§ rvnaa GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o. LESCE, ALPSKA 43 LETNIK XXVII ŠTEVILKA NOVEMBER 1985 V 20. številki letošnjih Naših razgledov naš znani ekonomist Jože Mencinger piše o »■Blišču in bedi družbenega planiranja-«. Pri tem avtor začne z izhodiščem, da je novi zakon o planiranju nekoliko boljši od starega in da so realne možnosti, da se bo odstotek tistih gospodarskih subjektov, ki ga bodo izpolnjevali, povzpel čez 2 (beri dva), česar stari zakon ni dosegel. Mencinger opozarja na celo vrsto nerealnosti novega zakona in jih tudi formalno-logično dokazuje. Takole piše avtor: »Zaustavimo se pri odvisnosti med številom informacij in negotovostjo. V gospodarstvu se, kot smo že ugotovili, poleg tržne negotovosti pojavljajo tudi druge oblike negotovosti, ki jih tudi povečano število informacij ne more zmanjšati, ker so eksterne. Da bi planiranje res bilo planiranje, je treba takšne negotovosti upoštevati v obliki alternativnih planov. Tu se pojavi prvi problem. Število alternativnih planov namreč izredno hitro narašča in se približa neskončnosti. Ze če imamo le dve vrsti zunanja negotovosti (n. pr. vreme in svetovne cene), ki imata po tri možne vrednosti (dobro, srednje, slabo), bi bilo treba le za en petletni plan, ki bi ga hoteli izraziti z letnimi dosežki, izoblikovati 59049 letnih alternativnih planov. Že tretja vrsta zunanje negotovosti s temi vrednostmi poveča njihovo število na 14 milijonov, četrta vrsta na 3 milijarde. Hitro bi morali za izdelavo enega petletnega plana zaposliti vse pismeno prebivalstvo. Navedeni citat pa še ne pove vsega o predvidenem družbenem planiranju. Da ne bi tratili prostora z opisovanjem blišča in bede družbenega planiranja in se zgubljali v ocenah novega zakona, menim, da je nujno ugotoviti, da vendarle sami zase brez vseh zakonskih predalčkov, potrebujemo vizijo —- predstavo o tem, kaj bo v Verigi čez 5, 10, 15 let. Če nič drugega, nas v to sili razmišljanje o možnostih zaposlitve naših otrok. V teh razmišljanjih se namreč takoj srečamo z dilemo, da današnja mladina takega dela, kot je večinsko danes v Verigi, ne mara. To pa pomeni, ob vztrajnem tehnološkem marširanju na mestu, migracijo kadra od drugod ob nezaposlenosti naših otrok. Ni namreč zanemarljiv podatek, da bo Veriga, če hoče obdržati enako relativno velikost, do leta 2000 na novo zaposlila 1420 delavcev, s tem da bi takrat Veriga štela med 1430 in 1450 delavcev. V tem času se bo samo upokojilo blizu 900 delavcev. Osnovni problem jutrišnje- ga dne Verige se mi zdi v tem, da bo lahko ponudila mladim, našim otrokom, takšno delo, za katerega bodo usposobljeni. Verigarji pa seveda moramo vedeti, da mlade lahko usmerimo v stroko, ne moremo pa jih ovirati v nivojih izobrazbe. To pa pomeni, da bo imel bodoči letni priliv naslednje strukture : 10—15 odst. skrajšanega programa 25—30 odst. triletnega programa 40—50 odst. tehnikov 10—15 odst. inženirjev in Za te kadre je treba pripraviti delo. Zanimivo je, da so neskladja med strukturo nezaposlenih in potrebami proizvodnje že sedaj močno prisotna. Primitivna tehnologija in organizacija ( dezorganizacija) zahtevata na transportu in pomožnih delih blizu 300 delavcev, ki jim v bodočem kadrovskem prilivu ne moremo najti zamenjave. Popolnoma v ničemer se situacija ne razlikuje v pripravljalnih funkcijah, kjer vse bazira na kartotečnih evidencah, ki omogočajo le stare in nezanesljive informacije, ki so vedno in povsod osnova poslovnim odločitvam. Kako to, da se ne premaknemo? Odgovor je silno preprost. Zaradi vladanja rutinerjev, zato ker nam je vse staro sveto in vse novo tabu, kajti za novo nimamo ne volje in ne znanja, kaj šele ambicij. Človek brez ustvarjalne volje, s pomanjkljivim znanjem in brez ambicij pa je rutiner. Zagate so se pojavile na tehnologiji obstoječe proizvodnje. Tu bi si problem lahko postavili v naslednji obliki: ali je tehnologija izdelave verig, vijakov takšno, da je v njej še prostor za izboljšave, za tak strokovni napredek, da se bo v tej proizvodnji našlo mesto za generacije bolj usposobljenih, ki se bodo zaposlovale. Če tega znotraj obstoječe proizvodnje ne bomo zmogli, oziroma se ne da, potlej zadeva ni perspektivna in je treba ta del »trgovine zapreti«. Drugo področje so pomožna dela s transportom. Za ta dela v bodočnosti ne bo interesentov, če ob vsem opevanju naših možnosti s P-H napravami ne bomo sposobni avtomatizacije na teh delih, potlej se nam slabo piše. Strojni mehaniki in tehniki zagotovo ne bodo vezali ali sukali verig v Verigami. Povsem impotentno se obnašamo pri uvajanju računalništva. V celem desetletju nis-smo naredili na tem področju niti temelja. Da je ironija še večja, se ob tem izgovarjamo, da računalnik ne proizvaja, da ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ♦ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ i &*************++******************************>********************)».