pač vsak uživa umetnino po svoje brez »napotnice;- in si naj napravi o njej samolastno sodbo. Prevod naj služi v to, da bo širša slovenska javnost vedela, da niso vsi nazori tako stalni in neproblematični«.
Kakor ie uvodoma povedano, s!:ka roman »Sanin» na realističen način ruskega inteli-genta malomeščana, oficirja, študenta, žida, žensko v okvirju družine in samostojno učiteljico. Epizoda se vrsti na epizodo, ki se vpletajo odvisno ali neodvisno od glavnega junaka Sanina, čegar samolastna individuali-teta posega bolj ali manj globoko v vse to bujno in šareno življenje. Na vsak način je ta spiošno znani roman zanimivo čtivo, ki bo oklenilo pozornost rnnogokaterega bialca
Ključavničarsko knjigovodstvo
Pri Ig. Kleinmajrju in Fed Bambergu d z o. z. v Ljubljani je izšla knjiga »Obrtno knjigovodstvo za stavbno, umetno in strojno klučavničarstvo in za že!ezolivarstvo», k: je po vsebini in opremi lepa pridobitev za naše obrtno šolstvo. Knjigo ie s sodelovanjem veieindustrijalea Avgust Žabkarja spisal profesor Henrik Podkrajšek, vezan izvod pa stane Din 62.
Knjigovodstva za obsežno razviti ključavničarski obrt zaradi mnogovrstne tvari-ne nj mogoče obdelati skirpno z drugimi kovinskimi obrti, ne da bi vsled tega trpela ta ali ona panoga. Za to je z veseljem pozdraviti to knjigo že zaradi tega, ker cbravr.ava knjigovodstvo za ključavničarstvo zase in je priznam strokovnjak, vele-mdustrijalec Avgust Žabkar s svojim sodelovanjem dal delu krepko in v vsakem oziru brezhibno podlago. Teoretik in praktik sta pri zbiranju materiiala in pri sestavljanju zgledov in naiog mislila na potrebe našega malega obrtnika, poleg tega pa tudi na vse, kar je treba upoštevati pri knjigovodstvu za srednje obrate te vrste. V knjigi so zgledi za enostavno in tabelarno knjigovodstvo, za male obrte z enim, odnosno z dvema in več pomočniki, potem pa tudi zgledi za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo in za železoiivarstvo. Za vsak zgled so izraču-njeni procenti za upravne stroške in za dobiček, za vsako nalogo imaš v knjigi navodila, kako jih moraš izračunati. Pravtako navaja knjiga za vsako naročilo in množino porabljenih sirovin in pomožnih tvarln.
Knjigo bo tcrrej rab:! s pridom vsak, ki mu je je treba. Zato naj bi segli po njej ukaželjni obrtniki in pomočniki, pa tudi osnovnošolski učitelji, zlasti taki, ki že poučujejo na obrtnih nadaljevalnih šolah, ali žele poučevati na kaki taki šoli. Ko se bodo poglobili v materijo, ki jo podaja ta knjiga, bodo izprevideli, kako vestno sc je pripraviti za pouk v knjigovodstvu na obrmib nadaljevalnih šolah in kako brezuspešno je poučevanje brez knjige, ki učenca odtujuje predmetu. S to knjigo naj bi tudi razpola-
X Nova madžarska visoka šola. Profesorji madžarske radarske akademije, ki jo bila prenešena po prevratu iz Banske štirser« cice v Šopronj, zahtevajo, naj sc izpremenl v univerzo in naj tvori na svojem dosedaj njem mestu posebno fakulteto budimpeštan ske tehnike. Profesorji naglasa jo, da hna rudarska akademija tri fakultete. Slušatelji akademije dobe po absolviranih csmih se« mestrih inženjersko diplomo, ako napravijo dva rigoroza. Finančno ministrstvo je za« enkrat odklonilo i/ finančnih razlogov iz« pretnem bo akademije v univerzo.
BLEKE
BNA RCSKE
HES7N3 ras s EfilNAT JVIC
Izdajatelj in lastnik: ^Konzorcij *Jutra*. Odgovorni urednik: Fran Brozovti. Tisk Narodne tiskarne v Ljubljeni
da dobite pri kupilenem bSsgis čez Dira 50 — 10% p©pysta sasn© pri Mks 8. VeseHnoviču i Com p., Maribor, Gosposka ui. 26
§3€§aj is dobro!
pravi moi, ko ma je njejrov?. pametna Žena brbet in a de n »drgnila s FFLLEIfJEVIM BOLEČINE 0LAŠUJ0-ČIM EISArLUlDOM. Imate bolečine v udih? Naftod? Glavobol? Zobobal? Krče? Trpite aa slabosti? Slabem spanja? Nervoznost ? Poizkusite Fcllerjev Elsaiinid, kateri Van bo v badib tineii dober prijatelj En zavoj s 6 dvojnati.tii ali 2 spccijaln ma steklenicama z zavojniao ta poštnino za 02 d.carjev pri LEKARNARJU EUCEN V. FELLER v STUBICl DONJl, EIsatrg 215, Hrvatska.	m
- Dejkrasncjša ia trpežne
pohištvo
po aajagodnejšib ^ česal! pri HfdkiS
M. gndiovic
UUBUANft
VidMtfai..ta čuta št 8 t Teit5»"sa nika It 23
oaoioioso Za veliko nož S
Milja RIlienilH
trgo?is21 delškatesarnl
LieSljaia, fsfisiko? trg
Praške gnjati, vedno sveže hrenovke in vse vrste mesnih izdelkov; vse vrste sira; čajno maslo; vse vrite korn-potov in sadniii sokov; vina v buteljkah, čaj,
rum, konjak, likerji. SoFidna pcfrai. Erakarean? cene. ^aorososoi
Med. Un.
Dr. Jos. Staudacher Olga, roj. Buchta
poročena Ljubljana
s stanovanjem, stranskimi poslopji in zemljiščem, ki kot stavbišča stoje sredi kraja sama zase, v kraju pol ure z železnico od Ljubljane, kjer je velik tvor-niški liraj — za vsako podjetje przv pripravno
se proda proti gotovini
Vprašanja pod .Fabrik 1-74' na anončro ekspedicijo Inter-reklam d. d. Zagreb, 1-78
axaxaxH3aaaxixo3xaxx3axDD
E Za spomladansko sezijo B
5	se cenj. damam in gospodom priporo-	y
P	fsm za napravo kostumov, oblek,	H
H	površnikov i. 2. d. po najnovejših	Q
U	vzorcih in po zmerni ceni. — Delo točno	S
Q	in solidno.	H
Alojzij Lombss*9
g krojaški atelje za dame in gospode, ^ n 1323-a	Spodnja Šiška.
□anomccnanmmcoiGGrannn3Dr.M
Modne žumale iz Pariza po zelo ugodnih cenah kupujte v
FRfiNCOSKS KNJIGARNI^
HH€HgTTi"
ZAGREB, Juri3!če«a u!!ca Stev. 6.
ELEGANTNE DAME
zahtevajte: Pariš Eiegant, Femina Orande Modes de Pariš, Pariš Mode, Chic de Pariš Toute la Mode.	i+t6-i
v živežni stroki za zelo dobro vpeljani predmet (artikel) proti proviziji. Prednos* trmio potniki, ki pogosto obiskujejo stranke. Ponudbe pod .Dober zaslužek* z navedbo sedanjega delovati ia in oblega dolr,kroga na nnravo .Jutra". 1352-a
Strossrnayepova ulica štev. G8.
se nudi slovenski industriji in trgovini za Sušsk loco in tranzit kot trpovski zastopnik, oziroma posredovalec v trgovskih zadevah pri nakupu, prodaji, carinjen!u , tovarenju, inkasu, informacijah itd Izvršuje vse poverlene pos'e točno in vestno. 103-a
Za Izraze sočutja ob prerani izgubi najinega nepozabnega očeta, gospoda
B?6go?lta 3.
Naznanjava
vsem cenjenim ljubljančanom izletnikom, tovarniškemu uradništvu in delavstvo ter vsem občanom občine M. D. v Polju, da sva prevzela
tovarniško restavracijo v Vevčah.
Skrbela bova za izborno pijačo, Jedila ln za najboljšo postrežbo.
Priporočava se vsem in vsakomur za prijazen obisk
Viljem in Kristina Pečar.
