PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini	s->	i rri 1*
Abb. oostale i gruppo	Lena 15U lir
Leto XXXD. Št. 228 (9533)
TRST, petek, 1. oktobra 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Danes začetek šolskega leta
NOVO
LETO
STARE
SKRBI
Danes, 1. oktobra, se začne novo šolsko leto 1976-77; jutri bo prvi dan pouka, ki se bo nadaljeval šele v torek, ker sta vmes nedelja in praznik sv. Frančiška, patrona I-talije. ob začetku novembra bo sPet nekaj cerkvenih in državnih praznikov, potem pa pridejo božič-110 - novoletne počitnice. In tako poprej. Poletne počitnice trajajo . e_ tri mesece, letošnje pa so de še dali še zaradi volitev. Vo-Ltue, občinske in pokrajinske, de-ze ne> Parlamentarne pa so skoraj vsako leto. Tako imamo v Italiji najkrajše šolsko leto, največ počitnic, najmanj pouka, in to na so ab vseh vrst in stopenj, od o-roslcega vrtca, do univerze. To je s ara ugotovitev ; precej se je o ze Pisalo in govorilo, nič pa 11 ,ePaio. Pa da bi se pouk vsaj reano začel in nadaljeval. Kaj še. ezai,e se začenjajo že prve dni, cr ni dovolj učilnic, niso še do-aiicana popravila, ni dovolj uspo-so lenega učnega kadra itd. Take Pomanjkljivosti se lahko odpravijo z upravnimi ukrepi, načrtovanjem J!1 večjimi finančnimi sredstvi. To-a „v tem ni bistvo krize, ki jo Preživlja šolstvo v Italiji.
Sola, v svoji vsebini in strukturi,
0	sistem, je zastarela, ne ustreza ozmeram in potrebam sedanje ruzbe. Potrebna je korenita presnova, ne besedna reforma, večja ovzetost in skrb, nekaj več pogu-la, in dobra politična volja. Do e ai Pa beležimo le nekaj poskusov. plahe nastope in lepe napovedi.
Pako se na primer napoveduje re-
01	»la višjega šolstva; prišli so f egirani odloki, ki só nekaj več
0,etali. kot pa so do sedaj prinesli.
Waša šola spada v. okvir italijan-'e9a šolstva, kot šola manjšine Po se bolj občuti posledice sploš-mzrner' ker ima še svoje spe-iene potrebe in težave. Nekate-vpiašanja so bila v zadnjih le-kn„rf*ena' vendar se dosedanji za-ce' t * 9\edPlsi ne izvajajo še v ‘° i. deželna komisija pri višjem at,S ern skrbništvu ne deluje, o okrnninnem slovenskem šolskem ™ n’- (lovora, primanjkujejo ni ‘ 6 tnP®e za razne predmete, uč-
iJ,rt0Ti *n telovadnice. Poklicna
’n obrtniška šola v Tr-lje ’	* ie bila pred leti ustanov-
prebi'7111,poc^a9i reciprocitete, se ll j la fkozi težave s prostori, uči-še n U,CUim osebiem in ji ni bila radn?mnana samostojnost, kljub u-ne „ lzJavam in obljubam. Da ske^'>VOT}rno o ustanovitvi sloven-zavrtd *ndustrijskega tehničnega Ipti a' ° katerem se je pred nekaj bilo B°V0,d°’ Potem pa je vse tiho
J11 0 pouku v slovenskem jeziku a slovenske otroke v Beneški Slabo f ? V banatski dolini1 Ali se ^0daial°’ kot v lanskem darLem utU V bfkvah? Kdaj, ven-
mn’toòe °do tabko učiti v svojem materinem jeziku?
Nono šolsko leto. Prvi dan šole. ki ltJ°90dek. ne samo za otroke, staršeK S.to.p’.to v šolo, za učence, šo tn s°lnike, ampak za vso na-šola “™d.'10i'tno skupnost, ker je šenn 7° lzmed dlavnih stebrov nasale °bt ,T in mPredka, ker brez iznir, a narodnostna skupnost
■««j
osveh	S7n° si ]o v narodno-
IZt. 1 VOini s 'krv* sPet prive -1° ’laS zaskrbljajo njene teža-se lreSena vPrašanja. Zato pa njene * veselimo vsakega znaka naTL l0SU in naPredka. Tako la snndhCetkU nove9a šolskega le-Voanm Uia m nam vliva nove9a neke ■ a Za nadalinia prizadevanja nekaj ugotovitev, ki izhajajo iz
podntk.n^hj SÌCer Se ne uradnih, jamo °V’ k‘ a*1 no kratko nava-
Za šolsko leto 1976-77 je na Trne fT vPjsanib v k razred osnov-knt ' i° 238 °trok, in sicer 21 več
sa nici V VSe razrede Pa >e vPi-
SiaSr°otrok (w več
tlSredn^e’ višje srednje šole in ski, i6 *!° Tržaškem je vpisanih upno 1.525 dijakov, to je 79 več Kot v lanskem šolskem letu.
A slovenskih osnovnih, srednjih Višjih srednjih šolah ter tečajih baškem je torej vpisanih upno 2.873 učencev in dijakov, in
1V5 76 8 VSČ k0t V Š0lskem letu
ALBIN BUBNIČ
DELAVSKE STRANKE ZAHTEVAJO RAZPRAVO V PARLAMENTU
Po graji KPX in PSI odložena seja CIP o podražitvi storitev
CIP ho na današnji seji razpravljal samo o ceni goriv in sladkorja - Zaenkrat zvišane samo poštne tarife za tujino
Sirci strli odpor Palestincev
RIM, 30. — Kljub napovedim se medministrski odbor za cene ni sestal. Zaenkrat so torej ostali nekateri poviški samo na papirjih in v željah nekaterih ministrov. Vse knže, da vlada omahuje. Kaj naj pravzaprav stori? Socialisti in komunisti so nemudoma napadli stališča CIPE o nebrzdanih podražitvah vseh tarif in cen, ki spominja na «slepca, ki seka v temi». Očitno je, da bodo morali nekatere cene in nekatere tarife zvišati, vendar glavno vprašanje ostaja: kako? Vsekakor skuša sedaj vlada pridobiti na času: CIP, ki bi se moral sestati v
popoldanskih urah je odložil svojo sejo r.a jutrišnji dan, v nekaj u-rah pa so kar dvakrat spremenili dnevni red seje. Najprej je bilo namreč rečeno, da bo CIP odločal o ceni zdravil, gnojil, naftnih proizvodov in metana, nekaj ur pozneje pa se je izvedelo, da bo CIP naenkrat razpravljal same o podražitvi sladkorja, plinskega in kurilnega olja. Nič več, vsaj zaenkrat ne.
Kaj se je pravzaprav zgodilo v popoldanskih urah, ko bi morsila skupina ministrov razpravljati o novih cenah?
Ofeziva se je pričela že zjutraj, ko sta izšla dnevnika KPI in PSI. V komentarjih stališč CIPE so socialisti in komunisti grajali vlado, češ da «dela na Jepo». saj se govori o podražitvah, ne da bi bil sploh jasen splošni gospodarski okvir, v katerem naj bi nove cene delovale. Po domače povedano, vlada skuša s privijanjem cen pride biti večje vsote denarja, ne pove pa, kam z njim.
Popoldne sta o gospodarskih u-krepih CIPE razpravljali tajništvi KPI in PSI. Tema so v Palači Chigi nujno morali prisluhniti, saj bi nasprotovanje delavskih strank, ki v parlamentu razpolagala s 44 odstotki glasov, pomenilo samomor za Andreóttijevo vlado. Prvi so se o-glasili socialisti. Spregovoril je njihov gospodarski izvedenec Giannot-ta, ki je prvi primerjal te podražitve «sekanju v temi» jJftjal je tudi,, da stopa vlada z dekretom o industrijskem preusmerjanju «z zgrešeno nogo». Sledilo je še politično 0-požorilo' Andreottiju: «Če hoče Italija iz krize morajo za sprejete u-krepe nositi odgovornost vse politične sile. Socialisti želij prispevati s svojimi predlogi, vendar nočejo veljati za muho, ki je sedela na volu in kričala, da orje». Po domače povedano, ali vlada sprejme zarc., predloge drugih strank, sicer ne bodo sprejemale odgovornosti.
Komunisti so šli v protinapad najprej na parlamentarni ravni. V se-
natu je predsednik komisije z proračun Colajanni (KPI) sklical komisijo in povabil ministra Donat - Cat-tina, naj poroča o zvišanju cen. Res je minister napovedal vrsto poviškov (prej navedenim je dodal še zvišanje cene testenin za 50 lir na kilogram in zvišanje cene dnevnikov, sladkorja in cementa), ni pa v komisiji naletel na pretirano odobravanje. Tedaj je predsednik komisije predlagal, naj bi pristojni parlamentarni organi nekoliko podrobneje
preučili vprašanje podražitve in u-sklajevanja tarif.
Zvečer pa se je sestalo tajništvo KPI. Do sklepov CIPE je bilo zelo kritično, češ da so ministri v svojih napovedih nejasni in protislovni, predvsem pa nimajo jasne slike, čemu naj «sanacija» nekaterih javnih uprav služi. Po mnenju KPI bodo nekateri podražitveni ukrepi verjetno tudi neizbežni, vendar morajo biti diferencirani na načelih socialne pravičnosti. Na drugi strani pa mora vlada skrbeti, da bo «sanirala» si sitem javnega upravljanja, ki je raz sipen.
Kam z denarjem, ki ga bodo navrgle podražitve. KPI meni, da ga mora vlada skrbo in smotrno investirati v kmetijstvu, ljudske gradnje, socialne usluge, mladinsko zaposlova-
DOGOVOR «LEVICE» S PRET1JEM
Pierluigi Romita novi tajnik PSDI
Linija strank« teži k približevanju socialistom
nje. Samo v takem primeru so lahko «žrtve» tudi sprejemljive.
Vsekakor, poudarja tajništvo KPI, mora o podražitvah in novih tarifah razpravljati in sklepati parlament. Brez tega res ne bi šlo.
Spričo takih reakcij je razumljivo.
1 da je vlada preko svojih ministrov J morala odložiti sejo medministrskega odbora za cene na jutrišnji dan. Pričakujemo si lahko, da bodo podra-1 žili ceno gorivu in sladkorju, ker se temu dejansko skoraj nihče ne upira več. pa tudi zato, ker gre cena gorivom vštric z denarno krizo na svetovnem tržišču, cena sladkorja pa je tudi odvisna od pridelka sladkorne pese in njene odkupne cene.
Z današnjim dnem se vsekakor podražijo poštne tarife za tujino (izvzete so države EGS). Na pismo za tujino bomo morali nalepiti znamko za 200 lir, na razglednico s pozdravi 70 lir, na dooisnico pa 130 lir.
Federacija CGIL. CISL. UIL je v svoji izjavi grajala sklepe CIPE o cenati in poudarila, da se z njimi ne strinja. Zato zahteva, naj se vlada posvetuje tudi o tem s sindikati, predvsem f,a naj. nudi jamstva za socialno bolj prizadete sloje.
Izvedelo se je medtem, da je vlada sprejela predlog o parlamentarni razpravi o cenah in tarifah. Diskusija bo potekala verjetno v komisijah. prihodnji torek.
RIM, 30. — Pierluigi Romita bo novi tajnik PSDI, Saragat pa ostane predsednik stranke. S tem sklepom se je dejansko zaključilo dolgo, za-
CK PSDI. Romita bo torej novi tajnik. O tem ni več nobenega dvoma,
Benvenuto tajnik UIL
stranke.
Zadovoljni so vsi: levica stranke
RIM, 30. — Osrednji odbor UIL je
potrdil, z glasovi socialdemokratskih NEW YORK, 30. — Na 31. rednem čeprav se mora formalno izreči di- j in socialističnih sindikalistov, nove- ! zasedanju Organizacije združenih na-
”	*" ga tajnika Giorgia Benvenuta, ki bo ( rodov je danes imei svoj poseg e-
zamenjal Faffaelleia yannija: Vest o i mr_rjgkj drzavni tajnik Henry Kis-
ki je predvsem orisa) stališče ZDA do poglavitnih svetovnin !
Boji v libanonskih hribih so sc v bistvu zaključili: sirske čete so ob ogromni materialni premoči in ob podpori desničarskih sil zadušili tudi zadnja žarišča odpora Pales tincev in libanonskih levičarjev.
aiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiitiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiifiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiimiimiiniiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiimiNl
DRŽAVNI TAJNIK ZAGOVARJAL AMERIŠKO PRIZADEVANJE
Henry Kissinger poročal OZN o svojem posredovanju v Afriki
Pred zasedanjem sestanek med Kissingerjem in Gromikom - Pestra dejavnost jugoslovanske delegacije ob robu tega zasedanja
rekcija stranke. Pač pa je Romita pleteno in sporno zasedanje central- spregovoril na zasedanju z govorom, nega komiteja socialdemokratske ki je povzemal osnovne teme poli-
Hr*np rp^oliif*
Takoj po zaključku seje CK PSDI ] patijo.
ki je s«4em potrdila zmag» s kongresa v Firencah, Saragat, ki je ohranil ,syoj vpliv, Preti, ki ga niso vrgli iz igre. Malodušen in osamljen' ostaja Tanassi, kar pa je tudi razumljivo.
Homatije okoli imena novega taj- j nika stranke so se zaključile prejšnjo noč, ko je Saragat postavil svoj ultimat: «Ali se levica dogovori s Pretijem, ali odidem.» Tedaj so tri struje, ki so združene v «kartelu levice» navezala stik s Pretijem. Ta je pristal in z njim so nato sestavljali osnutek političnega dokumenta
Danes se začne novo šolsko leto: v srednji šoli pri Sv. Jakobu pa so še vedno v teku popravila. Slika, ki smo jo posneli včeraj, zgovorno priča o položaju na šentjakobski šoli.
Ponoven padec italijanske lire
RIM, 30. — Italijanska lira je danes doživela spet hudo krizo, morda najhujšo po majskih dneh. Najslabše se je obnesla z nemško marko, ki je bila kotirana ob «fixingu» na 354 lir za eno marko proti 347,06 : I včerajšnjega dne. Padec vrednosti lire na-pram marki je znašal skoraj 2 odst.
Lira pa je izgubila na svoji vrednosti tudi napram drugim zahodnoevropskim valutam, čeprav v manjši meri. Zanimivo je, da je izgubila na vrednosti tudi v primeru angleškega funta šter-linga, čeprav v gospodarskih krogih menijo, da je trenutni angleški položaj še slabši od italijanskega. Lira je izgubila tudi okoli pol odstotka v primerjavi z dolarjem.
V finančnih krogih se sprašujejo, zakaj ta padec. Danes se je zgodilo, da je bilo veliko po-praševanje po nemški marki (odkupljeno je bilo nemške valute za okoli 20 milijonov dolarjev). Morda se to dogaja, ker se širijo glasovi o revalvaciji zaliod-nonemške valute.
Medtem sporočajo, da je finančni minister Stammati odpotoval skupaj z guvernerjem Banca d’Italia Baffijcm v Manilo, kjer se bo sestala skupščina Mednarodnega sklada. Italijanska vlada upa, da bo prejela od te ustanove izdatno finančno pomoč.
zamenjavi so v ostalih dveh sindika- ; ,; a Itili, CGIL in CISL. sprejeli s sim-j 7^®
vprašanj ter se je posebno ustavil pri iVprašaJiju Bližnjega vzhoda, A-frike, svetovnega miru in pa pri odnosih s Sovjetsko zvezo.
Največjo zanimanje je vladalo se-
dezijske oblasti, ki naj bi takoj pristale na pogajanja z voditelji osvobodilnih gibanj, da bi določili način za prehod oblasti iz rok bele manjšine v roke afriške večine.
l;e Ciper vam v imenu narodov Jugoslavije in v svojem imenu z zadovoljstvom pošiljam najtoplejše čestitke in hkrati izražam najiskrenejše želje, da boste našli pravično
Ameriški zunanji minister je pri- rešitev za ohranitev neodvisnosti in
Podmorski potres
TRST, 30. — Tržaški geofizikalni
■	zavod je zabeležil prejšnjo noč, ob j I 1.35 močan podmorski potres neda- ! | leč od otoka Zante, ob grški obali.
! Potres, ki je razburkal morje, je bil
■	5,9 stopnje po Richterjevi lestvici.
LIZBONA, 30. — V Portugalski so objavili zakonski odlok, ki določa, da bodo prihodnje upravne volitve pred 15. decembrom letošnjega leta. Najbrž bodo v nedeljo, 12.
veda v zvezi z zadnjimi razplet! krize v Južni Afriki in v Rodeziji.
Po njegovem mnenju se je napetost na tistih področjih nekuliko polegla in Afrika lahko računa na mirno bodočnost ter na sožitje med belci j "Vnrdom m cmci. Kissinger je orisal dogodke zadnjih dni in izrazil priznanje a-friškim predsednikom, ki so zahtevali takojšnja pogajanja za rešitev krize v Rodeziji. Pohvalil je tudi ro-
iiiitiiiiimiMitiif iiifBiiiiiiiiiiiiiiiatiniiiitit mrMiiiif iiiiiiaiimiiiimf iiimif iiiiMiiiiiiiiiiiiiiniKf iiiiiiiiiiiiniii
PREISKAVAf 0 ŠKANDALU LOCKHEED
Parlamentarna komisija zaslišala E. Hauserja
Iz pričevanja ne izhaja, kdo mu je izročil dokument, ki ga je objavil «L’Espresso»
znal, da obstaja še cela vrsta težav in ovir, zagotovil pa je. da si bodo ZDA tudi v bodoče prizadevale, čeprav ,ie prvi pogoj za uspeh teh pogajanj enoten nastop afriških voditeljev, je dejal šef ameriške diplomacije.
Pred današnjim zasedanjem se je j Kissinger sestal s sovjetskim zuna- j njim ministrom Gromikom, slednji j pa se bo danes sestal s predsedni-Po neuradnih vesteh sta oba zunanja ministra obravna-1 vala predvsem vprašanje afriškega Juga in Bližnjega vzhoda, govorila pa sta baje tudi o bližnjih predsedniških volitvah v ZDA.
enotnosti Cipra, kot tydi za zagoto-\Uai’ mirnega razvoja in srečne bodočnosti prijateljskega ciprskega ljudstva.
se je sestala direkcija stranke in izvolila Romito za tajnika. Podtajnika bosta Longo in Nicolazzi, medtem ko bo za zunanje stike skrbel Mauro Ferri.
CANDIDA CURZI
UPRAVNI ODBOR PRISILJEN K ODSTOPU
Temeljito razčiščevanje v RAI-TV
Popolnoma uspela stavka osebja in časnikarjev ustanove
RIM, 30. — Res lahke govorimo o pravem potresu na «vrhu» javne radijske in televizijske ustanove, RAI - TV. Parlamentarna komisija za nadzorstvo nad RAI - TV te namreč sklenila, da je sedanji upravni odbor ustanove neustrezen in ga je torej treba zamenjati. Dokument, ki v imenu reforme 'in nujnosti krepitve te javne storitve poziva upravni svet, naj odstopi in prepusti svoje mesto drugemu, so odobrili člani parlamentarne komisije, ki pripadajo KPI, PSI, KD in neodvisni levici. Proti dokumentu so 'z različnimi motivacijami glasovali socialdemokrati, liberalci, misovci in radikalci.
Upravni svet RAI se vsekakor sestane jutri dopoldne in bo verjetno formalno potrdil svojo ostavko.
Kriza v RÀI-TV je torej dosegla svoj vrhunec, čeprav jasno izhaja, da se pri tem politični okviri razčiščujejo. O tem priča način, kako so glasovali člani komisije. Očitno je namreč prišlo do sporazuma o reformi RAI in torej njenem vodstvu na osnovi novega razmerja sil, kakršno Je ■ nastalo po 20. juniju. Poprejšnji upravni odbor RAI je bil sestavljen na osnovi sporazuma «v dvoje» med KD in socialisti, čerrur so nasprotovali vsi ostali (in tudi KPI).. Tokrat pa je sporazum širši
in enoten, saj združuje stranke, ki predstavljajo skoraj 85 odstotkov parlamenta.
Medtem je popolnoma uspela stavka osebja, tehnikov in časnikarjev RAI-TV. zaradi katere so ekrani bili temni, medtem ko je radio oddajal na vseh mrežah le registrirano glasbo. Skoraj gotovo je, da je tudi ta pritisk, ki je potekal v znamenju zahteve po učvrstitvi reforme in za-' ščite RAI kot javne storitve pred vdorom tujih in zasebnih televizij, pripomogel k rešitvi sedanjega stanja. ki je vodilo v popolno paralizo. O tem so si bili člani komisije za nadzorstvo nad RAI-TV edini.