******> CV) A em btalcern ceólilamo sa ptaznlk cepabllke ni neposredno koristen pač pa pomeni le strošek. Te izgovore bi lahko primerjali s tarnanjem investitorja, ki gradi stanovanjski blok, pa po izgradnji temeljev jadikuje, da je imel toliko in toliko stroškov, noben od stanovalcev pa še ni pod streho. Na tem področju je pač treba toliko in toliko vložiti in se ustrezno organizirati, da je od tega sploh kakšna korist. Drži pa zanesljivo eno: če se bomo tudi v bodočnosti tako prestrukturirali kot doslej, potem svežih in ustreznih poslovnih informacij res ne potrebujemo — nasprotno, še celo glava Proizvodnja v V oktobru smo naredili skupno 1.744 ton izdelkov od 1.906 ton planiranih, v vrednosti 705.334 tisoč din. Tako smo zaostali za količinskim planom za 8 odst. in s tem še povečali zaostanke iz prejšnjih mesecev. Vrednostni plan je bil na eksternem trgu presežen za 21 %, na internem pa smo zaostali za 1 odst. za planom. Skupna vred- nas lahko ob njih zaboli. Ob tem pripovedovati, da tudi ljudi, ki bo celo življenje vpisovali podatke v dve ali tri kolone v kartoteko, ne bo na pretek. Silno veliko se govori o strojegradnji, pa je ob tem vprašljivo, če vemo, kaj je to. Imam občutek, da si to področje vsak po svoje predstavlja. Eno je zagotovo. Nekatere dispozicije za to imamo, vendar jih trenutno izkoriščamo popolnoma obrtniško, kar seveda ni in ne more biti naša perspektiva. Na to področje verigarske vizije bo treba nemudoma odgovoriti. Kajti nahajamo se v oktobru nostna proizvodnja presega planirano za 14 odst., brez dopolnilnega programa v TIO pa 18 odst. Količinska produktivnost na nivoju DO je nižja kot v septembru in celo nižja kot oktobra 1984. leta. Proizvodni rezultati po tozdih so razvidni iz naslednjih dveh tabel: Vijakama je dosegla količinski plan proizvodnje 89 odst,., hudi razvojni dilemi, iz katere ni nakazanega izhoda, razen na nivoju želja. To pa je premalo in upam, da se vodstvena ekipa tega zaveda. če upoštevamo uvodne besede tega sestavka, potlej je treba reči, da naši formalni plani, ki jih bomo sprejemali po bolj ali manj zapletenem postopku, na gornje dileme ne bodo dali odgovora. To tudi pomeni, da tisti, ki imajo na skrbi bodočnost Verige, s formalnim sprejemom plana za naslednjih 15 let, še niso skoraj ničesar storili. F. Č. v komadih pa 100 odst. Vrednostno presega plan za 23 odst. Izpad proizvodnje je bil pri kovinskih vijakih zaradi pomanjkanja kapacitet valjanja, pri vijakih z žagastim navojem zaradi pomanjkanja materiala in pri žičnikih zaradi pomanjkanja naročil. Odprema je bila dosežena 86 odstotno. (Nadaljevapje na 2. strani) OKROGLA MIZA: Aktualni problemi Verige Uredništvo je za takratno okroglo mizo povabilo Marjana Bizjalka, Janka Mačka, Gvida Melinka, Janeza Šmita in Lada Žemva. S strani uredništva smo sodelovali Miloš Janša, Franc Cop in Ivanka Korošec, ki je pripravila tudi zapis. Pri tem uredništvo ni nameravalo iskati mnenja najbolj kompetentnih o tem, v kateri smeri je perspektiva Verige, pač pa le mnenja nekaterih, ki o tem razmišljajo, ki do naše perspektive niso ravnodušni. Uredništvo: Do leta 2000 se bo iz naše tovarne upokojilo blizu 900 delavcev. Z upoštevanjem fluktuacije bomo zaposlili v naslednjih letih okoli 1.400 delavcev. To bodo naši otroci, ki bodo mnogo bolj usposobljeni kot smo mi. Ali bodo torej taki sploh hoteli zaposlitev v naši tovarni, kjer je dokaj primitivna tehnologija, če se na primer že sedaj srečujemo s problemom, da v Kovačnico nihče noče več, kjer so razmere takšne, da za zaposlitev ni interesa? Bizjak: Ce začnemo kar pri Kovačnici, lahko ugotovimo, da je bila že ob nakupu zastarela. Mnoge kovačnice dobro delajo, dobro živijo, zato ni razlogov, .».j«»' àm da tudi pri nas ne bi bilo tako. Res pa je, da so dobro stoječe kovačnice mnogo investirale v opremo. Naš namen je bil, da bi Kovačnica izdelovala opremo za verige — torej za interni trg. Ta program smo kasne j p razširili, vendar še vedno se program vklapnja na izdelke ostalih tehnologij. Mnenja sem, da za tovrstne probleme Kovačnica ne bo predstavljala problema, seveda bo vanjo treba še precej Vložiti. Uredništvo: Toda razen v TIO ni bilo v nobeno tozd v zadnjih 15 letih toliko vloženega! Bizjak: Nova kovačnica je bila že kupljena zastarela, saj si takrat česa boljšega nismo mogli privoščiti, z druge strani je za interne potrebe zadoščala. Uredništvo; Torej poceni kupili, drago plačali. Bizjak: Če bi v Kovačnico nekaj vložili, da bi se pogoji dela spremenili, bi s tem odpravili problem pomanjkanja ključavničarjev in drugih. Ti morajo biti pač bolje plačani v Verigami in Vijakarni, saj so tam boljši pogoji dela. (Nadaljevanje s 1. strani) Verigama je plan količinske proizvodnje dosegla 100 odst., vrednostne pa 119 odst., na internem trgu pa je bila 38 odst. pod planom. Po strukturi izdelkov plan ni bil dosežen, tako je bil plan na grupi 250 — snežne verige za osebna vozila presežen za 134 odst., kar pa je glede na sezonski značaj tega izdelka tudi razumljivo. Odprema je dosežena 89 odstotno. Sidrne verige so tudi v oktobru zaostajale za planom za 14 odst., na eksternem trgu je zaostanek za planom 75 ton, na internem pa 99 ton. Vrednostni plan je bil presežen za 24 odst. Izpad proizvodnje je pri topo-varjeih verigah 0 13—26 mm zaradi pomanjkanja kapacitet, pri