TBKKEmsFsms^m
strojevodjo dri. tal.
izrekamo tem potom vsem najprisrč« nejšo zahvalo.
Posebno se še zahvaljujemo g. ravnatelju Negoveii, dr. Borku, g. nadzorniku inž. Jurmanu in vsem tovarišem in uradništvu drž. železnic godbi zveze železničarjev za častno spremstvo na njegovi zadnji poti, za poslovilni govor ob odprtem grobu, kakor tudi vsem darovalcem prekrasnih vencev.
Žalafoča ostala.
sviSene rsoeavice
(zajamiEeng bres napak)
tmefc modnih barvah
J. Stlepušin
Sisak
priperoia Jftr boljše um-f-SV. burice, «Uu-^fijne, partitur« c££\) is Ostale p> tribičlot ia
limm < sif
ICrassu zaslužek.
Proda se 20.000 ms prima borovine rudeče od 30 cm naprej prsne mere, franko vagon v Bosni po zelo ugodni ceni. Na račun dobave se iina plačati Din 200.000'— za kateri znesek se da primerna garancija kakor tudi za dobavo.
Vprašati pod značko »Milijonski zaslužek* na upravo Jutra.	1659 a
prihranite, ako pred nakupom biaga za obleke, pc-riia, srajc, ovratnic, naglavnih rut. šerp, obrisalk, nrgavic, odej. najrazličnejšega drugega b'aga ter usnja obižčtle trgovino, kjer so cene najnižje fn sicer pri tvrdki
Majze! & Rajšelj LJUBLJANA, Tur'p5M rrq š'j. 1.	lese.
sprejme takoj
notar KRAMER v Dolnji Lendavi
pod zelo ugodnimi pogoji. isi8-»
Dovoljujem si tem potom naznaniti, da sem se s svojo trgovino preselila iz Korcščeve ulice 7-Ii na Aleksandrovo cesto 24, pritličje desno, ter se vljudno priporočam
PAVLA STANGEB, Maribor 1655a	Aleksandrova cesta 24, prftl.
Vsak Jugoslovan mora poznati svojo domovino I
Vse, kar moraš vedeti, dobiš v knjigi
Veije industrijsko podjetje
§ i i e
Naš srčnoljubljeni oče, oziroma stari oče, tast in brat.
1548-a
f svrho propagande za živila več
priletnih ženskih oseb
lepega vedenja, ki so vajene samostojno dela i. Dopisi se prosijo pod šifro .Propaganda 11-169' na Inteneklam d. d., oglasni zavod, Zagreb 1-73.
trgovec
je dne 27. marca ob 4. uri popoldne po dolgem, voljno pre-našanem trpljenju mirno preminul.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v ponedeljek, dne 30, marca 1925 ob 15. uri iz hiše žalosti, Prešernova ul. 1.
MARIBOR, 28. marca 1925.
Globoko žalujoči ostali.
TeocL EoriSi Ljubljana
Poljanska cesta AL 3
fcrovM, alSTbai, galanterijski la alirzsnl klepar, tastalasij« vo£ovodor. Napraca sirolevodo*. Kopal.tka In bloactoe naprare,
izdelovanje posod iz pločevine sa flrnei, barvo, lak la med vulu velilusU kakor tndi posod (ikatle) za konzerve.	73-a
Celotno delo stane na slabšem papirja Din 110 — na boljšem Din 140'— brez poštnine Prodaja se v knjigami TISKOVNE ZADRUGE v LJUBLJANI, Prešernova ul. 54, nasproti glavne pošte
IVAN ZAK0TNIK S™
MESTNI TESARSKI MOJSTER UMoB u 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja is palače, b še, vile, tovarce, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene og aje i. L d. tijtdoa leseub mesta t, Jezov io mlinov.
Psrna Saga«	c-a	Tovarna furnirji.
z mešanim blagom se iščo na prometnem kraju na deželi v nafem. Naslov v upravi „Jutra", Maribor pod .Trgovina«.	1598-a
Mali oglasi, kl tltilijo v posredovala« la aociala« namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanj«! tnatek Din 8-—*
Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I •—. Najmanjši snetek Dta 10*^
Slamnike In svilene klobuke
i«r v»ako»r»tao preoMiko-m)( priporoča M Jeglič, rlosoakov* aite* lt«v. ST.
112
Vsakovrstne
klobuke
eakltoBe, !W No u-
dnri Stucbiy - Maschke, Si/an«, tidovak* alica 164
Pouk
Sponsieg* jezika, ieH pat
gospodov. — Ponodb« U* aoltni preda! tt«v. 71 pod »Castellanski«.	7193
(dobe)
Stenograllnjo
«» diktat, kater* bi potem ;,otci • »troje® pisala na čisto, II5 « m ia 1—J Bri dnevno. — -Javijo naj m le gdč., U «o bretbibno it-» težjem (pravniškem »1! političnem) konceptu ia čl prta naglo ia perfektno sieaografirajo ia diktirano »pleujeje. Pismen* ponudb* ca apravo «Jatra« t tia-vedbo tahtevaneg* honorarja in »saj po «se re-fsrcnc«. — Delo bo »rajalo oribliin« S tedaov.	z.
Kuharica
prva te draga- s« »četa sa sezono z* ročje podjetje Ponudbe aa upravo »Jutra« ;>od »Boiei«.	7300
Melnnlk
Si let star. vsl*d I*-
popolnitve učno dobe V avto-garaSam. — Plača ta drugo po dogovora. Nastop ukoj oti potneje. Ponadbe w>d »Agtlea. polte* in d«. !xvea» aa (pravo »Jutra«.
7293
Perico
frčem sc aa dom ra * satih
K dni. On«, k) fndi lepo likalo, hnajo predaoet. —
~l»čr. po dogovora. — Po-tittdbe pod »Perica 3286».
Vi68
Kuharico
»aeiostoteo, k* je Tajska •teliti na delci! tn ima večletna itpričevala belilih iil, ISČera »a takoj i trem osebam t neposredni MiJinl LJohliane. Plača 400 Dia. ponudb« na oprave »Jutra« pod llfro »Snatao*! 129*..
7268
Dekle
jiridno. polteno te tanpslll-to. ki ms tndi nekoliko »irati. se sprejme kot na-»»karico ns drfelo. N»»lov pore a prava »Jutra«. 7245
Išče se deVHca
ate-«*. revnih atarlev. n varuhlnfo meja otročič* aa na delete. ■ vto oskrbo t bili. Ce la* veselje, •> sčasoma lahko priuč' fine?* Šivanja prt gospo-dteii-livllll — Ponudbe ne upravo »Jutra» ped tn»*ho rfivilja 8.-	7244
Treovffcl vajenec
(i pf?WfiTOO Šolske itohrar-bo. »elč tadl nemlčte«. s« lakot sprejme v večjo »s-nufaktun-.o tr.ircvtao v Mv rlhorn. — Naslov pore po-imJniea »Jatr»», Maribor.
7127
2 kr«}. pomo5n*ka
sprejme takoj u »talno vo-Uko in ma'o delo »EMte«. Ltabljaea, PrečeruoT* nI 9 7191
Sprejmem učenca
te dobre hfle v trgovino i urelsnim blare«. Josip Drslkorič. Slov. gTadee.
Tin
Notar. pih«tlt"ta
tpselm« tekol notar Kramer » Polnil Lendavi pod tete ugodnim! pogoji.	7082
Kontorist
*»lč leleTrinelre »trpke te
StOVTf>R'ST»VJA, smotna »tovenskega in aenj^ke^a ie-
cika, «e spreimefa. Ponn^be pod •Straorrafi.U« pa arr. •Jatsas. ~	7P61
Trg. vajenec
prid*s to poliva, s« lil« UkoJ sa errovteo • «pwe
rijskim blaeoia. Kaalov v a nravi «J«tra».	7341
Kompanjona
poeredovalea u Ljabijaoo. iU» ZasorsU t Maribora. Barvarska H	73U
Sprejmem gdč.
kater* M mw1i sas«>-stolao voditi edpravnlfko
poŠto na deleil te bi ob prostem čaaa tadi pomagala v trfovtel Hrana te stanovanja v hiSi. Ponudbe je postati *pr*vl sJulr*> pod •PoiU«.	7003
Zastopnik
dobro vpeljan* prvovrstna 5»*t, sprejme le eno a*, etopetvo lpn!erijsk» ali kemične stroke, ta Ljnbljano Popise pod «Cspeh 100» na apravo sjntr*>.	T139
IzveJbano moč
v raiaaierijsil stroki, Hče tvrdka T. M. SchmiU.