RIM, 30. — Preiskovalna komisija, ki proučuje zadevo Lockheed, je danes zaslišala bivšega funkcionarja ameriške letalske družbe Ernesta Hauserja, ki je priskrbel tedniku «L’Espresso» dokumente, iz katerih naj bi izhajalo, da je v škandal vpleten tudi sedanji predsednik vlade Andreotti, ki je bil takrat o-brambni minister.
Hauser je v teku svojega pričevanja poročal o pismu, ki ga je predsednik Lockheed Kotchian pisal rimskemu odvetniku Lefebvru in v katerem navaja dopis Lockheedove-ga svetnika v Italiji Bixbyja Smitha o izplačilu 28 tisoč dolarjev Giuliu Andreottiju. Pričal je tudi o drugih dveh pisjnih, iz katerih prav tako izhaja tesna povezanost Andreottija z ameriško multinacionalno družbo Lockheed. Omenil je možnost, da so omenjena pisma verjetno kopije in ne originali, da pa njihova vsebina ustreza resnici. Hauser js tudi navedel ime nekega Muserja, ki živi trenutno v Saint Moritzu in ki naj bi lahko posredoval mnogo zanimivih podatkov. Hauser je zato svetoval preiskovalni komisiji, naj ga zasliši.
Pričevanje Američana Hauserja so člani komisije ocenili v glavnem pozitivno, čeprav na glavno vprašanje, kdo mu je namreč pisma izročil, ni hotel ali ni mogel odgovoriti.
Komisija se bo sestala spet v torek, 5. in v sredo, 6. oktobra, ko bo zaslišala generale Zattonija, Co-lagiovannija in Donfranceschija.
SSG nastopilo sinoči v Gorici
Zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic se je na sedežu Zdru-1 Ženih narodov sešel z zunanjim mi-1 nistrom Španije Orejo. Zvedelo se je, da je do srečanja prišlo na Špan- • sko pobudo. Ministra sta izmenjala j mnenja o aktualnih . mednarodnih i vprašanjih in posebno o tem, kakšni \ utegnejo biti prihodnji stiki med j predstavnici obeli držav. To je bilo : drugo srečanje jugoslovanskega in španskega zunanjega ministra. Pr- j vic sta se sesia na konferenci o ev-1 ropski varnosti in sodelovanju v, Helsinkih.
V zvezi z odnosi med državama sta govorila zlasti o problemih, ki ! zanimajo obe državi kot so uresni- J , čevanje helsinških sklepov in polo- j sinočnje gledališko delo «Champignol ■ žaj v Sredozemlju. V dobro obvešče- j ali vojak po sili», ki ga je Slovensko j aih krogih se je zvedelo, da je pri- ( stalno gledališče iz Trsta uprizorilo ' čakovati skorajšnje stike visokih1 na odru Verdijevega gledališča. SSG j funkcionarjev iz obeh zunanjih mi-bi s to komedijo moralo skleniti : nistrstev.
lansko gledališko sezono. Ker pa je I p0leg tega se je Minic pogovar-v tej ustanovi nastala kriza zaradi ! jal tudi z zunanjimi ministri Etiopi- ; neizpolnjenih oblastvenih obvezno- j je, Indije in Sovjetske zveze. Z eti- ! sti, so nam predstavo uprizorili šele. j opskim zunanjim ministrom Vodajo včeraj, tako da smo se z njo. že i jn indijskim ministrom čavanom se; približati pragu nove gledališke se- [ je pogovarjal zlasti o rezultatih pe-
zone.
Za prireditev sta poskrbeli, poleg SSG, še dve goriški prosvetni organizaciji. in sicer Slovenska prosvetna zveza in Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici. Pri a-bonmaju pa je sodelovala tudi ustanova za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice.
Delo, s katerim so prejšnji teden
tega vrhunskega srečanja neuvrščenih v Colombu ter praktičnih akci- j jah neuvrščenih držav v Združenih narodih. Izmenjava mnenj med Mi-ničem in Gromikom pa je zajela ne- j katera aktualna vprašanja, ki so r.a dnevnem redu zasedanja generalne : skupščine. Poleg tega je zvezni taj- j nik za zunanje zadeve seznanil Gro-mika s prizadevanji neuvrščenih
sklenili zadnji gledališki 'abonma v držav in dežel v razvoju za vzpo-Trstu, so Goričani lepo sprejeti in ! štavitev pravičnejše gospodarske u-so se ob komičnih odrskih situacijah j reditve v svetu in sklepom konfe-dve urici sproščeno zabavati. Za ; rence v Colombu, da je potrebno prijetni umetniški užitek so poskrbe- j spodbuditi reševanje problema razo- j li vsi člani naše gledališke družine. \ rožitve. Govorila sta tudi o jugoslo- ,■
naše gledališke Naslovni vlogi sta odigrala Livij Bogateč in Lidija Kozlovič, delo je režiral Mario Uršič. Glasbene vložke je oskrbel komponist Aleksander Vodopivec, pesmi pa je priredil Miroslav Košuta.
I vansko - sovjetskih odnosih.
BEOGRAD, 30. — Predsednik Tito je poslal ciprskemu predsedniku nadškofu -Makariosu naslednjo brzojavko: «Ob državnem prazniku republi-
Izjava dr. Matevža Grilca
Napoved nastopa koroških Slovencev na ustavnem sodišču
CELOVEC, 30. - Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc je sinoči izjavil po avstrijski te’e-viziji, da se bodo koroški Slovenci obrnili na ustavno sodišče Avstrije s prošnjo, naj prouči zvezne zakone o preštevanju manjšin in zakon o narodnostnih skupnostih, ker so ti zakoni po oceni slovenske narodne manjšine protiustavni. Dr. Grilc je dejal, da se koroški Slovenci doslej niso obračali na ustavno sodišče, ker je zakonodajalec to omogočil šele s 1. julijem 1976, zato tudi praksa ustavnega sodišča zastran tega vprašanja ni dovolj znana. Koroški Slovenci se bodo zdaj na vsak način napotili tudi na ustavno sodišče, je dejal dr. Grilc in doda’, da si slovenska narodna manjšina glede tega obeta določene možnosti za uspeh.
«Če nam ne bo uspelo v Avstriji. kjer bomo izkoristili vse pravne možnost; v boju proti ustavnosti omenjenih zakonov, se bomo obrni i na mednarodne ustanove, na primer na komisijo za človeške pravice v Strasbourgu.» je izjavil dr. Grilc.
Medtem je slovenska narodna manjšina vložila na ustavnem ~odišču tožbo proti okrajnemu glavarstvu v Velikovcu oziroma koroški direkciji za varnost zaradi brutalnega napada žandarmerije na koroške S'ovence in zaradi nasilne are tacije 25 pripadnikov te manjšine v Škocjanu in Sinčavasi. V obrazložitvi tožbe, ki jo bo zastopal dr. Grilc je rečeno, da pomeni ta akcija kršitev 67. člena senžermenske pogodbe ter 6. in 7. člena državne pogodbe. ki jamčijo enakopravnost vseh državljanov. S to akcijo je bil kršen tudi 3. člen evropske konvencije o prathcah človeka).	(Tanjug)
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiii mil m ii im m ii in lumini um um m ii >iii
GORICA, 30. — «Repertoarna obveznost iz prejšnje sezone». S temi besedami so prireditelji goriškega | gledališkega abonmaja napovedali
Po graji KPI, PSI in sindikatov, se v*ada umika glede načrta o nebrzdanih pod:«žitvah javnih tarif in cen življenjskih potrebščin. Sejo CIP so odložili za en dan, pa tudi sicer bo medministrski organ sklepal zaenkrat le o ceni goriv in sladkorja. O ostalih cenah pa bo stekla v torek parlamentarna razprava. To zahtevo so postavili predvsem socialisti in komunisti, medtem ko je sindikalna federacija zahtevala posvetovanje z vlado. Vsi nekako pristavijo na
neizogibne poviške, vendar po kriterijih socialne pravičnosti.
CK PSDI je izbral Pierluigi-ja Romito za novega tajnika stranke. Izvolitev je plod sporazuma kartela levice in skupine bivšega ministra Pretija.
Na 31. zasedanju svetovne organizacije je ameriški državni
tajnik Henry Kissinger orisal zadnje razplete na jugu Afrike po ameriškem posredovanju. Dejal je, da kriza ni’«kor ni rešena, da pa je rešitev možna. Šef ameriške diplomacije je govoril tudi o položaju na Bližnjem vzhodu in o odnosih med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami. S tem v zvezi naj omenimo, da sta se zunanja ministra obeh držav sestala pred začetkom včerajšnjega zasedanja in razpravljala o medsebojnih odnosih.
TRŽAŠKI DNEVNIK
KRIZA NA TRŽAŠKI OBCim IN POKRAJIN
POZIV SOCIALISTOV ZA IZHOD IZ PARALIZE KRAJEVNIH UPRAV
KD mora odgovoriti na predloge PSI, sicer bo zahtevala sklicanje obeh svetov
Poletje je že zdavnaj mimo in z njim čas počitnic, ki pa se nasprotno še niso končale za obe glavni tržaški krajevni upravi, občino in pokrajino. Politična kriza, ki je na začetku poletja zajela obe ustanovi, je privedla do popolne paralize u-pravne dejavnosti, medtem ko se kopičijo nerešeni problemi s hudimi posledicami za mesto in meščane. Že nekaj časa potekajo med pokrajinskimi tajništvi političnih strank bolj. ali manj intenzivni razgovori, ki pa doslej niso rodili konkretnih rezultatov.
O krizah na občini in na pokrajini je v prejšnjih dneh razpravljal izvršni odbor tržaške federacije socialistične stranke, ki je v tiskovnem sporočilu orisal stališče PSI za izhod iz sedanjega položaja. Izvršni odbor — je rečeno v poročilu — je ugotovil, da so izvoljene in neizvoljene ustanove tržaške pokrajine v položaju dejanske paralize zaradi pomanjkanja političnega vodstva, in to prav v trenutku, ko bi mestni problemi terjali njihovo največjo angažiranost. Krivo za ta položaj je predvsem zadržanje Krščanske demokracije, ki doslej ni hotela dati točnih odgovorov predlogom PSI. Socialisti se že nekaj mesecev zavzemajo za sestavo takega občinskega in pokrajinskega odbora, ki naj bi ju podpirala široka in trdna večina, ki bi imela posluh za ljudske potrebe.
Pri zagovarjanju te linije — se nadaljuje poročilo — PSI ne misli prikrivati političnih problemov, ki obstajajo v odnosih med političnimi silami, ampak namerava dajati odgovorne predloge za reševanje — na globalen način na vsem pokrajinskem ozemlju — tistih problemov, ki postajajo čedalje bolj dramatični za našo skupnost (zaposlovanje, gospodarski problemi, odnosi z deželo tudi v zvezi s potresom), ali glede katerih beležimo danes nazadovanje celo v primerjavi s preteklostjo (problemi participacije, zdravstva, rabe slovenščine v izvoljenih svetih, urbanistika). Na gre torej, poudarjajo socialisti, samo za vprašanje političnih zavezništev ali razmerja sil, pač pa za sodelovanje med vsemi razpoložljivimi silami
Nevzdržno je, poudarja izvršni odbor PSI, da bi se upravna paraliza nadaljevala v nedogled. Zato mora KD, če še namerava opravljati svojo vlogo stranke relativne večine, takoj obnoviti kolegialno posvetovanje med vsemi demokratičnimi političnimi silami. V nasprotnem primeru bo PSI zahtevala takojšnje sklicanje pokrajinskega in občinskega sveta, da bi v teh forumih,
V škedenjskih šolali se pouk še ne bo pričel
Marsikdo se še spominja protestne manifestacije, ki so jo prvi dan pouka v lanskem šolskem letu priredili starši otrok, ki obiskujejo osnovni šoli «De Marchi» in «D. Chiesa» v Skednju. Takrat so zasedli cesto ter za dalj časa preprečili promet v znak protesta nad nevzdržnimi pogoji v omenjenih šolah. Ta položaj se kljub vztrajnim protestom ni spremenil. Občinske oblasti, ki so tedaj marsikaj obljubile, se teh obljub niso držale. Ob današnjem pričetku novega šolskega leta je torej še vse po starem, le nezadovoljstvo in ogorčenje staršev je narastlo in kaže, da se bo danes in v prihodnjih dneh ponovil prizor izpred enega leta. škedenjski starši namreč napovedujejo, da svojih otrok ne bodo pospremili v šolo, dokler ne bo zadostnih jamstev, da se bodo pogoji v škedenjskih šolah spremenili. Ob tem odločno zahtevajo tudi srečanje z županom.
Z RAZPRAVE V DEŽELNEM SVETU
Komunistični in socialistični svetovalci nasprotujejo okosteneli miselnosti odbora
Svetovalec Lovriha (KPI): Treba je spremeniti dosedanja stališča do Slovencev
Na včerajšnji seji se je nadaljevala razprava o zakonskem osnutku, ki urejuje kulturno bogastvo naše dežele. Že po prvih besedah komunističnega svetovalca Bosarija je jasno negativno stališče partije dc zakonskega osnutka. «Zakon ne u-pošteva stanja po potresu in ne obširne razprave, ki je v državi po 20. juniju » Bosari je zahteval popolno spremembo zakona, ker se še vedno vztraja na nazadnjaških konceptih kulture, namenjene ozkemu krogu izbrancev. V nadaljevanju je prešel na izčrpno analizo zakonskega osnutka in prikazal vse spremembe, k prvemu zakonskemu c-snutku socialista Volpeja, ki so zakon popolnoma spremenile glede demokratičnih predstavništev. V zaključku govora je še podprl izjave svetovalca Štoke (SSk), ki je v sredo podčrtal, da «ni italijanske šole, ki bi posvetila vsaj kako uro slovenskemu jeziku. Italijani se ne učijo kdo je bii Prešeren, Cankar, Trubar in drugi predstavniki slovenskega slovstva, prav tako je večinskemu narodu neznana slovenska zgodovina.» Bosari je dejal, da so to smernice, kakšna bo morala biti i-talijanska šola na našem področju,
Vitale (PSDI) je v svojem govoru podprl zakonski osnutek, a se je večkrat razhajal od koncepta kulture, ki ga vsebuje zakon. Tako je kritično prikazal stanje v knjižnicah naše dežele, ki se je po potresu še stopnjevalo.
Kot prejšnji dan ob Štokovem govoru, je osrednja tema posega komunističnega svetovalca Lovrihe težila na problematiki slovenske manjšine. «Prisotnost manjšine zahteva drugačne kulturne pobude. Dežela se je do sedaj sramovala te prisotnosti, prikrivala jo je na vse načine, tujec, ki prispe v naše mesto, se sploh ne zave, da živijo tu pripadniki druge narodnosti. Pred tremi leti je tržaški župan obljubil, da bodo poimenovali eno mestno ulico po Francetu Prešernu, a do danes so to le prazne obljube.» Lovriha je nato napravil obširen historiat kulturnih dejavnosti Slovencev od leta 1848 do danes. Tragično obdobje fašizma je za nami, a danes le malokateri predstavnik večinskega naroda pozna kulturo in probleme Slovencev, večina se celo hvali, da je ne pozna v imenu stare in zakostenele nacionalistične miselnosti. Popolnoma prav je imel neki
iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUAi
ZAKLJUČEK SREČANJA «SUEZ PO ENEM LETU»
Odprtje prekopa ponovno opozorilo na vrzeli v italijanskem pomorstvu
V zaključnem dokumentu poudarjena zahteva po večjih in predvsem smotrnejših naložbah v pristaniške strukture
Ob koncu dvodnevnega srečanja z naslovom «Suez po enem letu», ki se je včeraj zaključilo na trgovinski zbornici, so udeleženci izglasovali in izročili prisotnemu podtajniku na ministrstvu za trgovinsko mornarico Rosi dokument, v katerem opozarjajo vlado na nujnost čim prejšnje rešitve najbolj perečih problemov italijanske pristaniške in pomorske politike, ki so prišli ponovno do izraza na tržaškem zasedanju.
V dokumentu se udeleženci srečanja zavzemajo za izdelavo--široko zasnovanega načrta za nove naložbe v italijanskih lukah, zapoveča-nje njihove produktivnosti in ža-tesno uskladitev pristaniške politike z po iskreni in odprti razpravi, vsaka I načrti za razmah industrijskih in stranka jasno sprejela svoje odgo- | predvsem ladjedelskih dejavnosti, vornosti pred državljani in povedala, Dokument nadalje naglaša potrebo kdaj in kako se misli lotiti odprtih
se uokument zavzema za priznanje | staniške politike v italijanski stvar-absolutne prednosti tistim pristani-1 nosti. saj so bile vse dosedanje pobude na tem področju pomanjkljive in omejenega oziroma področnega značaja. Njegova izvajanja so bila glavnem sprejeta kot osnova za,.
gospodarskih in družbenih vprašanj in kakšne rešitve jim namerava dati.
po čim prejšnji okrepitvi prometnih zvez med najpomembnejšimi lukami in ustreznimi zaledji. Kar zadeva nove naložbe za pristaniške naprave,
llHiiiiiiimMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiimiiimiuuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiimiii
NA PRVI SEJI SVETA PO POLETNEM PREMORU
SSk ugotavlja nedelavnost krnske gorske skupnosti
Še vedno kritično stališče do stanja v tržaški občini, pokrajini in devinsko. nabrežinski občini - Nekateri slovenski starši v Križu vpisali otroke v italijanske šole
V	sredo, 29. septembra, se je po poletnem premoru sestal svet Slovenske skupnosti v Trstu. Na dnevnem redu zasedanja, ki se bo nadaljevalo v oktobru, je več problemov notranjega organizacijskega značaja, aktualni pereči politični in šolski problemi ter širša problematika slovenske manjšine v luči napovedane ratifikacije Osimskega sporazuma.
Po uvodnih poročilih predsednika Hareja in tajnika Dolharja je sledila razprava o krajevnem položaju s posebnim ozirom na stanje na tržaški pokrajini in občini, v Devinu - Nabrežini ter v kraški gorski skupnosti. Kar se kriznega stanja na pokrajini in tržaški občini tiče, je svet ugotovil, da ni nikakih novih momentov, zaradi katerih bi Slovenska skupnost morala spremeniti svoje kritično stališče do omenjenih uprav.
V	zvezi z razpravo o kraški gorski skupnosti, svet SSk ugotavlja, da je njena uprava zašla v popolno mrtvilo in to potem — pravi poročilo — ko - so se politične sile, Ki imajo v njej večino — socialisti in komunisti — toliko prizadevale pred upravnimi volitvami junija 1975 za njeno umestitev, sedaj pa ni o njenem poslovanju in delovanju ne duha ne sluha. Poročilo SSk v tej zvezi ugotavlja, da tako ležijo neizkoriščeni finančni skladi, ki so ji bili dodeljeni, medtem ko ustanovljena kraška mlekarna, zadružni hlev in druge podobne pobude čakajo na njeno pomoč. To vsekakor ni v korist kraškega prebivalstva, ki od gorske skupnosti tudi nekaj konkretnega pričakuje, predvsem pa, da se vključi v prizadevanja slovenskega življa za svoj narodni in gospodarski razvoj in obstoj.
V	nadaljevanju seje so prišli na dan — pravi poročilo — tudi razni pereči šolski problemi kot potek vpi sovanja, problemi nezadostnih prostorov ter negotova usoda šolskih oddaj po radiu Trst A. O vseh teh in podobnih problemih bo podrobno razpravljala šolska komisija. Čeprav niso še znani dokončni podatki o številu vpisanih v slovenske osnov-
ne šole. obstajajo dokumentirani primeri, ko so slovenski starši vpisali svoje otroke v italijanski vrtec oziroma v osnovno šolo. Do najbolj očitnih takih primerov, ki so že pre. rasli v javen problem, je prišlo na žalost v Križu, ki velja za slovensko vas. Vsa prizadevanja krajevnih političnih in prosvetnih krogov, da bi omenjeni starši spremenili svoje ravnanje, so na žalost propadla. Zaradi tega svet SSk opozarja širšo javnost na te simptomatične primere oziroma pojave izne-verjanja svoji narodnostni skupnosti in poziva vse merodajne faktorje od tiska do političnih sil, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da se prepreči tako zavestna asimilacija naših vasi. Obenem naj vse politične sile podprejo prizadevanja kriških staršev, da slovenski o troski vrtec in šola dobita lastne primerne prostore.
Končno je svet SSk osvojil predlog izvršnega odbora, da se napovedani občni zbor stranke skliče za 23. in 24. oktober. Na njem bodo dana v obravnavo tako organizacijska vprašanja kot izoblikovanje splošne politične linije za prihodnje obdobje, ki utegne biti ključnega pomena za razreševanje problemov slovenske narodne manjšine v celotni naši deželi.
BALETNA ŠOLA SSG V TRSTU
Stalno slovensko gledališče
vabi k vpisu v baletno šolo za sezono 1976-77
Šolo bosta vodila priznana ko reografa in baletna pedagoga Nada Križmančičeva in Janez Mejač, ki sta že lani uspešno zastavila delo v naši baletni šoli.