odgorevno varjenih verigah 0 21—37 mm pa zaradi večje proizvodnje bremenskih verig. Odprema je bila dosežena 111 odstotno. V Kovačnici je bil plan presežen tako po količini kot po vrednosti, in sicer je znašala količinska proizvodnja 224 ton in vrednostna 103.944 tisoč ton. Odprema je dosežena 89 odst. Orodjarna je plan vrednostne proizvodnje presegla 128 %. Izpad je bil na eksternem trgu. V Vzdrževanju je vrednostni plan presežen za 2 odst. Uredništvo: Ali je torej v tem perspektiva, da se boliše plača slabe pogoje in težko delo? Bizjak: Če je za nas problem visokoodpor.nih verig perspektiven, bo potrebno pač delati vse, kar k njim spada. Kadri ne bi smeli biti problem, če bi jih plačali in zainteresirali. Dokler bodo izenačeni z delavci v ostalih proizvodnjah, ne bo nihče hotel delati v Kovačnici. Uredništvo: Trenutno imamo v Verigi 1.380 zaposlenih, plan za leto 2000 jih predvideva 1.450. Ob tako skromnem povečanju si vsega ne bomo mogli privoščiti. Za vso raznovrstno proizvodnjo ne bo ljudi. Melink: Smo v precejšnji stiski. Poleg tega nismo sposobni ali vajeni generacijskih tehnoloških preskokov. Vsako staro tehnologijo ohranjamo (ročno varjenje). Rešitve moramo V TIO -se je proizvodni rezultat nasproti septembrskemu izboljšal, saj je na eksternem trgu, če ne upoštevamo dopolnilnega programa, dosegel plan 100 odst., na internem 72, skupno pa 99 odst. Proizvodnja z dopolnilnim programom pa zaostaja za planirano za 25 odst. Odprema je bila dosežena 117 odst., od tega osnovni program 138 odst., dopolnilni pa 62 odst. Prav bi bilo, da tudi v preostalih dveh mesecih s proizvodnjo dosežemo in presežemo planske -obveznosti. To se bo slednjič tudi poznalo pri finančnem uspehu in v vsem, kar iz tega sledi. A. K. KOLIČINSKA PROIZVODNJA ZA OKTOBER v tonah Eksterna Interna Skupna TOZD plan doseženo ind. plan doseženo ind. plan doseženo ind. VIJAKARNA 270 240 89 — 270 240 89 VERIGARNA 370 398 108 27 — — 397 398 100 SIDRNE VERIGE 309 234 76 822 648 79 1.028 882 86 KOVAČNICA 175 179 102 32 45 141 211 224 106 DO VERIGA 1.124 1.051 93 858 693 81 1.906 1.744 92 VREDNOSTNA PROIZVODNJA V OKTOBRU V ■ 000 din Eksterna proizvodnja Interna proizvodnja Skupna proizvodnja TOZD plan dosežena ind. plan dosežena ind. plan dosežena ind. Vijakarna 78.544 97.523 124 3.331 3.529 106 81.875 101.052 123 Verigama 103 628 131.290 127 13.780 8.567 62 117.408 139.857 119 Sidrne verige 78.678 128 756 164 114.663 111.845 98 193.341 240.601 124 Kovačnica 76.195 89.885 118 18.265 14.059 77 94.460 103.944 110 Orodjarna 3.250 276 8 20.101 29.577 147 23.351 29.853 128 Vzdrževanje 42 281 669 27.685 27.960 101 27.727 28.241 102 TIO (os. + dop.) 80.829 60.862 75 1.289 924 72 82.118 61.786 75 TIO brez dop. progr. 55.419 55.442 100 1.289 924 72 56.708 56.366 99 DO VERIGA 421.166 508.873 121 199.114 196.461 99 620.280 705.334 114 DO VERIGA (TIO brez dop. pr.) 395.756 503.453 127 199.114 196.461 99 594.870 699.914 118 iisikati v mehanizaciji in avtomatizaciji, saj imamo vrsto delovnih mest z veliko ročnega dela in takšnih mest, kjer se ljudje ne počutijo dobro. Drugi problem je v tem, da je večina delavcev strojem podrejena, namestilo obratno, kar je velika hiba in izvira iz slabe KV strukture. Najprej bo treba spremeniti stanje na proizvodnih sredstvih, pri čemer domače »dvorišče« lahko uporabimo kot poligon avtomatizacije, kjer bornio kupcu pokazali naše proizvode. Če bomo človeka nadomeščali s tehniko, bo to zelo zahtevna in bo zahteval-o višjo kvalifikacijsko strukturo. Pri tem pa bo treba spreminjati mentaliteto, da je mesto tehnika v projektivi, konstrukciji, skratka v pisarni. Uredništvo: Ali ocenjujete, da bo prostora za 700 kvalificiranih, 250 tehnikov in 200 inženirjev, kar je naša bodoča kadrovska izbira? Melink : Dolgoročno bomo 25 odst. povečali količinsko proizvodnjo, kar bo potrebno doseči s približno enakim številom zaposlenih. Tudi prostorsko smo omejeni. Torej je rešitev v avtomatizaciji in mehanizaciji. Naša projekti va je zasedena s tem za 3 leta vnaprej. Zunanji izvajalci pa se bojijo prevzeti posamezne rešitve, ker ni garancije, da bodo naprave funkcionirale. Poleg tega smo pri nas za te stvari zelo nestrpni. Ne upoštevamo dejstva, da je do nedavnega minilo od ideje do realizacije 20—30 let, sedaj pa so naj razvitejši ta čas skrajšali na 5 do 10 let. To velja za izdelke, ne pa za obdelovalne sisteme, ki so mnogo bolj zahtevni. Dokler ne bomo tega sprevideli, kakšnih posebnih možnosti za uspeh v strojegradnji nimamo. Če bomo še naprej tako nestrpni, se bo še marsi-kakršna naprava znašla v barakah in po kotih. Uredništvo: Na transportu in pomožnih delih zaposlujemo 300 delavcev. Kaj bi s toliko omenjano avtomatizacijo in mehanizacijo lahko rešili? Bizjak: Imeti bi morali prototipno delavnioo, ki bi vsako novo napravo po izdelavi tudi spravila v pogon. Sedaj se nam dogaja, da naprave, ki ne delujejo takoj, obt'če v kaki baraki ali pod stopniščem. V Kovačnici smo avtomatizirali vrtanje klinov in s tem proizvodnjo trikrat povečali. Industrijska peč je dobro zamišljena in če še danes ne dela, nas je lahko sram. Melink: Nekje