7008
Učenec
tdrav, krepak s primerno lolsko Itobratbo, poltenih starlev, •« tako) sprejme v trgovino t mešanim b!»-iro-n Hrana te stanovanje v hill. PoandVe na naslov: A. P-terlln ml. auL, pri Vel. LaHah.	«—
Ktajevne zastopn'Ve
ve®j* tavarovatea
drnlba p«! velo Bfrodnlml posojl. — Pismen« ponadbe
pod f ifre sZavarovalnieas na rPnbiit !t*»». i. Lteb.
Ijan*.	«591
Namestitve!
tiradn[iti,, kajleovodj*. te-kasanti, skte.dilžnfki, kore-spondentl, trf pomočnikj. arenti. votniki. »troieptske, malinlstl itd lahko v kratkem dobijo primerno namestitev v Itebljani. 7a-preba ia drajrTn mettih. — Obrnite s« takoj i>l«men« aa: Kamjestbeno - Offlasiri odlo Pe>t*-St*9*. Z*«rreb. Hica 17.	«»!
Postranski rasf-tfek
Potreba jem KORESPOH-PENTA tn franeoSčlno — kateremn M polilla! dete na dom. Po*oJ: perfektno trgovsko manj« PonodV t navedbo honorarja n* apravo «Jutr*» pod »aačVo sKorespondeots.	T!48
Korespondentlnjo
ali korespondect*, M se ratan* vsaj delom* na knjijrovodrtvo, sprejmem. V prostem časa je treb* pomagati v detajlni trfOV<nl. Le pismene ponadbe t *a-huvkom plače na naslov: A Roječ. St. Vid-Stična.
7231
Kuharica
reftča vseh kilaih CtZ, U
tn* res dobro kohatl. ne premlada ta U Ima vefi. letna spričeval*, se sprejme UkoJ proti dobri plač! k 8 osebam Ce* pole"J« pe ■ rodbino oa letovišč«. —. Ponn-ibe na naslov: Pr. Sare! Oro?siaan, odvetnik v Ljutomera.	7241
Črkostlkarsk!
pomočnik
•preja* takoj v trajno dalo pri ljubljanski tvrdki
— Le pismene ponadbe a* opravo «Jatra» pod »aačk® (Crkoslikar*.	7181
Klavir. Igralca
soretnen. I i S e u nedelje in nramike hotol sFejstl prad. aa Bledu. — Pred. Staviti ee Jo «b nedeljah.
731S
Izvrstna gospotflnla
nerfektna kahtrie*. se (lč» kot dralabsle* a bolj«* hoielsko 'estavrarijo » slovenskem let©*-!*čj. ZMI s« nekoliko fortilnlSkec* Inventarja. — Ponndh« pod • Ootovina nI potrebna« na upravo <Jatra».	7381
Vzorna kuharica
ta veije pod let J« r Lteb-ijani, n> sprejme t »talno »loJbo Sa-topW Je takoj ali 1*. aprila. Mesrfna pia-1«fift_t8P0 K. Pismene ponadbe oa rrrravo pod Ilira »Vtoni* kaha-riea».	7888
Knresnondentfnla
veSča slovenske te nemlte sfenoffrs^ie. se spreime takoi. — Reflekfir* ee le na pe-fektne moči s vefletno nrskso. Ponri'*be Je poslati na drufbo «7.ora». LlnMIa. c*. Kralja Pstr* trg It. t.
7887
Blagajnlčarka
veli* pisarn, del, spretna računariea i lepo pisavo. leH »Jnlbe ta takoj pod telo orodnimi poeojl. Cenj ponudbe na apravo «Jntra» no<J Šifro «LjuWj*r* £1».
7347
Vdova l§če službe
s* pospravllanje pissrnilkih prostorov aH ta pomivanje v kaki restavraeiji ali ka-raral. — Cenj. ponadbe na opravo «J«tra> pod tsačko •Vdovas.	Z
Kot sobarica
l večletno prakso, Seilm mesta v letvvilču. tastov pri podrafnlri <Jatra> v Maribor« pod litro »Slava.
7!91
Kore«rondent
ta »rbohrvatskl, slovenski i« aemlk! Jetifc. • prnV>« i« dvorair. tr?ovFko 5olo. itučep v tnannfstttnri in Vnnfefc-eljJ. j I č e me«*a. — Potiodbe n* apravo «Jatra» pod cnačka «Srbohrra5V!.
73211
Mesta v7golfpP'c9
i I B e m pri doienfMh te mlaHib otroete. Grem tndt le otrokom brea matere. — pov« spr. »Jutrav
7SS5
Mest^ vzsrn"»e!i'co
iičem pri dojenE^fh te pri mialliih atroMh. Grem tndi k otrobom, k! so bret ms. tet« kot vtcotiteljiea in negovalka. — Nasiov pove npr*v* »Jatra*.	721)
Reven akademik
larlst. tiaoioa s1oven«ke?». nemlke?a te srbske-a rika, prosi sa poldnevno pl»sm!i'i.o stefbo. Xastev v upravi «Jatra» pod S;t»o •Jarints.	7371
: Krasne svilene rute:
najnovejši in najmodernejši vzorci so ravnokar dospeli. — Tvritea FHANC C9B0BATH, d. i o. (■, RBAffJ, vabi žene in dekleta k nakupu. — Trgovci vabljeni na osebni obisk.
Kupim garnituro
a» potulj« (precriajatkl) • prtom te tastor v rdečeai ali Mtoaem. KmIov por. oprav* «Jutr*».	7*90
Foto-aparat
* v 8 «11 i v It dobro ohr**iM. kupim. Hi npr* v) cj«ir*».
Opozarjamo
vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih unravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v znesku Din 2'—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti
pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede našlo vov od »malih oglasov* bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Din
Umivalnik
t ogledalom te marmornato plo&čo, dobro ohranjen te »vefljka. »e telo
u^odao proda. Saalov apravl »Jntra».
7228
Spalni dlvan
ptilnst, lep. prodan. — Naslov poTe epr. <Jntra>.
6560
Več oblek
spom*adan»kfh, Jobro ohra-
njeaib. »e proda. Ogled od 8—4 popoldne. Naekiv pove uprava «Jatra».	7283
Velikonočne
razglednice
n* debelo priporoča L. PEVALEK, LJuW>i». 7S-15
Trda drva
odpadke od parketov. dostavlja po nisii ceni na dom sParaa Bara V. Sea»-neiti. L.tebljan*. t* po-resjeklm kolodvorom. 161
Vrtnice
Kdor «1 5« nI nabavil krasnih vrtn!« te svelovnotnane drevesnic* sTaeohertterfK n»! hitro as4* po n.Hh — dokler le taleir* tri:'*. — !v»u HreMtelk. LjnMjana, Velika Maartka oliea SI 7294
Dve novi spa'n<c1
i* črelnleve?* tesa. t^odnm ta U 000 Pin. Naslov pove aprav* sJutras.	7271
Jaqnet In jplet
ithorno ohranjen, se proda ta 300 Din. Naslov pove »prava «Jutr»>	7250
Avto-Ornnlbns
v dobrem «tanju- t 10 se-deSi. po nitki ceni proda Hermina K vat, Vojnlk pri Celju.	7255
Orehe
belo »»lene. prod*}* po aateH.il eeni tvrdks Ger-& Kcmp.. LjuMjsBa. Kcs?re*ai trg 10
Slamniki
dam« io dekTie«. se hodo vsaki dan od sobote naprej prodajali po tvorni?Vih eensb na prvih treh stolnicah na trm pri Jakobu — Sprejemali ss bodo tn<ti stari slamniki v popra
75S0
Motorno kolo
»nemire «Har1e?-l>av|dson». 719 PS. dobro ohranjeno, se pro*t*. Naslov pove arrr»*a «j3$r*».	7218
Damsko kolo
dobre Araa.tene — skoraj rovo. poeeni nspro^s3. — Naslov pove «ar. «Ja»r*.
721«
MsmtilaVtnrist
9 dobrimi referencami, se •stol -prejme v veletrgovini R. Sfermecki. Celje. — V ponu-^i je natanko navesti Sosedaoie slulbovMje.
