Kamniški OBČAN —' Št. 2]_ Odprtje kanalizacijskega sistema v Podgorju PO SEDMIH LETIH URESNIČENI NAČRTI Leto XXXVIII Kamnik, 2. decembra J999 Sedem let je minilo od prvih priprav na gradnjo kanalizacije v krajevni skupnosti Pod- Marjan Podobnik, podpredsednik slovenske vlade, je skupaj z najzaslužnejšem! za ta velik projekt, prerezal slavnostni trak. gorje, da so lahko krajani v če-trlck, 25. novembra, dočakali odprtje največje komunalne naložbe v vsej zgodovini Podgorja in ene največjih v kam- niški občini. Slavnostno vrvico ob odprtju je ob navzočnosti številnih krajanov in gostov, med katerimi so bili dr. Anton Svetlin, državni sekretar v kmetijskem ministrstvu, ki je kot predsednik svela KS Podgorje leta 1992 začel / uresničevanjem tega projekta, podžupan Anton Hočevar, načelnik kamniške upravne enote Miha Novak, predstavniki Komunalnega podjetja Kamnik kot izvajalca in drugi, prerezal podpredsednik vlade RS Marjan Podobnik skupaj s kamniškim županom Tonetom Smolnikarjem, predsednikom sveta KS Podgorje Branetom BremSakom in predsednikom gradbenega odbora Francem Golobom. Marjan Podobnik je v svojem nagovoru čestital Podgorcem, ki so se /brali pred kulturnim domom, k tej zelo pomembni pridobitvi: »Čestitam vam za ta, tudi Z Z okrogle mize LDS o »delitveni problematiki« med občinama Komenda in Kamnik Preseči medsebojno nezaupanje Čeprav sta Stane Zamik, predsednik komendskih in Demitrij Perčič, predsednik kamniških liberalnih demokratov, v vabilu na okroglo mizo o »delitveni problematiki« med kamniško in novo komendsko občino zapisala, naj udeleženci s seboj prinesejo ideje, orožje pa pustijo doma, je bila razprava v kamniški sejni dvorani v torek, 23. novembra, kar vroča. Poleg svetnikov LDS in SLS larjcm, Mlakarjem in Kaminom, pa je Drolcu nekoliko pomagal le njegov svetovalec Zamik. Kol je uvodoma dejal Zamik, ki je skupaj s Perčičem vodil okroglo mizo, naj bi ta posvet pripomogel razjasniti nekatere v obeh občinskih svetih sla v razpravi sodelovala glavna nosilca dosedanjih pogajanj, /upa na obeh občin Tone Smolnikar in Toma/. Drolec. Medtem, ko je kamniški prišel na posvet »oborožen« kar s tremi vodji oddelkov - za finance, prostor in za družbene dejavnosti: Ko- Nadaljevanje na 3. strani Gostilna Goručan Kamnik, Radomeljska 18, tel.: 812-528 ob športnem parku Virtus Poleg dnevne ponudbe vam postrežemo z raznovrstnimi jedrni po naročilu, nedeljskimi kosili, poslovnimi kosili in večerjami. V prijetnem, prostornem ambien-tu pogostimo tudi večje družbe, poroke... Povabljeni vsak dan med 11. in 24. uro 'Xaj vam novo teto prinese pse najlepše! TRGOVIMA IM SERVIS ŠPORME OPREME na Perovem, ob kamniški obvoznici SERVIS SMUČARSKE OPREME Velika izbira smuči, vezi, smučarskih čevljev... ŠPORTNA OBLAČILA IN OBUTEV PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK PO UGODNIH CENAH IN PLAČILNIH POGOJIH! Velika izbira pulijev, podloženih hlač, kap, rokavic in šalov po MIKLAVŽEVIH CENAH, še posebej ugodno otroške smuči, vezi, pancarji... Odprto od 850 do 1930, sobota od 8'° do tf. ekološkega vidika, pomemben projekt, ki veliko pomeni v tem čudovitem okolju pod kamniškimi alpami. Nisle naredili le pomemben korak zase, pač pa tudi za celotno občino in dodali kamenček v mozaiku razvoja naše države.« Spregovoril je tudi o usklajevanju skupnih potreb z možnostmi države. »Velike potrebe seveda dokazujejo, da ste aktivni in da imate številne programe in projekte. Ob tem pa se tudi sam večkrat sprašujem, ali so prioritete vedno in povsod ustrezno postavljene. Zaenkrat je pač tako, kot je.« Poudaril je tudi, da je poleg neposrednih finančnih sredstev, ki jih dobiva občina preko zagotovljene porabe. Se posebej pomembno, da pri projektih, kot je privatizacija telekomunikacijskega om- režja in vračanje deležev, ki so jih kraji in občine vložile v izgradnjo tega omrežja, ne naredimo napak. Znana je podbuda ministrstva za promet in zveze, da se ti deleži na ustrezen način vrnejo občinam kot neposredna finančna sredstva ali kot lastniški deleži, čeprav zaenkrat po Podobnikovih besedah s tem predlogom Se niso uspeli prodreti širše. Nadaljevanje na 3. strani r I l f ► V -w Moški pevski zborDKD Solidarnost Kamnik je kljub nihanjem v organizaciji in zasedbi ostal čvrst kolektiv skozi vsa leta. Zadnja tri leta zbor uspešno vodi mladi Sebastijan Vrhovnik, kije s svojo mladostjo in zavzetostjo zbor popeljal naprej. VERA MEJA C Solidarci zavzeto nadaljujejo tradicijo Osemdeset let Delavskega kulturnega društva Solidarnost Kamnik Ob zaključku praznovanj osemdesetletnice ustanovitve Delavskega kulturnega društva Solidarnost Kamnik so pevci in pevke 20. novembra v Srednješolskem centru Rudolfa Maistra Kamnik pripravili jubilejni koncert. Za njihovo požrtvovalnost in vztrajnost 10 jih poslušalci nagradili s številnim obiskom Prezelj na vrhu Gjačung Konga V novembru je alpinizem dosegel največji (medijski) hit v Sloveniji, predvsem po zaslugi plezanja Tomaža Humorja v Dhaulagiriju. V medijski senci je v istih dneh na tibetanski strani Himalaje zelo opazno dejanje v alpinizmu dosegla tudi odprava na Gjačung Kang, katere član je bil kamniški alpinist Marko Prezelj. Poleg njega seje v alpskem stilu še peterica (Tomaž Jakofčič, Peter Mežnar, Matic Jošt, Marko Čar in Andrej Stremfelj) povzpela na ta 7952 metrov visok vrh v Himalaji po doslej še nepreplezani severni steni. To jesen in tudi pomlad je le redkim odpravam zaradi slabega vremena - vmes je neprestano snežilo kar 70 ur - ni uspel omembe vreden podvig v najvišjem gorstvu sveta. Nadaljevanje na 8. strani ■■"i;, ., ... , ",'11 . 11 , ;..... . . ,1 .1 Naslednja, božično-novoletna številka bo izšla v petek, 17. decembra, V tej obsežnejši in praznično obarvani številki bomo objavili tudi vaša voščila in lepe želje na prelomu tisočletja. Sporočite nam jih čimprej! Članke oddajte najkasneje do srede, H. decembra; oglase, zahvale in obvestila pa najkasneje do torka, 14. decembra. NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA UREDNIŠTVA H3-91-311. in bogatim aplavzom. Lepega nlas-henega dogodka so se udeležili predstavniki občine in njenih organov, kulturnih organizacij in društev naše in sosednjih občin, nekdanji člani, vodje in zborovodje Solidarnosti in vsi, ki jim je pesem blizu. Svojo odsotnost je med drugim opravičil tudi predsednik republike Milan Kučan z besedami: »Iskreno ran" hi bil danes z vami v Kamniku, pa sem, žal, ob istem času službeno odsoten. Solidarnosti želim še dolgo in uspešno delo, predvsem, da bi njihovo petje še dolgo krepilo narodno zavest in razveseljevalo poslušalce.« Zanimivo je, da se je program praznovanja NO-letnice delovanja DKD Solidarnost pričel podobno kot pred šestdesetimi leti, ob njihovi 20-letnici. Najprej smo prisluhnili pesmi Delavski pozdrav, kije nefor- malna himna Solidarnosti, in prinaša vrednote - delo, svoboda, resnica, enakost. Sledila je recitacija Otona Župančiča Kovaška, ki jo je tedaj, leta 1939, recitirala Verica Štirn, kasneje poročena Uršič iz Stranj, na tem koncertu pa Tone Ftičar. Ker pa je bil večer namenjen glasbi in pesmi so štiri slovenske ljudske in dve črnski duhovni pesmi zapele pevke Žen-skef-a pevskega zboru Solir/arnosr. ki ga z obilo energije vodi mlad zborovodja Rok Rakar. Zbor bo prihodnje leto slavil 25-letnico svojega delovanja, odkar je leta 1975 gospe Dragi Spruk uspelo z voljo in energijo povezati ženske v usklajen pevski zbor, k uspešnemu delu pa je pripomogel tudi prvi zborovodja prof. Viktor Mihe Ičič. Njegovo delo sta nadaljevali zborovodkinji Karla Vrh in Olga Štele. Nadaljevanje na 9. strani Marka Prezlja sta na Brniku pričakala tudi žena in sin. Upniki Titana sprejeli prisilno poravnavo S sprejetjem prisilne poravnave, ki so jo upniki kar s 75,H-odstotno podporo 17. novembra izglasovali na okrožnem sodišču v Ljubljani, pričenjajo v podjetju Titan s sanacijo na več ravneh - podjetje bodo razbremeniti obveznosti in njihovo odplačevanje porazdelili na obdobje petih let, dosegli naj bi sporazume z državo in bankami, ki so največje upnice, ter zagotovili pozitivno tekoče poslovanje podjetja. Zal pa bo potrebno tudi zmanjševanje števila zaposlenih, vendar naj bi po opravljenem sanacijskem postopku zaposlitev obdržala večina delavcev. Ob izglasovani uvedbi postopka prisilne poravnave, kije preprečU stečaj družbe Titan, v kateri je trenutno zaposlenih 912 delavcev, so bili zadovoljni tudi v začasni upravi družbe Titan, katere predsednik je Matjaž Janežič, člana pa Jože Tomelj in Zdenko Vihar. Nadaljevanje na 3. strani I PNEUMATIC CENTER PTC Perovo 27, Kamnik, telefon: i61 812 878 Ker je varnost na prvem mestu. Vam uqMlwk DECEMBRSKIH mhpm SC^O Moste 88 A Pričakujemo vas od 8. do 19. ure. ob sobotah od 8. do 13. ure. LLiMllLU ! snežne verige jeklena platišča -gotovinski popusti - možnost plačila na tri obroke nokon Sava Zahvaljujemo se za zaupanje! "llOp^Sitar-pne VOTnter 1. december - svetovni dan boja proti AIDSU \ Mladi lahko ustavimo AIDS Večina ljudi ob 1. decembru - svetovnem dnevu boja proti AID-SU-u meni. da to ni njihov problem in naj za to poskrbijo ustrezne ustanove, družba, politika... Pa ni tako. Prispevek vsakega posameznika je pomemben v zaustavljanju epidemije AlDS-a. Kljub napredku v zdravljenju je preprečevanje okužbe še vedno edino orožje v boju proti tej bolezni. Kje se nahajamo Slovenci glede razširjenosti AIDS-a? lahko bi rekH, da se pri nas bolezen širi počasi, a zanesljivo. To kažejo tudi vsakoletni podatki o novih bolnikih, kijih zbira Inštitut za varovanje zdravja RS v Ljubljani. « V dvanajstih letih od L januarja 11 / 9Č6 do31, decembra 1996, /< • U * lo prijavljenih 76 bolnikov. Največ na novo zbolelih (14) je bilo v letih 1995 in 1998. Če podrobneje pogledamo podatke o prijavljenih bolnikih v le-Mladj lahko ustavimo aids! tu 1998, je bolezen prizadela 12 moških in 2 ženski. Največ prijavljenih bolnikov je iz ljubljanske regije kamor spada tudi Kamnik. Največ moških se je predvidoma okužilo pri spolnih odnosih z im tškimi (()), nekaj s heteroseksualnim! odnosi v državah, kjerje i A '/< >i okuženih visok, eden pa navaja injeciranje droge. Pri razlagi teh podatkov moramo upoštevati, da od okužbe do izbruha bolezni preteče povprečno 10 let, zato kažejo na pogostost okužbe z virusom pred desetimi leti. Kakšna je situacija glede okužbe danes, nihče točno ne ve. Verjetno je v Sloveniji okuženih med 1 na 1000prebivalcev in 1 na 10.000prebivalcev (podatki iz I. konference o AIDSU-u, septembra 99). V primerjavi z nekaterimi drugimi deli zemeljske oble (Afrika, Amerika), so naši podatki o razširjenosti AIDS-a dokaj ugodni. Vendar nas to ne sme uspavati. To pomeni samo, da imamo še čas, da zaustavimo AIDS. Vsa vložena sredstva in akcije za preprečevanje okužbe se bodo v prihodnosti bogato obrestovala. Nekatere nevladne organizacije (Stigma, Aidsfondacija Robert, itd.) skušajo preprečevati širitev okužbe tam, kjer je najbolj verjetna: med uživalci drog in homoseksulci Tudi Zavod za transfuzijo krvi se trudi z vsemi možnimi ukrepi in postopki, da bi bile transfuzije čimbolj varne. Ob upoštevanju vseh ukrepov verjetnost prenosa virusa s transfuzijo ocenjujejo z eno okužbo na 2 milijona prebivalcev oziroma z eno okužbo v dvajsetih letih. Še vedno velja, da je najbolj pogosta okužba s spolnimi odnosi. Najbolj ogrožena skupina so mladi, ki si partnerja šele izbirajo in v svet spolnosti vstopajo. Rešitev se jim zdi na prvi pogled preprosta - uporaba kondomov. Ko pa vstopijo v svet spolnosti, stvari niso več tako preproste... Premalo mladi slišijo o pomenu stalnega, zvestega partnerja in [»vstavitvi spolnih odnosov na poznejši čas. »Dokler ne spoznate, da gre za res-nično ljubezen, ki se ho potrdila v zakonski ^■^^ zvezi, se ne spuščajte v spolne igre!« svetu-^A^ft je dipl. psiholog Pavle Kogej in nadaljuje: ^H^H »Namesto spolnosti si izmenjujte pogovor, lepe besede, ljubezenska pisma in toplino. In zgodilo se bo, da boste z nekom našli , I B skupno življenjsko pot« (iz L konference o j I A MDS-u, sept. 99) ^^^V^^A Naj si ob koncu dovolim majhen popra-^^Hr rek letošnjega gesla. Ne samo mladi, vsi ^^^f skupaj lahko ustavimo AIDS! Naj bom i^^^ mlad ali malo starejši, tudi od mene. moje- ga odgovornega obnašanja in vpliva na okolico je odvisno širjenje okužbe. Če bom napravil vse, da me virus ne bi dosegel, bom najprej bolj varen sam. istočasno pa bom s tem zaščitil druge. Zato me letos ne bo sram nadeti rdeče pentlje vznak, da razmišljam o AIDS-u in se po svojih močeh borim proti okužbi - v dobro sebi, drugim in tudi prihodnjim rodovom. Milena CERAR v. m. s. Enota za zdravstveno vzgojo ZD Kamnik O prenovi Trga talcev POSLOVNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK IZOBRAŽEVANJE V DECEMBRU »DDV - PRAKTIČNE IZKUŠNJE« ZAČETEK: 9. december 1999 ob 16. uri v sejni sobi (II. nadstropje) Občine Kamnik, Glavni trg 24 TRAJANJE: 4 ure IZVAJALEC: NUCLEUS CONSULTING d.o.o., Cankarjeva 3, Kamnik - ga. Barbara Guzina, dipl. oec, g. Robert Potočnik, dipl. oec. BREZPLAČNO SVETOVANJE IN INFORMIRANJE: za podjetnike in obrtnike poteka po ustaljenih razporedih in vsebinskih sklopih. Informacije: OBČINA KAMNIK. Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance, tel.: 818-107, PIC Občine Kamnik, tel.: 817-443. Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o, Kamnik, Ljubljanska 3/a. Odlivoma urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. I ehniOrii urednik Franci Vidic Na pcxl-lagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), lel/fax: 831-311, 041-662-450. Žiro račun: Bistrica, d.o.o, 50140-601-281496. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - 1X"R d.d. Ljubljana. Za pogovor o celoviti prenovi Trga talcev v Kamniku, ki ga je 16. novembra sklical župan Tone Smolnikar, je bilo med Kamničani, se posebej pa med prebivalci Grabna, precejšnje zanimanje. Trg talcev je že kar nekaj časa najbolj zapuščen kamniški trg, čeprav na njem stojita dva spomenika, spomenik talcem, ki so jih obesili pred nekdanjo posto in spomenik kamniškemu rojaku generalu Rudolfu Maistru. Namero občine, da bi tlak na trgu obnovili s cementimi ploSčami, ki so bile nekoč namenjene Šutni, pa so jih sedaj v glavnem že porabili drugje, jc prehitela odločitev trgovskega podjetja Kočna, da prenovi in razširi nekdanjo trgovino Emone. Tako je prav sedaj priložnost, kot je na posvetu dejal župan Smolnikar, za pogovor o celovitejši ureditvi tega trga. Za uvod v razpravo je arhitekt Tomaž Schlegl, u. d. i. a., predstavil idejni projekt preureditve Trga talcev, ki sta ga pripravila skupaj z UrSko LenSčak, u. d. i. a. Ta projekt ne predvideva večjih posegov, pač pa poskusa predvsem s hortikulturno ureditvijo oživiti sedanjo mrtvo podobo trga. Tako naj bi /. drevesi razmejili prostor med sedanjim parkiriščem in ostalim trgom ter zastrli pogled / juga na, kot je dejal Schegl, »pogubno« arhitekturo na severu trga. Sedanjo živo mejo ob pločniku naj bi odstranili in tako ulico bolj povezali s trgom. Za Maistrovim spomenikom naj bi posadili drevesa, pred njim uredili tlakovano ploSčad, ob spomeniku pa postavili dva visoka drogova za zastave. Z razširitvijo trgovine za 2,6 metra izven sedanje stavbe bi pripomogli tudi k razbitju sedaj zelo odbijajoče vertikale bloka. V razpravi je bilo precej go- Prostovoljno zdravstveno zavarovanje ZZZS odslej v vzajemni zdravstveni zavarovalnici vora, kako reSiti pomanjkanje parkirišč na tem območju saj je na trgu sedaj le 12 parkirnih mest. Zato so omenjali ureditev parkirnih mest za stanovanjskim blokom, povezavo s Potjo na Poljane in parkiriščem pri samostanu. Kot utopična pa je bila oznan-čena možnost gradnje podzemnih garaž pod trgom, kjer bi bilo mogoče pridobiti okrog 40 parkirnih mest. K boljši prometni ureditvi v tem pa naj hi bil pogled na preurejen trg po zamisli arhitektov Tomaža Schlegla delu mesta bi pripo- in Urške Unščak. mogla tudi razširitev__ desnega pločnika proti Grabnu in ureditev križišča Medvedove in TunjiSke ceste, kjer pa se zapleta pri podiranju nekdanje Rebernikove hiSe, ki je last Kočne. Prav tako so menili, da jc bila zamujena priložnost, preden so bile prodane nekdanje garaže na Grabnu, da bi se vanje preselila trgovina kmetijske zadruge, saj njena dejavnost po mnenju nekaterih ne sodi pred Maistrov spomenik. V razpravi so bili izraženi tudi nekateri pomisleki ali je moč sedanje spremembe na Trgu talcev izvesti brc/, sprejetja zazidalnega načrta. Po mnenju Bojana Mlakarja, vodja oddelka za prostor, se tu področje ureja z ureditvenim načrtom, zato Kočni ni mogoče dati negativne lokacijske informacije. Sodeč po različnih pogledih na problem ureditve Trga talcev in predvsem na velika sredstva, ki bi jih terjala njegova ureditev, bo verjetno na uresničitev sicer zanimive zamisli treba počakat še kar nekaj časa. F. SVETEL.) Pogled na Trg talcev danes Občinski svet sklenil sofinancirati Našo hišo v Grobljah Občinski svet je na zadnji, osmi seji sklenil, da občina Kamnik pristopa k sofinanciranju bivalne enote »NaSa hiša« v Grobljah. V njej bodo našli svoj dom odrasli duševno manj razviti občani iz občin Kamnik, Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. V Naši hiši bo našlo svoj dom okrog 35 ljudi, od tega tretjina iz naše občine, upoštevajoč delež sredstev, ki jih bo prispevala občina Kamnik. Od skupne investicijske vsote 257 milijonov SIT bodo naStete občine prispevale 34 milijonov, ostalo pa Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, humanitarne organizacije in drugi. Delež naše občine glede na število prebivalcev znaša 33,2% ali 11,9 milijona SIT. Polovico te vsote bo občina zagotovila prihodnje leto, ostalo polovico pa v proračunu za leto 2001. Vse postopke v zvezi z investicijo, bo vodil Jože Mlakar, direktor INCE MengeS. Lokacijsko dovoljenje in projekti so že pridobljeni. V. S. Komunalno podjetje Kamnik prosi občane, naj ne parkirajo svojih avtomobilov na ulicah, ker v nasprotnem primeru ne bodo izvajali zimske službe. Brez sprememb pri prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je na skupščini 23. 3. 1999 sprejel sklep o ustanovitvi družbe za vzajemno zdravstveno zavarovanje kol specializirani zavarovalnici za prostovoljna zdravstvena zavarovanja. Razlogi za ustanovitev Vzajemne zdravstvene zavarovalnice so zakonske narave. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju namreč določa, da motajo vse zavarovalnice, ki izvajajo zavarovanje za doplačila do polne vrednosti storitev, lo organizirati kot dolgoročna zavarovanja in oblikovati tehnične rezervacije za Starost, s katerimi bodo zavarovancem zagotovile zdravstveno in socialno varnost za življenjska obdobja, ko so zdravstvena tveganja in višine odškodnin večje od pričakovanih. Zavod za zdravstveno zavarovanje je na podlagi navedenih zakonskih določb pristopil k ustanavljanju specializirane zavarovalnice v obliki Vzajemne družbe. 