V baletno šolo se sprejemajo, poleg lanskoletnih učencev, kandidatke in kandidati od 6. leta starosti dalje.
Pouk se bo pričel 11. oktobra.
Vpisovanje do 6. oktobra v u-pravi SSG v Kulturnem domu ob delavnikih od 8. do 14. ure.
ščem, ki lahko zagotavljajo največji uspeh pri uravnavanju italijanske plačilne bilance s tujino. Meu take luke sodi zlasti tržaška, ki opravlja izrazito tranzitno vlogo in ki med vsemi italijanskimi pristanišči zagotavlja največji devizni priliv.
Na včerajšnjem delu posveta, ki ga je vodil predsednik vsedržavnega združenja trgovinskih zbornic Gestri, se je nadaljevala razprava o
wsHAfe jH1	sredo p°dala
predstavnik ministrstva za trgovinsko mornarico dr. Sgarro in docent na frza^ki. upirerzi prof. Giusti. Predstavnik tržaške luke ing. Sollazzi je podal vrsto podatkov o razvoju blagovnega prometa v lukah severnega Jadrana in opozoril na to, da je celokupen promet v pri-stanišč'h od Ravene do Reke v lanskem letu dosegel 79 milijonov ton. Predsednik pokrajinskega združenja industrijcev Modiano je o-pozoril na nekatere probleme, ki zadevajo razvoj industrijskih dejavnosti v zvezi s pomorstvom v naši deželi, predstavnik «Assicurazioni Generali» Zimolo pa je opozoril na sodelovanje tržaške zavarovalnice pri nedavni ustanovitvi «Arab International Insurance V Co.», ki deluje v okviru treh prostih con vzdolž Sueškega prekopa.
Dr. Pappalardo je opozoril na vlogo, ki jo bo na našem območju v prihodnje opravljalo tovorno postajališče pri Fernetičih, tržiški župan Maiani pa je orisal delovanje tamkajšnje luke in poudaril njeno pripravljenost na sodelovanje z jugoslovanskimi pristanišči v smislu o-simskega sporazuma. Zastopnik sindikalne organizacije Filp CGIL - CI SL Stevanato je nato prikazal pripravljenost delavskih organizacij na sodelovanje pri sestavi novih razvojnih načrtov za pristaniške in povezane dejavnosti.
Po nastopu še nekaterih govornikov, je predsednik višjega sveta za trgovinsko mornarico prof. Querci zbral v povzetku glavne misli, ki so prišle do izraza med dvodnevnim posvetom. Pri tem je poudaril predvsem nujnost vzpostavitve nove pri-
sestavo zaključnega dokumenta. Prof. Querci pa se je v svojem posegu dotaknil tudi vloge, ki naj bi jo v okviru nove pristaniške politike opravljale posamezne dežeie z navadnim in posebnim statutom. Glede tega je zavzel stališče, da je vodenje pristaniška, politike. „ izključno, naloga o-srednjih državnih organov, posamezne dežeje pa naj. bi to„ppljtikp, le delno , prilagajale potrebam krajevnih stvarnosti.
Zadnji je spregovoril podtajnik Rosa, ki je poudaril namen ministra Fabbrija, da ponovno vloži v parlament oba zakonska osnutka za pre-osnovo pristaniških dejavnosti, ki ju je vlada pripravila v prejšnji mandatni dobi.
slovenski predstavnik, ki je v šali zamislil, kaj bi bilo, če bi Sloven ci imeli črno kožo- ljudje in oblasti bi morale priznati obstoj, imeli bi jih pred očmi ob vsakem primeru in morali bi se sramovati, ker bi jih bilo toliko. Po teh pikrih pripombah je Lovriha prešel na problem italijanske šole in ga primerjal s stanjem na Južnem Tirolskem. Tudi glede radia je pikro pripomnil. «Slovenske oddaje morajo postati pluralistični glas in ne slaba kopija «Glasu Amerike» namenjenega tujini.» Med drugim je analiziral zakonski osnutek z vidika Slovencev in ugotovil premajhno in nesprejemljivo stališče do osnovnih kulturnih potreb manjšine.
Svetovalec Volpe (PSI) je prikazal vlogo kulture v današnjem italijanskem političnem življenju, najdlje pa se je pa ustavil ob šolstvu, ki ga ima za osnovni dejavnik vsake kulture. Zakon je tudi zanj nesprejemljiv. Zahteval je prekinitev razprave in vrnitev zakonskega o-snutka v pristojno komisijo, ki naj spremeni zakonsko besedilo. Po gcr voru svetovalca Ribezzija (KD). ki je v glavnem branil zakonski osnutek, čeprav so se njegove besede večkrat razhajale z mnenjem deželnega odbornika za šolstvo, je deželni svet sklenil, da bo o Volpeievem predlogu, ki so ga podprli tudi kc munistični svetovalci, razpravljal in glasoval na današnji seji.
I
Šolske vesti
Začetek jesenske koncertne sezone
Jutri se bo s koncertom orkestra Verdi, ki ga bo vodil Alfredo Bo-navera, začela jesenska koncertna sezona tržaškega gledališča Verdi, v kateri bo poleg nekaterih znanih orkestrov nastopil tudi orkester Slovenske filharmonije. Veliko zanimanje pa vlada za nastop solista, pianista Roberta Cappella, ki bo ob svremljavi orkestra gledaHšča Verdi zaigral znano von Weberjevo skladbo «Pezzo da concerto». Cappello je že zelo znan n.: državnem glasbenem prizorišču, saj je že osvojil več prvih mest na raznih glasbenih tekmovanjih in tudi večkrat nastopil kot solist pri znanih italijanskih orkestrih. Tudi dirigent Alfredo Bonavera je že zelo znan, posebno v našem mestu, kjer je že večkrat dirigiral orkester gledališča Verdi. Prodaja vstopnic .za jutrišnji koncert se nadaljuje še danes in jutri pri glavni blagajni gledališča Verdi (tel. 31-948). ......
Ob uspešno opravljeni diplomi na veterinarski fakulteti v Ljubljani iskreno čestitajo Borisu Štreklju prijatelji iz Gabrovca.
Ravuateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo začetna šolska maša danes, 1. oktobra, ob 8.45 v župni cerkvi pri Sv. Ivanu.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «F. Prešeren» v Trstu sporoča, da se bo šolsko leto pričelo s šolsko mašo, ki bo danes ob 9.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Po maši. ob 10,45, naj pridejo dijaki v šolo, kjer bodo dobili prva navodila.
Ravnateljstvo državne srednje šole F. Erjavec v Rojanu sporoča, da bo otvoritvena šolska maša za novo šolsko leto 1976-1977 danes, 1. oktobra. ob 11. uri v rojanski župni cerkvi. Dijaki se zberejo ob 10.30 v šolskih prostorih, kjer bodo dobili prva navodila.
Ravnateljstvo državne srednje šole 1. Gruden v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša danes, 1 oktobra ob 9. uri v nabrežinski župni cerkvi. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo 5 minut pred pričetkom maše.
Ravnateljstvo državne srednje šole
I.	Cankar v Trstu sporoča, da bo začetna šolska maša danes, 1. oktobra. ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu.
Ravnateljstvo državne srednje šole Sv. Cirila in Metoda v Trstu z oddeljenimi razredi na Katinari sporoča, da bo šolska maša danes ob 8.45 pri Sv. Ivanu in ob 9. uri na Katinari. Po maši se dijaki zberejo v šoli.
Osnovna šola «F. Milčinski» na Katinari sporoča, da bo šolska maša danes, 1. oktobra, ob 9. uri.
Ravnateljstvo državne srednje šole «S. Kosovel» na Opčinah sporoča, da bo šolska maša danes, 1. oktobra, ob 8.30 v župni cerkvi na Opčinah. Po maši naj se dijaki zberejo v šoli.
Devinsko nabrežinska občina sporoča, da se bo šolsko leto 1976-77 v občinskih vrtcih začelo dne 5. oktobra.
Danes ob 10.30 bo šolska maša v župni cerkvi na Repentabru.
Ravnateljstvo srednje šole «F. Levstik» z oddeljenimi razredi v Križu sporoča, da bo šolska maša za leto 1676-77 danes, 1. oktobra, ob 8. uri v župni cerkvi na Proseku, v Križu pa ob 8.30. Po maši se dijalo zberejo v šolskih prostorih.
Ravnateljstvo slovenskega strokovnega zavoda v Trstu sporoča, da bo začetna šolska maša danes, 1. oktobra, ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu. Po maši se dijaki zberejo v šoli..
Ravnateljstvo srednje šole «S. Gregorčič» v Dolini sporoča, da bo začetna šolska maša danes, 1. oktobra, ob 9. uri v dolinski župni cerkvi. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo 5 minut pred pričetkom maše. Po maši pa gredo v šolo, kjer bodo razmeščeni po razredih.
Ravnateljstvo trgovskega tehničnega zavoda «Žiga Zois» obvešča, da bo začetna šolska - maša. danes ob 9.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu.
Šolska maša za osnovnošolce z Opčin bo danes ob 9.30. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo.
šolska maša za učence celodnevne šole žavlje - Korošci bo danes ob
II.	30 pri Korošcih.
Celodnevna osnovna šola Ricmanje -Domjo sporoča. da bo šolska maša danes ob 9. uri. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo v Ricmanjih.
mn»
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililliiiiiliiilliiiilllllliiiilliliiiiiilliiiiilliiiiiiiliiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiimiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
DANES V RIMU
Srečanje z ministrom za industrijo za rešitev vprašanja «Calze Bloch»
V pripravah na srečanje so poudarili, da je treba zagotoviti obnovitev proizvodne dejavnosti vseh štirih obratov delniške družbe
Kot napovedano, bo danes na ministrstvu za industrijo srečanje, na katerem bodo razpravljali o možno stih reševanja problema delniške družbe Calza Bloch, ki je 6. julija zašla v stečaj. Srečanja z ministrom Donat Cattinom se bodo udeležili predstavniki zainteresiranih delavcev, krajevnih uprav in sindikalnih organizacij.
V pripravo na to srečanje so se v torek sestali na sedežu lombardij-
iiiiimiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiimmiiimimiimiiMmmmiiHiiiimmiiiiimiiiiiiitmiiMimiiiiiiiiiiuitfiiiiimiiit
Zadnja pot Srečka Merlaka v Skednju
Na škedenjskem pokopališču se je včeraj zgodaj popoldne množica domačinov in ljudi iz mesta poslovila od nenadoma umrlega Srečka Merlaka. Po cerkvenem obredu v ške-denjski cerkvi n na pokopališču, ki ga je opravil domači kaplan g. Jakomin, se je od pokojnika v imenu domačinov in škedenjskega prosvetnega društva «1. Grbec» najprej z ganljivimi besedami poslovila Marta Verkova, za njo pa v imenu Primorskega dnevnika in Založni štva tržaškega tiska Jože Koren.
Oba sta omenila pokojnikovo na rodno zavzetost že od ranih dijaških let in njegovo povojno delavnost na naprednem ljudsko - prosvetnem po-
dročju v Skednju, njegov delež pri uveljavljanju slovenske filatelije v Trstu in njegovo požrtvovalnost in priljubljenost. Jože Koren pa je še posebej osvetlil njegovo 23-letno delo pri Primorskem dnevniku in Založništvu tržaškega tiska v svojstvu vodje oddelka za odpremo, ko je dejansko zasnoval in organizacijsko utrdil široko razpredeno razpečeval no mrežo za, širjenje slovenskega tržaškega dnevnika in drugega slo venskega tiska. S Srečkom Merlakom — je dejal — je mnogo prezgodaj odšel še eden iz tiste generacije, ki
ske deželne uprave v Milanu zastopniki dežel Emilije . Romagne, Lombardije in Furlanije - Julijske krajine, to je treh dežel, v katerih delujejo obrati družbe v stečaju. Nadalje so bili prisotni predstavniki zainteresiranih krajevnih uprav, sindikalni koordinacijski odbor družbe ter sindikalni predstavniki tekstilnega sektorja. Skupaj so izdelali določene predloge, ki naj bi bili o-snova današnjega srečanja z mini strom.
O kritičnem stanju v Calza Bloch je včeraj ponovno razpravljal tudi koordinacijski odbor krajevnih ustanov za podporo zahtevam delavcev omenjene tovarne, ki se je sestal na sedežu tržaške pokrajinske uprave. Seje so se udeležili tudi predstavniki tovarniškega sveta ter sindikalnih organizacij. Odbor je v okviru priprav na današnje pogovore v Rimu proučil študijo o možnostih rešitve perečega vprašanja, ki jo je izdelala milanska «Sitea».
Po obširni razpravi so objavili tiskovno poročilo, v katerem so navedli smernice, katerih naj bi se držali pri izdelavi programa za sa nacijo družbe. Predvsem — poudarja dokument — je treba zagotoviti obnovitev proizvodne dejavnosti vseh štirih obratov ter zavarovati številna ogrožena delovna mesta. Sprejemljive so tudi možnosti delnih sprememb v proizvodnji ali pa novih oblik ureditve družbe, a le pod pogojem, da bi znamka Bloch in trgovska podjetja ne služila za ošibitev proizvodnih zmogljivosti štirih tekstilnih obratov. Kot tretje je navedena zahteva, da je treba zagotoviti proizvodno dejavnost tudi po 15. oktobru, ko zapade začasno u-pravljanje podjetja. Hkrati je izražena zahteva, da bi začasno poverili upravljanje industrijskih naprav ter plasiranja proizvodov na tržišču jav ni ustanovi, ki naj bi jo ustanovila GEPI. Ta nova javna ustanova bi morala operirati tako, da bi olajšala proces obnove in spremembe
ji usoda ni bila naklonjena, ki -	.	___________
pa so dali vse, kar so znali in I proizvodnje in tako, da bi zagotovila mogli, za našo narodnostno skupnost, ] ugled podjetja na tržišču.
Sindikati proti višji ceni kruha
Pokrajinska sindikalna zveza CGIL -CISL - UIL odločno nasprotuje novim podražitvam. S tem stališčem so seznanili tudi tržaškega prefekta Mo-linarija, kateremu predlagajo takojšnje srečanje za proučitev tega problema. Protest in zaskrbljenost sindikatov izhaja predvsem iz dejstva, da namerava pokrajinski odbor za cene zvišati prodajno ceno kruha. Takšen ukrep bi po mnenju sindikatov predstavljal nov hud udarec predvsem za delavske sloje našega mesta, kjer so življenjski stroški med najvišjimi v državi in kjer je gospodarstvo najbolj zanemarjeno.
V poročilu, ki ga je s tem v zvezi objavil, je sindikat ponovno obsodi). dejstvo da imajo, predstavniki delavskega gibanja v pokrajinskem odboru za cene samo posvetovalno vlogo, zaradi česar je sindikat svoj-čas sklenil, da iz protesta ne bo prisostvoval sejam odbora.
SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
Danes, 1. oktobra, bo ob 17. uri odborova seja. Na dnevnem redu bodo: 1. razprava o šolski problematiki ob začetku šolskeg. leta; 2. članski sestanek v torek, 5. oktobra; 3. razno.
Tajništvo
Z motornim kolesom naravnost v avto
Na cesti, tik pred Gabrovcem, se je včeraj popoldan teže ponesrečil 14-letni dijak Gianni Coselli s Konto vela 32. Fant se je z motornim kolesom peljal proti Gabrovcu in je od zadaj trčil v simco 1000, v kateri se je vozil 42-letni Albin Kralj iz Gabrovca 32. Coselli si je zlomil desno piščal. Na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice, kamor so ga prepeljali z rešilcem Rdečega križa se bo moral zdraviti dva meseca.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom
Repertoarna obveznost iz pretekle sezone Predstava veljavna za lanski abonma
GEORGES FEYDEAU Champigno-ali vojak po sili
(voudeville v treh dejanjih)
Prevod	Janez Negro
Besedilo pesmi Miroslav Košuta Scena	ing. Niko Matul
Kostumi	Ksenija Jeričevič
Glasba Aleksander Vodopivec Plesi	Janez Mejač
Režija MARIO URŠIČ
DANES, 1. oktobra, ob 16. uri - Abonma red I, in ob 20. uri - Abonma red J.
JUTRI. 2. oktobra, ob 20. uri - Izven abonmaja.
V nedeljo, 3. oktobra, ob 16. uri - Abonma red G, okoliški.
Rezervacija vstopnic vsak dan (razen nedelje) od 10.30 do 12.30, prodaja eno uro pred začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734-265.
Kino
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 1. oktobra SEVER
Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 17.46 — Dolžina dneva 11.43 — Luna vzide ob 14.06 in zatone ob 0.00.
Jutri, SOBOTA, 2. oktobra MIRNA
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 22,4 stopinje, najnižja 18,9, ob 19. uri 19,8 stopinje. Zračni pritisk 1012,5 ustaljen, vlaga 78-odst., brezvetrje, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 20,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
: Dne 30. septembra se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
Umrli so: 80-letna Maria Baracco vd. Silvestri, 80-letna Gilda Affatati por. Affatati, 86-letna Maria čuk vd. Praselj, 83-letna Lucia Diem vd. Calzolari, 62-letna Iolanda Purich por. Sandri, 83-letni Vittorio Nicolotti, 34-letna Maria Grazia Vian por. Novel, 76-letna Giovanna Zubin vd. Visintin, 78-letni Virgilio Brovedani, 63-letni Giovanni Sauli, 57-letni Fulvio Pavan, 75-letni Francesco Germek.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Vielmetti, Borzni trg 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
•'	'	- > išKžUKi v;-., ...:
BANCA Dl CREDITO Dl TR I-E ST E T R ŽAvŠ K A K RED ITN A BAN K A
-, ■ '	, ,-S.P.A.	, '...V'
TRST - ULICÀ F. FILZMO - 1	61-446
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 30.9.1976
Ameriški dolar: debeli	860.—
drobni	835.—
Funt šterling	1450.—
Švicarski frank	352.—
Francoski frank	173,75
Belgijski frank	21,75
Nemška marka	353.—
Avstrijski šiling	49,75
Kanadski dolar	850.—
Holandski florint	333,50
Danska krona	139.—
švedska krona	190.—
Norveška krona	150.—
Drahma: debeli	20,30
drobni	20,30
Dinar: debeli	4L—
drobni	4L—
MENJALNICA
vseh tujih valut
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
Ariston 16.30 «11 gabbiano Jonathan Livmgston». Režija: Hall Bartlett. Barvni film za vse.
Mignon 16.30—22.15 «Che fortuna avere una cugina nel Bronx». Gene Wilder. Barvni film.
Nazionale 16.00 «Una vita venduta». E. M. Salerno. Barvni film.
Grattacielo 16.30 « Savana violenta » (Drugi in še bolj pretresljiv). Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 15.00, 17.20, 19.30, 22.15 «La vendetta dell’uomo chiamato cavallo». R. Harris.
Exceìsior 16.00 «Invito a cena con delitto». D. Niven, P. Sellers in A. Guiness. Barvni film.
Eden 15.30 «Complotto di famiglia». K. Black, B. Dem, B. Harris. Režija: A. Hitchcock. Barrai film.
Ritz 16.00 «Drum l'ultimo Mandingo». W. Oates, I. Vega in K. Norton. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «La bestia». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Capitol 16.30 «La spia senza domani». O. Reed. Barvni film.
Moderno 15.30 «Salon Kitty». H. Berger. I. Thulin. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Filodrammatico 16.30 «Sesso in faccia». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Impero 16.30 « Arancia meccanica ». Mladini pod 18. letom prepovedan.
Vittorio Veneto 16.30 «Una donna chiamata moglie». G. Hackman in Liv Ulman. Barrai film.
Ideale 16.00 «Candidato per un assassinio». A. Ekberg in John Ri-chardson. Barrai film.
Astra 16.30 « Herbie, il maggiolino sempre più matto». Helen Hayes. Barrai zabavni film.
Abbazia 16.00 « Santana, killer dal mantello nero». Clint Warner. Barvni western film.
Radio 16.00 «Dalla Cina con furore». B. Lee. Barvni film.
Volta (Milje) 17.00 «I tre dell’operazione drago». B. Lee.
Izleti
SPOT priredi 17. oktobra avtobusni izlet na Predmejo z vzponom na Čaven in Kucelj. Vpisovanje do 13. oktobra v Ul. Geppa 9, Urad ZSŠDI, tel. 31-119.
PD F. Venturini - Domjo organizira 17. oktobra izlet na Otočec - Novo mesto (cena 8.000 lir, kosilo vključeno). Vpisovanja sprejemamo v hotelu «Sonja» od 20.45 do 21.30 vsak dan razen ob sobotah. Vabljeni.
Prosvetno društvo «I. Grbec» sporoča, da je izlet v Rakov Škocjan, k Cerkniškemu jezeru in na grad Snežnik dne 3. oktobra, s prijavljenim številom udeležencev zagotovljen, vendar je še nekaj mest prostih in se zamudniki lahko prijavijo še danes med 18. in 19. uro.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: tel. št, 732:627.
rim i iiibm
V	spomin na Srečka Merlaka daruje Mila Perko 3.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Srečka Merlaka darujeta Neva in Marijan Dolgan 10.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkov-ca in od Sv. Ane.