7080
Vajenec
pridea te poStea. »e srre}-
r, t maTrufskiarno te k*n-fekelJ.Vo treorino. Ba-io* pav« oprava «J«tra». 7302
Žagar
fOaterist) etrokovuo Isve*-»e snrelme takoj v sln*bo kot aVorlant ali psotl dnevni p'a"i. 9t-no-vsnie ns ratpoteT«. -r Ponadbe na aprnv« s.tntra. pod aoačko «PWB* J*?*' 7JC6
Pridni agenti
njdej« dibsera taslaik* t dobivanjem naročil n* »talki prepečene«. Natančneje » sAgraraeai biroja*, Lj«h-IJ*M, Ittateftn «1. T/1
Tre. podočnik
se sprejme taVol r trgovina t meSjsIm Ws"r>m. Prednost Imajo reflekfanti. ksterl se spretni mann. »sktnrlsti ter »trelelo tadl v Srletnlnl. — Ponndho n* naslov: Iran Te»«lič. tr^v vec v firmoln	717*
(iSCele)
Gospodična
bi »prejela mmiu hiM*e »11 11* kot gospodinj« k boljlema gospodu Opravo »a sobo te kuhinjo Ima. — Pt«mrn* ponudbo pod llfro • Rotili £31S> na upravo •Jatras.	7228
Pisarniški nradnik
nerfektsn kajteovodja te kerespondant, »mof.es r»eh ras»milkih del, leH meola-tl dosedanjo »hiJbo. — N» raspoljttro prvovrstne »de. renče te prvovntaa »t»IV val*. Poaedb« pod nalke
.8»mwta)ea Mino ^M
Novi za«tor<
ročno delo. se nrodste. « Naslov pove »pr. «Jut-av 7S!4
Postelii
velik* te mala. malo raV l!««l. »ta aanrnda' Vel M poi»ve na Dnnajrki cesti It. 47 VrtačniV 7*3
Pohištvo
dobro obranlaoe, prodam radi preselitve po nsrodn! ceni. Natlav pore sprava <J«tr*>	7186
Naprodal:
Trammi-Ka 14 a. W oni —
8 lettlč (Ringschmierlaser).
o'očev*nsate eevf 8	v
B. rs (I (1 ^ Stare vodne cevi 50 mm te bov? tnrbina t ^mtstorlem ta 10 in »trme* te Tfl I vode. — Ponn<TV »s naslov Jnrtp P« t riS, Rečica ob Pski 7182
Avto c Mercedes«
38 HP. pokrit« Beden«* karoserija t* • ee*K slrk »ričeti poeon. rs bile« (I Be. •eeev. »rodno »»prodaj. — tetereeentl aa* puste »vol »asi«« • «pr»r1 <M» ped
" ' '	»M»
Sobna oprava
it temner* hrastove*« lesa. klubska garnitura, postelje it medi, pTedsobne omsre. »» radi selitve teto ugodno tiroma na Re.TVvl cesti 81,TI. desno. 7341
M o kolo
pol leta tahUeno te S postelii fena otročtal, pro*« Vrtač sik. Dunajska e. <7.
T88J
Vrtne stole
prodaja naiconeji« Rs!-mane ft Ko&p. LJubljana. Mirje 4.	184
P » e d * »i okror 88 dobro
ohranjenih
vlnsVfli sodov,
5 Ksalkl. filter te drugo kletarsko orodje. Ponudbe po.1 c Sodi* na apravslltvo sJutras.	7851
Otroški voziček
ekoro nov te večji lestenec protia Hrovat, Cesta v Roiiio doliso	14
7333
Preprogo
pertljsko, prodan. Naslov pove aprar* sJntra«. 7S38
Ograja
1l eementa, obstoje 8* |» stet>rov te plolč, sa več metrov, n ugodne prod*.
VpraSail je: Siamid. Go-sposTetek* oesta Ker. 8.
72«
Bukova drva
metrska aii iskana, franke vaeoa Stična — ugodno v vsaki msoiiri stalno v ra-logl. — K o J e e, Stičn*.
7259
Trije ročni vozički
tete močnL se prodajo v RcSnl doilri R. t, cesta« 7307
Kompletna spalnica
»a I osebi te ratno drugo pohištvo, »e vsled selitve po tele nlr.ki ceni rrod* Na ogledi vsak daa od pol 1.—2. ar« Do Bestara tnro N. 9/n.	7300
Motorno koto
«Nekareo!m». 8 HP s dversa
ErosUvsma in prostim te-ora, brethibco dciujoč, se ceno proda. Naslov pove lodrntz-lea sJutras » Celja.
7213
Opravo ra trgovino
r.eSanrea blag* la lp«»-rijske tehtnice, prodam pe n?odai eocl. Ponadbe pod <Pudel la potke« e* npr sjatras.	7328
Pisalni stroj
»e ceno prod*. Naslov v uprav! sJutras.	7338
Oorenlska nar. noša
molka lepe 6 ti ranjena te dve pulkl, ceno prodam. — Penndhe n» »pravo »Jntr*» pod Sllro sNarodoa *eia>.
7059
Narodno nošo
kompietao,. predam po telo
n!r>I o*nl. Kaalov r apravi «Jutra».	7374
Čevljarski stroj
In 8<nski Ura!ni »troj, »e □godno predasta. Naslov v utrrttvi «J»tr«>. T33-1
Cementne cevi
prvovrstne kakovost! ter r-akovrstno opeko po »lakih cenah, fma vedno v rs logi Iv. OiTrte. Ljubiiatia, Gruberjevo oabrelje It. 8.
T888
V S mlntttah Din
prihraal. kdor kup< eoe čevlje, fSlmiseh, 'evro ali boksi, poljubne b-.™e te velikosti v sbar.trjus r l.tebijani. Krekov t-j- in<T7 Velikostim 34 te 35 polovična ceno.	7360
Filatelisti, pozor!
Radi opustitve iblrke. prodam tnamke »Kuropa in Prekmnrjev v serijah te posametso. pe nitki e«n. Jako usodno tudi ca vet! ke »Mralee. Na leljo nudim ta<Ti ItMnte pollljke, rrotl depotu aH dobrim r* ferepeaa. e-rent. proti rečnim obrokom. Interesenti taj se j* vi jo pod «Pri1lka» n* uprava <J»tr*». 7822
VePka Izbira
velikonočnih rstfflednle n* debelo, penirnatlh servij^. tov. kros.nlior la lepenke, kredenčnih čipk v trgovini I. Bonač.	7508

Kder UB
kupiti aH prodat)
velepos«»tvo. (ralčtno, posestvo, vilo. tovarno, trgovino ali obrt itd., saj m obrne a* »Gospodarsko (*• l*rn*», d « o. t. v Ljnb. li««l. W«U«T* Bile* i.ftl 81
Industrijsko podjetje
lobre vpeljane te doblčka-nosao, »a hdelovaaje krema ia drugih kemičnih It-
delkov. v Ljubljani, se radi družinskih rasmer ugodno prod*. Delsrnica » pisarno, lokalom te sunovanjea n* razpolago. Pismene ponudbe pod »Kreaa 6880» o* upr
•Jatras
72S9
Gostilna
tidapo gospodarsko poslopje. iaga te mlin na sulal vodi. v industrijskem kraju Čtajersk*. četrt ure od !e-lemiee, se pro-1*. Ponudb« na upravo «Jgtra» pod lifro •Štajersko«.	7238
Zemiršče
» Umeri 8000 m«, cirprotl glavnega kolodvor* te odda v najem Pojasnila daje
Split- d. d. v Ljubljani. Gledališki Utira 1 7275
Hiša
s pr^fttea «tanovapieta, 1o-phu obseSnim vr*oa te stranskimi poslopji, tete prtpTavuter! ta kake več*o
obrt. t Trnovskem predmestju. naprodaj. Ponudbe pod »Ugodno p*ač«vanie» aa upravo sjtrtra«. 7254
Kupi se h'ša
ali v i 1 * v lepem knj« Ljabllane, »olldna staTb*. e prostim stanovanjem —-tteradbe pa nnravo «Jn»r».
pod »Hib «198.. 7205
Posestvo
hI?«, hlevi te? traven spadajoče shrambe, tik Selet-nlee. o-1de1ieno četrt are od postaj«, leieče ob vodi — primemo ra ln<lu«trHo. traven 6 oralov njiv. travnikov ia go»da vs« tik bi5«. proda p.-* telo ugodni eeni IlojtiJ M »r V« vič. Kap-ija v*», p. TrlitSe, Dolenl. •k«.	7151
Trgovska
n* prometnem kr*p v K»-riboru. s« prod* ali tamo-alu ta boljle posestvo, fta-novanle te trgovski tekali so takoi it* raipolago — Naslov pri podrufn «Jutrm« v "Mariboru pod »Trgovka bila«.	7184
V Mastnem loam
prt mteut ed mitnice, »e prod« nad S eralev velik travnft • lupo to podom Cen* po dogovora. Poisve s« M Orrskarikl ee«tl 84 6618
Kamnolom
aR »vet, kl v«eb»j« doh«r apntftce. blita potuje- se iič». Ponudbe n* upravo .Jutra* ped »Apaonec«.