29. oktobra 1999 je bila Vzajemna zdravstvena zavarovalnica d.v. /.. registrirana in s I. II. 1999 vpisana v sodni register. Z ustanovitvijo Vzajemne zdravstvene zavarovalnice Je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v skladu i zakonom nanjo prenesel vsa prostovoljna zdravstvena zavarovanja. Vse prenesene zavarovalne pogodbe skupaj % zavarovalnimi pogoji in izkaznicami veljajo naprej. S prenosom zavarovalnih polic se višina premij ni spremenila. Vsi dosedanji zavarovanci, ki te imajo sklenjeno prostovoljno zdravstveno zavarovanje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, so s prenosom zavarovalnih pogodb avtomatično poslali člani Vzajemne zdravstvene zavarovalnice. Zavarovanci se pojavljajo v dveh vlogah: v vlogi zavarovancev, ki uveljavljajo pravice iz sklenjenih zavarovanj in v vlogi aktivnih članov družbe, ki upravljajo Vzajemno zdravstveno zavarovalnico preko svojih zastopnikov, izvoljenih v skupščini družbe. Pomembno za zavarovance je, da jim zaradi prehoda na novo družbo ni potrebno storiti ničesar in njihove zavarovalne pogodbe v enaki vsebini veljajo še naprej. Nova Vzajemna zdravstvena zavarovalnica bo poslovala po načelih vzajemnosti in neprofilnosli. kar pomeni upoštevanje načela medgeneracijske izravnave stroškov, dolgoročne zdravstvene varnosti in zavarovalno tehničnih rezervacij za starost. Načelo vzajemnosti pomeni, da si zavarovanci medsebojno pomagajo v primeru bolezni ali poškodbe pri kritju stroškov za zdravstvene storitve. Z medgeneracijsko izravnavo stroškov bodo omogočene sprejemljive premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja /a doplačila ludi starejšim, pri katerih so povprečni stroški zdravljenja višji. V primeru bolezni bi posameznik sam težko kril celotne slroške svojega zdravljenja, zlasti, če hi do bolezni prišlo v kasnejšem obdobju. Dolgoročno zdravstveno varnost bo družba zagotavljala preko tehničnih rezervacij /a starost lo bodo sred stva, ki jih bodo mlajši zavarovanci vplačevali in varčevali za starejša leta, ko bodo stroški njihovega zdravljenja višji. Taksne rezervacije so poroštvo, da bo družba zagotavljala zdravstveno varnost svojim članom dosmrtno. To pomeni, da mladi in starejši zavarovanci, bolni in zdravi, preko rezervacij za starost varčujejo /a obdobje, ko bodo tveganja in stroški za njihovo zdravljenje višji. V Vzajemni zdravstveni zavarovalnici bomo poskušali zadržati obstoječi nivo premij in skozi premijsko politiko zagotoviti ustrezen, sprejemljiv nivo premij za vse kategorije prebivalstva, ludi /a starostnike. Poudariti je treba, da Vzajemna zdravstvena zavarovalnica posluje neprofitno - torej ne ustvarja dobička. Ves morebitni dobiček se bo razdelil za znižanje obveznosti članov v obliki bonusov, nižjih premij in za vlaganje v varnostne rezerve, ki zagotavljajo stabilnost in dolgoročnost poslovanja Vzajemne zdravstvene zavarovalnice. Statut Vzajemne zdravstvene zavarovalnice predvideva medsebojno povezanost ustanovitelja, Zavredvsem njihovega dela vpetega pod vasico Okroglo, z finančno injekcijo bolj motivirano zagrabili za kramj)e, loj>ale, rovnice in drugo orodje. Nekaj so dodali še s stroji in z peskom, ki ga brezj>lačno odstopi lokalni »trust« Cal-cit, pripravili teren za asfaltiranja dela cesle, ki vodi f>ot proti vasici Okroglo pod Kamniškim vrhom. Krajani so sami malce j>ostr-galipo denarnicah, 5,5 milijona slovenskih »sil« - kov je priletelo z računa Krajevne skupnosti, ki se j>olni s samoprispevkom in del z občinskega proračuna in asfaltje položen. Dobrih 450 metrov ceste je skromna številka za človeštvo in jnebivalce Okroglega, saj je do vasi še vsaj tri četrtine poti, a velika za j)rebivalce Bistričice, če citiramo Armstronga. Tam gor nekje, kjer je bil ta mož (in do koder ne bodo nikoli asfaltirali), so se za varno vožnjo in hojo po tej cesti na slovesni otvoritvi krajani in uporabniki ceste priporočili sjm-močjo grintavškega žufmika Antona Berčana, ki se je jjretekle sobote pripeljal iz Stranj. »Cesta naj službi svojemu namenu - varnost v tako opevanem vznožju Kamniških planin, nej)a razkazovanju korajže in moči tehnike. Žal Občina Kamnik, kljub i>rošnjam tej dobrini ni namenila nikakršnih dodatnih sredstev,« je med drugim na otvoritvi dejal Zdravko Bodlaj, jiredsednik svela Krajevne skupnosti. Zdravko Bodlaj, predsednik sveta KS Kamniška Bistrica, je skupaj s krajani odprl novo cesto. V Stranjah največ, sedaj v Zagorico V preteklem letu so bili Stranjani, v Zgornjih in Spodnjih, pOOS-faltirani na treh odsekih lokalnih poti, v prihodnjem letu pa bodo pO besedah Zdravka Bodlaja svoje prašne kolovoze z bitumensko j)odlago zamenjali ludi med Zagorico in Rebernikom. Cesle, ki se gradijo za 30 let vnaprej, in ne za 10 let nazaj, bodo v jtlanu ludi v naprej, poskrbeti pa moramo tudi za večna jnebivališča. Za odkup zemljišča za Slranjskega so v jneieklem letu namenili 3,1 milijona tolarjev. »Želje so velike, sredstev mnogo manj« je še dodal Zdravko Bodlaj in se odj>ravil nalogam naproti, METOD MOČNIK Klemen Mali v Južno Ameriko Tudi letos se. je Klemen Mali odpravil plezat v Južno Ameriko, Iz. Slovenije je odletel v sredo, 17. novembra, vrnil pa naj bi se oko li I. marca 2000. Običajno sicer odhaja v Patagonijo kak mesec pozneje, a tokrat bo Klemen tam nekaj časa Z družino, saj gre z njim tudi ženo Monika, ki je ena najboljših slovenskih alpi-nislk in njuna hči Alenko. Zadnji mesec bivanja v Južni Ameriki pa Klemen namerava plezati v Patagoniji, predvidoma v severni steni FitZ Koyti. lok ral bo njegov soplez.alcc /Jot ko Koren. Vse to sodi v sklop priprav za plezanje v Himalaji, kamor naj bi se Klemen odpravil v prihod Monika, Klemen in Alenka na Brniku njem letu. dan pred odhodom v Južno Ameriko BOJAN POLLAK Večer slovenskih ljudskih pesmi in pregovorov V petek, 19. novembra je gledališka skupina Rudolfi v Galeriji Veronika uprizorila Večer slovenskih ljudskih pesmi in pregovorov. Tokratna tema ne prihaja iz. Indije ali Južne Amerike, ampak se vrača k slovenskim koreninam, kar nam jasno povesta že pregovora »Če človek pol sveta obleče, najboljši kruh doma se peče« in »Ljubo doma, kdor ga ima«. Dogajanje je postavljeno v vaško gostilno, kjer se fantje in dekleta zabavajo ob rujni kapljici in domači slovenski hrani. Iz pregovorov, ki jih je ustvaril slovenski narod skozi stoletja, izvemo marsikatero modrost, ki velja za vse čase. Tako se igralci dotaknejo tem, kot so ljubezen, nesreča, laž, resnica, pravičnost in odnos med moškim in žensko. K veselemu vzdušju pa prispevajo še zvoki citer in harmonike. Večer nas je vrnil v čas naših dedkov in babic, v čas, kije bil precej drugačen od današnjega, saj za zabavo niso potrebovali radia in televizije, ampak le nekaj dobre volje. Slovenska ljudska pesem čedalje bolj izginja iz modernega družabnega življenja, zalo je lepo, da se še kdo sponi ni, da smo ne le pivski, ampak tudi pevski narod. MARKO BURJA Županove čestitke Marku Prezlju za velik alpinistični dosežek Po vrnitvi uspešne odprave na Gjačung Kang, 7952 metrov visok vrh na tibetanski strani Himalaje, je župan Tone Smolnikar čestital kamniškemu alpinistu Marku Prezlju, ki se je še s petimi alpinisti dosegel vrh v alpskem stilu po doslej še nepreplezani severni steni. Ob čestitkah in spodbudnih besedah župana za tako pomemben dosežek v svetu alpinizma, ki pomeni eno najpomembnejših himalajskih dosežkov tega leta, je pogovor stekel tudi o zagotovitvi ustreznega prostora za plezalno steno. Marko Prezelj, tudi načelnik alpinističnega odseka pri Planinskem društvu Kamnik, je župana seznanil s težavami, kijih imajo pri iskanju ustreznega prostora v Kamniku, kamor bi postavili plezalno steno za treninge. Sedanji prostor v športni, dvorani jim namreč ne omogoča dostopa in s tem rednega treniranja, predvsem zaradi zasedenosti dvorane in visokih stroškov naje- ma. Zupan Tone Smolnikar je obljubil pomoč, saj kamniški alpinisti, ki dosegajo najvišje in neosvojene vrhove ter s tem uspehe, ki so cenjeni v svetovnem merilu alpinizma, potrebujejo urejene pogoje za treninge. SAŠA MEJAČ Svetovno srečanje pianistov Vsako leto v mesecu oktobru organizira svetovno znana tovarna klavirjev Stenway & Sons v Hamburgu srečanje pianistov vsega sveta. Te pianistične revije - tekmovanja se lahko udeležijo pod vodstvom mentorjev pianisti od desetega do sedemnajstega leta starosti kot solisti ali kot klavirski duo. Iz. Slovenije sta se letošnjega tekmovanja udeležili profesorici glasbenih šol z dvema učenkama. Kamniško glasbeno šolo je z.astopala prof. Martina Golob-Bohte, ljubljansko pa prof. Eva Kvartič. Po propozicijah, kijih je postavila stroga šestčlanska komisija, sta v najnižji I. kategoriji (do 10 let) zastopali glasbeno šolo Kamnik učenki Mira Mihelčič in Mateja Polak, v zasedbi klavir štiriročno. V zelo hudi konkurenci tega svetovnega srečanja, ki se. ga je udeležilo 600 pianistov, sta dosegli odlično uvrstitev v zgornjo tretjino ocenjevalnega razreda. Tekmovanje pomeni na glasbenem področju največji izziv za klavirskega pedagoga, saj mu izostri objektivnost, najde svoje mesto na pedagoškem področju in otroku privzgoji tekmovalni duh. Za vsakega mentorja pomeni že samo sodelovanje na svetovnem nivoju potrditev njegove nadgradnje in visokega kriterija na področju pianizma. Vsak pedagog mora stremeti za tem, daje vseskozi aktiven v vrtincu dogajanja - da lahko premaguje tudi morebitne poraze. Tekmovanje je nepozabno doživetje za otroke in njihove starše, predvsem pa je afirmacija glasbene šole. SAŠA KOS Prof. Martina Golob-Bohte s svojima učenkama - obetavnima pianistkama Miro Mihelčič in Matejo Polak. Matična knjižnica Kamnik Najbogatejša zaloga pravnih in poslovnih informacij na enem mestu V času, ko informacije vse bolj pridobivajo na ceni in ko čas pomeni denar, je zelo pomembno, da dobimo »pravo« informacijo v najkrajšem času. Prav to nam omogoča IUS-INFO, pravni in poslovni informacijski sistem, ki ga lahko uporabljate v naši knjižnici (na pionirskem oddelku). Informacije so zbrane na enem mestu - na strežniku, ki je v upravljanju obeh organizatorjev IUS SOFTVVARE in Gospodarski vestnik. IUS-INFO lahko uporabljate z. internet brskalnikom. Dostop do teh baz je mogoč s članstvom, ki ga je naSi knjižnici omogočilo Ministrstvo za kulturo. Kaj obsega in nudi IUS-INFO: register predpisov, ki je usklajen z Registrom pravnih predpisov RS; zakone (čistopisi vseh veljavnih zakonov, povezave z ustreznimi judikati); predpise (čistopisi veljavnih podzakonskih predpisov); judikate (vsi zbrani izvirni judikati Vrhovnega sodišča RS); načelna pravna mnenja (zbrana načelna pravna mnenja Vrhovnega sodišča); literaturo (strokovni članki v polnem besedilu iz minulih let); Uradne lis- te (seznam vsebine uradnih listov in občinski predpisi); Poročevalec DZ (naslovi zakonov v postopku sprejemanja), razpise iz Uradnega lista (javni natečaji, delovna mesta, stečaji); imenik odvetnikov Slovenije; imenik sodnih izvedencev in cenilcev; imenik sodnih tolmačev; imenik notarjev. Pred nekaj leti je bila glavna težava premalo informacij, danes pa je pogosto prav nasprotno. Ilustracija tega so razni iskalniki na internetu, kjer ponavadi dobimo na tisoče zadetkov, preverimo pa jih lahko lc nekaj deset... Kakovostni informacijski sistemi se temu skušajo izogniti s kakovostnim vnosom in z dobrimi in uporabniku »prijaznimi« iskalnimi orodji, ki pripeljejo do takega števila zadetkov, kol jih uporabnik lahko obvlada. Pri svojem delu bos- te lahko uporabili tako enostavno kot tudi sestavljeno iskanje, pomagali si boste lahko tudi z različnimi iskalnimi operatorji. V pomoč vam bodo tudi navodila za iskanje, ki smo vam jih pripravili. Zanima vas na primer denacionalizacija in kako postopati, če so denacionalizacijski upravičenci umrli. S pomočjo sistema IUS-INFO v registru veljavnih predpisov uporabite stvarno kazalo in kliknete črko D. Izbor pojma »denacionalizacija« vas pripelje do polnega besedila Zakona o denacionalizaciji. Nato boste z ukazom za iskanje in iskalnim pojmom »mrtvi« prišli do informacije, da je odgovor vsebovan v 15. členu zakona. Sistem vas bo opozoril, da v zvezi s tem členom obstaja kar 23 judikatov (vseh ju-dikatov v zvezi s tem zakonom je več kot 800). Ce boste kliknili na ikono judikatov, boste dobili seznam judikatov z opisom področij, ki jih obravnavajo. Vsa- kega od teh judikatov si lahko takoj ogledate, presnamete na disketo ali natisnete. V bazi literatura pa boste našli še pet člankov, ki obravnavajo prav to problematiko. Pravni in poslovni informacijski sistem IUS-INFO uporabnikom ponuja poleg bogate baze, ki se dnevno dopolnjuje, tudi vsak dan svežo stran NO-VO-ZANIMIVO, ki uporabnike opozori na nove ali spremenjene zakone in druge predpise (z neposrednimi povezavami na polna besedila), na zadnje javne razpise iz uradnega lista, judikate ter druge novosti, zanimivosti ter koristne dodatke. Izjemna uporabnost sistema IUS-INFO je preverjena tudi v praksi. Petletne izkušnje in testiranja kažejo, da povprečni redni uporabnik sistema prihrani na mesec 35 ur. Toliko časa bi namreč porabil za »klasično« iskanje informacij. Največja potrditev kakovosti in uporabnosti sistema pa je, da je IUS-INFO uradni servis državnih služb. Izkoristite ponudbo naše knjižnice in uporabite IUS-INFO MAJA ŠINKOVEC RAJH Mavrična sozvočja pesmi, glasbe in slike Mešani pevski zbor Mavrica Srednja vas in Foto kino in video klub Mavrica Radomlje sta se 12. novembra v kamniškem srednješolskem centru predstavila z zanimivim programom. Prisluhnili smo pesmi, glasbi in besedi ob ogledu diapozitivov avtorjev Raj-ka Pavlica in Janeza Kosmača Z motivi Tuhinjske doline, Radomelj in drugih slovenskih lepot. Priložnostna besedila so brali Lidija Balantič, Nada Šuštar in Darc Klanč-nik. Glasbene točke sta izvajali flavtistka Andreja Humar in cif: rarka Barbara Žunič. Lep program, ki ga je, žal, spremljalo malo ljudi, sta povezovala Jana Balantič in Igor L.ipovšek. Potrebno je bilo več kot tisoč kilometrov dolge vožnje, da so se elani dveh društev z enakim imenom v daljnji Vcslfaliji v mestu L.nnigcrloh pobliže seznanili. V navdušenje gostiteljev so tam, v tuji deželi, eni ta drugi odprli svoje zaklade in jih zlili v čudovito sozvočje pesmi, glasbe in slike. Ustvarili so pravo mavrično sozvočje. Tak pa je bil tudi naslov prireditve v Kamniku. Večer je prevevala lepa pesem pevk in pevcev Mešanega pevskega zbora Mavrica Srednja vas pod vodstvom Lojzeta Kolarja, Mešani pevski zbor Mavrica je sestavni del Kulturnega društva Srednja vas in v mešani zasedbi deluje od leta 1996, prej pa je deloval v moški zasedbi. Že vse od njegovega delovanja v mešani zasedbi zbor vodi Lojze Kolar. Zbor nastopa na samostojnih koncertih, na skupnih koncertih z drugimi /bori in na različnih prireditvah. Vsako leto sodeluje na reviji pevskih /borov občine Kamnik, dvakrat pa je našo občino zastopal na reviji pevskih /borov Gorenjske. Omeniti velja tudi več koncertov v cerkvah po Sloveniji, na katerih SO pevke in pevci izvajali pesmi tuhinjskega rojaka patra Angelika Hribarja. Repertoar /bora obsega dela od renesanse do današnjega časa. Del svojega programa je zbor posnel tudi za arhiv Radia Ljubljana in Radia Ognjišče. V letu 1995 se je zbor Mavrica s samostojnim koncertom predstavil rojakom v Munchnu na Bavarskem, v letu 1997 pa v mestu I nningcrloh v severni Nemčiji skupaj z Mavrico Radomlje. Ob koncu septembra lanskega leta so pevke in pevci gostovali v mestu Trofaiach na avstrij- V Mešanem pevskem zboru Mavrica Srednja vas, pod vodstvom U>jzeta Kolarja, je v avli Srednješolskega centra Rudolfa Maistra prepevalo trideset pevk in pevcev. Prihodnje leto bo zbor praznoval deseto obletnico delovanja. Miklavžev sprevod v nedeljo Letošnji sprevod po Kamniku naj bi bil še posebno lep. Pričel se bo v nedeljo, 5. decembra, ob 15. uri pri Metalki. Sv. Miklavž se bo v spremstvu angelov in parkcljuov popeljal s kočijo po Šutni, sko/i Samčev predor do Glavnega trga. Na čelu sprevoda bodo tokrat tudi godbeniki na pihala. /. baklami bodo v po-voi ki sodelovali skavti. Na Glavnem trgu se bo nato na odru začel odvijati bogal Miklav/ev spored. Najprej bo nastopil tunjiški mladinski pev-. ski zbor pod vodstvom prof. Anice Štele. Sledila bo lepa, mik-lavževo obarvana igrica. Po nagovoru sv, Miklavža bo ta odšel med otroke, vmes pa bo pel mc-kinjski cerkveni otroški pevski zbor pod vodstvom dirigenta g, Andreja Bernota. Otroci si bodo prav gotOVO Se posebej z zanimanjem ogledali igrico Milke Novak Angeli prepodijo skušnjave©. V teh dneh se bodo, /vrstila miklavževanja po vsej občini. V prejšnjem Kamniškem občanu smo vam obljubili ločne termine; Že v sobot«, 4. decembra, bo obisk sv. Miklavža: ob 10. uri v Domu starejših občanov (po sv. maši), ob 15. uri v Marijinem domu na Sel i h, ob 15.30 v kulturnem domu na I azah (za KS /;■ Tuhinj), ob 15.30 v veroučni učilnici na Šutni, ob 18. uri v kulturnem domu v Šmartnem . V nedeljo, 5. decembra, pa bodo miklavževanja: ob II. uri v Domu v Mekinjah za KS Mekinje in Nevlje, ob 15. uri v kulturnem domu v Motniku, ob 16 uri v kulturnem domu v Šniarci, ob 17. uri v kulturnem domu v Špilnlicu, ob 17. uri pred kapelo v Stranjah, ob 17.30 v cerkvi v Tunjicah. Na večini miklavževanj so, poleg Otrok s starši, ki imajo skupaj tokrat seveda pri sedežih prednost, dobrodošli tudi osiali. ki jim je pri srcu ta običaj. Za morebitne natančnejše informacije pokličite naslovnike, imenovane v vaših lokalnih vabilih, v oznanilih ali kar 83 (>1 716. Ob Miklavževem sprevodu po Kamniku prireditelji računamo na veliko uvidevnost voznikov motornih vozil, da ne bi v tem času, če le mogoče, vozili po Sui-ni (tudi po odseku Amhrož-Mc-talka), po Samčevem predoru in sko/i (llavui trg. ODBOR ZA OŽIVLJANJE STARIH OBIČAJEV Z leve: Lidija Balantič, Pare Klančnik in Nada Šuštar, pevci Mavrice, so nastopili tudi v vlogi recitatorjev. skem Štajerskem, njihov mešani mestni zbor pa jim je obisk vrnil oktobra letos. V zboru Mavrica, ki bo prihodnje leto praznoval deseto obletnico delovanja, prepeva Iride-set pevk in pevcev. Jubilej bo zbor praznoval na koncertih v Šmartnem v Tuhinju in v Kamniku v aprilu ter / gostovanji v Ermingerlohu in Traofaiachu v Septembru prihodnjega leta. Ta večer so bili v družbo povabljeni tudi člani Foto kino in video kluba Mavrica iz Radomelj, ki letos praznujejo trideset let delovanja. Klub so ustanovili v januarju 1969, čeprav so kol manjša skupina neformalno delovali /c pet let pred tem. Člani so iz domžalske, mengeške in kamniške občine, največ jih je seveda iz okolice Radomelj, kjci ima v Kulturnem domu društvo tudi sedež. Slevilo članov se giblje med pelinpctdcscl in sedemdeset. Dolga leta je bila Mavrica Radomlje poznana po vsej nekdanji Jugoslaviji po svojih avtorskih igranih in dokumentarnih filmih. Odmevni so bili republiški in medklubski festivali ljubiteljskega filma v Radomljah. Od začel ka delovanja pa do danes so Člani posneli okiog dvesto kratkih filmov. Kljub temu, da je čas prinesel sodobno video tehniko, klub tudi v zadnjem času ni opustil filmske dejavnosti, saj ima zelo uspešno video snemalno ekipo. Prav tako uspešna je foto sekcija. Njeni člani vsako le-lo postavijo vrsto uspelih razstav in projekcij diapozitivov na številnih razstavah v domaČem razstavišču, po Sloveniji in tudi v tujini. VERA MEJAČ Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Območna izpostava Kamnik, Zveza kulturnih organizacij občine Kamnik, Mladinski center Kamnik, Odbor za božično novoletne prireditve občine Kamnik, Odbor za oživljanje starih običajev pri 00 SKD Kamnik, Turistično informacijski center občine Kamnik, Kulturno društvo Dediščina in Matična knjižnica Kamnik PROGRAM BOŽ1ČNO-NOVOLETMH PRIREDITEV PETEK. 3, decembra, ob 19. uri v Galeriji Veronika Odprtje RAZSTAVE FOTOGRAFIJ foto-kino kluba Mavrica Radomlje sobota. 4. decembra - MIKLAVŽEVANJE | ob 15,30 - Kulturni dom Laze, uri - Kulturni dom Šmartno v Tuhinju. "N 'S 1 Nedelja, 5, decembra - MIKLAVŽEVANJE I ob 11. uri - Kulturni dom Mekinje, . ob 15. uri - Sprevod MIKLAVŽA s spremstvom izpred Metalke v Kamniku, I ob 15.30 - MIKLAVŽ na Glavnem trgu, nastop pevskega zbora iz Tunjic in Mekinj, v^ob 17. uri - prihod MIKLAVŽA v Budnarjevo muzejsko hišo v Palovčah J PONEDELJEK. 6. decembra, od 17. do 21. ure Galerija Neptun, Cankarjeva 7 (Mekinje), Kamnik RAZSTAVA likovnih del akad. slikarja DUŠANA LIPOVCA. ob 18. uri - v Matični knjižnici Kamnik: URA PRAVLJIC, TOREK, 7. decembra, ob 17. uri Matična knjižnica Kamnik Praznični veseli december - LEGENDA O VERONIKI SREDA. 8. decembra od 16. do 18. ure 0. S. 27. julij, Kamnik Ustvarjalna delavnica »OKRASKI IZ SLANEGA TESTA IN MAVČNI VUTKI« ob 19. uri - Župnijska cerkev na Šutni Koncert sakralnih skladb BODI NAM POZDRAVLJENA. Izvaja: Komorni zbor Šutna. ČETRTEK. 