Namesto cvetja na grob pok. Srečka Merlaka darujeta Ina in Makso Skumavec iz Ljubljane 5.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Srečka Merlaka daruje Zofija Sancin 3.000 lir za PD Ivan Grbec.
Namesto cvetja na grob tov. Srečka Merlaka daruje K. Maver z družino 5.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane in 5.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Srečka Merlaka daruje Franc Brus 5.000 lir za PD I-Grbec v Skednju.
Namesto cvetja na grob Srečka Merlaka darujejo Pavla Lavrenčič vd. Sancin 10.000 lir, Milena Lavrenčič 10.000 lir in Olga Gruden 5 000 lir za žrtve potresa v Beneški Sloveniji.
Jožeta Caharijo
bomo pospremili v prerani grob danes, 1. oktobra, ob 16. uri izpred gasilskega doma v Kopru na koprsko pokopališče.
Družina
Koper, Zgonik, Samatorca, 1.10.1976
Dne 30. septembra, po tragični nesreči, nas je za vedno zapustila naša draga mama in nona
MARIJA ČUK vd. PRASEU
Pogreb bo jutri, 2. t. m., ob 16, uri iz hiše žalosti, De-vinščina št. 9.
Žalujoči: hčeri Marija z možem, Mirka z možem, brat Pepi, vnuki, pravnuki in drugi sorodniki
Devinščina, 1. oktobra 1976 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 38-006)
m
Sinoči nas je v starosti 82 let zapustil naš dragi
FRANC KRAVANJA
(JELKO)
Pogreb bo jutri, v soboto, popoldne.
Žalostno vest naznanjajo žena, sinova z družinama in drugi sorodniki
Sesljan, 1. oktobra 1976 t
OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA
Občim mam v Eajkmjšm času rešiti problem kriškega vrtca
Kriške organizacije naslovile pristojnim občinskim oblastem enotno resolucijo
V ponedeljek je bil v kriški osnovni šoli «Albert Sirk» širši sestanek predstavnikov vaških kulturnih, političnih in športnih organizacij, na katerem so razpravljali o pekočem Položaju vaškega slovenskega otroškega vrtca, ki je še vedno začasno nameščen v poslopju na dvorišču o-snovne šole. Združenje staršev otrok je že pred leti namreč opozorile pristojne organe tržaške občine, da poslopje, v katerem je vrtec, absolutno ne ustreza potrebam otrok in Pomožnega osebja, saj meri komaj trideset kvadratnih metrov, vreč pa obiskuje 33 otrok? Pod poslop-Ja je vlažen, higienske naprave so nezadovoljive, otroci sploh nimajo Prostora za igranje, saj imajo na fazpolago za to eno samo sobo, ki je namenjena tudi jedilnici. Tržaška oocinska uorava pa je že pred sed-pami leti, ko so vrtec premestili v , Poslopje iz osnovne šole, obljubi-a, da bo v najkrajšem času rešila w problem z gradnjo novega šolskega centra, ki naj bi ustrezal vsem soiskim potrebam Križa. Za nekaj asa so slovenski otroški vrtec celo Premestili v italijansko osnovno šo-*7’ Skupno z italijanskim vrtcem, po-us pa_ se je slabo obnesel, saj se jso naši otroci iz več razlogov v stem poslopju dobro počutili. Pred som, pa je negativno mnenje o poslopju ^ izrekel tudi otroški zdrav-,K’ ki je ocenil stavbo kot hig en-? neP_riporočljivo za bivanje otrok.
Ve<3 rvaz*°£°v bi torej morala tr-lla. občina že predlanskim nujno Jti rešitev za ta pekoč problem. f:?1 l.e z«ano sta v Križu dvr ita-janska vrtca; eden je nameščen v «fJ1-r‘Y>derni stavbi, kjer ima svoj 1	~ tudi italijanska osnovna šo-
ia. Drugi italijanski vrtec pa je bil
nrar,1af„e,a_t0rij.u’ ki §a ie do lani u'
'^laa ustanova za podporo istr-ci,,, ln. dalmatinskim beguncem. Je bilo lani v obeh italija.i-kih vrtcih vpisanih 62 otrok: 19 je nhid ‘Z rResta in če bi ti otroci ne cev kV3u- ved kriških otroških vrt-• m bilo skuono vpisanih v ita-«a vrtca 43 otrok, v sloven-im ? Pa 33, samo z razliko, da so Tpi. ; sl°venski otroci en sam vrtec. stvos",l° novost pa predstavila dej-
pravliat ^e, posl°Pje' ki ga je prej u-dnVn - a begunska ustanova, letos katoncno Prevzela tržaška občina, re nameni v zvezi z uporabo Poslopja še niso znani. Oblju-,“cine, da bo zgradila začasno večietln0- .P?310?!6 v pričakovanju in n • ®olskeSa centra kljub trudu in Ìa12,3, evanju Združenja staršev
resničn * s°rganizacij se 3e niso u~ lo®““ ; solsko leto pà bi se mora-1° zaceh v teh dneh! -, . ' IT-.*
s4dirnje staršev je že imelo več viden ■ov,zrai0usko konzulto, pred-skn rfvf bl- tudt sestanek z občin-a' i" b°rmc,° za šolstvo Bennijevo, Benniia °dpadel zaradi odsotnosti pravljena’se' zagotavlia- da Je Pri-
hiki ifo 3 e Pogovarjati s predstav-starsev, a se teh pogovorov na
..............
vse načine izmika. Položaj je torej še nejasen in kočljiv in ostaja dejstvo, da kriški slovenski otroci še nimajo ustreznega vrtca kljub zagotovilom in dolžnosti občinske u-prave, da bo v najkrajšem času rešila ta pekoč problem.
Predstavniki kriških organizacij so imeli tudi v sredo krajši sestanek, na katerem so izglasovali enotno resolucijo naslovljeno pristojnim občinskim oblastem (ki jo v celoti objavljamo). Razpravljali so tudi o sestanku z rajonsko konzulto za zahodni Kras, ki bo verjetno jutri na Proseku.
RESOLUCIJA
Podpisani predstavniki kulturnih, športnih, političnih in drugih organizacij, ki delujejo v Križu, zbrani na posvetovalnem sestanku v prostorih osnovne šole «Albeit Sirk» naslavljajo na pristojno občinsko oblast sledečo resolucijo:
a) Upoštevajoč večletno prizadevanje Združenja staršev, da bi predšolskim otrokom poskrbelo ustrezne prostore za otroški vrtec, u-gotavljamo, da se pristojne oblasti kljub neštetim obljubam, ki so jih dale ob priliki številnih neposrednih stikov s prizadetimi, do danes še niso lotile konkretnega reševanja tega za vaško skupnost tako važnega in perečega vprašanja.
ri, v katerih že dobrih osem let deluje slovenski otroški vrtec v Križu, s higienskega in vsakega drugega vidika neprimerni, opozarjamo, da je skrajni čas, da se takemu nevzdržnemu stanju naredi konec.
c)	Kot trenutno najbolj ustrezno rešitev podpisani predlagamo, da se naš vrtec, v pričakovanju na obljubljeno gradnjo šolskega centra, preseli v poslopje, ki ga je do pred kratkim upravljala Ustanova za podporo istrskim in dalmatinskem beguncem (OPGD) in je sedaj prešlo v upravo tržašk . občine.
d)	Ne smatramo z . pravično, da i-majo naši sodržavljani italijanske narodnosti v Križu kar dva prostorna vrtca, ii. da v enega izmed obeh dnevno privažajo o-krog 20 otrok i mesta, medtem ko se mora naših 35 otrok gnesti v neprimerno urejenem in vlažnem prostoru.
Izražamo upanje, da nam ne bo treba čakati 1. oktobra prihodnjega leta, ampak, da bo pristojna občinska oblast naglo ukrepala in našla problemu slovenskega otroškega vrtca zadovoljivo rešitev.
Podpisani: sekcija KPI, sekcija SSk, sekcija ZŽI, sekrija ZKMI, sekcija ANPI - VZPI, ŠD Mladina, ŠD Vesna, PD Vesna, krišk' župnik in
b) Izhajajoč iz dejstva, da so prosto-1 Združenje staršev kriških šol.
liiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiii
PISMO OBČINSKEMU ODBORNISTVU ZA ŠOLSTVO
Položaj na trebenski šoli ob začetku šolskega leta
Občina ni poskrbela za izvedbo popravil v poslopju, za ureditev higienskih naprav in greznice ter za ure-ditev vprašanja čiščenja prostorov
Na vseh šolah bo danes po večmesečnem premoru spet završalo. Pravi pouk v novem šolskem letu se bo sicer pričel šele v torek, a šolarji in dijaki bodo v spremstvu svojih učiteljev stopili v razrede že danes po tradicionalni šolski maši. Ob tem si najprej zastavljamo vprašanje, ki je postalo že obredno na začetku vsakega šolskega leta: v kakšnem stanju so številne šole na Tržaškem? Od vsepovsod prihajajo na občinsko upravo, konzulte, 'šolske oblasti .in, časopise pritožbe. Tu primanjkujejo učilnice, tam so skrajno neurejene higienske naprave, spet drugje niso poskrbeli za popravila, ki so jih starši in šolniki nemara stokrat zahtevali in za katera so se pristojne oblasti obvezale.
Seznam vseh nerešenih vprašanj bi bil predolg in najbrž pomanjkljiv,
■>uimtiiiiiiii||||i||l|,i||UII„IM|imilllllll,|,|,|l|||||||ll|M|||(imi|||l|l|iiiiiiuiniiiM
Zborovanja in občni zbori VZPI-ANPI
lru^inSki odbor vsedržavnega -NPI Partizanov Italije - VZPI-
ANPlUil ^^nov Italije Poroča, da bodo pred
govoru ?Van,ja..in občni zbori (v uo-vedeno- sekcBami), kot spodaj na-
svn?’]Aok(o,,ra:
ob 20 Pon?ana in Magdalena,
Magdaleni1 V Liudskem domu pri
Jutri> 2- oktobra:
Dolina b ob 20 V Ljudskem domui Prostorih; 20' un v društvenih
Ca^a'dk°p16',Uri ~ L.iudski dom -
pD «Zvezda» ;°b 19‘ Uri v Prostorih
ESdh SnnriŠČj (0d Sv- Ivana d0 pondSJ rP aan)' °b 19:30 v Ulici > dvorana «Di Vittorio».
4. oktobra:
Sekcija občine Zgonik, ob 19. uri v društvenih prostorih v Zgoniku;
Bazovica, ob 20. uri v «Bazoviškem domu».
a. oktobra:
Sekcija nabrežinske občine, ob 19.30 v Nabrežini v prostorih PD «I. Gruden»;
Sekcija Trebče, Padriče in Gropa-da, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah;
Obenem sporočamo, da bo na vsakih pet članov izvoljen en delegat za pokrajinski kongres, ki bo 10. oktobra 1976, ob 9. uri v dvorani «Auditorio» v Trstu.
Vsi upravičeni člani borci in aktivisti ter svojci padlih so naproše-ni, da se, kolikor ne bi prejeli osebnega vabila pravočasno, zborovanja — občnega zbora — gotovo udeleže.
kajti marsikje združenja staršev ali šolski zborni organi splob niso opozorili na pereče orobleme. Naj omenimo primer trebenske osnovne šole, kjer je tamkajšnje združenje staršev včeraj naslovilo na občinsko odbomištvo za šolstvo protestno noto in s tem hkrati seznanilo tisk z nekaterimi nerešenimi vprašanji. Ta primer v veliki meri ponazarja splošen položaj na šolskem področju pred pričetkom šolskega leta.
V pismu odbornici za šolstvo tre-benski starši ugotavljajo, da bodo šolarji in učiteljstvo z današnjo vrnitvijo v šolske prostore našli popolnoma isto stanje, kakršno je bilo ob zaključku prejšnjega šolskega leta. To se pravi, da občina ni poskrbela za popravila v učilnicah in za ureditev zdravstveno higienskih naprav, za katere se je sicer obvezala, da jih bo izvedla med poletjem. Poleg tega niso poskrbeli, kot vsako leto, za splošno čiščenje prostorov. Zaradi nerazumljivih zamud pri obnovitvi pogodbe s podjetjem, ki skrbi za čiščenje, so se ta dela pričela šele predvčerajšnjim in zato ne moremo pričakovati, da bodo opravljena, kot bi bilo treba. Starši vprašujejo tudi, kdo bo poskrbel za nadaljnje vsakodnevno čiščenje, kolikor je bilo dosedanje osebje zadolženo za o-pravljanje tega posla le za dva dni, to je 29. in 30. septembra. Istočasno so trebenski starši seznanili občinsko upravo z dejstvom, da je za očiščenje naprav za ogrevanje ter druga podobna dela poskrbel na lastno pobudo šolski sluga Mario čuk, čeprav za to ni zadolžen in čeprav na ta problem opozarja šola že dve leti. Na koncu omenjajo še problem greznice, ki je že dolgo časa odprta in predstavlja stalno nevarnost tudi iz zdravstvenega vidika.
DANES PRVI SOLSKI DAN
Prizadevnost občinske uprave v Doberdobu da zagotovi reden pričetek šolskega pouka
Pristojne oblasti sporočile, da bodo na slovenski enotni šoli v Gorici letos uvedli enotni pouk - Uvedba rednega pouka slovenščine na italijanski osnovni šoli v Doberdobu
'■■iniiii, mit,„'llllllmi|||„ i ■■■111111111 iiiiiiimiiiiitiiiuiiii Hlinili limimi min m nuni iiimiun iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinin
S «tičkom» silovito v drevo pri Senožečah
■ i
.
tsi# «	. «

tila ^en°i ^ab se včeraj pripe-zadobil0^3 ?e,sreča- v kateri Pje letni l	telesne Poškodbe 54-
Stev ? k£b F™netič iz Razdrtega 14 urn' ranetld se je malo pred konrsv S SV0J,lm avL)m zastava 750 no£e registracije peljal iz kam ,0ma pri Razdrtem v Senožeče.
V bližini bencinske črpalke je na blagem ovinku v desno iz še nepojasnjenih vzrokov izgubil nadzorstvo nad vozilom in zavozil na travnik ob desni strani ceste. Nekaj desetin metrov ie prevozil po trav niku vzporedno s cesto, nato pa je silovito trčil drevo. Kako silovito
je bilo trčenje, priča že dejstvo, da se je avtomobil odbil daleč od drevesa. . Franetiča, ki je oženjen in ima dve hčeri in dva sina, so s težavo izvlekli iz skrotovičene pločevine in so ga v nezavestnem stanju peljali v izolsko bolnišnico. Sprejeli so ga na kirurški oddelek.
pouk in da so podporo takšnemu predlogu najavile vse pristojne u-stanove in oblasti ter bo potrebno o tem doseči še privoljenje zavod-nega sveta.
Med pomembnimi odločitvami s področja osnovnošolske izobrazbe v Doberdobu moramo omeniti uvedbo pouka slovenskega jezika v italijanski osnovni šoli. Ne gre za u-vedbo popoldanskega prostovoljnega pouka kot v Krminu, ampak za reden nouk slovenščine v okviru učnega programa. Starši otrok, ki obiskujejo italijansko osnovno šolo, so se pismeno obvezali, da sprejemajo pouk slovenščine, sedaj obstaja še vprašanje, kako bodo učenje tudi praktično izpeljali.
Poprej smo omenili, da imajo v doberdobski osnovni šoli urad didaktičnega ravnateljstva. Odkar je dr. Milan Brešan postal stalni didaktični ravnatelj v Gorici, je to mesto v Doberdobu odkrito in bo potrebno zanj razpisati natečaj.
Sestanek mladih krščanskih demokratov
Na seji pokrajinskega mladinskega vodstva krščanske demokracije
Z današnjim dnem se pričenja novo šolsko leto, z njim pa vse tisto, kar je povezano z izobraževanjem naše mladine. Mimo skrbi, ki jih ima ob pričetku pouka vsaka družina, ko mora oskrbeti šolske knjige, zvezke, morda tudi oblačila in drugo, imajo v tem času polne roke opravil tudi občinske uprave, saj morajo voditi evidenco o vpisu, zagotovitvi uporabnost šolskih poslopij. poskrbeti za prevoze šolarjev in tako dalje.
Izmed vseh treh slovenskih občin ima občina Doberdob morda najbolj zapleteno šolsko problematiko in mora posegati na različna področja, da zagotovi normalen pričetek šolskega dela.
S tem šolskim letom so dokončno uredili obe šolski poslopji v Jamljah in na Palkišču v Dolu. V Jamljah so iz zasebnega stanovanja, ki je bilo namenjeno učitelju, pridobili učilnico, tako da imajo sedaj štiri učne prostore, tri učilnice in razred za skupne potrebe. V Dolu so preuredili poslopje; gradbena dela je opravilo podjetje Dominik Juren z Vrha, centralno kurjavo pa je namestilo podjetje Klanjšček iz Gorice. V Dolu bodo imeli tri šolske prostore, dve učilnici in razred za skupinski pouk. Tudi letos bodo pouk v teh dveh vaseh tako uredili, da bosta skupno imeli popolno o-snovno šolo. V Jamljah bodo imeli prve tri razrede, v katerih bo 17 otrok, v Dolu pa četrtega in petega ter v obeh 12 učencev. Otroke bodo od kraja bivanja v šolo vozili s šolskim avtobusom.
Poslopje osnovne šole v Doberdobu je povsem nared ter so v njem učilnice za pet razredov osnovne šole za otroke iz Doberdoba in s Poljan. To šolo bo letos obiskovalo 76 slovenskih otrok ter bodo imeli razredi od 13 do največ 17 učencev.
V tej zgradbi je tudi iz dveh sekcij sestavljena italijanska šola, v kateri je 19 otrok. V poslooju osnovne šole v Doberdobu je tudi didaktično ravnateljstvo za Doberdob in Sovod-nje. Otroci iz te šole imajo na voljo lep vrt in telovadnico, ki za silo ustreza potrebam.
V	slovensko osnovno šolo v Doberdobu bodo tudi letos vozili otroke slovenskih staršev iz Tržiča (5 o-trok) in iz Ronk (enega). Pripeljali jih bodo z avtobusom, s katerim odpeliejo italijanske otroke iz Doberdoba v enotno nižjo srednjo šolo v Ronke. V te šole bo letos zahajalo 11 otrok.
V	enotno srednjo šolo v Gorico se je iz občine Doberdob letos vpisalo 66 dijakov, 33 v prvi razred, 16 v drugega in 17 v tretjega. Zanje bodo poskrbeli javne prevoze. V Doberdobu so z zadovoljstvom sprejeli na znanje novico, da bodo z letošnjim letom uvedli na slovenski enotni srednji šoli v Gorici enotni
iimiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMfiiiiiiiiiMiiiiiiimtiMiiiiiiiilifniiiiiiiiiiimiiiiiiiHiimiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiitiiii
ZADNJI POTREBNI ŽIG IE DOBIL V ANKARANU
V'
Z. Colar kot tretji Goričan prehodil transverzalno pot
Pot zaključujeta tudi njegova žena Vida in sin Miran Zaradi nevihte je noč prespal v skalnati jami pod Krnom
so razpravljali o vlogi mladih v stranki in v družbi ter so s tem v zvezi ocenili udeležbo na praznikih prijateljstva v Krminu, Gradišču in Ronkah. Beseda ie tekla tudi o šolskih vprašanjih ter so se odločili za sestanek študentov z učnim osebjem. V nadaljevanju seje so razpravljali o pripravah na vsedržavni mladinski kongres KD. Goriški mladi krščanski demokrati zahtevajo takojšnje sklicanje deželnega kongresa, da bi se po ostavki dr. Beltrameja odgovorno vključili v deželno vodenje stranke.
Potres je zelo zaposlil mlade v tej stranki. Udeleževali so se neposrednih akcij na prizadetem področju, predlagajo pa odpis univerzitetnih taks za študente s potresnega področja ter zaposlovanje mladih v bližini domačega kraja.
Ob koncu sestanka so obsodili pro-vokacijska gesla na cerkvi in po sosednjih hišah proti župniku ter ugotovili, da to ni pot k reševanju vprašanj te skupnosti. Mladi so nadalje poudarili, da sta politična akcija in versko prepričanje dve ločeni stvari ter želijo, da bi se spor izgladil brez nadaljnjih zaostritev in izkoriščanja vprašanja za najrazličnejše potrebe.