7*04
Prodam lepo vilo
9 »ob, balkon, veranda, parket, vodovod, park la velik vrt, v prometne« kraja V »ti > dobro »^ davVarska obrt in se pro-da »kapaj ali vsako posebej. Pojasnila daje rrane Eoropee * Konjicah. 7317
Posestva
vile. gralčino (800 oralov), gostilno, kavarno (odkup), proda Zagorski v Maribor« Barvarska 8.	7313
Posestvo
r Maribora, tik settnega parka te vtaar»ke lote: lična bil* » 8 sobami, kuhinjo., veliko kletjo, skl*-dilč* te hlev. pot Johov vinograda 7 J^hov sadnega vrta. »e prod« ta 275.000 dinarjev. — Pojasnila daje I. Donaei Pobrefje pri Mariboru, Nasipna al le* II 22 ali od 89. marea do 4. tprl-la tndi r Veliki kavarni v Maribora.	7286
H"ša
t gospodarskim poslopjem, velikim dvoriščem 1» vrtom, bllu mesta Miriboi ia kolodvora »e poceni proda. Pojasnila dsje A Kovačlč. nekarna Tetco It. li pri Maribor«.	7290
Nova hiša
v lenem kraju, s pro-tlB •»»eovanlem, re pro-te —. Naalov pove npr. «Jutra«.
rj«8
Trgovski loka!
na premetr.1 cesti v LluK-ljsni, se proti primerni odkupnin filč«. Ponudb« oa apravo sjutra« pod »oačko •Točka«.	7166
Delavnica
7 n liroka te 22 m dolg*, s trunsu>i"ijo r.a električai pogon, se o d d a v Bajeta P»rn"be na upravo »Jutra« pod «Pogoc«.	7146
Trgovina
galanterije v prometni allel, se ugodno prola Naalov » upravi «Jutr*».	7118
Gostilna
(re»t»vrac|l«' telo doMčto-nosna. Je takoj aa telo tirjtnslnem kraju blizu Celja aa Oddati. — Potreben kapital 80.i**l Din Predmet ima samica ali »ame-t Pojasnila dol» Fimoa Pa« goetiiničir, Store. 7824
Dobrega sena
več vagonov te «ao mostno tehtnico ta Hvi-0 Io vo-»ov» (drigre 8000 kr). Ima naprodaj Fran« Maatnak.
f- Jur{j ob JeJ. lelernlel 71711
Seno ln otavo
preda Zorman. Sv. rtorl-jana ulica St. 2*. 7S50
Sladkega sena
proda več sto Betr«klh
centov Jurij Medved, Marij* P.ei*.
Pavel. 7S90
Kože divjačine
kupuj« le »edr.o P Jdra-vil LiuNten«, Plerijansla ulic* 9	tsn
Suhe mavrolie aH
smrčke
k upu Jemo Kupci »mo tudi za suh« gobe jurčke.
Se??? I Ko
Ljilir«
7224
Nanrodajt
molke obleke, spr.Tnte.laasVi kostumi, ročna dela, !««■ •ka obleke, čcrlji. spomladanski plslči. koel. V-Il-e. vate. srebml predmeti, ste-Isia, guralni stol. moka serviri. rrastavV*. hipi. ttotr itd. Maribor. Alekaa- irova cetta 84. prhilčK desno 7378
Strešna opeka
eementra. gladka, trpefaa. aajbeljle k»kevo»ti, »e proda po I Dta komad, franke vagon Stična Prnpri'sjfe »e ia aahtevalte pon»<tiv An-tos Bojee, it- Vid pri Stični 7»M
Avto
»Torteo rtet», 2-towkl, * brerhlbneB »taalu, predani »a 2».0fl8 Biti. Bešte motor n« Ulmem votu. 12 HP. Srethlbea, »»prodaj ta Dta 10.00«. Zaprto dro- aH eno-»ve kočijo, tape-ro t »»iteljflb »snjsbl. proda ta 4000 Pte Anta»
RoM IVTMpI
rfrano $
(Spinde!pres«e)
rseročna, »e takoi kapi
Ponudb« pod: .Stfckatei-a« na eprava »Jatm. 70-50
Srebrne krone
»e kopijo. Ponudb« na »pr. • Jutra« pod «Erc-e. 0R82
Bukovo oglje
tffima. nho. vtlaoe, topet »apujeta. Ponadbe t »»-vadbo eeu« frank o v*gea Je poslati ca naster: Rn-doil Zor«, Ljubljana. 7876
Dve v?n
t tw*vo te rfek'rlP«e rav rvetljavo, »adniB la »oflv. ntm vrtom, v pepoe^edni b'i»!nl kolodvor« v adravt-!l»?it Rote.»Vs "Patte.s. nnnrodaj. Naslov p«ve upr »Jntraa.	<548
Ve?.la go«t'1na
n* delen. » tujskimi sobami. hlevom, ledenice, senč-ratirr. vrtom te ketrliličem, se odda v na tem. Naalov v »pravi »Jutra«.	7288
Kupim b'šo
t rpeliane trgovino mela-oe«r« blaga, evenl. io vta mem v tl«irm. Najraje v
Indu.trll-keoi krate — Po. itudb« pod »Promet 8*7?» o« npravo «.futm». 7311
Rlša j» gosflno
te ItegUI? "em. rravea go-spo,lar»ko po«;opje, vel.k vrt in 1 «r*l temlie. se ptoda po telo ago«int eeni. Vprslatl: Maribor, Meli«k» cesta B*.	Ka
Posestvo
se prod* radi moSItv« !t proste roke po a^odri -001 v lepi leg! ob {eleirH — obst.jleče It pjspo^arske. ga poslopja » »adnim vr tem, 3 nllv, S travnika, t getda, vte«erad to » ps-vleo v občinskem gotdu Poizve »e v trroviai Jo»l;i Nov»k » Trebnlem. Po-lenjske.	7309
KtipJm parcelo
200—230 m', v tttčetk« Pti. nai»ke. Linhartove ali Tr-ts!Ve eeste. Ponudbe ped •Mal*» g* apravo «,tatrs.
7S61
Prodam:
novo Bolko kole Stvria (P»eh). novo koaj»ko prsne opremo » »r-brnlml okovi, I sUnoretairo. I rcoo-retpico. 1 aovo decimalno tehtnice ta 200 kg, 1 nova soba* v r * t * $ ekvirlea 180 v 100 v 85 — JJabl lana. Star* pot M. ». 7254
Mož i Ločitev zakona
je neizogibna, ako dorlm v jedi že enkrat tčurka! Žanai Bog! Saj mi pijejo ščurki le ves čas kr'. Pa kaj pomaga, če pi
ni sredstva zoper nje! ■oži Prej ga res ni bilo. Tod* Vonceslonlrsni zavod „Pana" » Ljubljani na Poljanski o. 12 je iznašel sreds vo, kl pomoti b:C7 vsake nadležnosti in brez vseh posledic vse ščurke, miši in podgane. Pojdi al: pa piši takoj tjal
naj si ga odslej kapi v bogat* za ogi najm dernejSih, najfinejših iS
prepiostih kl- bukov pri
JOS. P0CK, ncsl. A. JAMNiK, Dnbllana, Stari trg.
Pol ceneje kot drugje.
1 ali 2 sobi
opremljeni ali pratnl, lile veleindustrijalee v iredicl cesta. » »eparalntm »ho lom it stopnjir. električno rat* svetljavo in po motnosti s kopalnico. Keblor » apr&vl »Jtttr*«.	7217
Cljak ali gospod
s« »prejme v Gradilča na stanovanje » vso oskrbo Istotaa se sprejmeu dva gos|«da ali gospodični aa •'obro domnčo hrano. — Naslov pov« apr »Jutra« 7858
Cr"emljena soba
t t posteljama, električne ratsvetljavo i* posebnim vhodom, se takoj od<ia. — N*g!ov pove upr »Jutra«.