9. decembra, od 16. do 18. ure 0. Š. 27. julij, Kamnik Ustvarjalna delavnica »OKRASKI IZ SLANEGA TESTA IN MAVČNI VLITKI« SOBOTA. 11. decembra, ob 18. uri Športna dvorana pri O. S. Marije Vere KOŠARKA ZVEZD (ekip ZNANI SLOVENCI in ZNANI KAMNIČANI), PONEDELJEK. 13. decembra, ob 18. uri Matična knjižnica Kamnik - URA PRAVLJIC TOREK. 14. decembra, ob 17. uri Matična knjižnica Kamnik - PRAVLJICE S KAMNIŠKEGA ob 19. uri - Matična knjižnica Kamnik: KAMNIŠKI VEČER -gost Tomaž Humar. SREDA, 15. decembra, ob 19,30 Kino dom Duplica: Lutkovna predstava ZIMSKA ZGODBA (Majetida). Pt> 16- uri - 0. Š. 27. julij, Kamnik Ustvarjalna delavnica DARILNE VREČKE IN DROBNA DARILCA. ob 19. uri - Galerija Veronika: Predstavitev likovne monografije m odprtje razstave slik POLDE MIHELIĆ: VČERAJŠNJI SVET, ČETRTEK, 16. decembra, ob 16. uri O. S. 27. julij, Kamnik Ustvarjalna delavnica DARILNE VREČKE IN DROBNA DARILCA, PETEK. 17. decembra, ob 17. uri Matična knjižnica Kamnik BUTALSKE RAZGLEDNICE, Dramska skupina O Š Frana Albrehta ob 20. uri - Srednješolski center Rudolfa Maistra Glasba in beseda ob prikazu diapozitivov (MePZ Mavrica Srednja vsa + Foto-kinc-video klub Mavrica Radomlje). Prireditev, podarjena našim himalajcem. SOBOTA. 18. decembra, od 10. do 17. ure Glavni trg in Galerija Miha Maleša USTVARJALNA DELAVNICA IN OTROŠKI BAZAR (Mojca Koncilja). ob 19, uri - Dvorana Glasbene šole Kamnik PEVSKI VEČER. Koncert učencev in študentov solo petja, PONEDELJEK. 20. decembra, ob 14. uri 0. Š. Marije Vere Kamnik: PRODAJNA RAZSTAVA ROČNIH DEL. ob 18. uri - Matična knjižnica Kamnik: URA PRAVLJIC ob 19.30 - Dvorana Glasbene šole Kamnik PREDNOVOLETNI KONCERT Pihalnega orkestra Glasbene šole Kamnik in Pihalnega orkestra Glasbene šole Kranj Matična knjižnica Kamnik POLNA LUNA IN SHUJŠEVALNA KURA, Dramska skupina O. Š. 27. julij. ob 17. uri - Matična knjižnica Kamnik Lutkovna igra MARKOVA ŠOLSKA TORBA, Amaterska lutkovna skupina MKK. Od 20. do 31. decembra na Glavnem trgu: BOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEM. Prireditve bodo potekale skozi ves december in se bodo zaključile s SILVESTROVANJEM na Glavnem trgu. Drugi del prireditev bo objavljen v naslednji številki. Vabljeni! SUPO d.o.o. Žebljarska pot B, 1240 Kamnik Za določen čas, z možnostjo podaljšanja, zaposlimo ŠIVILJO - MODELARKO. Pogoji: ustrezna izobrazba, najmanj 3 leta delovnih izkušenj, samostojnost pri modeliranju in šivanju. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naš naslov. Telefonskih informacij ne dajemo. Kon Tiki Šolar SOLARNA TEHNIKA • ELEKTRONIKA Ljubljanska 21/K (TP CENTER DUPLICA) tel.: 810-380 VARČNO OGREVANJE NA PLIN plinske in oljne peči BUDERUS, VIESSAAAN, JUNKERS, VAILANT, HYDROTERM sončni kolektorji, toplotne črpalke sončne celice za pridobivanj elektrike Posamezni elementi ali posel na KUUČ Iz torbe Krištofovega Pepeta H. Donosni palčki čuvajo Maistra Fse kale, da tudi moja torba ne more brez črne kronike. Potem, ko so poleg drugih železnih konjičkov s parkirišč okrog Groharjeve in Blejčeve ulice na Duplici te dni oziroma bolje noči odpeljali že več jeklenih konjičkov, med njimi že drugega kombija bokserja, so se lotili tudi koles okrog občinske hiše. Tokrat so vzeli na piko kolo svetnice Ivanke, ki ga je zaklenjenega prislonila ob občinski zid. Ko pa je po občinski seji hotela sesti Ha svojega dvokolesnega konjička, o njem ni bilo ne duha ne sluha. Zato je morala na pot proti Volčjemu Potoku kar peš. Upam, da bo župan povrnitev stroškov svetnici vkal-kuliral v prihodnji občinski proračun in seveda tudi denar za primerno garažo za kolesa ali vsaj primerno železno štango na občinski stavbi, kjer bi obiskovalci občinske hiše lahko privezovali svoja vozila... Pravijo, da bo vrli načelnik za prostor Bojan v kratkem dobil pisni predlog za razširitev Mlakarjevega prehoda (za tiste, ki tega ne vedo, poldrugi meter široke uličice med Malograjskim dvorom in Majolko). Tretjo novembrsko nedeljo so namreč ta prehod z džipom Cherokee preskusili nacejeni mladci, vendar kljub vsem poskusom niso uspeli prodreti s Trga prijateljstva na Maistrovo ulico. Obstali so zagozdeni sredi poti. Pa naj še kdo reče, da kamniški mestni promet ni noben problem... Jfer se je že marsikdo z.mr-M\. doval nad palčki, ki na parkirnem prostoru pred kamniško kmetijsko zadrugo čuvajo spomenik generala Maistra, češ, kaj pa ta kič počne tukaj, je trebit pogledati tudi drugo plat medalje. Zadnjič je na nekem posvetu direktor zadruge pojasnil, da so lile palč- Družba za prevoz potnikov, turizem in vzdrževanje vozil KAM-BUS, d.d. vabi na razgovor kandidate za voznike avtobusov v primestnem potniškem prometu in turizmu. Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: - IV. stopnja strokovne izobrazbe, - vozniški izpit »D« kategorije, lahko tudi »C« kategorije, s pogojem, da kandidat v šestih mesecih pridobi »D« kategorijo, - državljanstvo Republike Slovenije, - starost do 30 let, - prebivališče v občini Kamnik ali bližnji okolici, - lastno prevozno sredstvo. Kandidati se pisno s kratkim življenjepisom in potrdili o izpolnjevanju pogojev javijo na naslov KAM-BUS, d.d., KAMNIK, Maistrova 18, s pripisom: za kadrovsko službo. ki za zadrugo bolj donosni kol pa koruza. Za tono koruze, ki jo peljejo V Tuhinj, zadruga zasluži enega jurja, če pa proda enega palčku, po pade v zadružno blagajno kar dva jurja dobička. Torej: živijo palčki!... »Ja, razpravljale lahko, spremeniti pa ne morete ničesar«, je zadnjič podučil vrli svetovalec Rafko občinske može in žene, ki so Želeli še kar naprej mleti neke probleme in težave, čeprav je bila že poz.na ura. In res so se takoj odjavili od predvidenih razprav. Morda bi bilo dobro, da bi včasih kdo pogledal v lislo knjižico, tui kateri piše statut in poslovnik, žal pa še ni doživela popravljenega ponatisa. Predlagam, da naš župan za novoletno darilo županji sosednje občine podari knjigo Priročni krajevni leksikon Slovenije (DZS 1996). Če pa nima denarja, naj ji pošlje vsaj preslikano stran 333, kjer je zapisano, v katero občino spada Volčji Potok z. Arbore-tumom. V zadnji številki brniškega aerodromskega glasilo se je omenjena Županja namreč tudi naslikala poleg slike osrednjega dela parka, tako, da bo tudi vsem avionskim turistom jasno, kitni spada tu naravna in kulturna znamenitost. Ja, vztrajno moraš nekaj ponavljali, morda se ho po nekaj le pni jelo. Naši vrli ohčinarji pa nič, najbrž, imamo preveč »naravnih danosti«, da vseli ne moremo obvladati... ATu nekem posvetit so Ko-1 T inendčaiii podučili Koniničii-ne, kakšna je razlika med bratsko in prijateljsko delitvijo občinske dediščine. Po bratsko naj bi pomenilo, da sije Bog sam sebi najprej ustvaril brado. Zato po njihovem z. velikim bratom ne moreš dobro sodelovati. Hudomušnež.i že svetujejo komendskemu županu, naj si tudi on poleg brk pusti rasti brado, morda bo potem le prišlo do prijateljske delitve... Krištofov P epe II Pobuda za nove občine (4. nadaljevanje) Utemeljitev pobude Državni zbor Republike Slovenijo je JI. decembra 1993 sprejel Zakon o lokalni,samoupravi, ki temelji na evropskih demokratičnih zasnovah občin. V Z členu tega zakona piše: »Občine so temeljite lokalne sttinoii/iravne skupnosti. Občina v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in upravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni. Po predhodnem soglasju občine lahko država z zakonom prenese na občino opravljanje posameznih nalog iz svoje pri stojnosti, če za to zagotovi sredstva* iz tega izhaja več pravic iz neposrednega odločanja na lokalni ravni, kar je tudi temeljni namen, namreč ležnja k evropski civilizaciji oziroma demokraciji. Po drugi strani pa sedaj občine upravljajo precej manj nalog, kol so jih upravljale. Te je prevzela država prek upravnih enot. Naloge novih občin so naravnane na reševanje krajevnih zadev in na zadovoljevanje potreb krajevnega prebivalstva. Pogoji za dejansko uveljavitev lokalne $a mouprave se poslabšajo, če je občina geografsko prevelika, ker zelo težko enako kvalitetno in pravično Upravlja naloge na svojem celotnem območji/. Zato je več upravičenih kri tik, da se v določene predele obilne vlago pre tnalo. Ker je potreb in želja vedno več kol pa možnosti, je pri veliki občini toliko več verjetnosti, da pridejo bolj do izraza vplivi posamez nikov. lobijev ali politike, vpliv krajevnega prebivalstva j)a je manj izrazit. Nesporno so pogoji za dejansko uveljavitev lokalne samouprave boljši lam, kjer je občinsko oblastvena struktura bližje problemom, ki neposredno zadevajo pripadajoče prebivalstvo, Občine svoje probleme rešujejo različno, odvisno od potreb. Tudi v posameznih predelih občine so le zelo spet i/it ne Povsem dni gačne so npr. v mestu kot na j>odeželju. Zato prebivalci mesta ne razumejo dovolj potreb fiodeželja in obratno. Proces drobljenja jirejšnjih občin se je začel leta 1991 in seše ni ustavil, Izprejšnjih 62 velikih občin je nasitilo tedaj 147, po letu 1998 pa jih imamo te 192. Nove pobude in predlogi še vedno jjrihajajo. Še nobenega pred loga (niti resne pobude) do sedaj ni bilo, da bi se dve manjši občini želeli združili. Prebivalstvo v njih ugotavlja, da manjše delujejo bolje (l' letu I 99- i prebil 'alci velike občine Domžale niso bili za razdelitev občine, vendar je kljub temu državni zbor to občino razdelil na Domžale, lukovico in Morune. Sedaj v vseh treh ugotavljajo, daje bila odlo čitev dobra). Če bi se sedanja občina Kamnik razdelila, bi bile predlagane občine srednje velike (Kamnik, 49 km-', Tuhinjska dolina 99 km2, Kamniška Bistrica 11. i km.', ). 51 občin v državi j>a bi imelo manj prebivalcev od (najmanjše) občine Kamniška Bistrica. PO Ustavi IČS mora država zagotavljali Ji nančna sredstva za delovanje obi ine. Zakoni o financiranju so in bodo v prihodnje še bolj zagotavljali večjo državno (in medna rodno)pomoč šibkejšim občinam. Enostaven izračun fiokaže, da bi se na območje sedanje občine ob njeni razdeli/vi obračalo več finančnih sredstev. Občini Tuhinjska dolina in Kamniška Bistrica se bi uvrstili v kategorijo šibkejših občin, država bi morala poleg izdatne finančne izravnave več prispevati pri investicijah, regionalnem razvoju in naravnih nesrečah, občina Kamnik pa bila zalo manj obremenjena, uvrstila pa bi se kaj hitro med »bogate občine«. Razvoj mesta, kije bil zadnja leta blokiran, bi ponovno oživel. l'o predlagani razdelili i tako noben predel občine ne izgubi, lemvei všipridobijo. Poleni ko je lansko leto državni zbor odlo ril. da se na osnovi referendumske odločitve prebivalstva ustanovi nova občina Komenda, krajani te občine ugotavljajo, daje bila tO za osamosvojitvijo Slovenije njihova nafto membnejša odločitev. Že letošnje leto je nji hovproračun bistveno vet. ji. kot ga je leto po prej izra< unala kamniška občinska njmava. \ občini se čuti hitrejši Utrip delovanja. Iz navedenih ugotovitev lahko zaključimo, da pobuda za razdelitev sedanje občine Kamnik temelji na gospodarslpo-ekonomski osnovi ter nii tendenci, da sepoveča vpliv od ločanja krajevnega /ircbivalsiva. Krajevne skupnosti so odgovorne za ni tvoj svojega področja in svojega /nebi valstva. Zato so /><> zakonu one tiste, ki pred lagalo nove občine občinskemu sveln. Na />o tezi so torej sveti krajevnih skupnosti, da na sejo krajevnega sveta uvrstijo pobudo na dnevni red. 1'ovsem neodgovorno bi bilo. da ne bi (ponovno) izkoristili dane priložnosti, ki se pohltdi le vsaka slivi leta. Za iniciativno skupino pobudnikov za nove občine TONE ŠTELE PISMA - ODMEVI - MNENJA - PISMA - ODMEVI - MNENJA Kratke domače Pričakoval sem. da ho članek -gorske kolesarke« Podpečanove na račun METODA MOČNIKA mogoče Metod sam komentiral. Ker je to že tretji kritičen in žaljiv članek v dveh letih, je čas. da o delu Močnika rečemo tudi kakšno pozitivno besedo. Pred letom je Metod okrcal Športno unijo Kamnika zaradi svojevrstnega rangiranja športnikov regije, o financiranju itd... Doživel je kritiko v žaljivem in vzvišenem tonu od samega in večnega Olafa. Naslednji napad je izpod peresa mtskdkovalcii svetovnega rekorda v 24-urni kolesarski vožnji. »Slovili« triatlonec Kregar je lansko leto na dan narodnih noš naskakoval nekaj, kar ni zmožen doseči. Do rekorda mu manjka skromnih 400 km. Narodno-zabavna populacija z. županom no čelu je ob prihodu Kregarja na cilj na Glavnem trgu živela v prepričanju, da ima čast opraviti z največjim kolesarjem naše dobe. Cel cirkus je bil oh ostalih sponzorjih podprt tudi s strani ŠU Kamnika. Ko je na to manipulacijo in ostali cirkus Močnik opozoril v KO, je Kregar iz vseli lopov udaril nazaj, češ kaj boš ti nehodigalreba komentiral delo takega mega asa. In pred kratkim prazna poslastica s strani gorske kolesarke s poudarkom na njenih famoznih nogah. V svojem dramatičnem članku mimogrede diskvalificira Močnika kot ncohjcktivnega, dobičkarsko usmerjenega novinarja in nenazadnje kot malega pijančka. rednega brisalcu sunkov po Kamniku, ki, pomislile drago bralstvo, ntitolciijc v družbi sebi enakih o mišičastih nogah globoko prizadete dame. Svoje članke Močnik občasno popestri z anekdoto, domislico, v dobri veri, da s tem ne škoduje ugledu do-ličnega. < > športnih rezultatih Podpečanove ni mogoče veliko napisati, zato je v kratkem stavku dobronamerno hotel opozoriti, da Ančka še živi. Metod je predsednik klubu, organizator smuških in gotskih tekov, kolesarskih MTB dirk in odličen tekmovalec v naštetih panogah. Kot uspešen športni novinar te uveljavlja v Dnevniku. Kamniškem občanu. Ekipi, Kololjubit. Zaradi poštenega pristopa v športu ima težave s posamezniki in organizacijami, ki hočejo mir v svojem nc-dclit. Močnikov! članki so poznavalski, ostri, strokovno zahtevni, posebej zanimivi zaradi svojevrstnega stila pi- sanja. To mu priznavajo ljudje iz športne in novinarske široke, ki razen redkih izjem krepko presegajo pritlikavo špornto sceno v Kamniku. Se posebej športniki v vzdržljivostnih športih, kijih je ravno Močnik v slovenskem prostoru v zadnjih letih animiral, kot si to tudi zaz-služijo. Kritike in žaljivke s sirani gorske kolesarke in mega triatlonca terŠU Kamniku Močniku gotovo ne bodo odvrnile od dobrega, poštenega, kritičnega in zanimivega pisanja. Zagotovo pa bo nehal brisali sanke, saj jih še začel ni. JOŽE URŠIČ Pomagajmo ustaviti konje Tudi v Kamniškem občanu je bila obravnavana gradnja soseske Mali grad (bivši U tok) v Kamniku, ki jo je inšpektorica I RS za okolje in prostor 12. novembra z. odločbo ustavila. V nekaterih medijih je dobil največ prostora kamniški župan Anton Smolnikar, ki hoče speljati zadevo na stranpot in z. metodo »ujemite tatu« napoveduje zoper Zelene Kamnika kazensko ovadbo zaradi obrekovanja in prijavo zaradi kršenja zakona 0 varstvu osebnih podatkov. V športni maniri formule I komentira, kdo bo koga, motive zaskrbljene skupine občanov in Zelenili pa poizkuša spraviti na nivo province in sorodstva. Njegova izvajanja so brezpredmetna, njegovi osebni podatki niso predmet nobene ovadbe ne s strani kamniških občanov ne Zelenih, v medije sili sam. Zeleni Kamnika smo se prvič vključili v dogajanja ob tem projektu maja letos na odmevni javni tribuni, ki jo je organizirala Skupinu občanov civilne družbe Kamnika, potem koje ministrstvo za okolje in prostor marca letos na njihovo pobudo razveljavilo gradbeno dovoljenje ljubljanskemu investitorju Zli. Inženiring z.u gradnjo treh stanovanjskih objektov in poleni, koje temu navkljub župan Smolnikar 9. aprila položil temeljni kamen. V razpravi so občani in strokovnjaki nasprotovali programu, ki bi bil v neposredni bližini konkurenčen ponudbi osrednje mestne arterije, in Sutne, ki je ogrožena že s selitvijo enake ponudbe nit obvoznico, oporekali so gostoti, /iz.iognomiji in predimenz.ioniranosli stanovanjskega programa za potrebe Kamnika in lega prostora, novemu prometnemu »žepu« (kar je bolečina Kamnika tudi sicer), neprehodnosli nabrežja Kamniš- ke Bistrice, posebej pa urbanističnemu hrutalizmu, ko se v ta prostor vnašajo merilo, dimenzija, vzorec zaz.i-dave in investicijsko grobost, poznani le iz. metropol. Posebej so bili na to javno tribuno povabljeni arhitekti g. Grego Košek, predsednik Društvu arhitektov Ljubljane, g. Janez Lajovic, predstavnik Inženirske zbornice Slovenije, in g. Miha ,/az.binšek, predsednik Zelenili Slovenije. Taje opozoril investitorja in župana, tla po razveljavitvi gradbenega dovoljenja vztrajanje na začeti gradnji ni produktivno, ker so v zadevi vsakršne malverzacije prevelike in bodo zato zapleti sredi gradnje zn investitorja usodni. Skupaj Z drugimi arhitekti je opozoril župana, da bodo rezultati hitrejši in boljši, če gre občina takoj v spremembe zazidalnega načrta z. javnim natečajem. Županje odklonil nasvet, zgublja dragoceni čas in se še do danes ni odločil sprožili priprav za spremembo zazidalnega načrta za to območje, temveč seje odločil nadaljevati s »koristno malverzacijo'' - investitorju v prid, okoljski upravi in inšpektorjem v brk, prostoru v jedru Kamnika pa v večno iznukaženost. S tem tudi ni izpolnil naših pričakovanj. Na lokalnih volitvah smo ga podprli verujoč, da ho naš program uspešneje uresničeval od svoje protikandidatke, kar pa si napačno razlaga kol »hianco« podporo za večno. Občutljivi problemi očitno presegajo njegov posluh za kvaliteto prostora in okolju terneposredno udeležbo javnosti v urbanističnih odločitvah, kar je ž.c stoletja garant kvalitete urbanističnih rešitev. Investitor pa kot »da ni vedel za vse zgode in nezgode, ki so se dogajale pred začetkom gradnje«. Investitor je »zlato jajce«, sporno pridobljeno gradbeno do voljenje z iz.ra-z.ito novo komercialno vrednostjo HO milijonov mark. spremenil v »kamnito«. Požvižgal se je na pridobljeno gradbeno dovoljenje in začel graditi drugače, po nekem drugem projektu druge projektantske Hiše in drugega projektoma. In zato ga (neučinkovito sicer, a vendarle) ustavlja vsaj inšpekcija. MARIJA REIIA, univ. dipl. biol., predsednica Zelenih Kamnika Sodstvo v očeh mnogih preprostih ljudi Zadnje čase prek lako imenovane slovenske uradne javnosti prihajajo novice o sodnikih in njihovih napakah pri delitvi pravice. Razodevajo se tudi posamezna imena, ki so v igri loko imenovanega sodnega lobiju, ki predstavlja vejo ohltisti. Že dalj časa razni segmenti tako imenovane Civilne družbe dokazujejo in opozarjajo, kakšen nered in koliko krivic jena tem podorčju. Na žalost so ti dokazi glas vpijočega v puščavi. Daje vse malo lepše, se od časa do časa javi kakšen gospod in potolaži javnost z. lepimi besedami. Tako je nedavno predsednik vrhovnega sodišča izjavil, da so sodišča učinkovitejša in hitrejša, vendar poznavalci teh razmer ugotavljajo, da se v velikih primerih stori postopki le preknjižnjejo oziroma pomlajujejo in navidezno predstavljajo zaključene zadeve. Med drugim je predsednik vrhovnega sodišča g. M. Deisinger izjavil, da sodniki niso nedotakljivi in se jih Inliko tudi kazensko preganja, če so zalo upravičeni razlogi. Kakšni morajo biti ti razlogi pa je velika neznanka, ki sramotno razodeva odnos sodne oblasti do naroda. Dejstva 0 zmoiljivosli ali namerni kršitvi, še manj pa o osebni odgovornosti in temu primerni kazenski odgovornosti praktično tU ni. Krepko pa k temu prispeva tudi zakonodajna oblast, ki s svojimi zakoni še daleč ni dovolj natančna in učinkovita in de litje bolj v smislu zavajanja. Na nedavni tiskovni konferenci Civilne družbe za demokracijo in pravno državo v Ljubljani se je ugotavljalo, in tO ne prvič, da kljub številnim ovadbam, pritožbam in protestom, v katerih se dokazujejo kršitve zakonodaje s struni sod stvu, praktično ni znano, da bi bil na Slovenskem kaznovan en sum sodnik iz. lega naslovu. Lep primer, ki v neki meri ponazarja omenjeno stanje, je tudi nedavno objavljeni članek v Delu »Da-moklov meč nad sodniki!