OB 10.30 V PALACI ATTEMS
Jutri začetek štiridnevnega kulturnega srečanja Mi tele v ropa
Ob 12.15 odprtje razstave v državni knjižnici
Jutri, jo 10.30, bodo v veliki dvorani palače Attems na Komu odprli enajsto srednjeevropsko srečanje, ki je tokrat posvečeno preučevanju glasbe v deželah Srednje Evrope v razdobju med leti 100 ' - 1930. V naše mesto bo prišlo okrog sto strokovnjakov in glasbenikov iz raznih držav Evrope, predvsem pa iz že tradicionalnih dežel Srednje Evrope, saj se bodo obravnavala predvsem vprašanja, ki so bila tem narodom skupna in so še v marsičem skupna.
Dopoldansko srečanje bo posvečeno uvodnim govorom, nakar bo predsednik srečanja, komponist Roman Vlad, spregovoril o temi štiridnevnega srečanja. Ob 12.15 se bodo udeleženci srečanja preselili s Kor-na v Ulico Mameli, kjer bodo v starodavni stavbi, kjer ima sedež državna knjižnica, odprli razstavo na nenavadno temo «Glasba in poletu. Gre za razstavo plakatov in drugih dokumentov, ki jih jz preskrbel letalski muzej Caproni v Taliedu. Na plakatu, ki vabi na razstavo, je kopija platnice partiture skupka pesmi Juliusa Fučika z naslovom «Ein Aeroplanflug durch die lustige Welt». Razstava bo odprta v knjižnici dva tedna.
Kulturno srečanje pc se bo nadaljevalo popoldne v palači Attems s tremi poročili. Med temi je tudi ono proj. Boruta Loparnika iz Ljubljane, ki bo poročal o slovenskem skladatelju Mariju Kogoju.
UlilllllllllllllllllllMlllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIlUHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIIIIlllIHIIIIIinillllllllIIIIIIMIIIIIIIIIillllllllllllllllllllllI
V VČERAJŠNJEM TISKOVNEM POROČILU
Uradna potrditev goriške nadškofije da je bil župnik Sv. Ane odstavljen
Proti njemu je bil uveden postopek cerkvenega prava
Goriška nadškofija je z uradnim tiskovnim poročilom javnosti obrazložila svoje stališče v zadevi župnika naselja Sv. An v Gorici Alberta De Nadaia. Uradno poročilo je nadškofija poslala včeraj goriš-kim redakcijam štirih dnevnikov (tud; naši), dvema verskima tednikoma in agenciji ANSA. Gre za u-radno obrazložitev že znanih stališč. Doslei je namreč časopisj objavljalo članke o dogodkih v naselju Sv. Ane, za njih potek pa se je vedelo le zaradi javnih skupščin tako imenovane «krščanske skupnosti» v tem '-naselju in njenih tiskovnih poročil. Iz nadškofije ni bi! - doslej o tem uradnega glasu. Da se je ta odločila poseči v javnost pomeni brez dvoma, da je stvar zavzela širok obseg.
V uradnem poročilu je rečeno, da je goriški nadškof že pred leti de-
Septembra je Zorko Čotar, večletni odbornik Slovenskega planinskega društva in obenem strasten planinec in ljubitelj gora, zaključil slovensko transverzalo od Maribora do Ankarana. Njegova zadnja etapa je bila najlažja, saj se je : avtomobilom pripeljal do Ankarana, kjer so mu dali zadnji potrebni žig.
Čotar je torej tretji goriški planinec, ki je dokončal transverzalo. O njegovem uspehu pa pišemo zato, ker je skoraj vse slovenske gore prehodil v družbi žene Vide in sina Mirana. Obema namreč manjkata še žiga z Razora ter Triglava, da bosta dokončala transverzalo. Oba vrhova sta sicer že «osvojila», s sabo pa nista imela transverzalne knjižice.
«Sicer moram poudariti, da sem transverzalo v bistvu dvakrat prehodil, saj je že dolgo vrsto let, ko hodim v gore. Običajno hodim na te izlete sam, zadnje čase pa sta se mi pridružila še žena in sin. Transverzalno pot sem pričel ze leta 1958, nadaljeval pa sem jo pred dvema letoma.»
«V tvoji večletni hoji v gore si brez dvoma preživel več pustolovščin. Ti je kaka izmed teh ostala v spominu?»
«Najtežjo turo sem opravil, ko sem sam v enem dnevu prehodil Porazen, Podbrdo, Črno prst, Rodico in Razor planino. Na pot sem se podal že ob prvem svitu, na Razor planino pa sem dospel po 21. uri. Naslednjega dne sem se zaradi hude nevihte zgubil pod Krnom. Zavetišče sem si za noč poiskal v neki skalnati jami, ki so jo uporabljali vojaki v prvi svetovni vojni. Zaradi teme in mraza nisem vedel, kje sem. Čeprav sem bil zaradi dolge hoje precej truden, nisem mogel zaspati. Strah je pač opravil svoje.
Druga taka pustolovščina, ki sem jo preživel z družino, je bila, ko smo se podali do Lovrenških jezer na Pohorju. Kar v trenutku smo se znašli v močvirju in da bi se iz njega rešili, smo morali več časa gaziti po vodi in blatu».
gospodinjo Matildo Tinta iz Ulice Marzia 12, ki je prečkala cesto na zebrah. Žensko so odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ji ugotovili lažje poškodbe po telesu, zaradi katerih se bo zdravila teden dni.
jal župniku Sv. Ane, da ni zadovoljen z načinom upravljanja župnije. Poleti 1975 mu je celo predlagal, da bi mu dva sodelavca pomagala, župnik pa tega n) sprejel. Letos junija je goriški nadškof povabil župnika De Nadaia, da pusti prosto župnišče in mu ponudil, na voljo, drugo župnijo. Župnik Sv. Ane pa je sklical skupščino in registracijo posegov v diskusijo poslal nadškofu. Iz pregledov posegov je bil razviden verski čut ljudi, vendarle nekatere izjave niso. bile, tako je rečeno v poročilu nadškofije, v skladu z versko prakso. Sledili- so že znat ' ' pogovori. Poročilo obtožuje župnika, da je vsako svojo odločitev podredil skupini vernikov, ki le delno zastopajo versko skupnost. Zaradi tega je nadškof, potem ko se je posvetoval z nadškofijskimi organi, sklenil odstraniti župnika De Nadaia iz Sv. Ane. Ta je odgovoril nadškof i, da bo zapustil župnišče, ne bo pa zapustil naselja Sv. Ane. Tiskovno poročilo nadškofije nadaljuje z izjavo, da je v teku postopek cerkvenega prava za odstranitev župnika. Ker so hoteli nekateri, je rečeno v uradnem poročilu, dati zadevi politični prizvok, zagovarja nadškofi) . stališče, da je v tem primeru ravnala edinole s pastoralnega stališča. Prav zaradi tega nadškofija obsoja tiste, ki so pomazali z gnusnimi napLi zidove cerkve, vrtca in zasebnih hiš.
Uradno stališče goriške nadškofije cotrjuje, kar ue je že vedelo in tudi kar smo v našem listu pisali. Kaže' pa, da so odstranitvi sedanjega župnika botrovali verjetno tudi politični pritiski, kajti nekaterim krogom goriške krščanske demokra-
I cije liju
Sv. Ane pogodu. Morda prav za-
Mmmma
radi tega se je letos utaborila v praznih prostorih zavoda Contavalle versko fanatična skupina Comunione e Liberazione, ki je tu uvedla nekak pošolski pouk in bo ta skupina svoje fanatično delo tudi nadaljevala.
Naj omenimo še, da je prebivalstvo tega naselja upravičeno jezno, ker mora pošiljati, z občinskim šolskim avtobusom, veliko število dečkov in deklic v občinski otroški vrtec v Stražice. Zavod Contavalle, ki stoji sredi naselja Sv. Ane, pa prazen sameva,
Na drugi strani pa je treba tudi vedeti, da se niso v župniji Sv. Ane nikdar zanimali za potrebe slovenskih vernikov, Li jih je, tako v starih kmečkih hišah kot v novih naseljih ljudskih hiš kar precej. Nekateri slovenski verniki so se zaradi tega pritoževali in včasih želel1 slovensko mašo v domači cerkvi.
Za zaključek pa še nekaj kronike. V nekaterih cerkvah so pri nedeljskih mašah župniki ostro napadli delo De Nadaia. Prejšnjo nedeljo, o tem ni noben časopis poročal, so dečki iz župnije Sv. Ane delili pred drugimi cerkvami v Gorici letake tamkajšnje krščanske skupnosti. Pred kapucinsko cerkvijo je prišlo do prerekanja in patri so poklicali policijo, da bi odstranila bojevite dečke. Ta pa ni mogla poseči, ker so dečki delili letake na pločniku, torej izven cerkvenega delokroga.
Mitelevropsko srečanje se bo nadaljevalo do torka.
Na Ulici Kugy je prišlo do ponovne prometne nesreče. Lastnik forda, 28-letni Furio Larocca iz Gradišča,. je s svojim vozilom podrl 64-letnoi
Zorko čotar z ženo Vido in sinom Miranom na vrhu Triglava.
Kako bo s preureditvijo poslopja Stande?
V začetku letošnjega leta je življenje goriškega občinskega sveta razburila demonstracija uslužbencev goriške veleblagovnice Stantìa. Takrat je občinska uprava zavlačevala izdajo gradbenega dovoljenja za obnovo dveh stavb, v katerih se nahaja ta veleblagovnica. Stavbi sta last družin Bigot in Capparoni. Stan-da ju ima v najemu in je nameravala porabiti kar milijardo lir za notranjo in zunanjo obnovo stavbe. S tem je hotela družba tudi preurediti prodajne površine in jih posodobiti. Zaradi zavlačevanja izdaje gradbenega dovoljenja s strani goriške občine so spomladi sindikati protestirali, nekateri svetovalci so vložili interpelacije in končno ,na pritisk javnosti, je občinska uprava izdala gradbeno dovoljenje.
Tedaj pa se je zataknilo na drugi strani. Družba Stantìa, ki ima sedež v Milanu, je imela to zimo toliko nuje, da bi preuredila stavbo, kasneje pa je ta nuja šla mimo. Po majskem potresu je s stavbe ,kjer je veleblagovnica, padlo nekaj o-meta in osebje je upravičeno protestiralo. Sindikalna federacija Fulcta je po sestanku z uslužbenci veleblagovnice zahtevala od podjetja takojšnja obnovitvena dela, in o tej svoji zahtevi opozorila tudi goriško občino in politične sile.
Prejšnji teden je tudi goriški župan De Simone poslal lastnikom stavb Bigotom in Capparonijem pismo, v katerem izraža začudenje zakaj niso še pričeli z obnovitvenimi deli, potem ko so imeli pred nekaj meseci tako silo. Župan omenja v pismu tudi, da se za stvar zanimajo tudi sindikalne in politične sile.
Kot smo izvedeli so o vprašanju že razpravljali te dni v ravnateljstvu Stantìe v Milanu.
Uslužbenci Stantìe so včeraj, v znak protesta proti ravnateljstvu, ki ni še odgovorilo, stavkali od 11. do 12.30. Kot nam je znano, nameravajo s podobnimi protestnimi akcijami nadaljevati tudi v prihodnjih dneh.
Zanolla predsednik upravnega odbora tržiške bolnišnice?
Franco Esposito, član pokrajinskega odbora PSDI, bo predstavljal tr-žiško občinsko dobrodelno ustanovo ECA v upravnem odboru tržiške bolnišnice. Esposita so namreč izvolili na zadnji seji odbora ECA s 5 od 9 možnih glasov.
Z imenovanjem predstavnika ECA bodo sedaj lahko ustoličili nov u-pravni odbor tržiške bolnišnice. Po govoricah, ki krožijo v Tržiču, naj bi za predsednika izvolili bivšega župana v Štarancanu komunista Zanollo.
Na občini potrebujejo socialno asistentko z znanjem slovenščine
Goriška občina je razpisala natečaj za mesto socialne asistentke z znanjem slovenskega jezika ter delavca v mizarski delavniki. Interesenti naj prošnje na kolkovanem papirju pošljejo najkasneje do 25. oktobra na urad za osebje.
Sindikat odpri v Gradežu svoj patronažni urad
Na sestanku pokrajinskega vodstva sindikalne federacije in župana iz Gradeža dr. Via so preučili sindikalna, družbena in varstvena vprašanja, s katerimi se žrtve potresa srečujejo v svojih novih stanovanjih v Gradežu. S tem v zvezi so posvetili posebno skrb potrebam delavcev in upokojencev. Da bi bili sindikati bliže dogajanju, bodo odprli v Gradežu svoj urad. Prostor so mu določili na županstvu, kjer bo koordiniral svoje delo z -občinsko u-pravo. Sindikalni funkcionarji bodo poskrbeli za izvajanje deželnih in državnih posegov v prid žrtvam potresa in za socialno varnost, kot jo določajo ustrezne ustanove.
Nesreči na delu
V	štivanski papirnici se je včeraj zjutraj na delu zelo hudo ponesrečil 48-letni Aurelio Allesandris iz Šta-rancana, Ulica Filzi, katerega so v tržiški bolnišnici sprejeli s pridržano prognozo zaradi možganskega pretresa.
Med razkladanjem tovora lesa ga je ročaj premičnega žerjava udaril v obraz. Delavec je izgubil ravnotežja in s tilnikom udaril ob tla.
V	tržiško bolnišnico so na 10-dnevno zdravljenje sprejeli 28-let-nega težaka Adrijana Vižintina iz Dola, ki se je ponesrečil v tržiškem blagovnem pristanišču Portorosega.
Slovensko planinsko društvo obvešča svoje člane, da zaradi zaprtja koče odpade vzpon na Storžič, ki je bil napovedan za jutri in v nedelja.
•Kino
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «L'affittacamere». G. Guida. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film.
CORSO 17.00—22.00 «Savana violenta». Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.15—22.00 «2022 i sopravvissuti». L. Taylor. Mladini pod 14. letom prepovedan. Baroni film.
CENTRALE 17.00-21.30 «Arrivano sempre al tramonto: li chiamavano i quattro deU'Avemaria». B. Spencer, T. Hill Barvni film.
VITTORIA 17.15—22.00 «Anno 2000; la corsa della morte». D. Carra-dine. S. Griffeth. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 «Il comune senso del pudore». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 « L' evaso ». Barvni film.
A ora Gorica in oko/ira
SOČA «Texas express», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Godzila v boju z mega-lonom», japonski barvni film ob
18.00	in 20.00.
DESKLE «Močnejši od strahu», ameriški barvni film ob 19.30.
Včeraj-dan^s
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Fabiano Olivotto, Alessandro Miniussi, Chiara Pizzigallo, Emil Princi.
SMRTI: 90-letna gospodinja Annamaria Cecotti vd. Cecconi, 67-letni Pietro Chiaselotti, 67-letni obrtnik Silvio Zorzenon, 85-letna gospodinja Stefania Bertossi vd. Plezzani, do-jenka Lorena Capra, 56-letni delavec Amadio Chiaruttini.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 25-76.
DEŽURNA I.EKARNA V TRŽIČD
Danes ves dan in ponoči ie Tržiču dežurna lekarna San Nicoli UL 1. maggio, tel. 73-328.
OB POTRESU V FURLANIJI IN BENEŠKI SLOVENIJI
ZAKAJ SO «AGROGORODI» ODPOVEDALI
Kako potresi nastajajo in kakojSovjetski kolhoznik seizmične sile rušilno delujejone mara v nebotičnik
Pravilna povezava prečnih smeri - Izbira primernega terena in materiala - Zgradba naj bo v osnovi čimbolj simetrična in enostavna
Izračunane sile delujejo nah posameznih nadstropij deči skici;
Sxll
na v primeru na sliki 2. Seveda v viši- še z armirano betonskim vencem po sle- na zgornjem robu zidov ti premiki zmanjšajo in tudi rušenje zidov
Sxl
»X PT,
'/'////'///!/■
Naj mi bralci ne zamerijo, če sem navedel nekaj enačb in številk! Storil sem to iz enega samega razloga in sicer, da si bo vsak sam vsaj približno lahko izračunal kakšne potresne sile delujejo na njegov ljubi domek v posameznih nadstropjih in bo takoj «na oko» lahko ugotovil, če mu zidovi to tudi prenesejo. Ker pa nihče od nas ne mara preveč računanja — tudi jaz se mu najraje izognem, čeprav je moj poklic tak, da mi v tem pogledu ni prizaneseno, bomo naše hišice posebno v 9. stopnji po MCS raje pravilno projektirali in že s samo konstrukcijo oziroma razporeditvijo nosilnih in ojačevalnih zidov ter z armirano betonskimi vezmi v višini nadstropij, pa z dobrim materialom (opeka, malta) rešili ves problem potresa. Pa še računati nam ne bo potrebno za potresne sile. Če pa bo kdo le še vztrajal pri raznih arhitektonskih kreacijah, no nič hudega, potrebno bo le ošiliti svinčnik in to preklicano horizontalno silo izračunati, ampak brez armiranega betona v tem primeru ne bo šlo
Delovanje seizmičnih sil na vertikalne elemente stavb (zidove).
Oglejmo si nekatere primere zidov in tlorisov hiš, ki so obremenjeni s horizontalno silo.
v/////////?
ni več možno, ne moremo pa preprečiti nastanka razpok.
Če pa se želimo izogniti tudi tem lepotnim napakam, moramo zlasti v 9. potresni coni po MCs> graditi zidane objekte v obliki škatle, pri kateri imamo togo ploščo, ki je povezana z zidovi, katerih stranice ne smejo presegati dolžine 6,00 —
7.00	m. pa tudi višina (brez dodatnih vmesnih povezav) ne sme iti
preko 3,00 m. dečo Skico;
Zapomnimo si sle-
temeljenje objektov na skali, prodnatem ali peščenem terenu in na utrjenem (konsolidiranem) glinastem terenu. Izogibati se moramo mehkih ali neenakomernih tal. Tudi podtalna voda povečuje udarce pri potresu, zato Je v tem primeru bo lje, če stavbo dvignemo nad nivo podtalnice. Potresno nevarno ja temeljenje na zemeljskih razpokah in na plazovitem terenu. Skratka — dobra preiskava terena pred začetkom gradnje je že eden od ključnih pogojev za stavbo, ki naj bo varna pred potresom.
2. Izbira materiala za gradnjo
Na področjih, kjer obstaja nevarnost potresov nad 7. stopnjo po MCS skali, moramo dajaf' prednost materialom, k; so zadost e lastični, žilavi ter so sposobni dušiti nihanje. To je predvsem žele-zobeton. pa tudi dobro žgana opeka s podaljšano cementno malto. Tc je malta v utežnem razmerju: cement : apno : pesek 1:2:6
Uporaba čiste cementne malte ni priporočljiva, ker je le ta preveč krhka, pa tudi čista apnena malta se lahko uporablja le za pritlične hiše v 7. in 8. potresni stopnji, v 9. pa sploh ne.
Les kot gradbeni material v potresnih področjih ni ravno preveč priporočljiv. Sicer ga ne odklanjam. potrebna pa je previdnost pri lesenih stropih, kjer mora biti vsak stropnik posebej sidran v o-
TOGA PLOŠČA Z VEZJO
Nekaj besed o osnovnih konstruktivnih zahtevah pri gradnji objektov v potresnih območjih.
Na sliki 1 delujejo še seizmišču sile v vzdolžni smeri, na sliki 2 pa v prečni smeri. Na prvi pogled je lahko vsakemu jasno, da ima zid na . sliki 1 večjo odpornost za horizontalne sile. kot na sliki 2. Deformacije zaradi delovanja horizontalnih sil so v prvem primeru minimalne, v drugem primeru pa dokaj velike, nastopajo tudi nategi, ki oa jih zidovi niso sposobni prenesti.
Oglejmo si še nadaljna primera:
Sklenili smo že, da ne bomo preveč računali, pač pa zlasti na potresnih območjih stavbe v vseh o-zinh raje pravilno zasnovali. Kaj pa to pomeni? Po mojem to pomeni. da se moramo že pri zasnovi iRe zavedati, da poleg navpične obtežbe deluje na zidove tudi vodoravna obtežba. Torej veter?' Da, tudi veter je lahko huda nadloga za naše hiše. Ne mislim samo na tisti veter, ki odnaša hiše. dvigne strehe, podira dimnike, izruje dre-
bodno zidno vez, pri lesenih strehah pa je potrebno izvesti močno zavetrovanje, vsak par špirovcev pa mora biti med seboj povezan s kleščami, da se tako prepreči horizontalni pritisk na kapne zidove na podstrešju. K detaljnemu prikazu teh izvé'db šč "bomo še povrnili.
3. Zgradbe naj bodo v osnovi čimbolj simetrične in enostavne v o-beh pravokotnih smereh. Tako bo potresna sTa delovala na vse zidove enakomerno in m bo povzročala še dodatnih sunkov zaradi ekscentričnosti. Oglejmo si to na skicah:
Zgradba je simetrična v vzdolžni smeri, ne pa tudi v prečni. Na prvi pogled se ne vidi, da je bil v prvotnem tlorisu stare h.še A kasneje dozidan prizidek B. Tudi razporeditev mas je nesimetrična v prečni smeri: stara hiša je po navadi kamnita, prizidek pa iz opečni zidakov ali celo votlakov. Pot-esng sila Sp, ki deluje v prečni smeri, v težišču učinkuje predvsem na stare zidove, novzroča pa še do datno nihanje okrog središča S za radi ekscentričnosti, kar gotovo stabilnosti hiše ni v preveliko «korist».