je delo mehanizirano vzorno, spet drugod pa je stanje zanemarjeno. Upoštevati moramo tudi obstoječe pogoje. Možnosti mehanizacije v OTV so omejene zaradi nizke stavbe. Obupno je stanje pri skladiščenju, kar je posledica omejenih finančnih možnonsti v preteklosti. Zastran tega so prvi načrti narejeni. Tudi novi žicovlek je bistveno manj mehaniziran kot stari, pregled verig mnogokje poteka ipreko pultov in ne več ročno. Marsi-kak'0 mehaniziranje je v načrtih in projektantsko rešeno, vendar ni denarja za realizacijo. Samo portalni žerjav danes stane 5 do 8 milijard. Uredništvo; Kai nas torej ovira, da bi stvari hitreje stekle (pri tem denar odmislimo)? Melink: Omejene projek- tantske možnosti so ena vrsta ovir. Z druge strani je naše vzdrževanje usmerjeno v remonte. Ta trenutek je iluzorno govoriti o strojegradnji, kajti za to nimamo pogojev. Osnova je kadrovski problem. Pri strojegradnji je še enikrat več kontrolnih funkcij kot pri ostali proizvodnji. V tem je torej kadrovski problem, ker take grupe nimamo. Po drugi strani pa ne znamo vnovčiti strojev — projektov, ki so nam stekli. Pri tem imamo polno blokad in ovir. Maček: Slišali smo eno plat medalje. Iz dosedanje debate se vidi, da se znamo spuščati v podrobnosti, ne uspemo pa stvari pogledati v globalu. Ko smo sprejemali pretekli srednjeročni plan, smo določili tudi prioritete. Sedaj pa poglejmo, ali smo dosegli načrtovano prestrukturiranje. Ocenjujem, da smo preveliki »ziheraši«, da bi se za kaj dokončno odločili in to tudi izvedli, zato hodimo po dveh tirih, kar zahteva veliko energije in časa. To rezultira tudi v finančnem rezultatu Verige. Čepimo v povprečju, kar negira vsako motivacijo za bistvene spremembe. Zatika se nam v kompletnem poslovanju, saj imam občutek, da se vrtimo v začaranem krogu, ker ne najdemo podlag za ekonomske odločitve. Nimamo nikakršnih podlag za racionalno obnašanje. Uredništvo: Poskusimo vendarle ugotoviti, kje so blokade, ali so sistemske; zakaj mnogih stvari ne spravimo v življenje? Bizjak: Najprej nimamo izkušenj. 2e projekt na papirju je pomanjkljiv, potlej je še po-mankljivo izdelano. Tisti, ki to dela, nima izkušenj, da bi napravil tisto, kar je sprojekti-rano in dela malo po svoje. Ko taka naprava pride v proizvod- 2 — VERIGA njo, ne steče takoj. Namesto da bi jo usposobili, jo prepeljemo ■med staro šalo. Žemva: Velik del problemov nastane v Vzdrževanju, kjer ni dveh važnih funkcij: priprave proizvodnje in kontrole. Ce danes vzdrževalci delajo neko napravo od začetka do konca, se vse morebitne napake med delom skrijejo, ko pa naprava ne deluje, se te napake iščejo. Navadno vzdrževalci dvignejo roke in zatrjujejo, da so delo dobro opravili. Naročniku napravo vsilijo, ne glede ali bo funkcionirala ali ne, ta pa jo uporablja, če takoj dela, sicer jo potisnejo v kot. Bizjak: Pogosto so tehnološke osnove novih strojev slabo pripravljene. Dostikrat tudi namen in naloge niso dovolj opredeljene in pričakujemo nekaj drugega, kar dobimo. Šmit: Večina problemov je bila že tukaj nakazana. Avtomatizacija je skromna, ob tem pa tudi delavcev v Kovačnici manjka. Tudi kvaliteta naprav, ki jih imamo, je nizka, ob tem da sploh nimamo in še dolgo ne bomo imeli kadra za popravilo teh naprav. Uredništvo: Strojegradnja je presplošen pojem. Kakšna področja strojegradnje pridejo pri nas v poštev? Melink; To je stvar odločitve in ne filozofiranja. Na tujih vzorih vidimo, da so se proizvajalci strojev razvili iz proizvajalcev določenih izdelkov — razvili so stroje, ki so jih potrebovali v svoji proizvodnji. Žemva: Osnova so delavci, ki so pri svojem delu spoznani s stroji. Ni pa to dovolj, ker jih je potrebno organizirati, urediti pripravo proizvodnje in seveda kontrole. Uredništvo: če se delno povrnemo na samo avtomatizacijo, poskusite pokomentirati navedbo vodje Sidrnih verig Ulčarja na enem od kolegijev, da se na Schlatterju že nekaj let v smislu avtomatizacije ni ničesar premaknilo. Melink: Naš mlin melje počasi. Že pred leti smo narisali, kako bi avtomatizirali, toda zadeve še do danes niso rešene. Bolje je rešena le ekologija. Avtomatska paleta je prostorski problem, kompleten transport je narisan, pri nakupu stroja za obrezovanje je bilo preveč odporov in komplikacij. Potrebno 'bo dvigniti »ringelšpil« itd, Skratka, v tujini delata na takem stroju dva človeka, pro-dupcije pa je za 50'—60 odst. več. Uredništvo: Očitno ves čas radi plačuiemo umazanijo. Drugi so izboljšali pogoje dela, čs ni bilo delavcev za taka dela. Melink: Dodaten vzrok pri Schlatterju je tudi v tem, da ves čas nihamo med odločitvami ali bi sidrne verige še delali ali ne. Za zamenjavo bi morali imeti ekvivalenten proizvod. Bilo bi jih problem opustiti tudi že zato, ker smo edini proiz- vajalec teh verig pri nas. Na drugi strani pa je to izdelek z relativno veliko materiala in malo vloženega dela. Uredništvo: S kadrovskega stališča je TIO bolj simpatičen za naše okolje in s tega stališča tudi bolj perspektiven. Kaj mislimo narediti na tem? Melink : TIO ima ustrezno proizvodnjo za okolje im v skladu z družbenimi cilji, ki so v avtomatizaciji proizvodnih