« Kako enostavno vrhovna sotlnišktt skupnost brani kamniško okrajno sotlnico. V deželi, kjer morajo imeli vozniki prižgane luči pri beli sončni svetlobi, je za neupoštevanje z. zako nom opredeljena - kazen. Pa naj nam vsaj Iti svetloba ž.e enkrat razsvetli pamet, da bomo znali bolje ločiti zrnje od plev in slednje, zavreči kot pogosto zavrača današnja oblast zrnje. Kol ugotavljam: neko teri so deležni ostre zakonodajne krutosti, tlrugi po zakone lahko uporabljajo po svoje. FRANC OPRAVŠ Godič H2/h Einstein bi se v Kamniku idealno počutil ali variacije na temo kulturnega doma v Kamniku Dobrih 17 let je že tega, kar se je skupina mladih kamniških Studentov in srednješolcev odločila, da ustanovi svoje kulturno društvo in tako je nastalo Mladinsko kulturno druStvo Pcdcnjmožic. Prepolni misli, idej in očarani od najlepših pesmi, podob in melodij, ki so jih tiščale nekje v prsih, so jih želeli spustiti na piano, med ljudi, zato so napravili korak iz subkulturc k instituciji. A se je kmalu zataknilo: Prostore so še nekako dobili na souporabo znotraj Malcšcvc galerije, vendar je ta prostorček postal hkrati tudi njihov oder, čeprav to v resnici ni bil; včasih so nastopili tudi v dvorani nad kavarno, kar tudi ni ravno dvorana; gostovali so tudi v avli ŠCRM, ki ni niti podobna dvorani; če je bilo lepo vreme, pa so nastopili kar sredi mesta ... Zoprne so mi primerjave, ker nekatere stvari pač niso primerljive, tako kot nista primerljiva Kamnik in Mengeš, vendar imam rada Kamnik, zato bom tvegala tako primerjavo. V Mengšu so, od tega je že kar nekaj časa. Se preden so dobili svojo občino, zgradili kulturni dom, v katerem imajo kino in gledališko dvorano, kjer se odvija tako amaterska kot profesionalna dejavnost - še več, prav v McngSu zadnje čase nastajajo imenitne gledališke predstave priznanih režiserjev in igralcev, zato je težko priti do vstopnic. Pa Mengeš za marsikoga ni mesto, da Kamnik je mesto s častitljivo zgodovino, nihče ne dvomi, a vseeno nima nc kina, nc svojega odra oz. kulturnega doma. Marsikdo bi sc utegnil tu oglasiti in podvomiti v potrebnost hrama kulture, češ najprej si je treba zagotovili obstoj, nato je šele na vrsti kultura. Pa z ostalimi hrami niti ni tako slabo, vsaj glede tistih, ki zagotavljajo izpolnitev potrebe po pijači, smo gotovo med vodilnimi v Sloveniji; malce manj je tistih, kjer je možno zadostiti potrebi po hrani, vendar sc tudi ti najdejo; glede garderobe in trgovin z ostalim blagom tudi ni problematično; le glede stanovanj je nekaj več zagat, vendar /a spodoben denar bi sc tudi na tem področju dalo kaj najti. In Se vedno sc bo našel marsikdo, ki bi zatrdil, da brez kulture čisto dobro shaja, oz. z. njo nima kaj početi. Pri predstavitvi pomena besede kultura sem si pomagala s slovar jem (SSKJ), kjer piše, da je kultura skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja. Pojem kultura sc enakovredno uporablja ob pojmu civilizacija, torej naj bi šlo za največje dosežke (oz. skupek dosežkov) neke civilizacije. Nadalje slovar razlaga, da gre za dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja in ustvarjanja Ali si še vedno upate trditi, da lahko shajamo brez kulture? Še en časovni preskok si bom privoščila, tokrat v 19. stoletje. Takrat je nekdo napisal pesem, v kateri pripoveduje, kako so med zadnjim pogrebom, pri izkopavanju groba, v zemlji naleteli na popolnoma ohranjeno truplo lepega mladeniča, a telo v hipu razpade ob prvem neprevidnem dihu osuplih de, med ljudi. Takrat se je pisalo leto 1845. Dve leti kasneje je dočakal izid svoje edine pesniške zbirke, ki jo je preprosto naslovil Poezije. Pisal sc je France Prešeren, na dan njegove smrti smo uvedli praznik kulture, njegov sošolec je letos postal blagoslovljen, tako da bodo Slovenci verjetno dočakali pravega svetnika Kamnik pa dobrih 150 let kasneje še vedno ni dočakal svojega kulturnega doma. Paradoks je, da je Kamnik kljub temu imel in ima umetnike in ljubiteljsko kulturo. Prva slovenska igralka Marija Vera je bila Kam-ničanka, prvi slovenski portretist Fortunat Bcrgant je od tu, pesnik, ki ga zdaj najdemo v berilih in delovnih zvezkih za srednje šole, v vseh antologijah slovenske poezi- Naši najmlajši si čisto pravi oder lahko ogledajo povsod v okolici, le v Kamniku ne (na fotografiji v Prešernovem gledališču Kranj). pogrebcev - srce pa še vedno bije, še vedno je zdravo in živo. Ni bilo svetnikovo srce, čeprav so sprva pomislili, da ne more bili nihče drug na razočaranje vseh jc šlo samo za pesnika, takega, ki jc pel le o ljubezni. Cc bi šlo za svetnika, bi mu kri /e zdavnaj dala mir. svetost ne brani srcu troh-neti, večne pesmi, zaprte v srcu, mu nc privoščijo počitka. Zato so srce prerezali in ga razprostrli pod nebo, da je padla rosa nanj, da so sonce, luna, zvezde vzele nazaj iz srca pevske sanje, ki so jih zaživa vdihnile vanj. Scle lak rat se jc srce umirilo in skopne-lo ko beli sneg spomladi. Pesnik je pesem zapisal, ko je pripravljal pesniško zbirko, katere izid je bil negotov, zato si jc želel, da bi kot pevcu v pesmi nazadnje le prišle njegove pesmi na plan, pod zvez- je 20. stoletja, je i/ Kamnika podaril svojim bralcem zadnji naliv svetlobe, glasbena šola vzgaja ro- dove novih glasbenikov, iz gledališke dejavnosti na naši gimnaziji in v Pridenmožicu je pred kratkim vstopila v slovenski kulturni prostor amaterska igralka leta, njen brat pa je že odigral glavno vlogo v slovenskem filmu in nastopa kot profesionalni gledališki igralec, jasno, ne na kamniškem odru. A Kamnik je častitljivo mesto, mesto muzej - muzej na prostem, kot so na prostem bolj ali manj vsi, ki sestavljajo pestro kulturno paleto mesta in okolice. Zato verjetno, po mnenju nekaterih, ki odločajo o investicijah v Kamniku, ta ne potrebuje kulturnega doma oz. je s strani teh istih govor o njem zreduciran na čas trajanja predvolilnih govorov. In kaj ima s celotno zgodbo opraviti znameniti nobelovce Albert? Prvič, na nek način sodi v Kamnik bolj kol v katerikoli drug kraj, v kar nas prepriča že bežen pogled na njegov priimek, ki kar malo spominja na nemško poimenovanje našega mesta - Stein. Drugič, če bi živel v Kamniku, bi mu bilo lažje, vsaj kar se tiče truda ki ga jc moral vložiti v dognanje in razvoj svoje relativnostne teorije - saj v času in prostoru, ki sc tičeta kamniškega kulturnega doma ni težko potovati, ker nista nobeni spremenljivki, pa tudi kakšna masa in pospešek ne motita statične slabilnosti častitljivega mesta Vendar bi, navkljub idealnim pogojem za znanstveno ustva.janje, utegnile nastati sitnosti, če bi se Einstein, za katerega je znano, da jc rad igral violino, želel predstaviti Kamničanom. Tega nc bi mogel storiti na odru, temveč le v prezasedeni dvorani Glasbene šole Kamnik. ALENKA JEVŠNIK Za kulturo jezika Kemijska industrija KAMNIK d.d OBJAVLJA JAVNI RAZPIS - ZBIRANJE PONUDB ZA NAJEM PROSTOROV, SKUPNIH VLAGANJ IN PONUDBO STORITEV Predmet najema so nepremičnine, ki v naravi predstavljajo: - Žaga - štirje objekti v skupni izmeri 1200 m' s pripadajočim zemljiščem v skupni izmeri 5500 m2 - Ogljarna - objekt v izmeri 500 m1 - Avtomehanična delavnica v izmeri 270 m2 s pripadajočo opremo - Vrtnarija - cvetličnjak v izmeri 85 m2, - skladiščni prostor v izmeri 82 m2, - pripadajoče zemljišče v skupni izmeri 10.400 m2 - Restavracija s kuhinjo v skupni izmeri 100 m2 - Pisarne v skupni izmeri 700 m2 Predmet ponudbe storitev so: - skladiščenje polizdelkov in izdelkov v zaprtem prostoru skupne površine 1000 m2 - skladiščenje naftnih derivatov s črpalko in cisterno 30 m2 - carinsko skladiščenje izdelkov - izdelovanje kovinskih polizdelkov in izdelkov - brizganje izdelkov iz plastike Pisne ponudbe pošljite v zaprtih ovojnicah najkasneje do 10. decembra 1999 na naslov KIK Kemijska industrija Kamnik, Fužine 9, s pripisom »ZA KIK«. Z vsemi kandidati se bomo o možnostih sodelovanja dogovarjali individualno. Za informacije in ogled prostorov in zemljišč se lahko obrnete na g. Marjana Kladnika, tel.: 83-91-011. Miklavž, miklavzevanje, Miklavžev večer »Kako sc piše Miklavž - z veliko ali z malo, kaj pa Miklavžev sejem, Miklavžev večer, miklavzevanje, miklavževka, miklavže-vina?« Tako vprašanje mije postavil oblikovalec vabil za eno od miklavževanj. Miklavž se piše z veliko začetnico. V krščanskem okolju, kamor sodi, se imenu te osebe, ki na večer pred 6. decembrom obdaruje otroke, pridaju še sveti. Prireditev v čast le osebe, navadno združena z obiskom Miklavža in obdarovanjem, se imenuje miklavzevanje, kar se piše z malo. Darilo, ki ga prinese Miklavž, jc mik-lavževina, pisano prav tako z malo. V zvezi s praznovanjem Miklavževega dne so ludi: Miklavžev sejem, Miklavžev sprevod, Miklavžev večer, Miklavžev ples - Miklavžev se kot izimenski pridevnik na -ev piše z veliko. K ustaljenim Miklavževim darilom sodijo suhi krhlji, orehi in rožiči, porednim pa je namenjena miklavževka, v okrasni papir zavita palica. Beseda miklavž pa se piše tudi z malo, in sicer takrat, ko poimenuje figurice iz lecta, čokolade ali kruha. Ponazorimo to z zgledom: kupil je dva parklja iz lecta in miklavža iz čokolade. V Miklavževem spremstvu nastopajo angeli, ki predstavljajo dobre duhove, in parki ji (lahko se sklanja tudi parkeljni), ti predstavljajo hudobne duhove - hudiče. Kot vrstna imena bitij se pišejo z malo. Z malo začetnico se piše tudi samostalniško poimenovanje Miklavževega praznika miklavževo. Tako kot silvestrovo, martinovo. Miklavževe šege so se menda razvile še iz poganskih običajev. Razvejana besedna družina kaže na starost Miklavževega praznika. Božiček in dedek Mraz sta mlajša. Ob njiju ne moremo postaviti nobene besede. Božiček se piše z veliko, dedek, poimenovan po mrazu, pa na dva načina: dedek Mraz ali Dedek Mraz. V mojem spominu so miklavževanja doma, pri stari mami na Pe-rovem in pred oblastjo prikrite, pravljično lepe Miklavževe prireditve pri Golobovih na Šutni. Ali so sodobni otroci še sposobni takega doživljanja? Še. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK, d.d. Cankarjeva 11, Kamnik išče VOZNIKA - TRAKTORISTA, STROJNIKA TGM Pogoji: - končana IV. stopnja strokovne izobrazbe -smer voznik - B, C, F KATEGORIJE - strojnik TGM Lepo jebitiThinc- III (malo za šalo, malo zares, v glavnem pa zares) Voda! Vir življenja. Vse in nič je v teh besedah. Vse, ker je voda res zibelka življenja in nič, ker tisli, ki o njej ne vedo več kot to, da teče, da jo uporabljamo za pitje, kopanje, plavanje, plovbo, itd., o njej tudi ne razmišljajo kot o viru življenja, pačjia sa mo kot nujni fjotrebi No in že smo jni problemu, ki vsaj mene in seveda še koga moč no skrbi. Voda kot potreba za normalno vsakodnetmo življenje. Voda, ki priteče iz pip, kojih odpremo, Voda, ki jo natočimo v ko zarec in z užitkom spijemo in si nato zaželimo redpise, moralo zajetje in črpališče ograditi z varnostnimi - varovalnimi ograjami Zaradi večnih problemov z denarjem to še danes ni izvedeno. Verjetno se na to obveznost KPKše nekaj časa ne bi sjjomnil, če ne bi nekega lepega julijskega dne ob prihodu iz službe našel na mizi obvestilo. Komunalno podjetje Kamnik je z njim vaščane naše vasi obvestilo, daje voda onesnažena in zaradi tega nejmmerna za uživanje. Seveda so nas obvestili, da je prekuhana pri (>(> stojn-njah primerna za uporabo. Prenehali smo s pitjem naše vode in pričeti kupovali vode v plastenkah. Povem vam, da tudi umivanje z onesnaženo vodo človeku ne daje dobrega občutka. Ugibanja o tem, kaj je vzrok onesnaženosti, so se vrslila vsakodnevno. Komunalno podjetje je sklicalo sestanek u[>orabnikov in na njem vse obvestilo o lem, da je voda onesnažena, da so narejene analize in seveda, da bodo naredili vse, da se slanje }>ojjra-vi. Točnih vzrokov onesnaženosti rum še do danes ni nihče sporočil. Še danes nismo dobili uradnega obvestila, da vodo lahko jiijemo bez prekuhavanja.Nihče ni kmetom, ki s to vodo najja jajo živino, povedal, ali je to za živino škodljivo. Sjnašujem se, ali je mleko krav, kifrijejo to vodo, zdravo, ali lahko uživanje njihovega mesa škodi. Kar/m KPK najbolj zamerim in verjetno še kdo, je to, da ves ta čas niso v vas jmj>eljali niti litra čiste, zdra ve pitne vode. kar bi seveda morali. V tem času smo vaščani za nakup vode potrošili kar nekaj denarja, ves ta čas f)a smo tudi plačevali vodarino KPK No. saj smo vendar j'htrii i in znani po tem, da svoje dolžnosti vedno izjndnimo. Drugače f>a je s /travi-cami, le dosegamo počasi in z veliko muko. Voda v našo vas še vedno fmleka. Trenutno močno klorirana. Želimo si normalne vode. želimo si. da bi nas nekdo obvestil o trenutnem stanju, nam vsaj približno povedal, kaj je narejenega za izboljšanje in mogoče tudi ftovfirašal, ali imamo kakšno idejo, ki bi lahko koristila. liojim pa se, da si nekateri odgovorni za to slanje zatiskajo oči oziroma izgubijo vid takoj, ko vstopijo v 'Tuhinjsko dolino. Končal bom, saj mi je pogled skozi okno zalaval na razsvet Ijeno Ljubljano in[rriklical v sjtomin besede enega kamniških veljakov I upam, da se jih bo sjjomnil). kije na svečanosti ob pogos titvi predsednikov KS izjavil: »ja. kaj pa si mislijo ti Thinci, sedaj bi imeli javno razsvetljavo že na vsaki hiši. t Takrat mije v grlu ostal velik cmok, rdečica mije udarila v glavo, pa sem se umiril in hotel jjozabili. A kako naj pozabim, ko se večkrat spomnim temne ceste do naših vasi. Včasih je tako temno, da f/ride tudi do trkov med pešci. To je seveda komično, j>a tudi boleče Kljub vsemu f?a vedite, da je lepo biti IJiinc, saj ne samo, da živimo v lepi dolini, ta dolina nam daje tudi navdih za mnoga razmišljanja. V naslednjem javljanju pa nekaj razmišljanj okrog javne raz svelljave, ki nam bo nekoč razsvetljevala dolge zimske noči. Vaš Pšajnovčan, v. IGOR KANIŽARJ Raziščimo bajtarstvo na Veliki planini Sem študentka etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Mojc korenine segajo v kamniški konec, kamor tudi rada zahajam. Želim podrobneje raziskati bajtarstvo na Veliki planini. Zakaj prav bajtarstvo na Veliki planini'' Ker je zanimiv in enkraten družben pojav, ki sc je razvil v določenih pogojih in se skupaj z njimi tudi spreminja. Planina je nudila primeren dostop in I svojimi hribčki ugodno smuko, pastirske bajte pa so samevale v zimski zgodbi in bile kot nalašč primerne za zatočišče. Tako je bila leta 1930 za čez zimo najeta prva bajta na Planini... In od takrat pa do danes se je v pestri zgodovini bajlarstva marsikaj zgodilo. Zanima me bajtarstvo z vso kulturo, ki jo je in jo goji še danes. Torej delo in družabno življenje bajtarjev z bajtarskim koledarjem aktivnosti, razne zgodbe bajtarjev, higiena obleka, prehrana, pot bajtarja na Planino... Zanima pa me tudi Planina na splošno in pa bajte ter odnos bajtarja do vseh dejavnosti na Planini, še posebej pogledi kmetov-gospodar-jev bajt na svoje »turiste«. Zato vabim vse, ki imate oz. veste karkoli v zvezi z bajtar-stvom, da sodelujete pri raziskavi. Vsak preblisk, zgodbica je pomembna.. V letu 2000 bo bajtarstvo slavilo svojo 70-letnico in ob tej priložnosti bi rada zaokrožila raziskavo v obliki knjige, saj si naša edinstvena Planina bajtarji, Kamnik in Slovenija to vsekakor zaslužimo. Prispevke, gradivo, slike, mnenja, o bajtarstvu na Veliki planini mi, prosim, posredujte na vp<>gled, opremljene z vašim priimkom, imenom in naslovom, kot pač zahteva strokovna raziskava. Moj naslov je Teja Hlačer, Kidričeva 103, 1236 Trzin, telefon 061/714-872. Alpini zem Prezelj na vrhu Gjačung Kanga Nadaljevanje s 1. strani »Tako visoka gora, kot je Gjačung Kang, je zaslutila obisk s severa. Težka je, lepa, visoka in jo je bilo za preplezati. Dosedaj jo še nihče ni preplezal z tibetanske strani, pa jo vsi vidijo, ko se vozijo po Tibetu, pod Everest. Problem je, ker ji do višine 8000 metrov manjka le 48 metrov, saj hi se z temi metri vsi alpinisti trumama želeli povzpeli na vrh. Tudi ta v/i >venski vzpon je v vrhu himalajskega dogajanja v tem letu,' vzpon šesterice na vrh ocenjuje Tone Škarja načelnik komisije za odpravo v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije. »Z Andrejem Štremfljem sva imela ta vrh dolgo v mislih. Letos je končno prišel na vrsto. Gjačung Kang je vrh mogočnih sosedov Eve-resta in Cho Oya (8201). okornega imena, nerodne višine (7952 m), a je atraktiven, čeprav mu slavna imena niso pritikala pompoznih presežni-kov,« po vrnitvi v domovino pripoveduje Marko, ki sta ga doma brez kakršnihkoli informacij čakala žena Katja in sin Tim.« »Že tretji dan po prihodu v bazo nam je utihnil satelitski telefon. Za redke informacije iz gora so bili prikrajšani predvsem domači. Imeli pa smo mnogo več težav tudi z urejanjem formalnosti na poti. Naš telefon se je neprestano oglašal »You ha ve zcro«, kar je tako zaznamovalo odpravo, da smo v spomin na te težave enega od preplezanih vrhov na aklimatizaciji, ki doslej še ni bil dosežen, niti imenovan, krstili za »Zero pcak«. Težave, dobra volja, in vrh »To je bila ena boljših odprav odkar 12 let hodim v Himalajo. Bili smo odlična druščina vseh karakterjev. Vse težave smo prebrodili z veli- Andrej Štremfelj (vodja odprave) in Marko Prezelj na tiskovni konferenci ob vrnitvi z izredno uspešne odprave na Gjačung Kang. t/ KMETIJSKA TRGOVINA KUDROVEC, d.O.O. Kranjska cesta, ob spodnji železniški postaji Kamnik, teb 813-938 VSE ZA VRT iN KMETIJO Vam poleg rednega prodajnega programa KRMIL in ZIT nudi še: - kolofonijo (celo ali strto), salamurin - naravna čreva za klobase, naravne goveje danke, naravne mehurje, umetna čreva za salame, več vrsi elastičnih mrež za meso - tehtnice, mesarske kljuke, mesarice, žage za kosti, vrvice za salame, spile Na zalogi različne LOPATE ZA SNEG, SOL ZA POSIPANJE, HRANA ZA MALE ŽIVALI IN PTICE... BELA in ČRNA FOLUA 2, 4, 6, 8 m... Ugodno: INOX SODI različnih velikosti Zaščitne delovne obleke, škornji - podloženi in nepodloženi POSCBNO UGODNO - SLADKOR, 10 kg 1.500 SIT, 50 kg 6.685 SIT Pričakujemo vas vsak dan od 8. de 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.^, ko dobre volje in pozitivne energije. Na Gjačung Kangu se je prvič zgodilo, da mi pri vzponu na tako visoko goro ni bilo treba šteti korakov. Počival sem le ob neprijetnem občutku v pljučih. Na vrhu sem brez običajnih skrhi o sestopu resnično užival v lepih razgledih na himalajsko pogorje, kjer sem večino vrhov prepoznal. Ko sem sestopil, nisem bil zdelan in še vsaj dva dni bi lahko brez težav plezal. Je pa res, da so seraki, mraz in nevarnosti spremljali tudi našo odpravo. In višina je že kar spoštovanja vredna. Če si enkrat utrujen, se na taki višini težko spočiješ. Vse, predvsem življenjsko pomembne funkcije, ki so v normalnem življenju obrobna opravila, postanejo zelo težka dejanja, s katerimi se je potrebno skrbno ukvarjati. To velja tako pri postavljaju šotora in urejanju prostora za spanje, kot za kuhanje življenjsko pomembne pijače in dihanje. Da stopiš led in segreješ liter tekočine, potrebuješ eno uro. Vse zahteva svoj čas. Napake na gori se seštevajo. 'Tako je pri plezanju v alpskem stilu, koje vsaj lotilo kot plezanje pomembna logistika vzpona in psihična pripravljenost. Od vsega tega je odvisna tudi poraba lastne energije. Plezanje je navsezadnje rutina,« drobec iz življenja alpinista opisuje in pojasnuje »intendant« odprave, ki je v skrbi za opremo in hrano imel največ težav z gorivom. »Čeprav smo imeli s seboj več kot MM) litrov goriva je bil naš najeti kuhar sila priden v gretju kuhinje. Po treh tednih je količina goriva padla na 50 litrov. Potem je bil sila varčen, saj je naslednjih 10 dni do konca bivanja pod goro dobro kuhal le s 50 litri goriva. Pravi čarovnik, le da smo ukinili umivanje ...A vse težave smo z. dobro voljo rešili.