7MS
Samostojen obrtnik
mimegp. In »eLrtr.«^* taa-čaja, ilče v »rediai mest*
»oSo s postreibo pri samostojni gospe tli vdovi, do 13 a; rila 1925.— Ceujeo* poaa<n>e pod sMtre* na apravo »Jutra«. 7S32
Na hrano
la stanovanje
s« sprejme »olidea ga»pod v Jenkovi ulici 4. pritličje, levo. — Irtutam »o rjirejiae tt»a gospod tazto aa brano 7209
Soba
• posebnim »hodom. «lcktr. rat»vetljavo. ee t»kol odda Naslov pove upr. <Jatr»«.
7S60
Opremliena soba
se od'a boljfl go-podfčnl. Naelov pov« apr. »Jutra«.
7273
Gostilna
v mafbnem msetu, a* prometnem kram, »e odda proti pr oviti jI. « prosto kuhinjo, osebi, katera Je do-1-Ta knhariea ter strokovno irvef.hana. Ponudbe na npr. • Jt>tr«» ped •Strekorao I--veSh*B*».	T17S
Tvom!§M prostori
v Ljubljani »1 » Celi«, »e llčejo v najem, eventaelno se porrele of*kapi*,o. — Ponudbe na »pravo »Jutra« pod lifro »Tovarna Sf1"«.
78»
De1avn'ca
ca lesno »troko. * *eka-teriml stroiL s« »inpsio t -tsnovsnlem. da v ns iem. Nariov pove upr »Jutr*«.
7364
Trrnvina
I tnauttf^Mi-o v lenem toksin v Llnbllsnl. »e t ta-logo n rod no proda. Pop:se pod »ttgodno 3408» na rrw •Jutra«.	7367
Stanovanje
tamenjam proti nagrad! ra večje, iiajral« v KiStel gi. kolodvora N*-!ov v uprsvi •Jutra«.	7280
Kuh'nJo In sobo
dobi tisti, ki odkupi po. biltvo. VpraS* M aa CoJ-7278
Opremljen kabinet
(soba) separiraa. Ilč« gospod. Ponudbe aa apravo •Jutra« pod »Coatrais«
T887
Na stanovanje
i« hrano, »• »prejme gospod Ba Starem trga 9/1
7311-
Mlad gospod
iSče iepo ofr-mljeno sobo i'ouad!>e n* upravo »Jutra* [iod »Oprtmljtna*. 7J70
Mesečna soba
t £ posteljama, ae odda. — Pojasnila daje I Ogrin, Groharjevo oal rslj« It. 8.
7365
Na stanovanje
» hrano aH hrei aje, »e •prej»»U dva gospoda po interni ceai. Narlov pove uprava »Jtttra*.	71S7
Dama
katera Ima a* ratpolago IIIO.OOO Din to ve««lj« do čednega nlodonoancga podjetja, naj j»vi »voj aaslov v upravi »Jutr*« pod llfro •J P R «. — Prodtnanj« at-potrebao.	7183
-r1 "in*
Poceni note
Fraltor* edicije po ori^V taluih cenah. — NajnovttjA plesi, |>esiai od 8 Din dalje. tole (Sevčik) 6«»d4 (Karser) 16 Din zvetok Itd. — Katalog pošiljam proti ir«.iplači!s 2 Dia. Minka audie. Ljubljana, Kopitar, jeca alica 1.	7371
Muzikatlje
ca tamburaiki »bor. kota-
pletao ali več skupaj « ber-lo, st? kopijo. Naslov v uprav! »Jutra«.	7277
Dva klavirja
dobro ofaraajea*. »ta aa«
prodal oa M&tiaem trgu Sfi, I. oadstr.	7279
Harmonika
dvovrstna, naprodaj ca ZCA Din oa Kiakorakea pasipti It. 14.	7203
Violina
naprodaj za 480 dinarje*. N*alov p»v» op». »Jutra«
780
Kdo bi posodil i ... ,
proti »iguroi garancij! t« i	M3Vir
dobo enega leta 80—IS0.0IKI j dolg. donro ohranjen. S«
tHu. proti dobrim obre-tim n r o d o sa l! .'/*) Din. — Ponudbe ua upravo .Jutra« ; Naslov pov* apr. .Jutra«, pod «T»Jao«t».	7176
SS8
PekovsM flehvodja
polten, Uče kompanjona c upeljano p,%IiHrijo Vstopi tudi » delo. Poloti kavcijo -lo 15.000 Din. Naslov pov» uprav* »Jutra«.	7235
Ako hočete nrrforft?
40 000 Din u t leto nrno in ojro^^o (reč kot 20 o^sl ni»H« pod «Kn?i>o 3380» aa «pr»vo «Jatr»»	73SJ
Klarinet B
sko7*j nor. m u 600 dit proda aa GUacAh It. 220.
7137
Gospodična
m gprejme v soetanoTanS*
(B wo oskrbo k boljUl
rodbini. Va«loT	»pr.
cJatras.	7855
M?rno sobico
!Wa Po1i»fen mla<1 ro^T^^
ponu-ibe ptvl in »nr.2i;c9t» sa opralo •Jutra*.	7SPC
Sobo
OTJfeirlJefio a!J rntBo. « •epa Hran f a rho^oa la t e?ektHPno rat^Tet^Javo — najraje v »realni m^Kta — pe i*le ■ 15. aprilom pri oM»e!j!. Ponndbe ni ttpraro sJr.tTft* pod aaa^ko •Doktor 8417».	7377
Na periferiji
ne predale! od tehnike — iščem lolnčno te trajne
•ob., t vso eskrho. — Po-nndhe na uprave «|utr»» pod »Tehnik«.	T873
Opremljena soba
t električno rar.«vetlJavo — •e odda driavnema na«tsv-lleneu. Naalov povo npr. •Jutra«.	71«
Flerantna «oba
»e edda url boljli ro-lbl.l lin-mu gospodu. — Elektr •»»•vettlava. no-eben »ho.1 Nar.lov por« upr «Jutr*».
7S.il
Kot družabnik
z osebnim sodelovanjem ia kapitalom 80—40.000 Dia. pri-topim k dobro idočl tr-rovinl ali go-tilul. oziroma drugemu podjetju. Ponndbr na apravo »Jutra« pod 61fro | ^.Wf>«.	7255
Posodim 12.000 D'n
oaemu. ki ml odstopi »obo » kuhinjo — Ponu-lbe na upravo «Jutr*»pod mačko • Stanovanj. 3869» 7819
Dve koz!
I mlečne t 2 kozlički M t ao brejo, »e proda — Trgovina St erle. Poljanska reet* It. SS.	7354
Pes volčje pasme
drertraa, l»vr«tea čuvaj, s« r-oda Ti 80P dte*rj-v — Naslov pov« upr »Jutra«.
7314
Nogavic«
rataovrstn* m pooesl pj.tajo Pred Uofl)o 1A-184
Prosi se pisatelja
aooniatMg* pisma a dne t marca, u aaslov uradi odgorora. 11. L., Zg Sv KacgoU.	7379
Gospodična
let! reanega tnanja t te-ebralenim gospodoa. Dopise pod »Valka Idil*« a* upr »Jutra«.	7199
18 let
(Tlratne «Larae!e» pt-lule najslgarneje otdrarijo kapaviro Hrlpper) — Dobiva se po - vseb lekarnah po 20 Din Ikatlja P* po.
iti r*tt*>lilj* takarr> Subulie
B I o m, Stiboiiea.
Sf>
Pavel Franko
Dvignite nisae peltae leteč« Maribor	7812

Oftda se soba
» i«i»»b»te, vbodom, ni« boljllm go«po.1ont. Naslov v ipravl »Jutra«. 7293
Brestovih plohov
ed 4—6 ci te po 40, 10 io 80 mm debelosti, «» l«|d ragonske mnoSin«. — Ponudb- ca Ipedicijske tvrd ko .fektports Rakek.