procesov. Razveseljivo je, da je TIO po finančnem uspehu sedaj na drugem mestu? Je pa veliko barikad pri njegovem razvoju, v uvozu opreme, tudi v mentaliteti ljudi itd. Težava je v tem, da imamo hkrati star in nov proizvodni program, dimenzije izdelkov se v svetu zmanjšujejo, a so z isto zmogljivostjo, mi pa v tem zaostajamo. Nadalje je slaba povezava med projektivo in operativo. To bo nujno treba rešiti. Uredništvo: Že v uvodniku je rečeno, kako se obnašamo do računalništva. Tam izrečene trditve naj bodo osnova za vaše komentiranje tega vprašanja. Maček: Na področju primarnih podatkov, ki nam omogočajo ugotoviti poslovni rezultat, nismo naredili nobenih bistvenih sprememb. Stroškovno knjigovodstvo je popolnoma zanemarjeno. Tako nimamo nobene ustrezne slike in podlage za ekonomske odločitve. Na področju računalniške obdelave znati moramo, da nismo sposobni za AO in ne moremo na-imamo probleme s kadri. Prirediti premikov. Tisto malo kadrov, ki se ukvarjajo s tem, je še premalo za tekoče potrebe, kaj šele, da bi delali na drugačnih pristopih. Dogaja se nam, da se zakoni spreminjajo in iz sprememb zakonov se pojavlja drugačen način, ki ga je težko ali nemogoče vgraditi v obstoječi sistem. Najprej bi morali ojačati kadre, tako pri samem organizatorju poslovanja, tam smo zelo zatajili, delo se opravlja samo še rutinsko, prvotne rešitve v organizacijskih predpisih so zastarele in neuporabne. Tisti, ki bi moral to poznati, sprašuje tiste, ki delajo na tem. Skupino programerjev bi bilo treba ojačati za tekoče vzdrževanje programov. To je delo treh, štirih ali celo petih let. Ce se na tem področju kaj naredi, moramo računati na to, da je ta kader najprej treba seznaniti z organizacijo in s samim načinom. Če hočeš kaj spremeniti, moraš najprej spoznati obstoječe. Bizjak: V letu 1976 smo začeli z računalniško obdelavo, vendar nismo prišli daleč. Ne dobiš podatkov, ki te zanimajo. Potrebno je tekoče poznati npr. stroške v vsaki fazi obdelave, sicer se na stroške ne more več vplivati. Uredništvo: Če mi ne znamo zaiemati podatkov, je to problem v metodologiji, ne v samem računalništvu. Maček; Dejansko je situacija taka, da vsak koristnik teh podatkov gasi požare na svojih področjih. Kako imamo samo razbite obdelave : stroškovno knjigovodstvo na Asoota, osnovna sredstva na Ravnah, glavno knjigo na Philipsu, OD na RIZ. To je odraz nevskla-jene politike v DO. V finančnem sektorju pa morajo stvari teči, moramo ugotoviti poslovni rezultat. Enkrat se bo vse sesulo in bomo kar naenkrat, trenutno, v veliki dilemi. Znašli se bomo v situaciji, ko bo v enem tednu treba zamenjati stroje. Uredništvo: Ni samo problem računalniške opremljenosti, ampak tudi v uporabnikih. Naša generacija nima pravega pojma o njem. Računalnik tudi ne prenese nobenih improvizacij in površnosti. Maček: Ravno to pa je pri nas najbolj priljubljeno. Uredništvo: Od računalnika morda pričakujemo prehitro finančne efekte, ki pa jih direktno ni. Bizjak: V strojniškem vestniku je opisan primer neke ameriške tovarne, kjer se proizvodni proces vodi računalniško. Potrebujemo 2—3 ure za konstrukcijo in pripravo proizvodnje, pri nas pa to traja najmanj 3 mesece. V tem pa je denar. Po 571. členu ZZD, 2. alinea, je poslovodni organ v mejah svojih pravic in dolžnosti odgovoren za vestno opravljanje svojih funkcij, za poslovne rezultate OZD, kakor tudi za organiziranje in usklajevanje delovnega procesa v organizaciji. 520. člen ZZD, točka 2, pa določa, da so individualni poslovodni organ temeljne organizacije oziroma predsednik in člani kolegijskega poislovodnega organa ali samo eden njegov član lahko razreši še pred pretekom časa, za katerega so bili imenovani (po 538. členu ZZD velja to tudi za poslovodni organ delovne organizacije, po 545. členu ZZD pa tudi za vodjo delovne skupnosti), če delavski svet ugotovi, da delo, ki jim je bilo poverjeno, presega njihove sposobnosti in da to neugodno vpliva na opravljanje poslovodne funkcije, opravljanje poslov, poslovne rezultate in odnose v OZD. Na prvi pogled je odgovornost poslovodnega organa za poslovne rezultate ozd urejena. Ko pa določbe ZZD podrobneje proučimo, vidimo, da je odgovornost nejasno in le deloma urejena in da bo treba ob predvidenih spremembah in dopolnitvah ZZD to odgovornost jasneje in bolj precizno določiti. Omejitev odgovornosti poslovodnega organa za poslovne rezultate OZD je nakazana že v 571. členu ZZD — ko ta člen omeji to odgovornost na »meje njegovih pravic in dolžnosti«. Bo 515. členu ZZD, tretja alinea, poslovodni organ TOZD v mejah delovnega področja, ki ga določata zakon in statut TOZD, samostojno odloča o vo- Maček: Sedanje metode so prilagojene ugotavljanju poslovnega rezultata, stroškovno pa smo zanemarjeni. Ne ukvarjamo se z ugotavljanjem aiku-mulativnosti proizvodov, kar bi bilo v prid komercialni politiki in seveda tudi vsej delovni organizaciji. Res pa je, da nekateri ne znajo brati še tistih poročil, ki že obstajajo. Uredništvo: Nikoli ne vemo, kaj pravzaprav početi z vijačno proizvodnjo. Bizjak: Tudi pri škopcih smo rekli, da jih ne bomo delali od določene dimenzije