« V navezi z Andrejem Štremfljem Marko Prezelj večino največjih dejanj v alpinizmu uresničuje v navezi z Andrejem Štremfljem, ki Vabimo vas na brezplačni zimski preventivni pregled vašega vozila Seat. Vaš pooblaščeni trgovec AVTO CERAR, d.o.o., ob kamniški obvoznici, tel. trgovina: (061) 814-990, servis: (061) 735-400 so ga v tujini poimenovali tudi »maestro alpskega stila«, saj je eden najuspešnejših Himalajcev. Z Ncjccm Zaplotnikom jc splezal zahodni greben Everesta leta 79. Od preplezanih šestih osemti-sočakov ima štiri po novih smereh, od tega tri v alpskem stilu in Fverest dvakrat -enkrat z ženo Marijo. Za vzpon na osemtisočak Kangchendzengo leta 1991 (kratko Kanč) tretji osemtisočak na svetu, sta kot prva Slovenca dobila eno večjih alpinističnih priznanj zlati cepin. »Plezanje z Štremfljem je res pravi gorniški užitek.« Kombinacija izkušenj in mladostne zagnanosti je prerasla v odlično navezo, kjer tudi Andrej mene vpraša za mnenje. Poleg tega je Andrej pravi vodja, ki izkušnje prenaša tudi na druge. Na Kanč je bila ena najbolj uspešnih odprav po plezalnih vzponih, ki sem se jim udeležil, vendar leži na uspehu temna senca, ker smo se domov vrnili brez. dveh članov odprave - Frantarjeve in Rozmana. Tudi meni se zdi odprava neuspešna po človeški plati.« Naslednje leto sta alpinista izpod Grintavccv prva splezala na Men-lungtsc, kjer jc dvakrat obrnil tudi slavni Britanec Chris Bonington, kar je še posebno v tujini vzbudilo mnogo publicitete. Pred dvema letoma so Prczlja povabili tudi v žirijo, ki podeljuje priznanje zlati cepin. »V Himalaji smo Slovenci fenomen, ki ga tudi sami nc znamo razložiti. Potrjevanje v alpinizmu kraje, nove gore. Ne pogrešam velike medijske pozornosti, to dobo sem nekako prerasel, čeprav vsaka vzpodbuda dobro dene. Sedaj bom štirinajst dni doma, pa me bodo začeli že srbeli prsti. V alpinizmu lahko zmagaš, kadar hočeš, saj ko dosežeš svoje hotenje-cilj si že zmago- Od leve stojijo: Janko Meglic, Tomaž Jakofčič, Matic Jošt, Marko Prezelj, Peter Mežnar; čepijo: Marko Čar, Andrej Štremfelj, Žare Guzej (zdravnik), Blaž Navršnik. jc morda tudi odraz naše majhnosti. V Alpah pa bolj slabo, čeprav so Alpe rojstni kraj alpinizma. V francoski Chamonix hodijo plezat vsi Američani, Britanci, Poljaki, vsi. Le mi redkokdaj, kot da jc tam za nas vse »že videno« (Deja vu). Alpinizem je tudi radovednost »Zame je alpinizem tudi radovednost, ki me neprestano vleče v nove Šolski Center •>✓ s C R M Rudolf Maister BIVŠE IN SEDANJE DIJAKE, PROFESORJE IN DRUGE SODELAVCE ŠOLE VABIMO NA SLAVNOSTNO AKADEMIJO OB 50-LETNICI KAMNIŠKE GIMNAZIJE, KI BO V PETEK, 10.12.1999, OB 20. URI V AVLI ŠOLSKEGA CENTRA RUDOLFA MAISTRA. valeč. Zame je najlepša zmaga, če se imam na turi 'fajn',...« pripoveduje o filozofski plati svojega udejstvovanja, ki ga vedno bolj dopolnjuje z fotografijo. Srbenje prstov na sprožilcu fotoaparata je neizmero tešil tudi na odpravi, saj jc posnel blizu 100 filmov Na hitro Izbrane diapozitive smo že videli na diaprojekciji v knjižnici v torek, 23. novembra »Obdobja v alpinizmu je zelo težko primerjali in ne moremo reči, da je stvar lažje splezljiva zaradi opreme, stvar je enostavno drugačna.« Tako o preteklosti. In prihodnost? »Naš alpinizem je na nekakšnem prehodu. Zanimanje javnosti za alpinizem je veliko, mladi alpinisti pa se v tem nekako ne znajdejo, saj ne morejo že na začetku izbrali svoje poti Po pripovedovanju predsednika francoske alpinistične zveze so se tudi sami po pojavu velike medijske pozornosti znašli v zagati, saj velikega napredka ni bilo več. Vnovič so na star način podprli mlade. Pri mladih se tudi pozna »instanl« način razmišljanja, na hitro pa v alpinizmu ne gre, saj so potrebne izkušnje. O kakovosti vzponov največ pove čas in zgodovina. « MKTOD MOČNIK Kamniški OBČAN ZANIMIVOSTI 2. decembra 1999 9 Solidarci zavzeto nadaljujejo tradicijo Nadaljevanje s 1. strani Glasbeni večer, ki ga je povezovala Danica Simšič, so nadaljevali pevci Moškega pevskega zbora Solidarnost, kije vselej bil in je še vedno gonilna sila društva. Kljub nihanjem v organizaciji in zasedbi je moški zbor ostal čvrst kolektiv. Redno se pevci udeležujejo pevskega tabora v Šentvidu pri Stični, letos že šestindvajsetič, vrsto let sodelujejo na delavskem srečanju ob I. maju v Kamniški Bistrici, $e petindvajset let sodelujejo s slovenskim pevskim zborom »Vinko Poljanec« iz. Škocjana pri Železni Kapli, nastopajo na pevskih revijah koncertih in najrazličnejših priložnostnih prireditvah, pogrebnih slovesnostih in drugod. Pod vodstvom Franca Vidmarja, prvega zborovodje po vojni prof. Viktorju Mi helčiča, Srdjana Rihareviča, Staneta Hubeto, proj. Ivi te Ropaš in sedanjega zborovodje Sehastijana Vrhovnika je zbor dosegel vrsto lepih uspehov. Z jubilejnim koncertom so Soti- nejše in najlepše glasbilo prav človeški glas. Knjiga kot najplemenitej-ša dobrina kulture slehernega naroda in pelje sla pred osemdesetimi leti oblikovala društvo Solidarnost. Ob moškem pevskem zboru je pričela tega leta delovati tudi Delavska knjižnica. Kljub temu, da takratni časi niso bili naklonjeni kulturi in izobraževanju delavcev, je društvu uspelo previhariti vse takratne viharje - nekajkrat jim je bilo prepovedano delovanje, svojih društvenih prostorov niso imeli. Delavska zavest in zaveza imenu, ki ga še vedno nosijo, je krepila društvene vrste. Petju in knjigi so se pridružile druge sekcije. Vojna vihra je razredčila število članov društva, uničen je bil arhiv in z njim društvena prapora. Ostalo je le nekaj fotografij in pričevanj kot izročilo vsem, ki nadaljujejo delo. V okviru društva so nekdaj delovali ludi šahisti in gradbeniki. Ti dve sekciji in knjižnica so se osamosvojili, druge dejavnosti z iz- Ženski pevski zbor DKD Solidarnost, prvi in edini v Kamniku, bo prihodnje leto prazno val petindvajset let delovanja. Ze nekaj let prepevajo pod vodstvom Roka Rakarja. darci zaključili celoletno praznovanje osemdesetletnice društva. Taka leta so častitljiva že za posameznika, kaj šele za društvo. Toliko različnih hotenj, razmišljanj, potez, želja in ciljev je potrebno uskladiti. Predsedniki društva Franc Kosič. Jakob Zahrezovnik, Marica Brejc, prof. Zvone Verstovšek, Franc Spruk, Andrej Ropaš, Janez Maleš in člani društva so uspešno pripeljali barko Solidarnosti do letošnjega jubileja. Proslavljati so pričeli že marca, v prostorih društvu nad kavarno Veronika \ koncertom ZO violino in nastopom Moškega pevskega zbora. Nadaljevali so s samostojnima kon certoma moškega in ženskega pevskega zbora, z. nastopom obeh zborov na tradicionalnem prvomajskem srečanju v Kamniški Bistrici, se udeležili Tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Kot vrhunec praznovanj pa so prvo junijsko so hoto organizirali Srečanje pevskih prijateljev, ki se ga je udeležilo kar 250pevk in pevcev izdesetih zborov. Janez Maleš, zdajšnji predsednik DKD Solidarnost, je na jubilejnem koncertu povedal, da je Delavsko kulturno društvo Solidarnost začelo svojo pot januarja 1919. Sedanji zborovodja Seba.stijan Vrhovnik poudarja, da je najstarejše, najprist- jemo pevske, pa so prenehale delovati. Tako danes v društvu delujeta le še ženski in moški pevski zbor, ki jc skozi vso zgodovino vlekel voz društva. Ženski pevski zbor, ki bo prihodnje leto praznoval 25-letnico delovanja je edini ženski zbor pod kamniškimi planinami. .lune: Maleš se je v imenu društva Solidarnost- zahvalil vsem pevkam in pevcem, šahistom, igralcem, vsem lis tim, ki so kakorkoli prispevali, da društvo še obstaja. Obljubil jc, da bo do delovali še naprej. Adivalil se jc zvestim poslušalcem, ki jih bodrimo, podpiramo in dajemo moč, da vztrajajo, prav tako donatorjem, ki so omogočili letošnje slavje. Predsednik DKD Solidarnost Janez Maleš jc podelil priznanja DKD Solidarnost: dolgoletnemu zborovodji Solidarnosti in skladatelju prof. Viktorju Mihelčiču, zborovodji Stanetu llaheln. Ivici Ropaš, ki je moški pevski zbor vodila štirinajst let, zborovodkinjama Karli Vrh in Olgi Štele. Janez Prezelj je prejel priznanje za enainpeldcscio leto prepevanja pri Solidarnosti, Draga Spruk za vso voljo in vztrajnost pri ustanovitvi ženskega pevskega zbora - prvega in edinega v Kamniku. Peter Prezelj, ki bo prav kmalu praznoval pevskega Abraha- IZDELOVANJE TEKSTILNIH OBLOG OBROBLJANJE PREPROG Markovo 4/c, Kamnik Tel./faks: 061 83 92 175 GSM: 041 525 626 Srtčnoi uspešno v Utu 20001 ma, deloval pa je tudi v godbi. Jožica Hribar, ki prepeva v ženskem pevskem zboru, je prejela priznanje za organizacijsko delovanje in skrb za finančno poslovanje v društvu, Zinka Skoporc za dolgoletno zvestobo ženskemu zboru in prevzete organizacijske naloge. Priznanje so prejeli tudi Tonček Štele, ki prepeva že vrsto let, poleg lega pa mu ne zmanjka nalog, kol so obveščanje pevcev za pogrebne svečanosti in drugi opravki, Miha Kap, član in nekdanji predsednik slovenskega pevskega zbora » Vinko Poljanec« iz Škocjana pri Železni Kapli, enota SKB banke v Kamniku kot pokroviteljica letošnjega jubilejnega leta. Občina Kamnik in občinski svet za pomoč ob jubileju in v prihodnje. Tone Ftičar, do nedavnega funkcionar pri ZKO Kamnik za posluh potrebam društva tudi v nejubilejnih letih, še vedno pa rad priskoči na pomoč pri organizaciji in vodenju društvenih programov. Cvetličarstvo lup. ki že vrsto let skrbi za cvetlično ubranost koncertov. Priznanje so namenili tudi Andreju Smoleju - njegovo družino so Solidarke in Solidarci spoznali mi 1 oborit pevskih zborov v Šentvidu pri Stični in vsako leto jih gostoljubno sprejme na svojem domu na Dolenjskem, kjer mu pevke in pevci priredijo še en tabor za njegovo družino in sosesko. Priznanje Solidarnosti je prejel Leopold Pečjak, ki je pred nekaj leti prenehal prepevati, poslal pa je listič z. vsebino: »Ne morem več prepevati, bom pa še vedno skrbel za prostore Solidarnosti. Vse za Solidarnost,« je napisal. Polde, kot ga vsi poznajo, je še vedno gospodar društva in ima ravno toliko let kot Solidarnost. Ravno v ledini pred jubilejnim koncertom je praznoval osemdeseti rojstni dan, za kar je ta večer prejel še posebne čestitke. Da gredo priznanja v prave roke dokazuje tudi štirideset let aktivnega članstva Janeza Maleša, ki je vsa ta leta dejaven v vodstvu društva in dolgoletni predsednik Moškega pevskega zbora Solidarnost. Ima največ zaslug pri pridobitvi društvenih prostorov in sredstev sponzorjev, je glavni organizator večjih in manjših prireditev, med njimi tudi Srečanja pevskih prijateljev. Zbral je gradivo in ga uredil v brošuro, kije izšla ob HO-lelnici DKD Solidarnost. V imenu Solidarnosti se mu je za požrtvovalnost zahvalil predsednik Moškega pevskega zbora Martin Gorenc in mu izročil priznanje in spominsko darilo. Župan Tone Smolnikarje ob jubileju čestital Solidarkam in Solidarcem, ki so vzdržali desetletja, da lahko pojejo naprej tudi v novo tisočletje. Izrazil je zahvalo v imenu vseh Kamničanov in zaželel, da Solidarci pojejo še naprej, saj jim jc Polde svetel zgled. »Solidarci ste v vrsti številnih zborov, ki krepite našo narodno zavest, slovensko pesem prepevale doma in jo ponesete tudi v tujino. Ije tako naprej«, je zaključil župan Smolnikar. Tone Ftičar se je v imenu Sklada Republike Shvenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti zahvalil pevkam, pevcem in dirigentoma Roku in Sebastija-ni4 za lepo glasbeno doživetje, kamenčka v mozaiku, ki so ga sestavljali že njihovi predhodniki. Pomembni so rezultati dela, zadovoljstvo, ki ga imajo ob prepevanju, druženju, radost, veselje in prijetno občutje tistih, ki jim radi prisluhnemo. Božo Matičič, predsednik Zveze kulturnih organizacij Kamnik se je iskre-m> zahvalil Solidarnosti tudi v imenu Mestne godbe Kamnik, ki jo je v najbolj kritičnih letih Solidarnost sprejela v svoje vrste, in v imenu Društva upokojencev, kjer Solidarnost večkrat zapoje. Željam za nadaljnje uspešno prepevanje obeh zborov doma in v tujini Liraša Francija Poljanska se je pridružil Marjan Ribič, dirigent Ure ki je najstarejše pevsko društvo v Kamniku in tudi v Sloveniji in povedal: »Kolikor mije znano so nekoč zbori med seboj tekmovali. Toda ne s tistim duhom, ki povzdiguje, ampak s »fovšijo«. Vesel sem, da smo doživeli čase, ko pri nastopili eden ob drugem uživamo.« Čestitkam so se pridružili še predstavniki Tunjiškega okteta, Komornega zbora Šutna in Moškega pevskega zbora Komenda. Toliko čestitk in dobrih želja društvo ni deležno zlepa. No, po tolikih letih dela in vztrajnosti si to gotovo zaslužijo. Vse čestitke pa so Solidarnosti velika zaveza, da bodo vsaj tako dobro, če ruše bolje, delovali tudi v prihodnje. Jubilejni koncert je zaključil nastop združenih pevskih zborov s štirimi pes mirni. Pevke in pevce Stdidarnosti sla izmenično vodila sposobna mlada dirigenta Sebastijan Vrhovnik in Rok Rakar Večer lepega petja so zaključili z Mihel čičevo Domovina naša je svobodna. Občudovanje in zahvale zaslužijo pevke in pevci, ki žrtvujejo svoj prosti čas za vaje in nastope, za druženje in nuđenje kulturnih užitkov ljubiteljem zborovskega petja. VERA MF.JAČ Na Zakal in Veliko Lasno Upokojenski pohodi so v zaključni fazi. 20. oktobra smo prehodili pot iz Kamnika na Mili vrh in dalje do Tunjiške Mlake nato v Laniše, do Zakala in vse do Županjih Njiv. Od tu dalje do Vegrada in zatem po Koželjevi za prigrizek in za spogledovanje s Kamniškim sedlom in bližnjimi vrhovi. narave, krajev in vsega drugega smo bili kar očarani. Starejši »mladinci«, kot nas ne- Na Zalarjevi domačiji v Veliki l/iš-ni v gospodarskem poslopju s koruzo. poti ob Bistrici nazaj v Kamnik. V dobrih 4 urah smo si ogledali la enkraten predel naše občine, in se veselili pogledov na bližnje vrhove - Kamniški vrh. Planjavo in Krvavec. Enako zanimivega pohoda smo se udeležili II. novembra. Iz Potoka smo krenili - 23 nas je bilo, proti Veliki Lasni. Ustavili smo se pri Zalarju - na Vidmar-jevi domačiji. Okrepčilo se jc kar prileglo. Občudovali smo rumeno koruzo, obešeno v gospodarskem poslopju. Nekateri so si ogledali lepo urejen hlev. Kmalu smo pot nadaljevali proti Vranji Peči in Palovčam. Za kratek čas smo se zadržali v zanimivi Brnotovi hiši, s čudovito notranjostjo, medtem ko je bila Budnarjeva hiša zaradi delovnika zaprta. Prijaznosti gospe Brnotove smo bili zelo veseli Pri Lovski koči v Palovčah zopet postanek za krajši počitek. ONEVNOSV6* ptz*.bU,eK Ta pohod jc bil zadnji v organizaciji DU Kamnik za to leto. Nekateri med nami so se ga udeležili prvič in ni jim bilo žal. Z lepoto kateri kličejo, pa ne bomo prenehali s turami. V programu Planinskega društva Kamnik je še kar nekaj pohodov, ki se jim bomo pridružili. SIANKSIMSV MESNICA KLEMEN v poslovno trgovskem centru na Duplici, Ljubljanska 21 c tel.: 810-380 nudimo dnevno sveže in pečeno meso slovenskega porekla, domače pečenice, krvavice, delikatesne izdelke, prehraihbne artikle... UGODNA CENA SVINJSKIH POLOVIC TA OZIMNICO - 492 SIT/kg! Sprejemamo že naroČila za pečene dobrote v prazničnih dneh. Obiščite nas med 8. in 19. uro, ob sobotah med 7. in 13. uro Q?sem želimo lepe preživete be&icne-neveletne praznike' tHRKEUi Ljubljanska 21 k, V 814-013 VEČERNA PRODAJA SVEŽEGA KRUHA vsak dan, od 18. do 21. ar«, nedelja zaprto. K2 KAMNIK-DUPLICA Stanovanjsko-poslovni objekt Vselitev septembra 2000. Za vse kupce, ki pristopijo k sistemu sofinanciranja, stimulativni popusti do 11%. Možnost staro za novo Kl KAMNIK-BAKOVNIK V takoj vseljivem objektu so na voljo še enosobno in dvosobno stanovanje z atrijem ter dvosobno stanovanje v drugem nadstropju. Novoletni popust 5% do 31. 12. 99 VA . AL dao. Cesta v Mestni log 55, Ljubljana tel.: 061/334 318, GSM 041/610 394 internet: www.va-al.si Sprejemamo rezervacije za ekskluzivne apartmaje na Bledu in Blejskem Vintgarju. VRTNARSTVO GAŠPERLIN Most« 99 pri tomendi, tei. 341-471 BOŽIČNE ZVEZDE RAZLIČNIH BARV VeC3E 800 SIT, MAN3Še550SlT. Odprlo od X. rio I ?. ure. oh M'lioiah od K dni' m. 10 2. decembra 1999 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Ko premišljujemo, kaj ponuditi otrokom, pa tudi odraslim T Naj bo dobro in zdravo! Ob skoku v novo tisočletje bomo še posebej iz srca želeli vsem, da bi bili zdravi. Tega si prav gotovo vsi najbolj želimo, saj brez zdravja - ni SREČE! Toda - zdravje in s tem tudi sreča, ne prideta kar sama od sebe, ampak se moramo kar močno potruditi in kaj narediti. Smo pripravljeni kaj spremeniti - za lastno zdravje, zdravje naših partnerjev, otrok, vnukov? Odločimo se in pričnimo! Sedaj! Toda kako in kaj - boste vprašali. Prav pri tem vam želim pomagati. Ker je zdravje v prvi vrsti odvisno od pravilne prehrane, se bodo nasveti vrteli okrog nje. Najprej si moramo zadati tale cilj: »Vse, kar bomo odslej kupovali, naj bo čim bolj naravno, nepredelano!« Ko bomo načrtovali doma. hodili po trgovinah, mimo stojnic, po trgu, se bomo ob vsaki stvari vprašali: »Je to naravno? Je zdravo? Je dobro, da to jem jaz, da ponudim drugim?« Pričnimo pri bonbonih! So zdravi? Nikakor! To so strupene bombice za nas, za vse ljudi, se zlasti pa za otroke. So iz čistega belega sladkorja. Ta sladkor je oropan vseh vitaminov, encimov in mineralov, katere sta vsebovala sladkorna pesa ali sladkorni trs. Pri presnovi v organizmu pa so potrebni prav vsi elementi. Ker jih čisti, goli sladkor nima, jih vzame organizmu - kar so mu vzeli, hoče nazaj. Jemlje kalcij, ker organizem za presnovo belega sladkorja potrebuje veliko kalcija. Prav zaradi tega je tako nevaren, kajti vsaka celica v organizmu potrebuje kalcij, rabi se za gradnjo kosti in zob, nujen je za nemoteno delovanje živčevja Dr. A. Vogel pravi, da je kalcij v organizmu najpomembnejši mineral. Vidite, zaradi tega je tako škodljivo, če uživamo veliko belega sladkorja, še zlasti je to slabo za otroke, ko rastejo, rastejo jim kosti in zobje, ki rabijo za rast ogromno kalcija Se nekaj zelo hudega nam lahko povzroči ta »beli vrag«. Odvisnost! Da, prav to! Sladkor je mamilo! Najhujše mamilo današnjega časa, ker ga je povsod polno in ker je za naš okus takooo zeloo, zeloo dober. Torej ne bomo kupovali niti bonbonov, niti napolitank, niti sladoledov, čokolad, ne tort ne drugega peciva, ki vsebujejo veliko sladkorja. KAJ PA BOMO KUPOVALI? Vse naravne, neškodljive dobrote: fige, rozine, dateljne, suho sadje, mandlje, orehe, lešnike (domače, indijske, brazilske), bučnice, sončnice, sezamovo seme in še se bo kaj našlo na trgu, v trgovinah, saj že tudi trgovci sledijo povpraševanju po teh dobrotah. Dobijo se bonboni, narejeni iz rozin, fig, lešni-kov_ pa male »čokoladice« s podobno vsebino in še kaj. Povprašajte! Vse to je lično zavito. Ponudite kot bonbone in čokolado! Če ne drugje, jih boste dobili v bio-trgovinah. Tam boste dobili tudi vse vrste lešnikov, oreščkov, sezamovo seme ipd. Fige, lešniki (zlasti indijski), orehi, mandeljni vsebujejo veliko kalcija Največ kalcija pa vsebuje sezamovo seme, zato je dobro, da le-tega uporabite, kjerkoli se da: celega ali zmletega posujte po solatah in drugih jedeh! Orehi zelo dobro delujejo za miselne procese v možganih, zato naj bi šolarji in študentje pojedli vsak dan kakšno pest orehov. Fige, rozine, semena orehi, lešniki, oreščki naj bi bili v ličnih posodicah vedno na mizi! To je najboljša hrana in z njo nimamo nobenega dela Cele ali zmlete (namočene) rozine nam lahko v jedeh nadomestijo beli sladkor. Tudi v potico (brez nje seveda ni naših praznikov) damo več rozin in čisto malo sladkorja Iz fig, rozin, lešnikov ali orehov in semen lahko naredimo »pecivo«. Vzamemo sestavine, ki so nam všeč, denimo lešnike, sončnice, sezamovo seme, rozine, fige. Količine vzamemo po lastnem preudarku Zmcljemo in zmes pregnetemo. Lahko dodamo čokolado v prahu in malo vode, da se laže gnete. Oblikujemo kroglice, ki jih nato povaljamo v kokosovi moki. Iz te mase lahko oblikujemo klobaso in jo razrežemo na koleščke. V hladilniku lahko hranimo tako »klobaso« kar nekaj časa. V to maso lahko damo tudi proseno kašo, ki smo jo namočili prejšnji dan, jo odcedili in fino zmleli. Dobro pregneteno gosto maso oblikujemo v kroglice