Sploh pa so v tem tlorisu še druge pomanjkljivosti:
1.	Objekt A Je že stabiliziran, medtem ko je pri objektu B pričakovati posedke, kar bo povzročilo razpoke med obema objektoma že brez potresa.
2.	Nihanje obeh objektov ob potresu bo različno, zato bo objekt tudi v vzdolžni smeri, ob stikih težje poškodovan, ker se bosta oba dela A in B med seboj «tepla».
3.	Vzdolžni stranici prizidka sta ob stikih prosti (glej točko 1!), posledice delovanja potresa v prečni smeri so nam pa že znane.
Inž. Drago Dolenc
Končani so poskusi znanstvenikov, ki ne upoštevajo sovjetskega dejanskega stanja • Kritike so ostre
(Nadaljevanje sledi)
MOSKVA, konec septembra — Čeprav bomo pisali o podeželju, ne bomo pisali o letini, za katero v Sovjetski zvezi trdijo, da je veliko boljša, kot se je še pred nedavnim mislilo. Toda pisali bomo o kmetu, o kolhozniku in sovhoz-niku. In o tem, kako on gleda na svet, v nasprotju s tem, kako so mu nekateri že slikali bodočnost.
Ko so znanega sovjetskega sociologa Burkina vprašali, kako se bo čimprej zmanjšala razlika med podeželjem in mestom, da bi na koncu razlika sploh izginila, je rekel. da s lem, da se ukine podeže lje, vas. Te d’zne besede, ki se na prvi pogled zdijo tako mikavne. pa so na neki način odpovedale.
In vendar so še pred nedavnim tisti funkcionarji, ki jim je bilo na skrbi podeželje, zatrjevali, kako bodo število vasi in zaselkov, ki jih je v širni Sovjetski zvezi sedaj kakin 500 tisoč, skrčili na nekaj desettisoč večjih vasi ali trgov, tako da bo vse prebivalstvo enega kolhoza ali sovhoza živelo v enem samem centru. Da bi ti «daljnovidni» načrtovalci svoje teze podkrepil , so od pristojnih oblasti izsilili tudi gradnjo nekaterih centrov, ki da naj služijo kot zgled za vso Sovjetsko zvezo. In tako je nastalo nekaj poskusnih kmečkih naselij «mestnega tipa», naselij pa, ki s kmetijstvom niso imela nobene zveze. Na neskončni
iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m mini m, iiininiiMiiMiuimiuiiniMHHUHUHiiitmiuiiimnuHmmnmii
V OKVIRU PRAZNIKA KOMUNISTIČNE MLADINE
Zanimiva in spodbudna «okrogla miza» v Miljah
V okviru praznika komunistične mladine, ki je bil v preteklih dneh v Miljah, je bila v ponedeljek zvečer zanimiva okrogla miza na temo «Vloga slovenske kulture pri demokratičnem razvoju mladih generacij». Čeprav je naša manjšina stalno v stiku z italijansko večino, moramo reči, da je bilo takih diskusij in okroglih miz premalo. To pa ne pomeni, da se mladina in tudi odrasli ne zanimajo za te, za naše mesto bistvene probleme, narobe, napredno usmerjeni Tržačani so si .vedno želeli pobližje
jezika 'in' kulture.' vendar -pa-je bil trafik" Večkrat-čiiTembgoŠbn iž ‘povsem določenih političnih razlogov večinske stranke, ki je s svojim konzervativnim vedenjem načrtno ovirala zbližanje obeh narodov v našem mestu.
Ta okrogla miza, ki žal ni bila
zadostno obiskana, naj bi bila le uvod v druge splošne in razširjenje diskusije, v katerih naj bi se odkrito soočali vsi problemi in socio - politično stanje obeh narodov. Zato pa je bilo nujno, da so govorniki spregovorili o splošnih problemih, da bi dali splošen in celovit prikaz naše nanjšine.
Prvi je spregovoril dolinski župan in ravnatelj dijaškega doma Edvin Švab. Izjavil je, da je slovenska kultura strogo povezana in neločljiva od načina življenja in miselnosti Slovencev samih. Re-
spoznavanje slovenskega življa, ; : kel je nadalje. Ida mnogo sodržav-
iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin im mi immillili tuiimiiniiiiiiiiiitiiiiiiiim: lunini 111111111111111111
V prvem primeru na sliki 1 sta zidova v prečni smeri pravilno povezana z zidovoma v vzdolžni daljši smeri — statično rečeno — zidovi so medsebojno vzpeti. Pri delovanju horizontalne seizmične sile v naznačeni smeri se torej zidova v vzdolžni smeri gotovo bolje obneseta kot ista zidova v drugem primeru, kjer s prečnim- zidovoma nista povezana Pa bo marsikdo rekel, da tako kol je narisano v sliki 2 pač sploh nihče ne zida, vendar ram zagotavljam, da sem pri delu na terenu prav v Benečiji zapazil mnogo primerov take gradnje. Že na primeru v slik 1 so premiki (deformacije) zgornjega roba vzdolžnih zidov sorazmerr veliki in obstaja možnost, da tramovi pri lesenih stropih zdrsnejo z ležišč, ta možnost pa je poleg rušenja vzdolžnih zidov, še bolj verjet-
vesa in podobno: tudi naša domača burja ni povsem nedolžna. V mnogih statičnih izračunih je veter celo bolj pomemben od potresa, zlasti še zato, ker smatramo veter kot osnovno obtežbo in napetosti v materialih (beton, železo, opeka, les) ne smejo presegati po predpisih dovoljene vrednosti, medtem ko smo pri potresu veliko bolj velikodušni. Za beton dopuščamo za 50 odst. višje napetosti, za opečne in kamnite zidove enako itd.
Toda pustimo zaenkrat veter ob strani in si oglejmo raje, kako bomo zasnovali svoje hiše, da bodo varne pred nadlogo, ki nas v teh časih najbolj pesti, pred potresom. 1. Izbira terena za postavitev zgradb
Pri izbiri terena moramo biti prav posebno pazljivi. Temeljna tla morajo biti kompaktna, najboljš- je
Iz umetnostnih galerij
KOLEKTIVNA V LOKALU RITROVO DEGLI ARTISTI
ljanov še vedno čtfti 0 'slovenščine in Slovencev določen odpor. In tudi do njihove kulture. Proti takemu odporu pa se. moramo boriti skupno z vsemi italijanskimi demokratičnimi silami. Zaključil je s trditvijo, da se bo z nadaljnjim demokratičnim razvojem Italije v smislu 15. junija 1975 in 20. junija 1976 stanje končno izboljšalo in za to bodo poskrbele predvsem mlade, napredne sile.
Daljši poseg je imel urednik revije «Dan» Miroslav Košuta. Izjavil je, da moramo strogo ločevati pojma «kultura» in «umetnost». Pri tem je poudaril, da je slovenska kultura izrazito ljudska, saj je izšla iz ljudstva, je z ljudstvom povezana in torej ljudstvu bližja. Omenil je odprtost slovenske kulture, kateri pa se je zoperstavila zaprtost in nadutost dela večinskega naroda in torej večinske kulture. Hkrati je Košuta izrazil optimistično željo, da do zbližanja 0-beh kultur mora priti, saj italijanska mlada generacija, ki je zrasla skupaj z slovensko mlado genera-D. J.
ruski ravnini je nastalo r.ekaj naselij z bloki s petimi, šestimi nadstropji, v nekaterih primerih celo z nebotičniki. S tem so se ponekod pojavila tako imenovana «a-gromesta» ali kot jim Rusi pravijo «agrogorodi», ki naj bi sovjetskemu podeželskemu človeku nudili vse, od stanovanja, do prostorov za kulturno izživljanje in podobno.
Toda poskus je kmalu odpovedal. Vsakdanje življenje je dokazalo, da ruskemu oziroma sovjet skemu človeku nasploh «agrogo rod» ni pogodu, kajti «kaj naj so vjetski sovhoznik ali kolhoznik i-šče v petem ali šestem nadstrop ju?, kot se je vprašal sovjetski publicist Perevedenče. v publika ciji «Družba narodov». Svoja iz vajanja je publicist podkrepil ta kole: sovjetski kmet ve, da se da nes r.e da živeti brez ohišnice. Večnadstropne hiše s Celo množi co ljudi v njih pa so pravo na sprotje življenju, ki mu je bil so vjetski človek vajen v svoji pi čeprav skromni hišici. Vprašajte sovjetskega kolhoznika ali sov hoznika, se sprašuje Pereveden čev, če je pripravljen zamenjati svojo sicer tudi skromno hišice z bolj bogatim in udobnim sta novaniem v nebotičniku Ne moremo reči, da so vsi so vjetski podeželski ljudje odkloni li «novost», ker nismo obiskal, vseh eksperimentalnih naselij. To da iz tega, kar razbiramo iz dnev nega tiska ter iz nekaterih nepo srednih stikov lahko trdimo, dč sovjetsko podeželje v celoti od klanja vse tovrstne projektantske novosti. Tako trdijo v sovjetskil publikacijah, ki govore o tem Hkrati pa dodajajo, da sovjetski podeželski človek niti od daleč ne odklanja novosti, nasprotno, rade volje sprejme vse, kar je nove ga in mu je v korist, toda ne stvari, ki so proti določenim živ ljenjskim pogojen današnjega sovjetskega časa in prostora. So vjetski človek rade volje sprejme novosti, ki mu laišajo in bogatijo življenje in sodobna civilizacija je glede tega zelo radodarna. To da za sedaj mora vas ostati vas Toda zakaj je do vsega tega sploh prišlo, oziroma odkod sedaj polemika o tem? Sovjetska zveza ima razmeroma šibko razvito kmetijstvo. Kljub temu, da so sovjetske oblasti namenile kmetijstvu velikanska sredstva, je mehanizacija še slaba. O , šibki mehanizaciji in ogrotehniki, je slab tudi donos. Dosledno s tem je podeželje siromašno. Zaradi tega je 'povsem razumljivo, da tudi s sovjetskega podeželja" mladina beži v mesta. Pravzaprav ''doživlja Sovjetska zveza trenutno največjo urbanizacijo na svetu in že doslej živi v Sovjetski zvezi nad 60 odst. ljudi v mestih. To za industrijsko visoko razvite dežele sicer ni nič-po=ebnega, toda rekli smo že, da sovjetsko kmetijstvo ni na ravni kmetijstev drugih razvitih dežel. Poleg tega so posamezne sovjetske republike različno razvite. V ruski republiki živi na podeželju le še 30 odst. ljudi, v Kirgiziji pa 85 odstotkov.
Logično je. da imajo ta razmerja svoje posledice v družbenih odnosih in v razmerah na podeželju. To pride še bolj do izraza tudi v zvezi z večjim in manjšim prirodnim prirastkom, saj spada severozahodni del dežele med «stare» nacije z razmeroma majhnim številom otrok, jugovzhodni predeli velike dežele pa so značilni po izredno velikem priročnem prirastku: na Baltiku imajo na primer le 14 rojstev na leto na 1000 ljudi, v srednji Aziji pa celo 40. Razmerje med najbolj in najmanj «plodnimi» področji je «nevarno» veliko.
PETEK, 1. OKTOBRA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
13.00	Poljudna znanost: Kino in zvočni trak
13.30	DNEVNIK - Danes v parlamentu
18.30	Program za mladino: Pupazzo story 19.25 Cinema concerto; Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.45 Dnevnik 1 — REPORTER
Volitve v Nemčiji: Dva pretendenta za Miss Nemčije
21.30	DNEVNIK
21.40 Con rabbia e con amore
Nocoj se zaključi ciklus oddaj z gornjim naslovom. Kot vedno so glavni elementi te oddaje popevkarji in avtorji popevk, ki se drug za drugim vrstijo pred mikrofonom VESTI DNEVNIKA 1 — Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
18.30	Rubrike dnevnika 2: Ankete — Parlament — Šport
19.00	I COMPAGNI Dl BAAL, četrta eoizoda VZNEMIRLJIVI PROFESOR LOMER
20.45	AGNESE BERNAUER
Gledališko delo Agnese Bernauer so označili kot politično tragedijo. Toda gre tudi za človeško tragedijo, za tragedijo lepe ženske, hčerke starega brivca, ki se je skrivaj omožila z Albertom III. Ko odkrijejo Albertovo poroko. ' ga kaznujejo. Oče mu odvzame pravico do nasledstva. S tem je kaznovana tudi Agnese, ki kot preprosta ženska ne more biti žena človeka plemenite krvi Kazen je sicer simbolična, vendar . . .
22.20	DNEVNIK 2 - DRUGA IZDAJA
22.30	Jazz koncert
Oddajo bo vodil Renzo Arbore. Nastopali bodo Teddy Wilson, The World Greatest Jazzband, The Festival Ali Starš in Eddie Vinson Quartet
Ob zaključku DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
8.10, 10.00, 14.10 TV V ŠOLI:
Geometrija, Predelava sadja. Obramba in zaščita, Ruščina, TV vrtec, Angleščina, Zgodovina, TV dnevnik 10
15.55	Svečana otvoritev delavskega doma v Novem Bečeju
17.10	Križem kražem
17.20	PISANI SVET:
NAGRAJENCI PISANEGA SVETA V OHRIDU
17.55	Obzornik
18.10	Ansambel Borisa Kovačiča
18.45	OTROCI. NAŠA PRIJETNA SKRB
19.30	DNEVNIK
19.55. Tedenski notranjepolitični komentar
20.05	Kako pa kaj oče? angleška serija
20.35 Slikarske tehnike: OLJNO SLIKARSTVO
21.10	SOS, serijski film
22.00	DNEVNIK
Koper — barvna
19.55	Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK
20.35	TRIJE SOVRAŽNIKI, film
Film je režiral Giorgio Simonelli. V glavnih vlogah igrajo Gino Bramieri, Raimondo Vianello. Christma Gajon, Margaret Lee in Helen Chanel
22.05	Glasbeni nokturno: Slike z razstave Modesta Musorgskega
Zagreb
19.30 DNEVNIK
20.00	Poševna projekcija — glasbena oddaja
21.05	Detektiv Shaft, serijski film 22.14 DNEVNIK
22.35	Dokumentarna oddaja
TRST A
7.157' 8.15, llTT'WlsrTf.'tó,' 20.15 Poročila; 11.35 Opoldne z vami ; 13r,30 Gl.aèbgT po'J|d|]àh ; ’ 14.45 Dejstva in mnenja; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.30 Simfonična glasba; 18.40 Pevci folk; 19.10 Na počitnice; 19.20 Jazz; 20.00 Glasbeni utrinki; 20.35 Vokalno instrumentalni koncert; 21.15 Glasba za lahko noč.
KOPER
6.30, 7.30, 8.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 18.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranje popevke; 10.15 Orkester Perez Pra-do; 10.35 Plošče; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Orkester Marty Gold; 11.45 Poje Ivica Šerfezi; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kulturni program; 1.4.Ì0 Lahka glasba; 14.35 Italijanski zbori; 15.45 La vera Romagna folk; 16.45 Ansambel Rudija Bardorfeja;
17.00	Kulturna panorama; 17.10 Brazilski pevci; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Občan pred mikrofonom; 18.00 Tops-pops; 18.35 Naši zbori; 19.30 Lahka glasba; 21.35 Simfonični koncert; 22.45 Jazz. RADIO 1
7.00,	8.00, 12.00. 13.00, 17.00.
19.00.	21.00 Poročila; 6.30 Jutranje
popevke: 8.30 Lahka glasba; 9.00 •'Vi'in "jaz; 11.00 Drugi zvok; 11.30 Razgovor o. . .; 12.10 Protagonist: •Renato Rascel; 13.20 Strnjena komedija; 14.00 Dylan, Tenco in drugi; 15.00 šport in aktualnosti; 15.45 Italijanski motivi; 18.05 Lahka glasba; 19.30 Včerajšnje in današnje popevke; 20.20 Koncert; 21.50 Orkestri lahke glasbe; 22.20 Ponovno na sporedu.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 6.50 Beseda na današnji dan; 8.08 Glasbena matineja: 9.05 Radijska šola; 9.30 Slov. pesem; 10.35 Turistični napotki; 11.03 Po Talijinih poteh; 12.10 Revija orkestrov; 12.30 Kmetijski na sveti; 12.40 S pihalnimi godbami;
13.00.	Danes do 13. ure; 13.30 Priporočajo, vam. . .; 14.05 Slavko Mihelčič: Medved in čebele; 14.18 U-metniki mladim poslušalcem; 15.30 Napotki za turiste; 15.45 «Vrtiljak; 16.45 Dva ansambla; 17.60 Studio ob 17. uri; 18.00 Glasba Marija Kogoja; 19.40 Zadovoljni Kranjci; 19.50 Lahko noč, otroci!;
20.00	Stop pops 20; 21.15 Oddaja o morju; 22.20 Zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 j Jazz; 00.05 Ples do enih,
(Nadaljevanje na zadnji strani)
aiimiinuiiiiuiiii.il,,,,,,„„„„„.....................im,n..........umuiuiiiimiimuiii  ..................ninni....mu,mn......nnnnnninnnnn............................................
Skupi,nske slikarske in kiparske razstave v gostilni Ritrovo degli artisti na Vrdelski cesti 19 ne morem niti omeniti, ne da bi pri tem pomislil na podobno razstavo v Šolskem društvu tam davnega 1927. leta. Tedaj sem namreč le dobrih 50 korakov od sedanje razstave prvič razstavljal v Trstu in sicer skupno s kiparjem Goršetom ter z že pokojnima Albertom Sirkom in Ernestom Seškom. Razstavo smo tedaj odprli s strahom. Bili smo namreč v dobi črnega fašizma in štirje Slovenci se upajo v Trstu kljubovati fašizmu. In res, že čez tri dni so fašistične oblasti ukazale razstavo prekiniti. Tedaj je bilo tako, tokrat, pred dnevi pa je bilo na odprtju velike kolektivne razstave vzdušje nadvse prisrčno, saj smo se sodelujoči slovenski slikarji, ki nas je bilo šest, bratsko toplo počutili z italijanskimi sorazstav-Ijalci. To skupno povezanost je še okrepila prisotnost tržaških kriti-
"1111111111111 mimmi um.n m minimum minulimi umu n mmnnntni mn m intminininmnnnnmnmin mn.nnnninnninnnninnnn.nnnnnnil
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Skušajte se prilagoditi trenutnim razmeram. Nekdo vam bo razkril svoje načrte.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Zaupajte v srečo -kajti sami ne boste zmogli vsega. Vaša nepremišljenost vam bo škodovala.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Uveljavili se boste, kjer najmanj pričakujete. Otresite se družbe, ki vam ne ugaja.
RAK (od 22. 6. do 21. 7.) Nekoliko težavno bo delo, ker ste preveč utrujeni. Nekaj vas privlači v »mer. ki ni preveč priporočljiva.
LEV (od 22. 7. do 22. 8.) Težko
Horoskop
boste dosegli vse tisto, po čemer težite. Nekoliko burno razpoloženje v družini.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vaše energije bodo začele popuščati. Ne hodite s poti, ki vas je vodila že proti cilju.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Opazni bodo pri vas nagibi k tveganim pustolovščinam. Skušajte rešiti svoje čustveno vprašanje.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Zaradi svoje neprevidnosti boste utrpeli prečejšnjo škodo. Manj-
ši spori v družini.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Bodite bolj sproščeni v odnosih do svojih sodelavcev. Ne bodite preveč cinični v družbi.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Na vašo dejavnost bodo vplivali višji predstojniki. Ne zapirajte se v ožjo družbo.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Uspešno boste izpolnili program, ki ste si ga bili začrtali. Oprite se na stara, preizkušena zavezništva.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Primerno vzdušje, da razčistite neke ideje. Ne nasedajte kapricam nekoga iz družine.
kov ter predstavnikov nekaterih obmejnih galerij s te in onstran meje in sicer Franca Marinottija iz Gorice, prof. Pečanca iz Nove Gorice in prof. Biloslava iz Pirana, s katerimi je prišlo tudi nekaj umetnikov iz daljne Makedonije in iz Bosne.