naprej. Če bi imeli pravočasno podatek o denju zadev temeljne organizacije, o izvajanju posameznih nalog ali opravljanju zadev ter o organiziranju in usklajevanju delovnega procesa. Torej je poslovni organ operativni vodja poslovanja in organizator ter usklajevalec delovnega procesa; ne odloča pa o poslovnih odločitvah, ki najbolj vplivajo na poslovne rezultate. Po 514. členu ZZD ima individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa TOZD pravico in dolžnost sodelovati v delavskem svetu TOZD brez pravice odločanja. Dolžna sta tudi opozoriti na nesmotrne odločitve in druge akte, dati mnenje delavskemu svetu o odločitvi o poslih in sredstvih družbene reprodukcije, če se ta odločitev ne nanaša na predlog poslovodnega organa. Ne moreta pa nesmotrnih poslovnih in investicijskih odločitev zadržati; le po 569. členu ZZD, če sprejme delavski svet mimo svojih pooblastil kljub opozorilu poslovodnega organa, izvršilnega organa, organa samoupravne delavske kontrole, družbenega pravobranilca samoupravi janj a, službe družbenega knjigovodstva, inšpekcijskega organa ali drugega pristojnega organa sklep, s katerim se prizadene škoda OZD, mora poslovodni organ zadržati njegovo izvršitev in začeti postopek pred sodiščem združenega dela. Iz vseh teh določb sledi, da so individualni poslovodni organ in člani kolegijskega poslovodnega organa le poslovni svetovalci in čuvarji zakonitosti. Odgovarjajo po ZZD torej le za to svojo vlogo, ne pa za ne- stroških, bi se mogoče znali orientirati. Hkrati je gotovo treba upoštevati še komercialne vidike problema. Maček: Zmotno je prepričanje, da se nam računalnik ne bo splačal. To bo dobra osnova za poslovno odločanje, informacije bodo hitrejše, pri razpravah bi se lahko opirali na ažurne podatke. Ni tudi nepomembno, da na ta način ni potrebno toliko rutinskega dela v delovni skupnosti, kar je tudi glavni predmet današnje okrogle mize. Bojim pa se, da je stvar ponovno prepozna. AO je v planih ponovno zanemarjena. smotrne poslovne odločitve in slabe rezultate OZD, razen če so ti posledica njihove nesposobnosti ali nemarnosti, da bi pravočasno dali delavskemu svetu ustrezno strokovno mnenje ali predlog. Vsekakor delavski svet v smislu 545. člena ZZD ne bo zahteval predčasne razrešitve poslovodnega organa, če ni upošteval njegovega predloga ali mnenja in so bili zaradi tega poslovni rezultati neugodni. Funkcije in odgovornosti poslovodnih organov se nanašajo na vodenje poslovanja, poslovne rezultate in na poslovne odločitve tistih OZD, v katerih opravljajo poslovodno funkcijo. Ker o večini poslovnih odločitev odločajo v TOZD, je vloga in odgovornost poslovodnega organa delovne organizacije nedoločena. Po 535. členu ZZD individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa delovne organizacije ima ta vloga čuvarja zakonitosti, po 534. členu ZZD pa poslovodni organ delovne organizacije koordinira delo poslovodnih organov temeljnih organizacij v sestavu delovne organizacije v okviru zadev, ki se opravljajo v delovni organizaciji, v skladu s pooblastili, ki so jih temeljne organizacije v njeni sestavi določile s samoupravnim sporazumom o združitvi. V skladu s pričakovano večjo vlogo delovnih organizacij bo treba jasneje urediti vlogo poslovodnega organa in njegovo odgovornost za poslovne odločitve in za rezultate v vseh OZD, zlasti pa v delovni organizaciji. dr. Mitja Kamušič Odgovornost poslovodnega organa za poslovne rezultate OZD Inovacije v Verigi V tretjem trisemečju leta ’85 je služba za inovacije prejela naslednje predloge (ideje) : 1. Predlog št. 20/85, inž. Hanžič Darko iz SKK: Ideja — klešče z nastavnim vijakom za vstavljianje mostičkov v sidrne verige. 2. Predlog št.. 21/85, inž. Hanžič Darko iz SKK: Ideja — izboljšanje rezalne sposobnosti svedrov is popuščanjem z vročo paro pri 560 °C. 3. Predlog št. 22/85, Brenoe Janez iz Orodjarne in Dobnikar Marjan iz DSSS: Nov način izdelave krivulj (42—54 in 42 do 49) na rezkailnem stroju ALG-100. 4. Predlog št. 23/65, Knaf-lič Franc in Čamažar Marjan, oba iz Verigarne: Orodje za strojno izdelavo prenašalca člena napetih upogibalnih strojih, kakor tudi cenejša izdelava tega prenašalca. 5. Predlog št. 24/85, Krivec Milan iz Sidrnih verig : Nov postopek pri izdelavi verig za ele-vaitorje (kalibriranje). 6. Predlog št. 25/85, inž. Lapuh Janez iz tozda TIO: Konstrukcija montažnega orodja za suho sestavljanje X manšet pri razvodnifcih PRA 0552 in 1552 (pozneje tudi za 0852) V omenjenem obdobju je strokovna komisija za obravnavanje inovacijskih predlogov pripravila naslednje predloge za delovna razmerja po tozdih: 1. seja — 22. 8.1985 1. Predlog št. 32/83. Komisija predlaga, da se izplača posebno nadomestilo za prvo leto koriščenja predloga in nagrada za izdelavo načrtov. 2. Predlog št. 24/84. Komisija predlaga, da se predlog kot inovacije zavrne in se predlog smatra kot vestno opravljanje dogovorjenih nalog. 3. Predlog št. 10/85. Komisija predlaga, da se čimprej naroči potrebno orodje, po redni rabi predloga se bo izdelal izračun prihranka iz PN. 4. Predlog št. 8/85. Komisija predlaga, da se izplača posebno nadomestilo za koriščenje predloga. 