in jih povaljamo v kokosovi moki. Dateljnovi konfeti: 200 g da-teljnov, 70 g orehov, 100 g kokosove moke, žlička vanilje. Dateljne in orehe zmeljemo ali pa jih drobno nasekljamo. Polovico kokosa in vaniljo primešamo masi, pregnetemo in oblikujemo kroglice, ki jih povaljamo v preostali kokosovi moki. Indijske lešnike zmeljemo, dodamo malo vode .in z zmesjo napolnimo izkoščičene dateljne. To so najboljša »peciva« iz nepredelanih naravnih sestavin in z njimi nimamo veliko dela. Sami lahko ustvarjamo in kombiniramo, ali pobrskamo po knjigah o zdravi prehrani. Kaj pa sadje? SEVEDA! SOČNO, SLADKO SADJE NAMESTO SLAŠČIC! SADJE je najbolj NARAVNA HRANA za človeka! Brez sadja ne smemo nikoli priti s trga ali iz trgovi- MLADOSTNA KOLESIH Amerika - obljubljena dežela, drama peska in kamna, brezno hitre hrane in veličina pleha? Biti tam, v Ameriki in jo doliveti! Los Angeles in San Francisco, zloglasno prijetni velemesti na tleh ZDA. Med njima Las Vegas, za ene sanjsko mesto, za druge mesto greha, zla, droge in nemorale. In med njimi stotine milj križarjenja v arizonskem vetru po deželi peska, kamna in nekaj posušene trave z najlepšim in najmogočnejšim Grand Canyonom in znamenito dolino Monument Valley, arhitektonsko fatamorgano, ki jo je proizvedla mati narava. Ozemlje Indijancev, na katerem je bilo posnetih kar nekaj vesternov in kot pravijo - samo monoliti Monument Valteya so bili dovolj veliki, da so lahko stali ob veličini Johna Wayna in njegovega kolta 45. In še najmanj toliko milj po cestah, nad globokimi dolinami države Utah, skozi Nevado in znamenito Dolino smrti nazaj v Kalifornijo do naj-Ijubkejšega mestece Ijone Pine (samotni borovec) oh vznožju pogorja Sierra Nevada. Vse to je Amerika, ki smo jo videle in doživele po svoje in ne kot nam jo je začrtal prijatelj Janko Štebe.j iz. Kompasa. Za spremembe in presene čenja so poskrbele očem nevidne dobre gospe in preizkušale našo potrpežljivost, iznajdljivost in vdanost pogumu. Kar na začetku potovanja so nam vsi zapisani napotki za ogled Los Angelesu padli v vodo skupaj z znamenitim Beverlv llills, llollvvvood Ave-nue z. imeni slovitih zvezd, vklesanimi v pločnik, Santo Monico,... Dan prihoda in še naslednji je bil za nas izgubljen že na letališču, ko smo ostale brez. prtljage in koles. Štiristo kvadratnih kilometrov veliko mesto smo si tako mimogrede lahko ogledale šele ob odhodu. Široke, nekajpasovne ceste so nabite s pločevino. Fenomen, ki se mu reče avtomobil, ni nikjer povzdignjen v večje višave kot v Kaliforniji, še zlasti v L A. Posledice za ameriško mentaliteti) so morbidne. Ameriški duh seje za- rasel v avtomobil in spojil z avtomobilom kot indijski saddhuji s kozmosom. Številni parki so napol izgubili svojo prvotno funkcijo: zvabiti ljudi iz avtomobilov, jim pretegniti plastike polne mišice in jih napolniti z vetrom. Broadway Street je ulica trgovin. Takšnih, kijih zaradi dragocenosti varuje policaj in takšnih, ki ponujajo krila, majice in ceh le-viske za par dolarjev. Kar na ulici pred trgovino. Med njimi pa množice ljudi vseh barv. Pravijo, da bo do leta 2016 kar 60% prebivalstva L. A. španskega, aziatskega in črnskega porekla in to že danes govori o njegovi etnični pestrosti. Ker so »obatrvanci« po pravilu na dnu družbene, dohodkovne in vrag si ga vedi kakršne lestvice še, je v teh getih tudi največ kriminalu. Zato z. nekakšnim pomilovanjem spremljamo ta ameriški cirkus in brez. obžalovanja zapuščamo L. A. Na poti v llollywood nas je ujela noč. široke in hitre ceste pa so nas peljale v neznano. Ker nas zdrava slovenska pomet ni pustila na cedilu, se v mirni soteski spravimo s ceste. Dobro založene s hrano, ampak ne s tisto hitro fantastično plastično fastfood, avtohtono ameriško hrano, ampak toku, iz katere smo si skuhale slastno večerjo in se sladko zadovoljne spravile na varno - k počitku. Jutro jc prineslo olajšanje, ko smo videle, do prenočujemo v slavnem Hollywoodu ob le malo manj znamenitem Živalskem vrtu. Izkušnja, kije že trenutek kos nejc porodila spremembo načrtov kar se našega prenočevanja tiče. Le zakaj bi si prenočevanje »privoščile« v parkih, kjer bi noč našemu jeklen CU na štirih kolesih zaračumjli okoli 60 dolarjev, če pa si lahko privoščimo brezplačno, še posebej, ker nas je avto stal več, kot smo računale. Tako smo se tistega jutra vesele in skoraj brezskrbne podale ka lifornijskim in arizonskim vetreem naproti. (Se nadaljuje) IVANA SKAMliN ne! Kupimo sadje, ki ga imamo radi! Operemo, postavimo na mizo in najboljša jed jc pripravljena! Noben dan ne sme miniti, ne da bi jedli sadje! Dve, tri vrste sadja npr. jabolka, banane, pomaranče (+rozine) lahko zmiksamo in dobimo gost sok ali drobno narežemo - sadno solato. Za praznike damo v posodice, okrasimo z. lešniki, orehi, koščki sadja (s smetano) in ponudimo PRED glavnim ob- rokom in NE po njem! Najboljša poslastica! JOJ, ZELENJAVA! Nastavimo cekar za solato, radič, zelje, korenje, čebulo, red-kev, hren, por, cvetačo... Vsaj ena surova solata naj bo na mizi vsak dan! Za praznike pripravimo zeleno, zeljnato korenjevo solato, naribamo črno redkev, hren... Skuhamo korenje, zelje, repo, cvetačo, por... - za prilogo! Če bomo vsaj polovico hrane vsak dan pojedli surove, v obliki sadja, semen, oreščkov, solat - bomo dobili dovolj kalcija in drugih mineralov, encimov, vitaminov in ostalih potrebnih živih snovi v naravnem ravnotežju, potem bomo v novem tisočletju živeli ZDRAVO, VESELO, SREČNO ŽIVLJENJE! SREČNO! DRAGICA I KM.1)1 AVTOR: J02EF CAJHFN DISCIPLINSKI UKREP, OPOMBA SNOV ZA LEPLJENJE sa.ii sumi letalec POLETNI MESEC SAD OLJKE ČEPET. T0P0T KONJ PREDSTOJNIK SAMOSTANA ivan LOTRlC RASTI. Z BELIM MLEČKOM (OPIJ) SLOV PEVEC RUOAN SKLON. IMIN0VAINIK KEMIJSKA INIilir.lnl.jA KAMNIK (KR.) stroj za obhaCan.ii P0IIHM0V TEKMEC V GR. MIT. KOKOS. ki vali jajca Al i vdih pisCeta ida bas ptica ujeda ENAKA SAMO-GIASNIKA PALUBA. STREHA POTREBŠČINA, REKVIZIT ZEP(NAR) 0CKA, ata VAS V TUH. DOLINI PAIMOVO DREVO HAJKO LOTRlC NEMŠKA PES. SEIDEL BITJE V SHOIASTIKI musi imansk0 moSko ime OKRASNO DREVO IZ [)PII?INI MIMOZ STRNI PRIPRAVA ZA MERJENJE SONČNEGA SEVANJA 0EL ostrešja. bruno SPOJ GLAVE S TRUPOM olga graceu slov pesnik in politik (lovro) Crta tehniška srednja šola (kr.) CERKEV V KALlSAH, (SVETI ...) OZNAKA ZA REKO BRIZN0GI I1A/iiic otok IN mesto V JAliRANI, OMI ATEN SNOP 21TA kmetijsko gospodarska zbornica (KR.) ODPRT BALKON. PLOŠČAT] etiopski plemiški naslov vrsta umetnega usnja BOLNIŠNICA REKA V MEZOPOTAMIJI CERKVENI phost0r ZA PEVCE SAMIC SOM PERNATE ŽIVALI jazz0vsk0 PETJE URADNI PAPIR OOKAZ TOV POS00E V CELJU kisle jedi in pijace, silaza KIRK HAMMEIT vedenje. bonton ksenija erker kr« 0 rimski konjenici rim, BOGINJA JEZE ;iihovina ZA PTVO nova občina pri domžalah AM VESOLJSKA AGENCIJA RUS PIS TOLSTOJ (ALEKSEJ) IZDELEK IZ KAKAVA. Mil KA SIADKOHJA IN /Af.lMII PIJACA PREO JEDJO varnostno razstrelivo ZORAN MEDVED DEL MOLEKULE PEVEC NIPlC plačevanje brez gotovine ZRAK TO DEL JEDILNEGA PRIBORA ST METALNO OROŽJE SIMBOL ZA RADIJ stanje osami jenega PlOSClNSKA MERA PTICA UJEDA. ki LOVI MlSl PREBIVALCA FARE METULJ ZOCESI NA KRILIH MOŠKI POTOMEC JUTRANJA ZARJA, svit OTMAR PECEK NALEZLJIVA BOLEZEN Z mam na PREBAVILIH EVA I :)NGYKA humoristka putrih Fl IGRALKA AMAN0A znamka jap fotoaparatov C0LNZA reševanje v gorah ST ŽIDOVSKI KRALJ SAS0 LAP NACRT. DOMISLICA MESTO in REKA V J. SUDANU vojaški Častnik NAR ZABAVNI ANSAMBII kožna lisa IME VEC SKAN DIN. VLADARJEV HRIBOVJE V TOGU 11111 a/ na VELEBITU MERILA. MERICE vrsta lovske ga psa KATJA LEVSTIK ni NADNA smrt ossie daviš OTOK V JADRANU Bini UM prvi Človek prekte. palice SI OV. GRAFIK MAVEC iglasto drevo PREVOZNA IADJA ALI VAGON ZA TEKOČE Gi'ii Vi- ion Z negati vnim NAB0.ifm RAFAEL AIIK. SIMBOI ZA NATRIJ lidija 0STERC pismen IZDELEK 0 nacrtu vas j. 00 i juhi jani PETERO-KOTNIK K0DHAN.if las 00ba VEK reka. ki tke skozi VELENJE NAPRAVA ZA RAZVEDRILO OTROK. 0RSAI.NICA DEL SUKNJICA Kamniški OBČAN MED MLADIMI 2. decembra 1999 11 Z OŠ Frana Albrehta Zelene sanje Shirlie Roden se uresničijo Smo mlajši mladinski pevski /bor, ki je kot do sedaj edini kamniški /bor nastopil v dvorani naSe najstarejše glasbene hiSc Slovenske filharmonije, ki ima na pročelju zapisano leto ustanovitve 1701. Sanje nastopa nam jc pomagala uresničiti odlična angleška pevka Sbirlie Koden, s katero sodelujemo že nekaj let. Shirlie jc vzljubila našo Slovenijo prav zaradi njenih naravnih lepol, kot so planine, rože, ptice, drevesa, jezera in ljudje, ki so postali njeni dobri, iskreni prijatelji. Iz vsega tega izhaja tudi naslov njene CD zgoščenke, ki jo je predstavila v torek, 19. oktobra, v Slovenski filharmoniji pod naslovom PRESIHAJOČE JE-ZERO ali v angleščini THE VANISIIINCi LAKE Pri predstavitvi zgoščenke smo ji pomagali tudi mladi pevci. Minilo jc že dobro leto, ko smo s Shirlie snemali v naši glasbeni učilnici. Pred samim naslonom smo se z. našo odlično zborovodkinjo Marino Aparnik upeli. Ko jc Shirlie s svojim angelskim glasom zapela nekaj pesmi, smo bili na vrsti mi. Ob spremljavi flavtistke Alenke Zupan smo /apeli pesem »Kako lepo«. Pesem opisuje Shirlieno raziskovanje Velike planine, njeno ljubezen do planin, dreves, rož, ptic. zemlje, življenja... Naučila pa nas jc tudi nekaj novega - da moramo najprej vzljubiti sebe, da lahko vzljubimo vse žive stvari. Večina nas jc ugotovila, da je to res, čeprav največkrat pozabimo nase. Poslušalec v dvorani smo navdušili z. refrenom pesmi »Samo sadje«. Vrhunec večera pa so pomenili zvoki pesmi Slovenija. Shirlie je imela čisto prav, ko je rekla, da jc ne cenimo dovolj, da uživamo v drugih državah, medtem ko sc ne zavedamo, da Slovenija skriva čudovite lepote narave. Imeli smo se lepo, za vsa prijetna skupna doživetja pa sc lahko zahvalimo gospe Vesti Vanell, ki vodi takšne prireditve, pevki Shirlie Roden in naši /borovodkinji Marini Aparnik. MATEJA VRANKAK, 8.c OŠ Frana Albrehta P. S.: Žal v polnozasedenifllharntonični dvorani nismo uzrli medposlu-šalri nobenega obrazni učiteljev kolegov iz naše šole. Zborovodkinjo Marinu Aparnik ČEŠKA - ČEŠKO - ČEŠKI Po nastopu v Slovenski filharmoniji. OKTOBER - MESEC POŽARNE VARNOSTI »Na pomoč!« smo zaklicali. Gasilci so se pripeljali. Pridno vsi gasimo že. saj požar nevaren je. Kot vsako leto, so se tudi letos prijazni motniški gasilci odzvali našemu vabilu in nas podučili O vsem, kar je povezano s požari in reševanjem ob prepogostih tovrstnih nesrečah. Pred šolo so sc pripeljali z. orodnim gasilskim vozilom, ki so ga odprli ter razstavili orodje in opremo. Kar na šolskem igrišču smo zanetili požar in ga pogumno pogasili z močnim curkom vode. Gašenja smo se lotili tudi s peno iz gasilskega aparata. Najbolj imenitno pa jc bilo prisluhniti različnim zvokom sirene, ki so pri marsikaterem vaščanu najbrž, že vzbujali strah pred morebitno nevarnostjo. Zanimivo razlago in demonstracijo g. Jožeta Kcršiča in Romana Urna so naši šolarji spremljali /. zanimanjem, saj so skoraj vsi že mladi gasilci in se na te stvari kar dobro spoznajo. Dogajanje pred šolo je spremljal tudi predsednik KS Mot-nik in dolgoletni aktivni član gasilskega društva gospod Jane/ Trcbušak. Želimo si, da bi še naprej tako uspešno sodelovali z mot-niškimi gasilci. Ob stoletnici društva v letu 2000 pa jim iskreno čestitamo in se pridružujemo enemu izmed njihovih gesel: kjer gori, tam smo mi! MOTNIŠKI POLŽKJ Z VIDO, MOJCO, LJUBO matična knjižnica kamni k OBISKI PRA VIJIČARKE S POTUJOČO KNJIŽNICO Ponedeljek, 6. 12., ob 17.30 v soli Sela Četrtek, 9. 12., ob 17.30 v šoli Tunjicc Petek, 10. 12., ob 18. uri na Krivčevcm, v soli Gozd Ponedeljek, 20. 12., ob 18. uri v kulturnem domu Laze Četrtek, 23. 12., ob 18. uri v soli Motnik Pravljičarka Jana Pogačar bo otrokom povedala pravljico SNEŽNO DREVO. Cena pravljične ure: 400,00 SIT. Otroci, s seboj prinesite copale! Sodelovanje kamniških in čeških gimnazijcev Slovenija gre v svet in z njo tudi naša šola. Gimnazija Rudolfa Maistra, bolje povedano, gremo v Evropo. Ljudje z. vsega sveta prihajajo k nam in si ogledujejo naše lepote in znamenitosti in prav ena izmed turistk v naši deželi oz. našem mestu je bila prof. Alice Šimunkova ki na Češkem, natančneje na gimnaziji v Kutni Hori uči zgodovino. O tem, kako so se povezave med gimnazijama spletle, vam nebi znala natančno povedati in to tudi ni moj namen. Želim vam le predstaviti naš prijateljski obisk dijakov v Kutni Hori. Priprave so bile v polnem teku že proti koncu lanskega šolskega leta, letos pa je zadeva res stekla. Dogovor med šolama o našem obisku Češke je bil res zelo hiter in tako smo v petek, 24. septembra, ob 6. uri zjutraj že vsi izbrani izmed tistih, ki smo se prijavili za obisk Češke, sedeli v avtobusu, pripravljeni na nova spoznanja in nove prijatelje. Sama vožnja je bila dokaj naporna, saj je trajala kar debelih 12 ur, ob vsem tem pa velja velika pohvala našima voznikoma, Mateju in Dimitriju, ki sta skozi ves teden skrbela za naše udobje pri vožnji z. avtobusom. Po dnevu, ki smo ga preživeli v avtobusu, smo vsi polni pričakovanj ob približno IX. uri prispeli pred gimnazijo .liri Ortena, kjer so nas že čakali naši gostitelji. Čehi oziroma družine dijakov, pri katerih smo stanovali, so res gostoljubni. Po uvodnem spoznanju naših gostiteljev so nas le-ti odpeljali na svoje domove in lako smo vikend, ki je sledil, preživeli večinoma zelo aktivno, saj so nas vozili na oglede muzejev in gradov, za katere je treba priznati, da jih je res veliko in da so vsi zelo lepo urejeni. Po napornem in hkrati zelo prijetnem vikendu smo se v ponedeljek vsi zbrali v Soli, kjer nas je pozdravil ravnatelj in nam razkazal šolo, ki je res presegla naša pričakovanja. Zgradba šole je skoraj popolnoma nova in tudi oprema razredov je res osupljiva. Sola ima poleg velike telovadnice tudi fitness, ki je dijakom na razpolago skozi ves dan, poleg tega ima šola tudi bazen in savno. Po ogledu sta sledili učni uri iz češke zgodovine in angleškega jezika, popoldne pa je bilo namenjeno športu, v katerem smo dijaki več kot dostojno zastopali naše barve. To je bilo za prvi dan vse, seveda pa smo se vsi veliko bolj veselili naslednjega dne, ko smo obiskali glavno mesto Češke - Prago. Praga je eno izmed najlepših evropskih mest in le-to nam je kljub nekaj kapljicam dežja tudi dokazala. NaSe utrujene noge so nam bile po celodnevnem ogledovanju Prage res hvaležne, ko smo sedli v avtobus in se odpeljali nazaj v Kutno Horo. Naslednji dan pa smo bolj podrobno spoznali mesto, v katerem smo bivali že dobrih pet dni. i^iilna Hora je res vredna ogleda, saj premore veliko znamenitosti, kot je na primer cerkev Sv. Barbare, rudnik srebra ter kovnico denarja, imenovano Italien courd. Da so Čehi res gostoljubni, se je pokazalo tako, da je vsak od nas v dar dobil srebrn kovanec. Tudi naslednji dan smo si ogledovali okolico Kutne Hore. Vsi verjetno dobro vesle, da so ( ehi znani po svojem kristalu in tako smo si Dvojna kolesarska zmaga za OS Šmartno v Tuhinju V četrtek, 23. septembra, so se štirje licenci naše šole udeležili državnega tekmovanja v gorskem ki >-lesai jenju, ki je bilo v Skolji Loki. V kategoriji osnovnošolcev so na progi, dolgi 7,2 km, osvojili odlične uvrstitve: Domen Berlic prvo mesto, l.uka Kodra drugo mesto, Kobi Hribarje bil petnajsti,Jure Drolc pa se-demnajsii. Z zmagovalcema Domnom Berli-cem, učencem 8. b razreda, in Lukom Kodro, učencem 7. c razreda, smo naredili kratek intervju. Kako sta se počutila na zmagovalnih stopničkah? Luka: Skoraj nisem mogel verjeli. Domen: Počutil sem se odlično. Saj se nisem nikoli dosegel tako dobrega rezultata na tak< > veliki tekmi. Kakšno taktiko sta imela na tekmi, ali sta pred tekmo jedla in pila prav določeno hrano in pijačo? l.uka: Poizkušal sem vozili za vodilnimi iz nase kalegorije. Popil sem energijsko pijačo. Domen: Skoraj vso pot do zadnjih 1000 m sem v zavetrju vozil /,:i prijateljema Lukom in Boštjanom in lako prihranil nekaj zelo dragocene energije. To pa se je obrestovalo pri ciljnem Sprintu, tako tla sem lahko prehiteLnajboljše i/, naše kategorije. Da, pojedel sem čokolado in popil energijsko pijačo. Kakšno je bilo vzdušje na tekmi? Luka: Vzdušje je tekmovalno. Domen: Da, vzdušje je res tekmo valno, saj takrat tudi prijatelji postanemo med seboj tekmeci. Jelo vajini)prvu /<■kniovanjc? Ka b i sc pripravljata nanje (kako trenirata )? l.uka: Ne, ni pivo, Že sem tekmo val na večjih tekmovanjih. Vsak dan prevozim približno 30 km. Dan pred tekmo pa se ne naprezam tako zelo. Domen: Včasih trenirava skupaj / Lukom, na dan prevozim okrog 50 km, moči nabiram Se na sobnem kolesu. Tekmoval sem Že, vendar predvsem na manjših tekmovanjih. Ali na tekme pripeljeta kaj navijačev? Kolika? Luka in Domen: Nimava še svoje- ga navijaškega kluba, ha ha. Domen: No, ja, tokrat sva imela navijače, najina učitelja Ltlija Drolca in Simona Potočnika. Obema se zahvaljujeva za podporo. Kdaj sla začela kolesarili'-' Luka: Intenzivno sem se začel ukvarjati s kolesarjenjem na koncu petega razreda, ko sem kupil novo kolo. Domen: Bolj resno sem začel kole šariti v petem razredu, tekmovati pa sem začel šele v sedmem razredu. Ali sla včlanjena v kakšen klub? Kateri? Domen, Luka: Da, včlanjena sva v Calcit team. 7b bo vse. V nadaljevanju [>a vama želiva še veliko usjichov. Zadnja novica: Domen Berlic je na državnem prvenstvu čez nekaj dni na Pohorju dosegel odlično drugo, Luka pa četrto mesto. Izpraševala sta Robi Hribar In Jure Drolc, učenca 8. b razreda ogledali tovarno stekla v Svetli. Popeljali so nas od samega začetka proizvodnje do končnih, res imenitnih izdelkov. Sledil jc obisk gradu Havlič-kov Brod. Proti večeru so nam v šoli priredili še nekakšno poslovilno zabavo. Naš obisk na Češkem se je končal in naslednje jutro smo odpotovali domov. Bivanje na Češkem je bilo res imenitno, saj nismo spoznali le države same, ampak tudi ljudi, ki so bili do nas res zelo prijazni. Seveda pa na koncu nikakor ne smemo pozabiti na prof. Valerijo Podjed in prof. Ines Žumer, ki sta nas spremljali na Češkem Za vse je bila to prijetna izkušnja in veselimo se že obiska. Barbara Balantič, 2. ć Iz OŠ Toma Brejca Na naravoslovnem dnevu In še nekaj vtisov otrok .. V torek, 12. oktobra so se učenci drugih razredov OS Toma Brejca v spremstvu učiteljic polni pričakovanj odpeljali proti letališču Brnik. Pred njimi jc bilo zanimivo, poučno dopoldne. Ko smo prispeli na cilj, nas je tam žc čakal Blažev očka in začeli smo z ogledom. Najprej smo si ogledali potniško letalo, ki je bilo v popravilu Z zanimanjem smo opazovali vse aparature v pilotski kabini, v letalu pa Najlepši mi je bil gasilski avto, ki ima ogromno vode. JAKA KLEMENĆIČ, 2. b Ko bom velik, bom pilotiral vojaško letalo. LUKA VRTAČIĆ, 2 b. Potniško letalo je bilo tako lepo, da bi bila kar stevardesa. VANESSA PIPAN, 2. b smo lahko ludi sedeli na udobnih sedežih. V gasilski garaži se kar nismo mogli načuditi ogromnim avlomobilom. Sledilo je presenečenje. Voznik nas je z velikim avtobusom, ki vozi potnike do letala in nazaj, popeljal po letališki stezi in bližnji okolici. Nismo mogli skriti navdušenja. Od blizu smo videli vzleteti vojaški helikopter. Obiskali smo tudi prostore, kjer pripravljajo obroke hrane za potnike na letalu. Prijazno osebje nam Je postreglo s sokom, vsak pa je dobil še revijo. Ob koncu natega »potepanja« po letaliških objektih srno odšli na teraso, kjer smo si ogledali pristanek večjega letala in naredili nekaj posnetkov, llslavili smo se še v prostorih, kjer potniki čakajo na polet. Poslovili smo sc in brniškemu letališču pomahali v slovo. Zahvaljujemo se gospodu Damijanu Kranjcu, ki nam je omogočil ogled letališča od bliza in prijaznemu osebju ter vsem drugim, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi našega naravoslovnega dne. MOJCA HOČEVAR Užival sem v vožnji z letališkim avtobusom. Žit,A SUŠNIK, 2. b Postala bi stevardesa. Na letalu bi stregla kosilo, malico in tudi pijačo. POLONA KLANĆAR, 2. b V gasilski garaži sem zagledal »panterja«. Ni bil pravi, bil je gasilski avto. JURE SUŠNIK, 2. b V kabini velikega letala sem videl kar dva volana. LUCA-STAŠ KUHAR, 2. b Moj prijatelj Žiga se je v letalu pripel s pasom in se ni mogel odpeti. MIHA JARC, 2. a Ko sem sedla v letalo sem si mislila: »Ko bi vsaj vzletela!