Simpatični Antonio Deancovich, ki sicer nadzira obiskovanje razstav v občinski galeriji, je hotel povezati odprtje svoje v domačem slogu prenovljene stare svetoivan-ske gostilne z umetnostno razstavo, to pa tudi zato, ker tudi on spada med likovne ustvarjalce. Zato so se povabljeni slikarji potrudili, da so na razstavo prinesli zares dobra dela in znani likovni kritik prof. Sergio Molesi je napisal posrečeno uvodno besedo v katalogu, kjer je navedenih tudi 25 slikarjev in kiparjev, ki na tej razstavi sodelujejo. Njihova imena so navedena v abecednem redu: Renato Ariosi, Milko Bambič, Ottavio Bomben, lipo Carrà, Marino Cassetti, Avgust Černigoj, Vittorio Cossutta, Giovanni Cucek, Lido Dambrosi, Antonio Deancovich, Giuseppe Duren, Giovanni Duiz, Adriano Fabiani, Marijan Kravos, Franck Marinotto, Giorgio Milia, Beatrice Movia, Li-vij Možina, Poppi Piazza, Emanuele Scalchi, Bruno Traverso, Franco Vecchiet, Carmelo Vranich, Bruno Zeper in Boris Zuljan.
Dobri stari Mijot, ki je bil poleg Milana Negodeta prav gotovo najboljši svetoivanski slikar amater, bi si prav gotovo ganjen otrl solzo, ko bi videl, s kolikšno ljubeznijo so v tej gostilni izpod starega bele-ža spet oživili njegovo fresko, ki nam prikazuje lep morski razgled.
Milko Bambič
Skrivnost izgubljenega škornja
Piše in riše
CIRIL GALE
- -yi;..
ìty*imLI

SPORT SPORT SPORT
a?«
NOGOMET
POKAL UEFA
EKIPA MILANA V VIŠJEM KOL U
Napredovala je tudi Crvena zvezda
cer nekoliko težja od Milanove, ker je prvo srečanje proti Lokomotivi v Plovdivu izgubila z 2:1, vendar pa ji povratno srečanje ni povzročalo posebnih težav. Beograjčani so namreč v Beogradu odpravili bol garsko enajsterico kar s 4:1.
MILAN, 30. — Jutri se bosta v Milanu pomerila v srečanju za naslov evropskega boksarskega prvaka srednje teže Italijana Jacopucci in Valsecchi.
V nogometnem tekmovanju za pokal UEFA so sinoči odigrali še dve zaostali povratni tekmi prvega kola.
Italijanski prvoligaš Milan, ki je v prvi tekmi v Bukarešti igral proti romunskemu moštvu Dinamo neodločeno 0:0, je v povratnem srečanju v San Siru izsilil sicer tesno zmago z 2:1, vendar pa mu je tudi ta zadostovala za napredovanje v drugo kolo.
Za Milan sta dosegla zadetka Cationi v 26. min. in Silva v 73. min.
Stanje v kotih je bilo 8:7 za italijansko enajsterico. -
Pot do drugega kola si je priborila sinoči tudi beograjska Crvena zvezda. Njena naloga je bila si-
*lliilliiiiiiiiii||||i,mi|||||||||||||||||n|||||lin||||||||irinl|tII|immiI,m„m„,l„||||||||||||l||miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiillllillllliiiliU
KOŠARKA
POKAL VZHOD-ZAHOD JADRANA
Tesna a zasluzena zmaga Pali. TS nad Kvarnerjem
Oslabljeni Canon je brez težav odpravil Industromontažo
BUENOS AIRES, 30. — Cena vstopnic za svetovno prvenstvo leta 1978 v Argentini se bo vrtela od 4.000 do 40.000 lir. To so danes sporočili organizatorji tega prvenstva.
V sredo je bil v tržaški športni dvorani predzadnji del turnirja košarkarske manifestacije za italijansko - jugoslovanski «Pokal vzhod -zahod», čeprav so na tem turnirju nastopile štiri kakovostne ekipe, pa je bila vseeno udeležba navijačev bolj skromna (le 500 gledalcev). Med gledalci smo ooazili tudi jugoslovanskega konzula v Trstu Kovačiča.
IZLOČILNI TEKMI Canon — Industromontaža 82:68 (43:28)
CANON BENETKE: La Corte 26 (8:10), Ceron 6, Tavasani 6, Puiat-t; 2, Carraro 15 (1:5), Dordei 3 (1:2), Pieric 13 (3:5), Rigo 6 (2:2), Bar-bazza 5 (1:2), Grattoni.
NOGOMET

V FURLANSKI SKUPINI
Na Goriškem bo v 2. RI bramila letos slovenske barve Inventimi
Štandrežci so svoje moštvo okrepili - V nedeljo prva tekma v Gradišču
V nedeljo se bo na Goriškem pričelo nogometno prvenstvo druge a-materske lige. Edina goriška slovenska nogometna ekipa, ki bo letos nastopila v tem prvenstvu, je štandre-ska Juventina, ki so jo vključili v turlansko skupino, to se pravi, da bo igrala z ekipami z desnega brega j °ce, s Krminskega ter iz okolice ! Čedada. Kako vodstvo ®kipe ocenjuje letošnje prvenstvo er> kaj se nadejajo za bodoče, smo Prasali predsednika športnega društva Juventine Miloša Tabaja.
*Po enem letu v tretji amaterski sh ste ponovno napredovali v višjo SKupino. Letos so vas vključili v fur. lansko skupino, ne pa v tržaško, kot
Izbiro?4	kako ocenjujete to
«Mislim, da je furlanska skupina Kakovostno boljša od tržaške. To ni amo moje osebno prepričanje, mar-
tržaško skupino. Tudi to je zelo važen element pri obstoju našega društva, saj so vsem dobro znane težave, ki jih morajo zamejski nogometni klubi premagovati za obstoj.»
«V Štandrežu so nekateri prepričani, da bo Juventina, z ekipo, ki jo ima letos, zmagala v prvenstvu druge kategorije. Drugi, bolj pesimi-štandreške i stično razpoloženi, pravijo, da ni-
Montico, David Mučič, Milan Go-mišček in Francesco Uras.
Rudi Pavšič
pak je bilo na pretek, na eni in drugi strani.
Ne glede na ta neljuba dejstva, pa gre omeniti, da so Tržačani zasluženo zmagali, saj je bil Američan Ron De Vries ponovno nerešljiva u-ganka za nizke Rečane, ki so v končnih minutah sicer znižali zaostanek, bilo pa je prekasno, da bi lahko tudi zmagali.
Naj omenimo tudi, da so na tem turnirju igrali no novih pravilih.
V finalu za 3. mesto mednarodnega košarkarskega turnirja vzhod -zahrd je sinoči pred maloštevilnimi gledalci (približno 500) Kvarner z Reke premagal Industromontažo iz Zagreba s 101:79 (44:35).
B. Lakovič
ATLETIKA “	: : * iNPA.
mate «miselnosti» drugokategorni-kov in se boste borili za obstanek.
Kaj mislite o tem?»
«Resnici na ljubo, ne strinjam se ne s prvimi, ne z drugimi. Naš prvi cilj je ostati v ligi. Mislimo pa, da nismo najslabši, da bi se morali bo- j dobrega vtisa, riti za obstanek. Naša želja je, da 1 bi se ob koncu prvenstva zasidrati na sredini lestvice.»
«Pravite, da ste se letos okrepili.
V čem je ta vaša okrepitev?»
«Poskrbeli smo, da smo s priho-
SVETOVNO KLUBSKO PRVENSTVO
DAMES START
BUENOS AIRES, 30. - Mobilgirgi, jf zaključil svoje priprave za nastop !
INDUSTROMONTAŽA ZAGREB:
Vanjak 4, Kavdja 2 (2:3), Kauzlarič 12 (4:5), Buva, Zrnič 16 (2:3), Ni-holič 4, Štimac 4, Marelja 16 (4:8),
Nikolič 4, Mandič 6 (2:3).
Sodnika: Verh (Trst) in Baracetti (Pordenon).
Prosti meti: Canon 16:26, Industromontaža 14:22.
Osebne napake: Canon 13, Industromontaža 23.
PON: Barbazza (40’).
Čeprav je beneški Car.or. igral brez svojega najboljšega strelca Američana Suttleja in brez solidnega Gor-ghetta, je vseeno brez težav premagal skromne košarkarje Industromon-taže iz Zagreba. Omenili bi le to, da so Zagrebčani, čeprav so zaostajali tudi za 15 točk, vedno igrali v corri, tako da končni izid ni bil nikoli v dvomu.
V vrstah Canona je izredno dobro zaigral «oriundo» Američan La Corte, dobro je opravil svojo nalogo tudi reprezentant Carra-o. Od Zagrebčanov je zadovoljil le Zrnič.
Pali. TS — Kvarner 93:90 (53:43)
PALLACANE3TR TS: Guliotto 15 (7:10), Pirovano 8 (4:8), Oeser 4,
Meneghel 12 (2:3), Pozzecco 4. Ri-tossa, Baiguera 10 (2:2), Scolini, Ja-cuzzo 2, De Vries 38 (14:18;, Avon.
KVARNER REKA:	Kurelič 13
(9:9), Pilepič 2, (2:2), Plečaš 22,
(8:11), Miličevič 6, Maslak 7 (1:1), j bodo danes popoldne udeležili tekmo-Grabovac 2 (2:2), Ercegovič 12 (6:8), j vanja na stadionu pri Sv. Soboti, ki Jugo 26 (2:3), Klobučar, Fajdetič. | bo veljalo kot deveta preizkušnja
Sodnika: Mogorovich in Allegretto j za «Trofejo pomlad», ki jo prireja (oba iz Trsta).	i deželna atletska zveza.
Prosti meti: Pali. TS 29:41, Kvar-j Za Arlrio. bo nastopalo osem tek-ner 30:36.	! movalcev, in sicer:
Osebne napake: Pali. TS 27. Kvar- A kategorija: ner 33.	Druškovič (4.000 m hoja), Blokar
PON: Grabovac (18’), MTičevič i (krogla) in Gombač (disk).
'Man
Nogometna enajsterica štandreške Juventine bo letos branila slovenske barve
amaterski
liiiiiiiniiiiiiiilllillliiiiiimimiiiin....I....illumini n Milu im Hum....................................................................................................
DANES PR! SV. SOBOTI
Startalo bo osem tekmovalcev Adrie
Zanimiv bo zlasti nastop D vaško vica
Najmlajši atleti lonjerske Adrie se
V TRŽAŠKI OBČINI
Hudo pomanjkanje nogometnih igrišč
Položaj postaja na tem področju skrajno kritičen
: (26'). Maslak (30’), Meneghel (37’). Tehnične napake: Lombardi (9'),
vendar kljub zmagi niso zapustili: ;
na 10. svetovnem medklubskem košarkarskem prvenstvu, ki se bo za- j Rimar'* fi Tl* čelo jutri v Buenos Airesu. V zad-i ‘ 1 '	‘	, ,
nji trening tekmi so italijanski ko- ! Dru?a izločilna tekma med doma-
nični ravni, bila pa je obenem tudi j , nedvomno bolj živčna, tako da je i _ Na tem tekmovanju bodo jutri zve- v 18 minuti prvega polčasa prišlo i 1 čer odigrali te tekme:	! do neljubega doaodka, ko so igralci'
Real Madrid (šp.) — Amazonas j Kvamèrja celo iz protesta zapustili Franca (Br.)	! igrišče. Na srečo pa je reško vod-
Obras Sanitarias (Arg.) — ASFAjstvo le prepričalo svoje košarkarje,
B kategorija:
Zudek in Batič (oba 80 m), Maver (krogla).
C kategorija*
Pečar Vasilij in Zudek Alfred (80 metrov).
Več tudi ugotovitev *" drugih' čla- ! neketerih igralcev odpravili n°v našega vodstva. Kljub temu mi- i vrzeli v igri, ki so se pokazale v č ™°’ da bi nam to ne sme!o P°vzr°- i ianskem Prvenstvu.
Kar zadeva no-
Prevelikih preglavic, saj smo se ! ve igralce smo letos kupili vratarja
^	O CA J 3UIU hC p ~    -------------------------*■
letošnje prvenstvo dobro priora- -Ivana-Plesničarja, Lorisa Spessota
Dakar (Sen.)
Mobilgirgi (It.) — Missouri University (ZDA)
da so zopet zaigrali in tekma se je lahko redno odvijala. Sodnik,- sta medtem povsem izgubila živce ir. na-
ŠD Sokol iz Nabrežine bo v letošnji sezoni začelo gojiti novo panogo, lokostrelstvo.
Ljubitelje tega športa vabimo, da se javijo na društvenem igrišču v nedeljo, 3. oktobra, ob 10. uri.
Prav gotovo bo najzanimivejši na- Pomanjkanje nogometnih igrišč v stop Druškoviča, ki se pripravlja za j Trstu onemogoča razvoj športne de-tekmovanje na državnem prvenstvu javnosti v mestu v tej panogi, po-v Fanu, ki bo prihodnjo soboto in j jeg tega pa zelo ovira potek pr-nedeljo. Nastop na današnjem tek- ; venstev nižjih kategorij, ki se bodo movanju mu bo služil kot izvrstna za£8ia prihodnjo nedeljo. Na vsakih preizkušnja za kcntrolo kondicije m 1
za dokončno izpiljenje tehnike. O- ; mreč eno samo igrišče, bi morali doseči
petnajst nogometnih ekip pride na-
ri1, in, tudi Okrepili. Vključitev v iurlansko skupino pa za naše-dru-p Pomeni večji finančni dohodek. Prepričam smo namreč, da bomo lì	domačih tekmah zabeleži-
CJu-,s^ev^° gledalcev, kot bi jih SICer bilo, če bi bili vključeni v
,soboto’ J. in v nedeljo. 2. bra. bo no stadionu «1. maj» v Trstu prvi
PREGLEDNI TRENING
košarkarjev letnika i5* m »59 Igralci bodo v dveh knto -?prarili štiri treninge, na Knn* bo^° inerii preverili , °i0 Pnpravlienost iz elemen-nnri m?lvidualne tehnike v na-m obrambi, taktike in te-.	6 Fzdržljivnsti. Povabljeni
s° naslednji Igralci:
kontovel
J9°r Luksa Valter Ukmar loor Košuta POLET h’an Škabar Rudi Tavčar
BOR0
Peter Žerjal Franko Perko Sergij Parovel Karel Ražem Sandi Volk Robert Marassi A'efcs Mazzucca Maurizio Fontanot Renato Kneip DOM
Marko čubej
ter branilca Fabijana Čevdeka. Pie sničar in Čevdek sta bila namreč od Pro1 Gorizie. S tem, da smo si zagotovili določeno gotovost v o-brambi, računamo, da bomo lahko brez strahu pričeli s prvenstvom. Naša želja je bila, da bi si nabavili tudi kakega močnega napadalca, ki bi uspešno izkoristil predložke veznih igralcev. Zaradi finančnih težav tega cilja nismo uresničili. Kar zadeva trenerskega mesta, smo potrdili Alberta Borghesa, ki je lansko leto uspešno vodil našo ekipo».
«Prvo srečanje v nedeljo boste odigrali v Gradišču proti Tomani, na 'papirju eni najmočnejših ekip prvenstva. Kaj pričakujete od tega srečanja?»
«S pripravami smo letos pričeli v ; drugi polovici avgusta in smo doslej j odigrali že 6 tekem na raznih turnir- ! jih. Mislim, da kar zadeva telesno, pripravljenost, ni težav. Uigranost j pa nam še manjka. Kar zadeva sre-Čanja s Torriano mislimo, da je re- j zultat odprt. Zadovoljili pa bi se tudi z remijem».
Tabajevi želji se tudi mi pridružu-, jemo ter želimo Juventini čimveč i uspeha v tem prvenstvu. Ob koncu pa poglejmo še imena igralcev, ki jih bo trener Borghes imel letos na razpolago,
VRATARJA: Ivan Plesničar in Loris Spessot.
BRANILCI: Karel Mikluš, Marijan Tomažič, Edi Tabaj, Flavio Zin, Miloš Tabaj, Fabijan Čevdek, E-mil Nanut in Aleksander Corva. VEZNI IGRALCI: Giorgio Tavčar, Davorin Marvin, Claudio Loren-zon, Franco Russo. Ivic Ferfolja. NAPADALCI: Marcello Sirk, Gianni
stali tekmovalci pa resultate okrog svoje norme.
OBVESTILA
Slovenski pomorski klub Cupa vabi člane, prijatelje in tekmovalce, da se udeležijo nagrajevanja društvenih regat, ki bo jutri, 2. oktobra ob 28. uri med družabnim večerom z zakusko v gostilni Bella Riva v Brojnici (Filtri di S. Croce).
* * *
ŠD Mlad:'na priredi od 6. do 31. oktobra smučarski tečaj na plastični progi v Nabrežini. Vpisovanje in informacije v Ljudskem domu v Križu vključno do ponedeljka.
Na dramatičen položaj nogometne dejavnosti v našem mestu je opozorila komisija za igrišča, ki se je sestala v prejšnjih dneh pod predsedstvom člana vodstva deželne nogometne zveze Galliana Donadela in. ki je pozvala občinske oblasti, naj se končno lotijo tega vprašanja, sicer bodo nogometna društva primorana sprožiti široko protestno akcijo s stavko in množično manifestacijo.
Komisija je že pred šestimi meseci predlagala občinski upravi, da bi na zasutem delu barkovljanske obale namestili dve nogometni igrišči, kar bi lahko storili brez vsa-
kršnega finančnega bremena za občinsko blagajno. Toda občinske o-blasti niso v teh šestih mesecih sploh našle časa, da bi se pogovorile s predstavniki komisije. Tudi na izredni skupščini nogometnih društev, ki je bila decembra lani, so izdelali podroben načrt o zgraditvi petih novih igrišč v mestu v roku dveh let. Razne krajevne ustanove, sindikati, združenja in organizacije so zagotovile vso podporp in sodelovanje, samo tržaška občina se ni odzvala, tako da načrta ni bilo mogoče niti delno uresničiti.
ŠD SOKOL IZ NABREŽINE vabi dekleta druge ekipe in vse mladinke, ki bi rade gojile odbojko na prvi trening, ki bo jutri, 2. oktobra, ob 15.15 na društvenem igrišču, v primeru slabega vremena pa v društvenih prostorih.
iiiiiiiiiiiiiiimiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.....................................................................................................
tenis;«;
V ITALIJANSKI JAVNOSTI
Vedno ostrejša stališča do srečanja Italija-Čile
Zahteve po odpovedi nastopa italijanske ekipe v finalu Davisovega pokata postajajo vse glasnejše
RIM, 30. — Vprašanje nastopa i- • mimo. Italijanskim športnikom, ki so talijanske teniške reprezentance v j demokratični in antifašistični držav-finalu Davisovega pokala v Čilu sto- j Ijani ter delavci, bi bilo težko i a-pa v italijanski javnosti vedno bolj ; zumeti, zakaj bi se odločili naši te-v ospredje. Italijansko javno mne-1 niški igralci in CONI oddaljiti od nje temu nastopu namreč ni naklo- j splošnega gibanja, ki teži za obsod-njeno,	| bo golpistov in za solidarnostjo z
Danes je v zvezi s tem nastopom ! odporništvom v Čilu.» dalo posebno izjavo tudi tajništvo | V zvezi s tem srečanjem je dalo društva Italija - Čile, ki pravi med posebno izjavo tudi tajništvo CISL
Evropska nogometna pokalna srečan ja so očividno zelo privlačna, zato je tudi tekma Atletico — Rapid Dunaj (1:1) v Madridu napolnila tribune. Na sliki: Diaz in Schalagbauer v skoku na žogo
drugim:
«Ni vedno pravilno in potrebno, da proglasimo športnike in šport določene dežele odgovorne za obliko vladavine, ki jo imajo v njihovi deželi. Jasno pa je, da je primer Čila tako vnebovpijoč, da ne dopušča dvomov ali drobnjakarskega razlikovanja. Igrati v Santiagu finale Davisovega pokala bi pomenilo za italijanski šport, za naše teniške i-gralce, za uradni organ, ki jih zastopa in organizira, nerazumljivo popuščanje. Pinochetov golpistični režim bi skušal iz takega srečanja izvleči sebi v prid vse možne prednosti, medtem ko je zdaj potrebno tolj kot kdajkoli, da ga popolnoma osa-
pri CONI v Rimu. Potem ko poudarja odgovornost tistih, ki so pristojni za to vprašanje v italijanskem parlamentu in v vsedržavnem svetu CONI, izjava nadaljuje:
«Poseg parlamenta je tem bolj nujen, ker sta se Čile in Južna Afrika udeležila v Italiji tudi svetovnega padalskega prvenstva, za kar nosi veliko odgovornost tudi CONI, ker ni nikoli odločilno razjasnil svojega stališča do sodelovanja Čila (in ne samo Čila), na raznih mednarodnih
Včeraj se je oglasila končno tudi italijanska teniška zveza, ki pa je zavzela izključno pravno, ne pa tudi politično stališče do nastopa v i Čilu.
FIT namreč meni, da mora imeti zadnjo besedo v zvezi z nastopom v Čilu italijanska vlada. Če bi zveza sama sklenila odreči se temu nastopu, bi se namreč s tem podvrgla sankcijam mednarodne teniške zveze, ki ro često težke. Lahko bi prišlo tudi do večletne diskvalifikacije. Če pa bi sklep, da Italija ne nastopi v Čilu, sprejela italijanska vlada, potem bi bile stvari bistveno drugačne. Zato naj ne bi zadostovalo le priporočilo italijanske vlade, naj «azzurri» ne odpotujejo v Santiago, ampak bi moral to biti uraden in pismeno potrjen sklep italijanskih ministrov.