5. Predlog št. 38/84. Komisija predlaga, da se predlog zavrne, ker ni zanimanja kupcev za nov izdelek. 6. Predlog št. 20/85. Komisija predlaga, da se predlog zavrne, ker je dosedanji način reševanja problema v proizvodnji zadovoljiv. 2. seja — 5. 9. 1985 Komisija predlaga, da se izplača enkratno posebno nadomestilo za naslednje predloge: 1. Predlog št. 36/84 2. Predlog št. 37/84 3. Predlog št. 41/84 4. Predlog št. 2/85 5. Predlog št. 3/85 6. Predlog št. 12/85 7. Predlog št. 13/85 8. Predlog št. 9/85. Komisija predlaga, da se čimprej izdelajo načrti predloga in nato se naj izvrši preizkus predloga, nakar bo sestavljen predlog za PN. Komisije za delovna razmerja po tozdih so dokončno odločale o naslednjih predlogih: 1. Kovačnica 1.1 Predlog št. 20/84. Komisija je zadolžila vodstvo tozda, da naroči orodje po predlogu in izvrši preizkus predloga (predlagatelj je umaknil predlog dne 9. 8. 1985). 2. Vijakarna 2.1 Predlog št. 15/84, Kociper Stefan iz Vijakame: Žica za stiskanje kovic CZ D 3,2 X 4,5 z luknjo. Komisija je sprejela sklep o izplačHu enkratnega posebnega nadomestila v višini 12.500 din. 2.2 Predlog št. 5/85, Dežman Franc iz Vijakame in Frelih Franc iz Orodjarne: Uporaba starih jeklenih vložkov od križnih glavačev za izdelavo glavačev za vgrezno glavo. Komisija je odobrila izplačilo enkratnega posebnega nadomestila v višini 13.778 din vsakemu, skupaj 27.556 din. 3. Sidrne verige 3.1 Predlog št. 20/85, inž. Hanžič Darko iz SKK: Klešče z nastavnim vijakom za vstavljanje mostičkov v sidrne verige. Komisija je sklenila, da se predlog zavrne, ker sedanji način vstavljanja mostičkov ob primerni pazljivosti, odgovarja postavljeni zahtevi. 4. Vzdrževanje 4.1 Predlog št. 40/84, Janša Jože iz Vzdrževanja: Brušenje vodil na stružnicah TES 3 v Vzdrževanju. Komisija je odobrila izplačilo enkratnega posebnega nadomestila v višini 30.000 din. SAMOZVANEMU POROČEVALCU RADIA TRIGLAV Ko že viharjev sled ugaša, ko pomineva moč strasti, triglavski komentator se oglaša, prek radijskih valov nam zagrozi : »Ti, ti Veriga — grda si hudoba, mar res ne veš, kaj si storila, je v tvojih nedrih taka zloba, da dober glas za vedno si zgubila? Je vodstvo tvoje fuj in jej, le kdaj ga kaniš zamenjati? Ce tega ne storiš — le glej, utegneš pod »prisilno« stati. Pa ni tvoj zadnji greh edini. Se vtikaš levo, desno in počez, se grehi tvoji štejejo 3 UOVUl oesm-ui- 0 f) ?HO V LA 01 Ml E N AT. OIL U TE BUHT NE&A- U31 SRBSKI /f/DUSTRT ftLEC. OL9R LRH OTROŠKA b&LETEL SLOVENSKI ,, Pi s. arsa Ptf D if- o»//t ZDR IZDELEK. lEovtfc vice ClUlL IGRALEC, pETEH. FCR NC ONRV TOÜUT- /VO UO DE- US ICO, DCLACj Pai oT- tto&iu IC El tlQeza JOP ON S€l PES Ulic SORTA SLADOLED D strne seve z VEZDI3CM OPEnpi ieofi v %eoa LIŠČV &OS50-D ZZAVp spred GOHJ.K.R P-0ÌR Pl I Tl 1CAo ČisriL- vo LOV&L Jà/JA punćuo MESTO V HLASHO Ok.02.0t ita I-IOANJh K.E kav soste NEODtn&m u&mM DeSflvR Se** v MAKEDMO ČHWI DIŠAVE flVSTE.1- UP Ötftvwo MESTO v usverui •bßbltDUOl NE QIIVVEU VeZ U)K ;l R H TONI Dl V3A fl VAL. 12, fcOBO MR&K HIHFUĆ rtouc ŽELE2C mu PRI pjvBiOAiu ftwi TR pOVEcer lEvkoc TOV OBDEi.6-j yawp DE-ŽAVf V GFB.I IO Izžrebani reševalci nagradne križanke iz prejšnje številke: 1. nagrada — Jadranka Ljubičič, Verigama 2. nagrada — Hilda Mengeš, Vijakarna, Ivanka Sodja, Kovačnica 3. nagrada — Matjaž Ambrožič, Boris Pristavec, Verigama cì}aó&&anìe velja za moške, saj je bila razlika res minimalna. Za 3., 4. in 5. mesto so odločali podrti keglji na čiščenje. Rezultati : Ženske kegljev 1. Romana Gatej Verig. 175 2. Dora Tonejc Verig. 184 3. Marjana Teskač Vij. 162 4. Cilka Stržinar DSSS 157 5. Majda Tonejc Verig. 147 6. Marjana Melink Verig. 107 Moški 1. Srečko Đukanovič Sid. v. 207 2. Franc Gros TIO 206 3. Stane Zajc DSSS .205 4. Niko Podgornik Vzdrž. 205 5. Jaka Beravs Sid. v. 205 6. Miran Rijavec TIO 204 Rekreacija Cas poletnih počitnic je že daleč za nami. Tudi jesen se skorajda že poslavlja. Prijatelji rekreacije imamo pred očmi zimo in z njo zimske športe: alpsko in tekaško smučanje, nekateri tudi hokej — predvsem pa smučanje. Zavedamo se, da gre za šport, ki zahteva od nas dobro kondicijsko pripravo. To pa je tudi predpogoj, če hočemo alpinci uživati na smučanju in se izogniti poškodbam, tekači pa biti čim hitrejši in vztrajnejši v tekaški smučini. Zatorej velja, da se je za ta mr- zli del leta treba pripraviti, tako fizično, kot tudi na zunanje vplive — mraz, močo in vlago. Tisti najbolj vztrajni že vadijo. Za vse ostale pa velja, da je zdaj zadnji čas, da pričnejo z redno vadbo. Redno vaditi pa pomeni biti dejaven vsaj trikrat na teden. Za mnoge ostaja vprašanje: kje vaditi? Vrata telovadnic so vsakomur odprta. Treba se je pozanimati, kdaj in kje se vadba odvija. Mimogrede naj še enkrat omenim, da v osnovni šoli v Lescah že teče vadba dvakrat tedensko pod nazivom »Na teku se dobimo«. Vadba je ob ponedeljkih od 20,00—21,30 in ob četrtkih od 19,15—20,30. O morebitnih spremembah vas bom sproti obveščal. Celodnevni izlet kar hitro dobi naravo treniranja. Pri hoji navzgor kdaj pa kdaj izrazito pohitimo, ko pa se spuščamo v dolino poskakujemo sem ter tja in preskakujemo naravne ovire. Ob slabem vremenu vadimo doma. Telovadba, hitra hoja po stopnicah so dobra podlaga za utrjevanje telesa. Seveda pa našteto še zdaleč ni vse. Najbolj pa potrebujemo dobro voljo. Ko bomo to imeli, se bomo za zimske športe lahko dobro pripravili. Prijetno smuko vam želim J. Varl Nadaljevanje in konec »Ti in tvoj fižol! Rekel si, da luščijo fižol in gredo kmalu spat!