« ANDREJA MARKOVIČ, 2. a Rad bi bil gasilec na letališču. LUKA ČAEIČ, 2. a Ko sem se usedla na sedež sem mislila, da bomo vzleteli. POLONA POL.|ANŠEK,2.a RADOMLJE d. d. Smo podjetje s stoletno tradicijo v predelavi lesa. Ameriški kupci poznajo naše stole '<■ skoraj 40 let. Proizvodni program smo v zadnjih letih prenovili z vrsto tehnološko zahtevnih izdelkov in ga naredili privlačnega tudi za številna druga tržišča. Zaradi večjega obsega in zahtevnosti naročil vabimo k sodelovanju kandidate naslednjih poklicev: - delavce s končano poklicno šolo - strojni ključavničar, - delavce s končano poklicno šolo lesarske smeri, - nekvalificirane delavce s končano osnovno šolo. Dobrodošli tudi pripravniki! Oglasite se v kadrovski službi LIP Radomlje, d.d., Preserje, Pelechova 15, 1235 Radomlje, ali po telefonu (061) 727-122. 12 2. decembra 1999 PLANINSTVO - ŠPORT Kamniški OBČAN PLANINSKI KO Začetek sezone izjemen za Kamničane Razmere v hribih Letošnja zima je precej pohitela, saj je v hribih zapadlo le v novembru od 30 do 50 cm snega, kar se ni zgodilo že nekaj let. Zato morajo vsi obiskovalci visokogorja povsem upoštevati vse muhavosti zime: kratek dan, mraz, spremenljivo vreme, sneg, led in podobno. Zatorej se brez ustrezne pripravljenosti (znanja, kondicija), primerna oprema (obutev, obleka, cepin, dereze) in predvsem ne brez družbe (sami), ne podajamo v visoke hribe! Koše v visokogorju so zaprte. Kot zasilno zavetje pred neurjem so odprte samo zimske sobe in bivaki, kjer tudi letos ni bistvenih novosti. V nobeni zimski sobi oziroma bivaku ni peči ali česa podobnega, namenjenega za kurjenje, kuhanje ali ogrevanje. \o Kokrskem sedlu je soba v redu, tudi vhodna vrata so popravljena. Odeje sicer so, vendar naj tisti, ki namerava v njej prespati, raje s seboj prinese spalno vrečo. Podobno je tudi na Kamniškem sedlu, v Kemperletovem bivaku na Velikih podih in v bivaku pod Skuto. Na Ko-rošici se tudi ni ničesar spremenilo: v preddverju »zimske sobe« lahko prespita dva do trije, če imajo spalne vreče s seboj. Zimska soba, v koleri je več ležišč, je namreč zaklenjena. Lahko se pa sposodi ključ, vendar je potrebno iti ponj na Planinsko društvo Celje. Ko so zaprli koče, so vse zimske sobe lepo pospravili. Zato, da bi take tudi ostale in tako služile svojemu namenu, lepo prosim vse obiskovalke in obiskovalce, da skrbijo za red in čistočo, pazijo na inventar in odnesejo v dolino ne samo tiste smeti, ki so jih prinesli, ampak tudi smeti manj osveščenih obiskovalk in obiskovalcev pred njimi. Tudi vrata in okna naj skrbno zaprejo za seboj, da ne bo veter nanesel v notranjost snega. Tečaj za varnejšo hojo pozimi v hribe Vodniški odsek PD Kamnik tudi letos prireja osnovni tečaj za varnejšo hojo pozimi v hribe za tiste, ki hi radi tudi v snegu varneje zahajali v višave. Zato bo na tečaju govora o nevarnostih v zimskih hribih, o potrebni opremi, o tem, kako se na turo pripravimo in po želji še o čem. Pravilna uporaba palic, cepina in derez bo prikazana na turi. Kot inštruktorji bodo predvidoma sodelovali vodniki PZS in gorski vodniki z mednarodno licenco. Začetek teoretičnega dela bo v sredo, 15. decembra ob IS. uri v prostorih PD v Kamniku na Sutni, praktične vaje s turo pa predvidoma v soboto, 18. decembra. Kje bo tura potekala ho odvisno od dogovora in razmer. Cena tečaja (2.000 SIT za člane PD Kamnik, 2.500 STTza člane drugih PD in 4.000 SIT za nečlane PZS) vklučuje pokrivanje stroškov predavanja, svetovanja, brošure, praktične vaje in morebitno sposojo delov opreme. Za tiste, ki jih zanima še kaj več (zimskih vzponi, večdnevno potepanje po zimskih hribih, bivakiranje v snegu, turna smuka itd.), bo Marjan Kregar priredil specializirane tečaje, na katerih ho poskušal ugoditi posameznim željam. Prva tura alpinistične šole v snegu V soboto, 20. novembra je vodja alpinistične šole. Metod llurnar, skupaj s svojimi pomočniki iz alpinističnega odseka, popeljal svoje varovanke in varovance na sneg. Vendar tokrat ne z derezami in cepini, ampak s smučmi. V prelepem vremenu, ki se je sicer med turo malo spridilo. SO opravili lahko, začetnikom prav na kožo pisano turno smučanje s Črnivca na Kranjsko reber in nazaj. Alpinistični sprejem Po krajšem »sušnem« obdobju, ko med alpinistične vrste v kamniškem alpinističnem odseku ni bil sprejet noben nov član, se bo to letos zgodilo z Blažem Vrabcem. Spomladi je opravil alpinistični izpit in tega bo sedaj potrdil še z alpinističnim »krstom« - sprejemom. Ta bo skupaj z zaključkom poletne alpinistične sezone predvidoma v soboto, 11. decembra na Kamniškem sedlu. Predvidoma je zato, ker je kraj odvisen od konkretnih razmer - vremena in snega, predvsem pa od nevarnosti plazov. Če bo vse v redu, bo tega dne tudi koča zasilno odprta. BOJČ ROLTEK ROLETE - ROLO VRATA ŽALUZIJE - MARKIZE Želodnik 19, 1233 Dob pri Domžalah ______ V naš kolektiv sprejmemo knjigovodjo. Nudimo: prijeten kolektiv, stimulativno plačo in evropski delovnik. Pogoji: srednja ali višja ekonomska šola samostojno knjiženje znanje WORD Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas, z možnostjo stalne zaposlitve. Vlogo z življenjepisom pošljite do 9. 12. 99 na gornji naslov. Kamniški vaterpolisti premagali Kokro Kranj s 25:2 Gašper Šenica za športnika leta Ekipa kamniških vaterpolistov, starih od osem do trinajst let, je preteklo soboto na prvi tekmi za državni pokal popolnoma porazila vrstnike iz Kokre Kranj. Kranjski zimski bazen je odmeval od navdušujočih vzklikov staršev in drugih gledalcev vsakič, ko so mladi Kamničani zabili gol v še lani skoraj nedosegljiva vrata Kokre. Kot da smo gledali popolnoma druge igralce iz drugega kluba. Za primerjavo, upam da ne pretirano: iz Triglava, ki v slovenskem vaterpolu krojijo profesionalni vrh. Igra, polna zanimivih podaj in kombinacij. Nič več soliranja in izpadov, videnih lani, ki so se največkrat končali z odvzeto žogo in slabo voljo. Kaže, da bodo lansko zadnje mesto, čemur je v veliki meri botrovala njihova starost, saj so bili najmlajša ekipa v Sloveniji, letos krepko pustili za seboj. Kako dobra pa jc v resnici njihova forma, bo pokazala že naslednja tekma proti Tivoliju iz Ljubljane, čeprav trenerji napovedujejo enakovredno igro. Člani do zdaj brez izgubljene tekme Sicer pa letos v Vaterpolo klubu Kamnik ciljajo na boljše mesto tudi v članski in mladinski konkurenci. Člansko zmago s Kokro so na tihem pričakovali, medtem ko jc bil neodločen izid s Probanko Maribor pretežno nepričakovan. Probanka se je navsezadnje borila s Tivolijem za vstop v finalno tekmo državne lige. Končni lanski rezultat jc znan: prvi Triglav, drugi Tivoli, tretja Probanka. Sicer pa so člane okrepili trije igralci iz Kokre, med njimi odličen vratar. Po dveh kolih za državni pokal jc Kamnik, poleg Triglava in Tivolija, v skupini trenutno neporaženih ekip. Trenutno najbolj treniran kamniški vaterpolist Gašper Šenica je letos postal stalni član državne mladinske reprezentance in se udeležil evropskega prvenstva in številnih mednarodnih turnirjev (Turčija, Slovaška, Hrvaška, Madžarska, ...). Na evropskem prvenstvu so osvojili peto mesto in se s tem zapisali v zgodovino slovenskega vaterpola, saj jc to do zdaj njihov največji uspeh. Na treningu državne reprezentance se Gašperju, ki ga je klub predlagal za šprotnika leta kamniške občine v kategoriji mladincev do 18 let, občasno pridružijo kolegi iz. Vaterpolo klu- ba Kamnik; Luka in Nejc Nucič ter Primož Romšak, ki uživajo status občasnih članov. v Ženska ekipa na državnem prvenstvu leta 2000 Vaterpolo postaja v Kamniku vse bolj priljubljen tudi med dekleti. Ženska ekipa šteje že 22 članic, ki dvakrat na teden trenirajo v zimskem bazenu v Kranju. Njihov trener Andrej Golob pravi, da gre večinoma za bivše plavalke, ki so pogrešale primerno rekreacijo ter športno življenje. Udeležbo na tekmah za državni pokal napoveduje za prihodnje leto, kar bo njihova prva prava preizkušnja. če odštejemo novoletni turnir 18. decembra. Plavanje za najmlajše Sicer pa jc klub odprl vrata tudi najmlajšim. Študentka fakultete za šport Helena Šlcbir dvakrat na teden pripravlja 'mokro in suho' prilagojeno vadbo in zabavo za predšolske otroke in prvošolč-ke. Poleg iger z žogo v vodi in na suhem se učijo tudi plavanja. Čeprav jc glavni namen vzgoja lastnih kadrov - igralcev vaterpola, pa otroci s športno vadbo dobijo dovolj dobro podlago tudi za kasnejše udeleževanje v kateremkoli drugem športu. MOJCA PINTERIČ Ekipa dečkov, starih od H do 13 let, na dnevu slovenskih vaterpolistov. Od leve proti desni, spodaj: trener Uroš Kralj, igralci: Tom Zumr, Klemen Bogataj, Matjaž Pinterič, Karlo Relsner, Urban 'Zurbi, Luka Slapnik, pomočnik trenerja Luka Nucič. Od leve proti desni, zgoraj: pomočnik trenerja 'Žiga Jerman, igralci: Sebastijan Capuder, Urban Dejak, Marko Romšak, Luka Komatar, Domen Zupand, Tine Kropivšek, Jaka Einfalt. /.garaj: sekretar in trener Vaterpolo kluba Kamnik Dare I limun. Karateisti Virtusa pridno vadijo in dosegajo lepe rezultate SPOR' Od začetka septembra, ko so člani Karate sekcije Virtus Duplica začeli z vadbo, pa do danes se je že marsikaj zgodilo. 18. septembra so si organizirali piknik, na katerega so bili povabljeni tudi ožji družinski člani. Druženje so popestrili z igranjem nogometa, košarke, metanjem pikada ter s streljanjem / zračno puško. Ob k' »tlCU dneva so vsi člani, ki SO opravili izpite za barvne pasove, prejeli diplome, Tanji Božič pa je kot letošnji najbolj uspešni tekmovalki trener Vlado Stanič v imenu društva podaril karate kimoni ). Razšli so se v poznih večer nih urah, trdno odločeni, da drugo leto piknik ponovijo. Oktobra so zaključili z vpisom novih članov, ki že pridno vadijo. Članstvo se je povečalo na 60 vadečih deklet in fantov, ki vadijo dvakrat do trikrat tedensko. Po danih podatkih je Karate sekcija Virtus Duplica trenutno največje karate društvo v Kamniku, kar je rezultat trdega dela vseh trenerjev, ki se trudijo, da so treningi kvalitetni in zanimivi. SEJEM ŠPORTNE OPREME v telovadnici pri nekdanjem zdravstvenem domu sobota, 4. decembra, od 8, do 20. ure nedelja, 5. decembra, od 8. do 17. ure Edini sejem v ljubljanski kotlini BREZ VSTOPNINE! Med obiskovalce bomo izžrebali praktične nagrade. Zadnja priložnost za ugoden nakup smučarske opreme! komisijska prodaja rabljene smučarske opreme prodaja nove športne opreme različnih proizvajalcev Udeležili SO se tudi 2. pokalne tekme za dečke in deklice v Limbušu pri Mariboru. Rezulta ti, ki so jih dosegli: Tanja Božič 5. mesto v kale goriji st. deklic: - 48 kg, borbe Rok Kladnik 6, mesto V kategoriji ml. dečki - 38 kg, borbe, Nejc Maver 8. mesto v kategoriji st. dečki - 58 kg, borbe ter Mevludin Mehovič 8. mes to v kategoriji st. dečki + 58 kg, borbe. Ker je bilo to prvo tekmovanje po počitnicah, se je poznalo tudi na rezultatih, saj so bili slabši, kot so jih bili vajeni. V začetku novembra sta se tekmovalki Urška in Saša Grilc udeležili i. pokalne tek me za mladince in mladinke v Trbovljah. Saša je tekmovala v kategoriji st. mladink + 53 kg, borbe ter na koncu zasedla 5.-8. mesto. Urška pa je v kategoriji st. mladink - 53 kg, borbe zasedla 3. mesto. Na državnem prvenstvu za mladinec in mladinke, ki je 20. novembra potekalo v Slovenj Gradcu, pa so tekmovale: Živa Gole v kategoriji st. mladinke + 60 kg, borbe in se je na koncu uvrstila na 5.-8. mesto. Urška Grilc v kategoriji st. mladinke - 53 kg, borbe in je zasedla 5.-8. mesto. Saša Grilc pa je shujšala za 3 kg, tako, da je lahko tekmovala v kategoriji st. mladink -53 kg, borbe, Kjer je na koncu zasedla 3. mesto. V decembru bodo tekmovalci sodelovali še na mednarodnem karate turnirju v Trbovljah, nato pa se bodo prepustili novoletnim počitnicam. Upamo, da jim bo novo leto 2000 prineslo še obilo vidnih uspehov. B. S. Tri zmage Caleitovih kolesarjev in še ekipno na vrhu V pivovarni Union, kot se za prave športnike spodobi, so z pode litvijo priznanj najboljšim sezono končali tudi gorski kolesarji. Se po sebna čast je doletela kamniški trojček Aljoša Martinjaš, Rok Pod-bevšek (bil |c medijska zvezda v eni izmed mladinskih oddaj na IVS) m Sandi Srdar, ki so v disciplini spust pobrali vsa najpomembnejša priznanja - zmage v pokalu. V krosu so se odlikovali Tadej Trobcv-šek, četrti v kategoriji do 23 let, Boštjan Les, četrti med mladinci in Primož.(iikman, šesti med člani dite. Zgodovinska trojna zmaga kolesarjev ( alčita v kategorijah elite, mladinci in masters jc v veliki meri pripomogla, ni pa seveda bila odločilna, da so skupaj s tekmovalci v krosu nabrali celo največ točk slovenskega pokala v klubski razvrstitvi. 620 točk so skupaj zbrali na tekmovanju v krosu in spustu in za 138 točk prehiteli kolesarje Sloge 1902 iz Idrije. Za 148 točk kolesarje Scotl Ceama, /brane i/, vse (iorenjske. ( eliti so bili kolesarji Završnice (423), peti Stop leam, zbrana selekcija Primorske (407). Sesti na lestvici so kolesarji radovljiškega Red Bulla (3b,S), sedmi denimo ljubljanski Uni-team (303), osmi S&S Medvedi i/, celjskega konca, deveti štajerska naveza (■ T-tcam in deseti ljubljanski BTC Bauer. Točke je /bralo 26 slovenskih klubov. Ker je gorsko kolesar stvo šport, kjer so merilo sekunde in mesta na razpredelnici, same /godbe ne igrajo pomembne vloge. Vse je v dejstvih, ki povedo do mala vse. Andreja Mali začenja sezono Na daljnem severu znotraj polarnega kroga, v Kinini se je pretekli konec tedna začel letošnji svetovni pokal smučarskih tekačev, na katerem ima svoje velike cilje tudi Kamničanka Andreja Mali. Prvo FIS tekmo so na severu, kjer je celo topleje kot v Sloveniji, že odtekli. Andreja, ki jc nekaj dni prej ugasnila tudi 22 svečk na torti, je osvojila 14. mesto na 5 km v klasični tehniki. »Smuči sem imela odlično pripravljene, odlično mi je prijelo v teku v klanec. Čeprav jc zrna govalka Francozinja Karin Philipott presenečenje, pa so bile hitrejše večinoma le specialistke za klasično tehniko. Ukrajinka Taranen-ko je le mesto pred mano, lani pa je na svetovnem prvenstvu pritekla kolajno, kepo za začetek,« i'' bila vesela odličnega rezultata, ki ji je prinesel nekaj nad 30 FIS točk, kar je bilo še lani, še posebej za kla-siko, domala fantastika. In novi finski trener naše reprezentance Jar-mo Pulkkonen načrtuje še več. Andreja Mali bo do svojih dni prišla takoj po božiču, ko se začenja serija treh tekem v sprintu, kjer je že prava mala zvezdnica, saj jc lani dvakrat le za las zgrešila zmago v svetovnem pokalu. METOD MOČNIK Kamniški OBČAN ZANIMIVOSTI 2. decembra 1999 13 Ptičje krmilnice Nova zima je pred vrati. Bo dolga in bogata s snegom? Kdo ve? V vsakem primeru moramo računati nanjo in se založiti z vsem kar potrebujemo, od ozimnice, kurjave in vsega kar nam bo omogočalo brezskrbno zimsko ugodje. Pri vsem tem pa ne bo odveč, če pomislimo tudi na naše pernate prijateljice, ki bodo preživljale težke zimske dni zunaj na prostem. Če bo zemlja prekrita z debelo snežno odejo, bo prekrila še učinek od pričakovanega. Kot prvo se lahko zgodi, da se bodo take krmilnice ptice bale in ne bodo prišle niti blizu, za okrasni kič pa si v našem vrtu lahko postavimo palčka, namen, korist in učinek bodo isti. Ko že govorimo o različnosti ptič jih krmilnic. naj k naši risbi dodamo kratek tekst v pojasnilo in lažjo odločitev, za katero krmilnico se bomo odločili. A - Krmilnica za vrt, gozd in KRMILNICE za puce pevke E 3 legenda: A - krmilnica za vrt, gozd in park l) - viseča krmilnica za plezavčke B - viseča krmilnica in srnice C - krmilnica za okensko polico, E - avtomatska viseča krmilnica teraso ali balkon F - vaška krmilnica tisto malo hrane, ki jim jo sicer namenja narava in naše ptice bodo lačne in prezeble čakale na milostno človeško roko, da bi jim nasuta vsaj ščepec zrnja. 'Zalo si pripravimo nekaj semenja, napravimo morda celo lojeno pogačo, seveda pa bo za vse to potrebna tudi ptičja obed-niča, ki jo imenujemo krmilnica. Precej je napisanega in izrečenega o ptičjih krmilnicah. Osnovni namen le-teh je znan, manj znano pa je, da je lahko krmilnica po načinu izdelave tudi že vnaprej določena za posamezno grupo ali vrsto ptic, ali pa jc namenjena za vse morebitne naključne zimske obiskovalce našega vrta ali neposrednega okolju. Glede izbire materialov Haj velja staro preizkušeno pravilo, da noj bo krmilnica izdelana iz. čimbolj naravnih materialov in čim manj kičasto, saj bosta kičavost in kričeča vpad-Ijivost dosegala povsem nasproten park: je večnamenska krmilnica, ki je namenjena tako večjim kot manjšim pticam s tem, da jo lahko postavimo tudi sredi vasi ali v mestni ali ulični park, kjer jo s hrano oskrbujejo vsi vaščani ali stanovalci bližnje okolice. Te vrste se poslužujejo organizirani gozdarji in pa skavti, katerim zima za njihovo delovanje v naravi ne predstavlja ovire. Prednost toke krmilnice je v tem, da za njeno založenost s hrano skrbi več ljudi in ni nikoli prazna. Pticam slednje pomeni stolen vir prehranjevanju in sc tako tudi več ali manj za stalno naselijo v njeni neposredni bližini. I.na slabih struni le krmilnice pa je. da jo meti ostalimi pticami obiskujejo tudi golobi, ki s svojo prisotnostjo odganjajo manjše ptice. B - Viseča krmilnica: je lahko prav tako večnamenska, če pa jo še pravilno postavimo, je lahko obenem tudi najbolj varna pred mačka- KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Kliniko za male živali smo preselili na Ulico padlih borcev 23 v Ljubljani Odprta je vsak delovnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na novo telelefonsko številko 061/16-55-120. ""v ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale tel.: 712-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h~18h torek, petek 9h-12h mi in večjimi vsiljivci. Na notranji del stropa obešen kos loja ali slanine, na dnu pa mešanica semen, nudita gostoljubje tako semenojedim kot črvojcdim pticam. C - Krmilnica za balkon ali okensko polico: je podobno kot prejšnja, lahko prijetna gostiteljica vseh ptic v naši neposredni bližini, razen morda ščinkavcev in njim podobnim previdnežem. ki pa se tudi sicer pasejo le na tleh pod krmilnico in vanjo iz gole previdnosti ne zahajajo. Na balkonu ali okenski polici so ptice varne pred naravnimi plenilci, kar pa seveda ne velja za našo hišno mačko, kateri pa moramo mi sami onemogočili dostop do krmilnice. 