73U
Gabrove plohe
rehe. Besa »peka«« to hve« grč. 5—«ea debele, tm*. U^rarn^j v
Stavbna parcela
travnik bi nlivs) v trso-rl
St«6 m», na oalbelj l-"m*. nem kra-a v Kratite (Tlato polje), »e tjkel proda pod nrndBlml nmroH. Posredovalci itkliučeni. Po;i*nPa
daje Cirfl J*ko.'<M, K—' »t. 47.	738T
Enonndstr. h"So
lep«, ravnokar ltgotovlj»»o
prodam. Nahaja ra tete prometnem kraj« » Tr.
bovljak te !• pripravna -a vtttkega obr-nlka. po^bno pek«. »1»6j!(>srja čevljarja, nrarja a!J ,Wn« cbrt. Pod bilo Je prDstorn.v popbj. roma »aha klet. v pritličja dva len* prostora ra obrt. r nad»rrap}o 2 veliki »ta. novan*.kl »Obl. knbinia ia »hramb* ter prostraro pod strel J«, pripravne a* sa. prave it«*«..*)* dren »ob to k«hinje. Z*' hffo Je U* Mko ma, da u lahke po-
»ta vil« merehltf po! ■»nsi*
»ktedUča. — Orne te dr»g* po)s«ntla d*Je laetnlk Ja-
TRŽIT"* "Z«
Zakonck1 par
otrok Ifče no mofne-•tl takej č-dno. it na'm»nt dveh toh t v»emi pritlkli-»sbH ob^oleče »tanovanie »II eventne'no dve p-a-ni. večII, čed«J -obl. r« »toi-no«tl v sredini me«ta Na-lemntep »e pta^a »« dalji« dobo »apre; Ponu-Tb« «« onrav« »Jutra« pod rnflčv« »P1ač*B rarr«J». 71911
Mesečna soba
•» Uče » 15. »prilom. Naslov atj »e pusti v upravi •Jtttra« pod »Trrcvtk! po-nečsik».	77-»
Garcon-stanovanle
tiče m asnUe kompletno •taoovanje {lahko bre* ka btete) »11 dve «eoprem!|enl ■obl » aenporabe kopalnic«, v oovt ali Stsrl bili. Plača ae tedl rn dstl« č«s» naprej »H da odlkodnlti* — Benerira« *bod It »top. nllč« te eentrnm rr«*n. pogoj Ponudb« t opl-om leg« »tanovanj« na npravo • Jutru f-sd »Vetetriec«
5757
Lepa. prama soba
s ilrogo re-cri-antei vbode«:. v »redlH me«ta, »e 118* » 15. aprilom. — PotmdSe »a »pr*«« »litra« fU »Stroge
Miren sostanovalec
najraje cratalk, ti »prejm.
r lepo sobo rredi merta. Fve-f. t v»o po«tre'bn — Naslov pov« apr. »Jutra«.
7321
Gospodična
»e tprejm* aa hrano to
stanovaaje. Kje, pov« in* •Jutra«.	73M
Na deželi
kjerkoli, pa v bliltoi postale In polt-. iUe čil vmirovljenec prostorne in •aho. prit-msto eptsmljen« -oho ■ peč *o »II Itedilnl-kom te debr« ograjenim. v«č'im vnem. Onje»* pe nu^be aa apravo «Jutra. pel »Solcčna iuga 8Tlo2».
Boliii gospod
»Tirr.bnr a. st*»ov»«J» Vatlov por« »p«. »Jotra«.
7327
2 opremljeni sobi
• »»»porabe kuhinje, oddam t 1. aprilom ta K»v-Ikovl cevtl IV.	7886
Stanovanje
'soba In kuhinja), se od^a e 1. majem v novi bili v Ll»h!j»nl. — Ponudbe na urravo »Jutr*« pod lifro •Stanovanj« maj« TW
Stanovanje
v»al treb »oh In pritlklta. ilčem za »vjust aM potn«-)«. P1»4am dobr«. feesdSr na poltmi arodai 12*, Lteb-
Samostojen gospod
inteligenten. tdr*», rlmp*-tičea, veselega tnalaja in čedne tunaajosti, 28 let star, * dobro Idočo obrt' i v n*jlepiem kraju Flove-tl>. teli toroiiii gospodične ali vdovo, kl hi i m. la primerae premoienje ali bi posedovala kako obrt. Ponolhe m prosi se upr •Jutra« pod Utre ■Ljut--tea te tadoroljstro«. 7306
Iščem ženko!
Trg»v>» »rrdtjit let. tn>-•a«Wrrn« preteklosti in
it ogledne meščanske bil«.
Ilir tcanja t Istctako damo od premofn« hile. prl-ietae znnaajosiL. aa »vojo bodočo tenko — Dopl-e » mlnim naslovca In sliko 'anonimno gre v kol) na tulsv: Doiaa M a h n l 6. |»tlno leteče, C • I J e. —
Znanja želi
« gospodično. eve»t. vdovo t enim otrokom, o- sta-r-Jlo kot 88 let, Ml-tnl Hrvat, naohratea vdovec bret otrok — Pismene po-n«dhe r »lik« naj »e polije na naslov: Joaip Pastirar. nradnik sekcije aa graditev pregr Ljutomer. Prednost ima'o or.e t c-kaj premo-fenja te kl livljo aamo»t< i. oo n* vati	7239
Na dobro hrano
M s pre lm» več gospodov.
— Istotam »e »prejme tudi roetanovalee. Naslov pove oprava »Jutra*.	7348
Osebe
U t« pripravljena rretl proviziji raapečavatl loterijske srečke v LJubljani in po deleli. naj se javijo pod »Loterija« o* up-avo •Jatrs«.	7271
Gospode a!| go»podlčn« tprtJmsB aa dobro
opoldansko hrano
event. tud! ta cb dveh. -• Naslov pov« upr. »Jutra«.
7381
Umetnost
Kdo M denarno omogočil načrt« esladenlča-nastnika? Dopise na cp-svo »Jutra* pod • Prijateljstvo«. 738t
Tovarnar
» let »tar. tehnično taebra-len. »e teli «er*an!t! a ro-»pedlčno • primerah« prs-
motecjea, v svrho fenitve. Ceejrn. depl-e S podatki na podrujnico »Jutra« v Mari boru pod »Srečo* bodočnost 1925».	7292
SI' go i*
ll»>ni» fn drsteg* poblitvs v veliki ta btrl nriaorota
tvrdii i
L S L Mm
Ilnblfaaa,
MUlrili hm
Dobra hrana In vino
se doM v postite! pri Ne-vaku. Spo-itija tiška. blizu cerkve, ns »proti rortf;«« pri -Antokn« na Vodnikovi cest! — Na domačo kaker tudi n* bolllo hrano «« •pre tema jo s>»onen*i po prav eirki ceni V petkih to «e-
deljah morske rihe. fitvom a* -ej« Iq ««eisnk*
-osebne »oba na rarpetego. Po naročilu se pripravite cakovrstne veferje. Točije «e pri«tna Itajerska ris* iu prvovrstna portutrslk*. 7a mnogobrojni obiak m priporoC* Emilij* Trelea.
7384
Nove peči!
Za en sar. dinar »e lahke
kuri 8 ur! V-llkanskl pri-hranek na kuriavi p.l( M priprarn. ta pl«ame. trgiv-»Ine. gostilne Kd Pol»t»!la da)« proti prilogi 2 Di« t« •trolk« Dr»rotla Koreloc. Rečica eb Pakl.	7Ž48
Katera dama
h! hotela rretl ta »veleg« pol leta »tarem dečkat — Dopise pod lifro .Msrljte d»č+k» na upravo cjotra«.
7323
Na hrano
dobro In tečno, »e »preteM 2—3 eo«pode aH tro-podifn« a* PoIj»o»kI oe»ti k 8 T.
7S3S
Impotenca
n* vsak na*in tako; »rčn«. Ijlval — Obrnit s n tt iv t»«'n» pojasnila na »prave «J«tr»« pod lllOl <m-
■M nam.. ma
Samo v modni trgovini
Srečko Vršič
Z MODNIMI PENTLJAMI *	LJUBLJANA
cdunajska novost) Selenhurgova u. 3.
Damske nogavice „0&BA" Se od 25 dinarjev naprej.
Novosti — spomladanske damske rokavice. Dežniki — svileni jumperji že od 125 dinarjev naprej, lil OGLEJTE SI DANES — V NEDELJO — IZLOŽBE 111
S tem obveSčamo vse naše dosedaiVe odjemalce in občinstvo sploh, da se zsa&ala skladižt« za 31ocea!Jo ivrdite
za promet konopnenih in julastln Izdelkov centrala Zagreb
ed 1. aprila 1929 dslie
UuisiM, SosMPiEfsKa cesta !!. 2
poleg kavarne Evropa, nasproti gostilne .Pri Figovcu*.