« sem mu oponesel. »Kar poglej to spreminjajočo se svetlobo v oknu! Televizijo gledajo ne pa fižol!« »Kajpa!« je rekel malo poparjeno Klemen. »Si jim nevoščljiv za modemizaoijo?« Verjetno bi se bila sprla, v tistem trenutku pa je luč ugasnila. To je bil znak za naju. Odrinila sva škripajočo leso, najmanj pet pasjih grl je zabevskalo v noč. Počakala sva, da se je vse umirilo, potem sva stopila do kolamice. V zgornjem nadstropju se je prižgala luč. »No, vidiš!« je rekel Klemen. Zdaj sem mu bil pripravljen vse odpustiti. Zajela me je vznemirjenoist, da se tudi za mraz nisem več menil. Zdaj zdaj bo nekaj, zdaj bo špas kot še nikoli! Prijela sva lestev vsak na enem koncu, a zdelo se mi je, da mi bodo od mraza skrčeni prsti vsak hip odpadli. Lestev sva postavila pokonci, a spustil sem jo prej kot Klemen, zato je z glasnim treskom udarila ob zid. Skoraj v istem času se je spodaj prižgala luč in v vratih je zarožljal ključ. S Klemenom sva se spogledala. Skoraj verjeti nisva mogla, da Program kina Radovljica od 5.12.1985 do 2.1.1986 Ameriški barvni film »BRILJANTINA« četrtek 5.12. ob 20. uri nedelja 8.12. ob 20. uri Ameriški barvni film »PODGANE« petek 6. 12. ob 20. uri ponedeljek 9. 12. ob 20. uri Hongkonški barvni pustolovski film »V ZMAJEVEM GNEZDU« sobota 7. 12. ob 18. uri torek 10. 12. ob 20. uri Ameriška barvna grozljivka »VIKEND GROZE (PETEK 13., III. del)« sobota 7.12. ob 20. uri nedelja 8. 12. ob 18. uri sreda 11.12. ob 20. uri Jugoslovanski barvni film »OCE NA SLUŽBENI POTI« četrtek 12. 12 ob 20. uri sobota 14. 12. ob 20. uri nedelja 15. 12. ob 18. uri ponedeljek 16. 12. ob 20. uri Italijanski barvni film »RAFALI V PUŠČAVI« petek 13. 12. ob 20. uri sobota 14.12. ob 18. uri Grški barvni zabavni film »MAČJI SINDROM« nedelja 15.12. ob 20. uri torek 17. 12. ob 20. uri sreda 18. 12. ob 20. uri Ameriški barvni pustolovski film »PAST ZA EDDIEJA MACONA« četrtek 19. 12. ob 20. uri nedelja 22. 12. ob 18. uri ponedeljek 23. 12. ob 20. uri Jugoslovanski barvni film »MALI ROP VLAKA« petek 20.12. ob 20. uri sobota 21. 12. ob 18. uri Japonsko-nemški barvni film »ZENA Z RDEČIM KLOBUKOM« sobota 21.12. ob 20. uri nedelja 22.12. ob 20. uri torek 24. 12. ob 20. uri Ameriški barvni film »ROCKY III.« sreda 25. 12. ob 20. uri nedelja 29. 12. ob 18. uri ponedeljek 30. 12. ob 20. uri Italijanski barvni zgodovinski film »HERKUL« četrtek 26. 12. ob 20. uri sobota 28.12. ob 20. uri Ameriški barvni zabavni film »LJUBEZEN V RIU« petek 27. 12. ob 20. uri nedelja 29. 12. ob 20. uri Ameriški barvni pustolovski film »HUNDRA« sreda 1.1. ob 18. uri četrtek 2. 1. ob 20. uri Francoski barvni film »VELIČASTVENI« sreda 1. 1. ob 20. uri četrtek 2. 1. ob 18. uri je konec, še preden se je zače- lo. Na vratih se je pojavila velika senca. Ni mi bilo treba kaj prida gledati. Videl sem, da je moški, da je skoraj popolnoma oblečen, očitno še ni legel k počitku, da ima v rokah palico ali metlin ročaj in, kar je glavno, bil je obut v škornje, torej lahko teče! Klemen je to dojel v istem trenutku, kajti oba naenkrat sva se obrnila in se spustila v dir, kot bi nama šlo za nov svetovni rekord. Preskočila sva leso, pretekla cesto in nekakšen jarek in se zakadila čez polje, stran od vasi. Tekla sva brez oddiha, ker sva zaslišala za sabo kričanje. Malo je manjkalo, da nisem lopnil v napol zamrznjen stranski rokav potoka. Klemen me je vlekel za rok« v drugo smer, da bi mi skoraj izpahnil ramo. V enem izmed jarkov sva preplašila jato divjih rac, toda ustrašila sva se jih tudi midva. V teku sva zavila še bolj stran, prebežala sva neko koruzno njivo in se potem čisto brez sape ustavila. Proti svoji volji sem dihal z odprtimi usti. Pot mi je curkoma tekel z las v oči in koža se mi je lepila na obleko. Moje smučarske hlače so na zadnji plati zacvetele, verjetno sem se podrgnil z njimi ob leso. Od vznemirjenja in prestanega napora sem kar drgetal. »Poglej !« je rekel Klemen in si težko oddihoval. »Ali ni lepo!« S prstom mi je pokazal v nebo, kjer je plavala polna luna. Gledal sem temne pege na njeni površini, zraven nje pa na milijarde zvezd, svetlih in napol svetlih svetov. »Čudovito!« sem rekel še vedno zadihano. »No ja!« je rekel Klemen, »da le ni bilo vse zastonj!« Potem sva se začela krohotati, da je odmevalo po samotnem polju. I. K. VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Veriga Lesce, n. sol. o. Izhaja enkrat mesečno. Ureja ga uredniški odbor: Pavel Bizjak, Marjan Stiper-ski, Ivanka Korošec, Polona Lukan, Ivanka Sodja. Odgovorna urednika sta Franc Čop in Miloš Janša. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu in mnenju republiškega komiteja za informiranje prosto plačila prometnega davka. — Tisk: Tiskarna Ljubljana.