1) - Visečo krmilnico: bomo namenili največkrat za sinice in njim podobne črvojede ptice, ki jim prehranjevanje v akroluitsko-visečem položaju ni tuje. Naša skica prikazuje krmilnico stožčaste oblike, vendar pa oblika ni pravilo. Tako viseča krmilnica je običajno zalita z lojeno pogačo, za samo ohišje pa lahko uporabimo tudi star cvetlic ni lonček, skozi katerega smo pred žalujem loju namestili drevesno vejo, kateri nismo povsem odstranili stranskih vejic. Nameščena skozi lončkovo odprtino v dnu. bo na eni strani služila za obešenje lončka, na nasprotni strani pa za oplijeni ptice, ki bo no tu način lažje kljuvala sočno vsebino nad seboj. E - Avtomatska viseča krmilnica: skrbi za zimsko prehranjevanje ptic v času naše morebitne daljše odsotnosti. Dvojna stena krmilnice omogoča nasutje semena z. vrha v votli del za več dni, ozka odprtina pri dnu krmilnice pa omogoča izsutje le toliko semena, kot ga ptice sproti pojedo. Prednost take krmilnice je v racionalnosti porabe in ohranjanju kakovosti semena, saj je povsem zaščiteno pred vlago in ostalimi negativnimi vplivi okolja. F • Vaška krmilnica: lahko podobno kot prva služi zimskemu prehranjevanju več vrstam ptic. Ima svoje dobre in slabe lastnosti kot prva - le, da bo narejena iz slame ali podobnih materialov obenem tudi lep okras v našem okolju, kamor jo bomo postavili. Kot vidimo, je idej in možnosti dovolj, od nas samih pa je odvisno za katero se bomo odločili. Katerakoli le, naj bo v času morebitne obilne zasneženosli vedno bogato Založena z raznovrstno hrano, ki bo zadovoljevala osnovne življenjske potrebe čim širšemu krogu našega pernatega občestva v naravi. DRAGO KOVAČJČ KAKO DOBRO POZNAMO SVOJO OBČINO? Na sliki v prejšnji številki je bilo ROZlCNO. Naselje se je namestilo na položen skrilasl hrbet med Sela in Markovo in je prvič omenjeno že leta 1297, vendar je še vedno zelo vitalno, saj se v njem v zadnjem času veliko gradi. Nad njim so v drugi polovici 19. stoletja kopali ka-olinsko rudo, a začetki njenega izkoriščanja naj bi segali celo v leto 1746. Kmetje so kopali rudo še med obema vojnama in jo s s Srečanji na Kostavski planini in v Rudniku Tudi letos bo tradicionalno srečanje borcev, aktivistov, mladine in drugih občanov na Kostavski planini v nedeljo, 19. decembra, ob 10. uri. Srečanje bo obogateno s kulturnim programom. Z avtobusne postaje Kamnik bo odpeljal posebni avtobus ob 7. M). Srečanje pri spomeniku NOB v Rudniku bo v soboto, 8. januarja 2000, ob 10. uri. V programu bodo sodelovali Moški pevski zbor Solidarnost Kam nik, učenci osnovne šole Marije Vere in drugi. Zveza borcev Kamnik vljudno vabi, da se obeli spominskih pri redilev udeležile v čim večjem številu. Srečanje bo ob vsakem vremenu. S. REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLIMO DEKLE ZA STREŽBO. Atrium cafe, Perovo 25, Kamnik ^ 815-026, 041-624-085. FRAMAT KAMNIK d.0.0. Ljubljanska cesta 21 i, Kamnik, tel./faks: 061/812-546 paA najutjadiKJiiml paaa^i midimo vW eieil>wiiUiiaiacij/>^iy mateniad!!. Nudimo vam: - elektroinstalacijski material za vaš dom, obrt, industrijo... - vse za razsvetljavo - od žarnic do svetilk in raznega pribora - veliko izbiro gospodinjskih aparatov, baterijskih vložkov (KODAK, VARTA, DURACEL), akustike in drugo - velika izbira telefonskih aparatov različnih proizvajalcev, pribor za telefonijo in ostalo - svetujemo, predstavimo, hitro dobavimo, po potrebi dostavimo in vas finančno ne obglavimo PESTRA IN CENOVNO UGODNA PONUDBA LUČK ZA BOŽIČNO-NOVOLETNO OKRASITEV! Ob bližajočih se praznikih želimo vsem vesel božič ter srečno In uspešno v letu ZOOO\ * Z veseljem vas pričakujemo tudi v novem tisočletjul prodajali v Domžale, Ljubljano in Zagreb. Po drugi svetovni vojni so kopanje kaolinske rude v drugi polovici šestdesetih Icl za nekaj časa obnovili in tu je deloval rudnik kaolina Sela, ki je imel dve odkopni mesti: eno nad Selami in drugo nad Rožič-nim. Zreb je izmed pravilnih odgovorov izbral odgovor Tanje Štrajnar z Rožičnega 2b. ki prejme knjižno nagrado v Koćnini knjigarni na Ljubljanski cesti. Tokrat sprašujemo po imenu vasi, ki spada med »južne kraje« kamniške občine, vendar samo po zemljepisni legi. Svoj odgovor, to je ime vasi, pošljite na Kamniški občan. Glavni trg 24, SI-I240 Kamnik, da bo tam do srede, 8. decembra 1999. Izrned pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo poklanja trgovsko podjetje Koena Kamnik. NOV PEUGEOT POL LETA BREZPLAČNO. f........ < \\ 7 oN / q\ 1 ). J □ Novi Peugeotovi kreditni pogoji v sodelovanju i BankAustria Cneditanstalt Slovenija vam omogočajo nakup Peugeotovih vozil v decembru letos, odplačevati pa jih boste začeli sele čez pol leta. •f¥ugeot plaći prvh 6 obrokov v primeru kred'ta u dobo 60 meiecev m za vsolo do I 60G.0OC tolioev. Ponudba volj, za vozila Peugeot 306,406, Partner in Bo«i dobavljena preo koncem 'eta 199, Za podrobnejle informacije « obrnite na pooblaSrene koncesionarje l^ugeot al. po,lovalnice »ank At/stna Crecitanrtalt Slovenija . eW<* Ampak to ne pomeni, da je ta denar sknt v kasnejših obrokih. Prvih 6 obrokov plača Peugeot*, kar je povsem nova oblika popusta pri nakupu avtomobila. Oblika, ki vam omogoča hitro izkoristiti res ugodno pnložnost za nakup. Izkoristite ta čas in vmes že uživajte v novem Peugeotu. PEUGEOT RODLX Rodex d.o.o. Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, tel.: 727-798 (5L reiramo in v_>zdelujemo • klasična ženska oblačila • poročne obleke • večerne obleke Blago lahko prinesete sami ali pa ga izberemo skupaj Organiziramo tudi šiviljske tečaje. Pokličite nas: 817 563, 817 673, www.riro.si vsak delovnik in dogovorili se bomo za obisk. Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888 VAM NUDI PO UGODNIH CENAH: barve, lake, Jupol, Belton, Beltop, gašeno apno (1 kg - 50 SIT), žeblje, RP posodo za vino od 10 do 100 I, PVC posodo za koline in kolofonijo, likalne mize že od 2.800 SIT; RP posodo 12-delno samo 12.100 SIT, pipe Armal, sanke, novoletne smrečice ter okraske in še in še Velika izbira aranžiranih daril in kristalnih kozarcev (garnitura 6/1 2.200 SIT). Tudi MIKLAVŽ kupuje pri nas! Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Homar, d.o.o., trgovina Veriga se priporoča! » NA KVADRAT« Kamni*-Šutna 48, tel.: 83 91 502 VINO BACHUS 0,75 1 -SIT POLNJENIH 6 VELIKIH ROGUIČKOV (POSAMIČNO PAKIRANJE) I 329 .- SIT NAPOLITANKE Podravka, 200 gr KREKER TELE snack (ala' TUC) 1 ODG SIT HRUSTUAVI ČIPS (200) gramov -SIT BOZICNO-NOVOLETNI POLNJENI BONBONI SIT MEŠANO ČAJNO PECIVO Spring Time 400 gr -SIT JEDILNO OUE 11 (V PLASTENKI) sarno_ 189 SIT Kamniški Občan ©83-91-311 041/662-450. Mali oglasi Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-157, 041-322-571. Instrukcije angleščine in matematike za srednje in osnovno šolo. Prva informativna ura brezplačna. Tel.: 83-92-017. Garažo na Kranjski cesti v Kamniku (duplex, zg. etaža) ugodno prodam. Tel.: 814-248. NlOVO v Kamniku! 0yf>TRCo RTV - HiFi SERVIS LVTI*A Valentina Jeglič s.p. Novi trg 26/b, poleg Zdravstvenega doma Kamnik Pri nas boste ncfilf plenice PAr4PER5, nogavice in žabice ALEX, piZame BETI, oblačila in bod(je CLAR, hrano HlPP,5teklenitke AVENT, kozmetiko 5AN05AN... fn 5e mnogo drugih potrebščin za vcfiega malčka do □ let. Obiščite nas od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 1 2. ure. POPRAVLJAMO TUDI NA DOMU! POPRAVILO RAČUNALNIKOV KVARK d.o.o.. Ljubljanska c. 2 le. KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica) TRGOVINA KLKS Kamnik, Glavni trg 15 tel.: 832-217 MIKLAVŽ NAROČA PRI NAS 1*1 SVEŽE PARKEUNE, PECIVO, SUHO SADJE, ČOKOLADNE IN DRUGE DOBROTE. Odprto od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure TEZA VE S FITISO VODO? ZAŠČITNI FILTRI za odstranjevanje mehanskih nečistoč od 36.152,20 SIT MEHČALO VODE za odstranjevanje vodnega kamna od 170.705,00 SIT PEŠČENI FILTRI Z AKTIVNIM OGUEM za zbistritev vode in uničevanje mikroorganizmov od 183.141,00 SIT d«o»o« Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje I A, STAHOVICA TEL: 061/827-030. 827-035 FAKS: 061/827-045 e-mail: st@sam.si Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4B. DOMŽALE TEL: N.C.: 061/720-020 TRGOVINA: 061/720-560 FAKS: 061/713-288 e-mail: dom@sam. si „ http://www.sam.si OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več....'.'! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM PO UGODNIH CENAH NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO! > KRITINE: BRAMAC, TONDACH, SALONIT IN OSTALE >■ HIDRO IN TERMO IZOLACIJE >■ APNO, CEMENT, MALTIT > FASADE IN FASADNE SISTEME BAUMIT, JUB in TIM f SCH1EDEL DIMNIKE > ARMATURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO > ROBNIKE, TIAKOVCE, BETONSKA KORITA *■ OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST >. TER DRUGE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA IZKORISTITE AKCIJSKE CENE IN GOTOVINSKE POPUSTE! NUDIMO VAM MOŽNOST BREZPIAČNE DOSTA VEZA VTOD V IG A LOM. V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, oh sobotah pa od 7. do 13. ure. V SAMU NISI NIKOLI SAM Internet: WWW. SAM. SI TRGOVINA ZGAJNAR na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 814-348 UGODNA PONUDBA! - moka tip 500, Žito, 1 kg, 84,90 - sladkor, 2 kg 299,90 - orehi, 1 kg 699,90 - alp. mleko 3,2 m.m. Lj. mlek., 1 1 129,90 - prekajena šunka in vrat, 1 kg 999,90 - ledeni čaj Lj. mlekarne, 1 1 79,90 - sir šmarska gauda, 1 kg 999,90 - kompot breskev, ananas 179,90 - kava Slovenka, 100 g 89,90 - pivo Pils, 0,66 1 119,90 - barcaffe, 100 g 144,90 - knežje vino, 1 1 149,90 - Miklavž, 150 g 179,90 - Janževec, 1 1 399,90 - fige, 250 g 139,90 - Šipon Ljutomer, 0,75 1 259,90 - keksi Rio, 130 g 119,90 - Srebrna penina, 0,75 1 1.099,90 - Jaffa keksi, 135 g 159,90 - whisky Black Jack, 0,75 1 999,90 - napolitanke Podravka, 200 g 109,90 - olje rasti. Zvezda, 1 1 189,90 - riž Splendor, 1 kg 139,90 - Ariel, 3,6 kg 1.159,90 Ponudba velja do prodaje zalog. V našo trgovino ste povabljeni vsak dan od 7. d< 21). ure, ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. Glavni trg 5, Kamnik, tel.: 83 91 244 Cenjene stranke! Samo za Vas bo V DECEMBRU salon odprt ob sobotah do 17. ure, da boste za priložnosti ob koncu tisočletja še posebej lepo urejene. Uredimo Vam tudi slovesno pričesko in vas skrbno naličimo. Vse dni v tednu Vas pričakujemo od 7. do 20. ure. 'Tta? novo ti&očtetfa pUtteae voe Hajlefi&el LANEN CVET tekstilna trgovina Moste 74, tel.: 841-660 OBIŠČITE NAS, 5AJ TUDI MIKLAVŽ KUPUJE PRI NA5/ DELOVNI ČAS: pon.-pct. od 9h do I9h, oh sobotah od X" do IV'. TERMO DOM runi*« ■P* Bil ■kr n 11 ■I L TOP 22 - OKNA Z NAJBOLJŠO rJBijRLOTNO IZOLACIJO *jjjranova 8, Šmarca, Kamnik I telefon 810 090 I faks 810 095 e-mail: gUJjfiermodom^Hiol.nct internet: i Www.termodom.si okna v svet SEDAJ JE PRAVI ČAS ZA NAKUP UREDIMO TUDI TISK TEKSTIL VANJA Kamnik, Maistrova g, tel.: 83-92-263 Zaradi zaprtja trgovine SE POSEBNO UGODNI PRAZNIČNI NAKUPI. Možnost odloženega plačila. OBIŠČITE NAS MED 9. IN 19. URO, OB SOBOTAH MED 8. IN 1 230. 28 TEN TOMRS »s* IATA POMUfoNA AGENCLU Ljubljanska 85, Domžale Telefon: 711 229, 719 230 MILENILIM EGIPT-Hurgada-odhod 25. 12., teden dni s posebnim letalom od 138.900.-HVAR - petdnevni paket z. letalom (hotel Amfora); odhod 29. 12. - 46.600-BOL - petdnevni paket z letalom (hotel Flaphusa); odhod 29. 12. - 46.600.- BOGATA PONUDBA SILVESTROVANJ V ISTRI IN KVARNERJU. Izšla sta kataloga: Zima 1999/2000 EGIPT 1999/2000 Slovenija, Avstrija, Italija, Francija Kairo in piramide, Hurgada, Pokličite, kataloge vam pošljemo po pošti. krlžarJenje po Nilu MOTOR SHOW - Bologna Enodnevni in dvodnevni izleti; odhoda: 4. in II. decembra. Zahtevajte dodatne informacije. Letalske vozovnice od 1.10. naprej spet po izredno ugodnih cenah! TENTOURS je edina pooblaščena agencija za prodajo letalskih vozovnic med Ljubljano in Celjem ter Kranjem in Zasavjem. PREDNOVOLETNA PONUDBA: {«»} 1. novcmbcr-IO. december: 54^" Miinchcn, Sarajevo 20.000,00 IATA Frankfurt, Skopje 25.000,00 nauseau, mehom London, Pariz, Amsterdam 30.000,00 Možnost plačila na obroke ali ugoden kredit TOM + 0% do 9 mesecev. s0rj)o Jurij Slo pni k Zagorka 12 f, Stanovi« Tel.: 825 - 12 Mob.: 0609/ 650-068 041/650-068 Vtem nuni si h ljubeč* razdala, in v srčni ljubezni lahko mimo .asjiala. i tvoji otroci) ZAHVALA V 70. letu se je od nas poslovila ljubljena žena, mami, stara mama, taSča, sestra, teta in svakinja MARIJA ZLATNAR Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje, svece in svete maše. Posebno st- zahvaljujemo patroma Erncstu in Robertu za lepo opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru društva upokojencev Kamnik in Tunjiškcmu oktetu za občuteno zapete pesmi, ter dr. Logarju in palroiia/jiiin sestram za vso skrb in pomoč v času mamine bolezni. Hvala vsem, ki sle se /brali v tako velikem številu in našo nianin pospremili v njen zadnji dom. Bilo nam jc dano, da smo imeli zlato Zcno in mamo. Njena ljubezen v nas bo Živela, njena dobrota našu srca bo grela. Žalujoči: mož. France, hčerke Mojca, Tatjana in Branka ter sin Franci z družinami in drugo sorodstvo November 1999 ZAHVALA V 76. letu nas jc za vedno zapustil naš dragi mož, oCc, dedek, tast in stric JERNEJ PETEK iz Kamnika, Samostanska ul. 22 Iskreno sc zahvaljujemo vsem .sorodnikom, prijateljem, znancem in krajanom za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveCe in vsem, ki sle ga pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Hvala tudi cerkvenim pevcem iz. Komende. Žalujoči: žena Mara, sinova Janez in Dušan ter hči Milena z družinami in drugo sorodstvo Kamnik, november 1999 (hltelel si klikiir jeseni list z drevesa mnogo prezgodaj, grob /m n prekril je lieli sneg, ZAHVALA Ob izgubi dobrega prijatelja JOŽETA MATJANA sc iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje in podarili sveče. Posebna zahvala sosedom Kettejeve ulice, ki sle nama vedno bili v pomoč. Mnogo premlad si me zapustil. Imel si pošteno, dobro in plemenito srce. Jože, se enkrat Ti hvala za vse ure, ki sva jih preživela skupaj. Za vedno tvoja Milka Krivorotov Kamnik, november 1999 ZAPOSLIM KV KLJUČAVNIČARJA ali VARILCA INFORMACIJE: GSM 041-622-063. Hladilnike, ramriovalne skrinje in omare popravljam z garancijo na popravilo. Pokličite 815-570 041-689-82!!. AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) Nova telefonska številka: 83 91 383 GSM: 041/715 455 Odprto vsak delavnik od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure d.o.o. SVECARNA ŠTELE Glavni trg 16, 1240 Kamnik, tel.: 83 92 339 * OKRASNE SVEČE NOVO: PLEČNIKOVE SVEČE MILLENNIUM 2000 SVEČE BOZICNO-NOVOLETNI PROGRAM * SVEČNIKI * KADILO * JASLICE * KADILNICE PAX * JELKE * LUČKE ŠIROK PROGRAM OSTALIH SVEC IN ARTIKLOV! STEKLARSTVO HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.:727-089, 715-717 Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15" sreda od 7h do 17h Velika izbira barvnih stekel m ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo... Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman le išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas. bolečina in samota sla pri nas, zalo pot mts vnili tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še iiviš. V SPOMIN Petnajstega decembra mineva pet let žalosti, bolečine in trpljenja, odkar jc nenadoma in mnogo prezgodaj odšla v večnost naša nepozabna, srCno ljubljena hčerka edinka, /ena. sestrična, nečakinja, snaha in svakinja MARJANA KRANJEC roj. KRIŽMAN (11. 1. 1970-15.12. 1994) Nasa samota in bolečina sta večni, kot je večna zemlja, ki jo pokriva. Globoka hvaležnost velja vsem, ki z. lepo mislijo postojite ob njenem poslednjem domu, ji prižigale svečke in prinašate cvetje. Vsi njeni Mlaka pri Komendi, decembra 1999 V naših srcih ti naprej iiviš, zato pot nas vodi tja. kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami livi. (Josip Murni ZAHVALA V 90. letu je tiho odšel dobri mož, ata, stari ata, praded, brat in stric FRANC KOTNIK Kotnikov ata s lun jiško 8 v Kamniku Zahvaljujemo sc vsem, ki sc ga imeli radi in ste ga v lako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem sosedom in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in maše. Hvala g. Miroslavu za lepo opravljen obred, govorniku g Koširju za poslovilne besede, pevcem in trobentaču za odigrano Tišino. Vsi njegovi November 1999 ZAHVALA V 64. letu življenja nas je po hudi bolezni zapustil dragi mož, oče, stari ata, tast, brat in stric JANEZ TRAVEN st. iz Kosiš Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem iz Graditelja, Klimatizacije Cerar in Radulovič Srečo s.p. za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo dr. PleSnarjcvi, dr. lx>garju in patronažni sestri Jani Prezelj. Zahvala velja tudi atovi sestri Pcpci in sosedi Tončki za vso pomoč in moralno podporo. I.epa hvala tudi g. župniku Francu Šuštarju, lunjiškim pevcem in Gregorju Sušniku za zaigrano Tišino. Žalujoči vsi njegovi November 1999 ZAHVALA V 55. letu nas je zapustil dragi brat in stric MIHA HOMAR iz Kamnika, Kovinarska 11 Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrećena sožalja, darovano cvetje in svece. Hvala tudi gospodu župniku za opravljeni pogreb. Žalujoči vsi njegovi Kamnik, november 1999 Ves trud in upanje bila sta zaman. Če bi solze le ozdravile bil bi najbolj zdrav. Će bi solze le oživele vedno z nami bi ostal. Vrmdknil si ti, umolknili smo mi. a vedno ostal bt>š v naših srcih Ti. (Tvoji) ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustil naš dobri mož, oče, dedi, brat in stric STANE GOSTINČAR iz, Komende Iskrena hvala vsem, ki ste nam ob tako težki življenjski preizkušnji stali ob strani, nam izrekli sožalja, našemu očetu podarili cvetje, sveče in ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Posebej hvala Katjinim sosedom za nošenje krste. Žalujoči vsi njegovi . November 1999 Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam ptidala. smrt Te vzela je prerano. v naših srcih za vedno boš ostala. m m ZAHVALA - št Nenadoma nas je v 74. letu življenja zapustila žena. mama. tašča, stara mama, prababica, sestra in teta LOJZKA HRIBAR iz Buča Iskrena zahvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na zadnjo pot, ji podarili cvetje, sveče in za mase, nam pa izrekli sožalje. Hvala g župniku Balohu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem iz Šmartna za občuteno zapete žalostinke. Žalujoči vsi njeni November 1999 UTIHNIL II tvoj gum, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi tvojih pridnih rok. ZAHVALA Po dolgi in mučni bolezni me je v 67. letu življenja zapustil moj dragi FRANCE CRNKOVIČ iz Stahovice 19 Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala sosedi Zvonki UrSič, dr. Jani Plavc, sestrama Krni in Darki ter vsem patronažnim sestram, ki ste Francetu lajšale bolečine na domu. Hvala pevcem za lepo petje in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem Se enkrat najlepša hvala Žalujoča njegova Štefka Krožnik zvezda 32 cm Napredkova orehova potica 1.650,- cena za kg Darilni set Nivea Pekač - 37 x 27 pyrex s prijemajte) iz blaga Napredkovo čajno pecivo 400 g 998,- Blagovnica Vele bo ob sobotah 11. in 18. decembra odprta do 19. ure. Um NAPREDEK Izdelke lahko kupit« v blagovnici Vele. Cene so »SIT« ije zalog. Napake v tisku: Peneče vino Avia in Avia Rose 0,75 1 Izdelke lahko kupite v vseh Napredkovih prehrambenih trgovinah. cena za kos GSM telefon SIEMENS SI.-10 SAMO debitei POGOJ ZA NAKUP: Sklenitev naročniškega razmerja za 1 leto O SUPER N, Ljubljanska f Domžale MIKLAVŽ PRED BLAGOVNICO VELE pred blagovnico Vele od 2. do 4. decembra. 4. december ob 17. uri: prihod Miklavža s sprem-. stvom in i>IciZEl=r,l=lri MBR0Ž AKCIJA: ABS ZAVORE BREZ DOPLAČILA £3%000 SIT Pri nakupu vozil BRAVO, BRAVA v decembru vam poleg bogate opreme podarimo ABS. NOVI FIAT PALIO VVEEKEND Oprema: 2x zračna vreča, servo volan, centralno zaklepanje, el. stekla, blokada vžiga, I barvni odbijači... PRODAJA VOZIL: tel.: (»64/425 540 in 425 542 SERVIS VOZIL: tel.: 064/421 193 in 064/421 141 SMEŠNO NIZKE CENE do 31. decembra 1999 domače & sveže AHAČIČ ^ SERVIS TRGOVINA Domžale, Prešernova 1/a, tel. 722-107 prodajalna izdelkov gorenje domače KR9AVICE v govejem črevu 550 STT/Kg TATARSKI Birm 1^00 t.700SIT, Perovo 25 « 811-087 KRAŠKI PRŠUT b.k.vkosu 2.900 srr/Kg Z VESELJEM VAM MESO TUDI SPEČE Vsak dan vam je na voljo pečen piščanec, krače, svinjska in telečja rebra, odojek, vratovina in jagnje po naročilu. T0AST ŠUNKA 650 srr/Kg Za vas pripravljamo / razne rolade, nadevane z mesom ali kruhom / puranje in goveje žepke / mrežne in mlete pečenke / panirane zrezke / sarme / piščančjo in svinjsko ponev... Odprto od 7.30 do 19'', ob sobotah od 7b do 13\ POPOLNA IZBIRA BELE TEHNIKE gorenje kwčna Blijfajo se bojfifao-novoktni pravnik in obdarovanje naših najdražjih. DO 15% NOVOLETNI POPUSTI brezplačna dostava in možnost nakupa ■v . ^vlNtflov™PAPARATov prto vsak dan od 8. do 19. ura, ob sobotah od & do 12. ui Vabimo vas v vse nas prod k usc