Sbl&tifšče v c d i s&S zastopnik g. Vido Bratovž.

Najcezejic in najvtiie »kledlM« dvokolu, motorja*, otro- < ikiij vozičkov, livilnifi »troje*, »aakovratnlh nadomestnih t_. /Ps^lfo deio*, pnevmatik«. Poaebni eddeielt ia / popolno popravo, emaltiTrele !n penlkU-ajt dvoiolea, otroSklh voiljkav, llvainik itroiov i;d. — Prodaja o* otrok« — Ceniki (ranko.
Jili" F. i. L \mm « In Gireil sett
?..'abf!assa, j£nr!osshs oeeta it. 4. lOSa
zldsr'e ln oiesksrja izdeluje najceneje HlRko S-memc, Ljubljana, Tržaška C. S. Zahtevajte ceniki
V
§
!a]csnejSa io mjiep^ velikonočno dorllo
albumi, garniture za pisalno mizo itd. Pisemski papir v mapah In kasetah.
Velika izbera ve!ikono5nih pasgletfnie po
En gros.
nizkih cenah.
En detaS.
Priporoča trgovina |a ^SSteSŽ.

Rast las Z3?am&i|e „LS©A"
zakonito zavarovano sredstvo proti plešavostij izpadanju las in prhutu. Dobiva se vseh lekarnah, drogerijah in brivnicah, ali pa ga pošilja pc povzetja za 100 Din (in 10 Din poštnina).
sKEiosti&si fesicrii „1108" f I^siis, Miteva I
80-a
r

smreksvssa i^sa.
15/0-a
Oskrbništvo grajšiine Brežice bo oddalo iz letošnje letne sečnje približno 1-100 ms okroglega smrekovega lesa In spreieaia ponudbe do 10. aprila 1925.
lemo oio ^m
zelo trpežen gurnHeu
delni plaii«
Isti boljše vrste 0'a 295, najfinejši Din 4SO se dobivajo v Prvi gorenjski m;-« razpošiljalo!
IVAESAVfliS.KrsHl 2fl0
J,»otam aa raijisi '|i repe: rs« »»it« Damsta&inrao bago pe celo dihih ceriah. Zabtevajia v:croa ta ecaik I
h nomladnnsKc sezllo
s« priporočata v ladslovaai« vssts vrst oblete, pcvrša5'iOv itd. no oaiaove £ h vzarcih. Belo strogo eolidsu, postrežba tnCns is po ztnerciA csaai:. — Sa zahtevo —— pridem tusSi na &an. ——
jsrS^orc&sm novo d©3*:s!o bEage ra ptaS2e, kostime ln obJeka- Najnovejše karirasto blago (sbott:3Ch) Rnjbeljiega proizvoda. PriSor za Uro* Ja že in Šivilje. Nogavice In rokatlta Mo3?<e srajce v e»ajbo®Jiš kakovosti. Kravate, meSke nogavice In naramnice. 61230 za islne obteke In bluse.
Zsio primerne cene!	Zelo primakne cene S
__ 1604;
5f» rgrscMH—1uTir^cri
Cercle des Etrsngers
(Caslno)
KONCERT
Palače Hotei „Therapla" Grand Hotei ..Miramare" Sporli: Tenis, lov, vožnja z 1546-* Jadrnicami.
F.HicIteSItish, Pfsrikor
©sspcnha ulka

Z odiičnlm spoštovanjem M. CAS ERMAN, krojaški mojster i,JCEI.JA!?A, KarJtuova cesta it 9.

Brez pefibnega obvestila.
Meatui pogrebni zavod T LJubljani
1630 t
Hsrol TeSavJič, prskaris! tvrJke L C. Majer vlitabigani, naznanja v globoki žalosti v svojem, ter v imenu svojih otrok in vseh ostalih sorodnikov pre-tužno vest, da je njegova ljubljena soproga, predobra mati, stara mati, sestra, teta in svakinja, gospa
roj. Nigrin

danes ob štirih zjutraj, po kratki mučni bolezni, p revi-dena s tolažili sv. vere, za vedno zatisnila svoje blage oči.
Nepozabno pokojnico spremimo v ponedeljek, dne 30. t m. ob štirih popoldne z hiše žalosti, Kongresni trg Št. 15, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v torek, dne 31. marca 1925 cb devetih dopoldne.
Prosi se tihega sožaija.
dne 28. marca
KeicrJelne I
Severfetr.ol
Prodajam vst ra6nirfEkti.n:o bbgo. «akor: najfi-nejie <ež!:e kar carne ia	!n po^-ršrlke, iskro
cd cijboiiiega enzieilcega do es cenej4eRi ("Din žamet z« hlsJe, kakor tadt fcla£tvino, šev|et r-eh vrat, ftrl ieikl erflr,	M Din tO, plavilo Ir
v te drugo po Irv-nredno nizki ceni in jri odjema itt r'a 500 d as !' • papu^a!
Ero]a2i ta itville por.csl pri »taki «sS. Edino pri
IVAN KOS
Šiška, Celovška cesta 2.
Podružnici: Liub!'ana, Sv. peti a c. 13, Gorenjsko, Srednja vas a.
Pri otSjeai« £01 509 Sls 5°'a pspasta!
!S07-a
D* bodel »trg«! n«. fnnra tnein« ctl-ko. ker sem kspll sskr.ff v veiatrqiavint R-Stermecii! Ceife ti. tO, km en raz p®i'!'a triiein« na,.,« m 80 Dia. metan šftiot m 70 Din, fini itamjrarn m 94 Din. lltstrovani eentk t tet 1000 slikami »• o^itje vsai em« rastonl, vzorci od sukm ksm?arna in rame mannl«' ttfr.s ro>>e pi »amn 3 dni na oged Kdor pride t »lakeit ostbco f;nDn*£t dobi nakopa primerno povrnite? »ctire NaroČili tez 600 dinariev oo?,ta:ne prosta Trgovci ea gros cene. ics-a
akcijska družba
v Obendorfu prodaja ali daje licenco svojega jugosiovenskega patenta št 958 .Revolver', ki se sam od sebe polni.
Informacije daje dr. Janko Olip, ad-vokst v Beogradu Kolarčeva ul-'ca 7.

največji škodljivec sadnega drevja!
Zelo uspešno sredstvo proti temu zajedavcu in tudi drugemu mrčesu le
Arborin
ki ga izdeluje tvrdka Chemotechna Ljubljana, Mestni trg 10. ttso-a
Ns obroki
se proda
enoaadstropsa hlia
v Mariboru z električno razsvetljavo, vodovodom; 2 lokala za trgovino s trgovskim inventarjem, veliko, prosto stanovanja eventualno s pohištvom. Potrebni kapital 120.000 dina'je». Ponudbe pod „UGODNA PRILIKA" na
Aloma Ceapanj, Ljubljana
Ob p»eran prebridki Izgubi našega srčnoljubljenega soproga, zlatega stk-a, br.:ta svaka strica, gospoda
Josipu Prlmca
nam je dešlo toliko :zrazov sočutla ln sožaija, da se nam ni mogr.č» zahvaliti vsakemu posebej. Blagovolijo nai vsi, ki so z nami sočustvovali, sprejeti tem potom našo globoko zahvalo.
predvsem nas veže dolžnost izreS rrisrčno zahvalo piečast. duhovščini Sv. Petra, gosiodu ge-rentu Josipu Tuiku. Žadrugt mesarjev In pre'saje>-aicev, tt-r vsem cenj stanovskem tovarišem blsgo-pokojneea za krasen venec, gosp. dr. Virantu za požrivcvalno pumoč v težki bolezni, bratskemu društvu .Sokol I.' za častno spremstvo, pevsk ma društvoma .Sava* in .Ljubljanski zvon* za prekrasno pe je m ža'ostinke, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja in vsem enim, ki so tako mnogoštevilno spremili našeg*. nepozabnega blagega pokojnika do njegovega zadnjega bivališča.
Še enkrat isKrena zahvaia vsem in vsakemu.
V Ljubljani, dne 28. marca 1925. Globoko žalujoča obiteij:
t57<a	Pr* 1S1C.
Kdor ogla$ujetlUi napreduje!