Vprašanje tega srečanja budno
tekmovanjih. Politična odgovornost I spremljajo tudi na italijanskem zu-za to vprašanje torej ne more pasti | nanjem ministrstvu, vendar pa tre-na nikogar drugega, kot na parla- ! nutno čakajo, da se iz Washingtona ment in na CONI. Kakršno koli dru- j vrne minister Forlani, preden bi gačno stališče bi ne bilo pravilno.» I podvzeli kak uraden korak.
CSamii na plazu 29.
maskii-A ^ Je bila na hribčku nad Hrevelnikom, se mrtm 6i s,smre'£0vimi vejami in obležala pod nji le7nì v ,-e ko se je letalo vrnilo po lepenski grapi p vrb! • aP j’Je četa odšla Proti Olševi. 2e nad St. Lem istn JeAclla °b sovražno zasedo in jo v jurišu razbil se te A Je -Se ,trikrat padla z zasedo. Žrtev ni bilo, le krat ^ Viec skuPin- Strojničar Robin je po razbitju našpAS£l-V zasedo- Pri Bukovniku je celo mislil, d dohii PaAZ,ane- P° imenu jih je klical. V odg ie ve« <0lVas ■Pa jo je spet odkuril. S svojo -si sledni;”aS ®azd snegi obšel pol mrtev Olševo in Rad zdrav C	izčrpan našel četo. Od tedaj ni
imel v ^ pozaeJe ga je pobrala pljučnica. Šorlijev Jo snel,AC SreCe; Nacisti 50 §a Podili ko zajca; in k. smreiA^*•	ved nikamor umakniti, je splezal na
smreko ^ tam-skrit opazoval fašiste. Sprehajali so mreko, slednjič pa so le odšli.
hran^6^4^6 iS^up?ne dete so bile skrite po dva d lažnega nhro^ °V^em in P° .grmovju. Zaradi trdr bilo taL oroca se namreč niso mogle prebiti. Faš na zapadni strani nad 1300. Bile so enote
cev in policije, pomešane s Francozi, Poljaki, Čehi... Blokada in sovražna ofenziva je trajala osem dni. Bila je brezuspešna: Koroška četa se je zbrala in spet drzno dvigala glavo.
FRANC ROZMAN - STANE NA KOROŠKEM
Četa ni dolgo počivala. Že 26. marca je odšla v‘zasedo v Koprivno pri črni in pognala v beg orožniško enoto. V spopadu sta obležala dva orožnika, dva pa sta bila ranjena. Četa ni imela izgub.
Tiste dni se je vrnil na Koroško tudi Franc Pasterk - Lenart. O tem je poročal tudi Peter Stante - Skala:
«Na Koroško smo poslali pred desetimi dnevi 14 ljudi s tovarišem Lenartom na čelu. Za zvezo smo se dogovorili.»
O Lenartu je pisalo tudi Pokrajinsko poverjeništvo OF za Gorenjsko in štajersko v svojem pismu Izvršnemu odboru Osvobodilne fronte. V njem ga celo predlaga za člana bodočega Pokrajinskepa odbora OF za Gorenjsko in Koroško, ki naj bi se formiral poleti 1943. O Lenartu piše takole:
«Lenart je Korošec, ki je v naši vojski že od lanskega leta kot dezerter iz nemške vojske. Trenutno je s svojim bataljonom na Koroškem in je odličen borec in komandant. Zaradi velikih možnosti razvoja in zaradi zvez, ki jih imamo s Koroško, je nujno, da nam tovariša Lenarta odstopite za PO kot zastopnika Koroške.»
Franci je namreč med tem časom postal odličen borec. Pripovedovali so nam, kako je bil drzen in iznajdljiv. Zato je kmalu postal desetar, pozneje pa komandir partizanske čete. Nekje na Gorenjskem je nekoč, oblečen v uniformo nemškega častnika, vpadel v orožniško postojanko, razorožil vseh petnajst orožnikov in zaplenil toliko orožja in streliva, da so s tem lahko oborožili vso partizansko četo. Pri tej akciji so mu pomagali le trije fantje.
Ko pa je bil januarja 1943 težko ranjen v nekem spopadu s policijo blizu Kamnika, je izgubil desno oko. čeprav mu je oko povsem steklo, se je samo obvezal in jurišal dalje. Vsi so občudovali njegovo požrtvovalnost in ga vzljubili. Sprejeli so ga v Komunistično partijo.
Kmalu po Lenartovem prihodu je na Koroško prispel (dne 28. marca) tudi komandant IV. operativne cone Franc Rozman - Stane s svojo štabno zaščito. Tovariš Stane se je bil najprej namenil na Pohorje, da bi poiskal bataljon. Na Pohorju pa je našel le tajne policiste, ki so bili preoblečeni v partizane — bilo jih je kakih 150 — in ki so iskali prav njega. Stane se je že hotel sestati z njimi, pa so ga kmetje pravočasno opozorili, da so ti «partizani» skrajno sumljivi. Ko so plenili kmetom hrano, so se sklicevali na Staneta, hkrati pa zahtevali zvezo z njim. Kmetje so Staneta res poiskali, toda zato, da bi ga opozorili.
Stane nam je pripovedoval tudi o tragediji pohorskega bataljona in o njihovi junaški borbi. Čeprav je padel ves bataljon, kmetje tega niso verjeli, tako so vzljubili osvobodilne borce. Neki kmet je trdil, da je bilo po tej borbi pri njem okrog 40 izmučenih in sestradanih borcev, ki so pravili, da gredo v toplejše kraje. Drug kmet je trdil, da je bil pri njem komisar Rado in da je pravil, da gre na Gorenjsko. Ljudje so jokali za partizani. Mnogi sploh niso verjeli, da so vsi padli. Govorili so, da jih pričakujejo in da se bodo kaj kmaiu pokazali iz pohorskih votlin. Nekateri kmetje so kri žarili po Pohorju in jih iskali. Med njimi so bili tudi vojaški naborniki, ki so hoteli oditi v partizane. S fronte pa so vojaki pošiljali pisma in neprestano spraševali, če na Pohorju spet «ptički pojo», da bi. lahko dezertirali iz nemške vojske.
Stane je najprej pregledal vojaško in politično stanje na Koroškem in kot pišeta v skupnem «Raportu Glavnemu poveljstvu slovenske narodnoosvobodilne vojske in partizan-
skih odredov» dne 12. IV. 1943 Stane in Dušan Kraigher -Jug ugotovil naslednje:
«Iz majhne edinice enajstih mož, ki se je novembra 1942 po odredbi štaba (tovarišev Tomaža in Skale) zasidrala na Koroškem, je — po vključenju Korošcev, ki bi morali v Arbeitsdienst ali na fronto, in nekaterih dezerterjev iz nemške vojske — v zgodnji pomladi nastal bataljon, za sedaj po moči enak polbataljonu. Batljonu se je pridružilo nekaj partizanov iz Kamniškega bataljona, med njimi tudi Lenart (Korošec, dezerter iz nemške vojske, izredno sposoben vojaški kader)...
Koroška edinica, ki je bila premajhna za izvedbo večjih vojaških akcij, razen čiščenja terena, je čez zimo pomagala tovarišu Pavletu pri obdelavi terena in prodirala v globino avstrijske Koroške. Pod vodstvom Pavleta... in tovariša Milana, četnega komisarja, se je edinica tudi sama politično in vojaško vzgajala...»
Nato je Stane izvedel reorganizacijo. Osnoval je bataljon, ki je imel v svojem sestavu dve četi. Za prvega komandanta tega prvega koroškega bataljona je imenoval Franca Paster-ka - Lenarta. Namestnik komandanta je ostal Lojze, politični komisar je bil Boris čižmek - Bor, njegov namestnik pa Milan, ki^ je bil zaradi pomanjkanja kadra hkrati tudi komisar čete. Bataljon je bil sicer oborožen s puškami, imel pa je malo avtomatskega orožja. Predvidevali pa so nov dotok mobilizirancev.
Nato je Stane sodeloval pri napadu na Mežico. Pred pohodom so se Stane, Bor in Lenart še posvetovali in izdelali podrobnosti napada. Dne 1. aprila je bataljon odšel v napad.
Stane je pred odhodom ukazal, naj vzamejo suhe hrane za nekaj dni. Bataljonski komisar ga je smehljaje poslušal, nato pa odvrnil: «To je za nas malenkost.»
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecehi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300— din, za organizacije in podjetja mesečno 40—, letno 400— din
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
1. oktobra 1976
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS • 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglas)	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finsnčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višina v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
zveze časopisnih |
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	m uskaf^^Trst- zaiožnikcv fieg1
BREZ VEČJIH SPREMEMB V NOVO ŠOLSKO LETO
V Italiji danes v šolskih klopeh 11,5 milijona šolarjev in dijakov
Kljub napredku bo mogoče reševali osnovne probleme samo z globalnim načrtovanjem
RIM. 30. — Jutri se bo začelo po vsej Italiji novo šolsko leto, ki bo prineslo s seboj, vsaj za sedaj, le redke novosti.
Koliko otrok, dijakov in študentov bo letos sedlo v šolske klopi? Na to vprašanje je precej težko odgovoriti, ker ministrstvo za prosveto ni posredovalo še točnih številk. Po podatkih neke statistike ISTAT za leto 1975-76. naj bi v lanskem šolskem letu obiskovalo šole raznih stopenj (osnovne, nižje srednje in višje srednje) 9.675.168 učencev. Temu številu pa je treba dodati še kakih 1.800.000 otrok, ki obiskujejo otroške vrtce. Upoštevajoč 2-odstot-ni vsakoletni prirastek, bi število otrok in doraščajoče mladine v vseh vrstah šol od vrtcev pa do višje srednje šole znašalo 11.580.000 enot.
šolnikov, ki morajo skrbeti za to pravcato vojsko otrok in doraščajoče mladine je bilo doslej na razpolago okoli 700.000, letos pa jim bo treba prišteti še drugih 150.000. ki pa žal še nimajo dokončne namestitve.
Otroški vrtci razpolagajo v Italiji z 11.913 učilnicami. Sledijo osnovne šole z 210.125 učilnicami, nižja srednja šola s 105.384 ter višja srednja šola pa s 77.395 učilnicami.
Lani je ministrstvo za prosveto potrošilo skupno za šole 3.898,2 milijarde lir. Od te vsote je šlo samo za osebje skoraj 88 odstotkov.
Kot smo že dejali, letošnje šolsko leto ne predvideva posebnih novosti.
Vendar pa bodo skušali doseči nekatere kratkoročne cilje, med katerimi so predvsem reforma višje srednje šole. ukinitev jesenskih popravljalnih izpitov ter dokončna izpopolnitev delovanja šolskih organov. Po!ea teh treh ciljev bodo skušali reševati tudi vprašanje cen šolskih učbenikov ter izvajanje pro- ,	..
grama izgradnje šolskih poslopij. no ob,m,ocJc Pri Manfredom, kjer je
opravlja davčna policija, ker je preplavljeno s papirji odkar so pred dvema letoma uresničili davčno reformo. Plaz papirja, ki se je usul na davčne urade praktično onemogoča vsakršen operativni poseg, zara-I di česar je po mnenju avtonomnega sindikata naravnost smešno govoriti v teh pogojih o boju proti davčni utaji. Vsako leto privre v omenjene urade dvajset milijonov davčnih izjav, 25 milijonov formularjev, ki zadevajo plače in pokojnine, več milijonov prijav in formularjev, ki zadevajo prodaje ali nakupe, poleg 6 do 7 milijonov obrazcev za štipendije in razne druge natečaje.
Avtonomen sindikat je zato mnenja, da je prvenstvena naloga vlade in zlasti finančnega ministrstva, da nudi davčni upravi denarna in tehnična sredstva, da bo lahko o-pravljala svoje funkcije. Vprašujejo se tudi, zakaj ni nikoli sredstev za preosnovo davčne uprave, medlem ko je vlada za ustanovitev družbe, ki b'. upravljala davčni anagrafski sistem, nakazala kar 185 milijard lir v petih letih
Tudi kdor je uporabil avlo le nekaj mesecev mora plačati enkratno pristojbino
RIM, 30. — Do konca meseca, če parlament ne bo spremenil datuma, ki ga predpisuje vladni zakonski o-dlok, bodo morali vsi tisti ,ki so v teku letošnjega leta rabili avtomobil, motorno kolo ali čoln plačati enkratno pristojbino «una tantum». Po vladnem odloku so torej dolžni plačati pristojbino tudi tisti, ,.;i so se poslužili svojih vozil ali čolnov le za nekaj mesecev v letu. Dejansko je zato enkratna pristojbira, čeprav je povezana s prometnim davkom, pravi davek na dohodke in je bila zamišljena kot obdavčitev dohodkov povezanih z lastništvom avtomobilov, motornih koles, čolnov in letal.
Sklep komisije za ustavna vprašanja poslanske zbornice
Začetek parlamentarne poti osnutka za razpust MSI - DN
Zakonski predlog za razpust misovske stranke je podpisalo okrog 150.000 državljanov
RIM, 30. — Že takoj po obobritvi ustave se je v Italiji začela razprava, ali je MSI kot stranka v skladu s temeljnim državnim zakonom ali ne in, v tem primeru ali ga ne gre razpustiti na osnovi zakona, ki prepoveduje oživljanje razpuščene fašistične stranke? Kljub včasih žolčni razpravi doslej ni država spre jela nobenega kazenskega ukrepa proti MSI, čeprav je bilo v vsaj nekaj primerih jasno, da je stranka leglo fašističnih pretepačev in provokatorjev ter razvalin prosulega Mussolinijevega režima in njegovih bednih epigonov. Končno pa kaže, da se bo v doglednem času nekaj premaknilo. V kratkem bo namreč v poslanski zbornici začel svojo parlamentarno pot zakonski osnutek za razpust MSI-DN, ki je bil na ljudsko pobudo predložen parlamentu že v prejšnji zakonodajni dobi in znova predložen zbornicama, ki sta izšli iz volitev 20. junija. Tako je namreč sklenilo predsedstvo komisije za ustavna vprašanja poslanske zborni-
im umm m n imimuiniiiiiiimmiiimiiimii mmmiiiiiiiiiniHiiiiiiJiiiiimiiiiiiiiimmiiiiiiiiitimimiimmiiiiiiiiiniriiiiiiiiiiiiiimmiimiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO MNENJU ŠTEVILNIH IZVEDENCEV
Sanacija v Manfredonii možna vendar je treba ukrepati takoj
Zastrupljeno območje sega že do predmestja Manfredonie - Gargansko gospodarstvo ohromljeno
MANFREDONIA 30. — Zastruplje-
Vendar pa že sedaj nastaiajo nekateri problemi, ki bi utegnili soravl-
v nedeljo popustila ohlajevalna cev v napravi kemijske tovarne Anic, se
ti s tira začetek novega šolskega ! ®’r'- Rezultati analiz pokrajinskega
1 laboratorija za higieno in profuaksu iz Foggie so pokazali.* da področje sega do predmestja Manfredonie, zaradi česar sta župana prizadetih občin odredila izselitev prebivalstva še iz te cone ter prepovedala pobiranje, uživanje in trgovino’"poljšKii pridelkov. Hkrati pa so izvedenci tudi ugotovili, da vzrok zastrupitve ni bil v tem primeru oblak plina, ki se je sprostil iz tovarne, pač pa tovornjaki, ki so vozili po državni cesti mimo tovarne in dvigali obla ke orahu. Zaradi tega je cesta zaprta za težka vozila, vsa ostala vozil pa morajo voziti zelo počasi in previdno.
Zastrupitev obsežnega področja hromi gospodarstvo na Garganu. Poleg tovarn Anic in «Chimica dau-na», ki sta zaprti, poleg poljedelstva, ki je utrpelo znatno gmotno škodo, se postavlja vprašanje ribištva. Ribolov je v Manfredonijskem zalivu prepovedan zaradi znatne koncentracije arzena v vodi, vendar kaže, da so na raznih tržiščih zavrnili tudi ribe. ki so jih ulovili v ne-zastrupljenih vodah. Perspektiva za ribiče, ki so lani s svojimi 150 !a-
leta. Tu pride predvsem v poštev v-rašame več kot 150.000 šolnikov, k so i’h soreieli na nodlaai noseb-n;h zakonov in ki niso bili še dokončno nameščeni. To povzroča pri tei kategoriji precejšnje nezadovoljstvo. kar bo verjetno zavleklo dejanski začetek šolskega leta tja do 15. ali 20. oktobra.
Kot smo že dejali, na koncu letošnjega šolskega leta verjetno ne bo več jesenskih popravnih izoitov. Minister za prosveto bo namreč v kratkem nrediožil zakonski osnutek, ki bo zaključil neko obdobje v zgodovini šole. Zakonski osnutek mi-n -tra Malfattila predvideva razne oblike didaktične integracije za tiste učence, ki bi tekom šqlske?a leta pokazali določene pomanjkljivosti pri dojemanju tega ali onega predmeta. Ti ukreni naj bi omogočili vsem, da bi prišli brez diskriminacij do konca šolskega leta.
Drugo novo poglavje, ki se bo pričelo s prihodnjim letom pa zadeva izpopolnitev delovanja organov demokratičnega upravljanja šol. Izkušnje v preteklih letih, ob sodelovanju desetin milijonov staršev in študentov, terjajo, da se letos poskrbi za izvolitev novih organov, kot so šolska okrožja, pokrajinski šolski sveti ter vsedržavni svet za prosveto. Po zadnjih vesteh naj bi pri šolskih okrožjih sodelovali, poleg trad;cionalnih konponent šole, tudi predstavniki sindikalnih in proizvodnih sil. ki bi s svojo navzočnostjo pospeševali proces SDajanja šole z družbenim življenjem.
Glede reforme višjesrednješol-skega šolstva pa bi lahko rekli, da je debata o tem vprašanju že prešla z akademske ravni na operativno raven. Vsi, tako politične sile. kot sindikati in sama vlada občutijo potrebo, da se to vprašanje, ki se vleče že več kot dvajset let, dokončno reši. Obstajajo pa seveda številne ' razlike v zakonskih osnutkih, kar bo otežkočalo sprejem novega zakona. Te razlike je treba seveda pripisati različnim političnim in i-deološkim nazorom posameznih političnih skupin.
Vlada bo skušala reševati tudi težko vprašanje dvojnih ali celo trojnih izmen. Že lani je prišlo do določenega izboljšanja, ker so ukinili dvojne izmene za kakih 120.000 študentov, kar je treba pripisati počasni graditvi šolskih poslopij. Stanje se bo verjetno še izboljšalo, ker bodo v prihodnjih petih letih razpolagali s 1.850 milijardami lir. Kljub temu pa obstajajo še vedno zelo težka vprašanja, ki jih bo mogoče rešiti samo z ustreznim globalnim načrtovanjem.
Zaradi izredne dezorganizacije
Za uslužbence finančnega ministrstva nemogoč boj proli davčni utaji
RIM, 30. — Avtonomni sindikat osebja finančnega ministrstva je sklical dopoldne v Rimu tiskovno konferenco, da bi opozoril javno mnenje na velike organizacijske pomanjkljivosti, zaradi katerih je finančna uprava dejansko onesposobljena. Tajnik sindikata Dragoni je med drugim poudaril, da se osebje praktično ne more poslužiti nobenega novega zakona ali zakonskega odloka ali pregledov, ki jih redno
znih vstopnih vizumov. Ekipa bi morala danes odpotovati v SZ, kjer naj bi odigrala vrsto tekem s krajevnimi ženskimi odbojkarskimi šester-kami.
Generalni tajnik japonske odbojkarske zveze Maeda je v pogovoru s šasnikarji poudaril, da po njegovem mnenju vprašanje vizumov najbrž ni povezano z zaostritvijo japonsko-sov-jetskib odnosov v zvezi z vprašanjem lovca mig-25. Sovjetska zveza pa je pred časom zagrozila, da bo vprašanje lovskega letala imelo hude posledice v odnosih med državama, če Tokio ne bo takoj vrnil letala.
itiiiiiiiiiiiiiifinHimmiiiiiiiiifiiiMtmiimiii'itmm'mimimmiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiimiiiiiniiiiiiiiii
NOVA PRIMERA V CAMP0BASSU IN FERRARI
Protesti v zaporih se še nadaljujejo
Minister za pravosodje Bonifacio: poskrbeti takoj za gradnjo sodobnih kaznilnic
djicami ustvarili za tri milijarde lir prometa, ni rožnata, saj vse kaže, da se bo ponovila psihoza, ki je hudo prizadela obrtnike iz Sevesa.
Davi se je minister za zdravstvo Dal Falco na letališču v Foggii se stal s prizadetima županoma in s prefektom, s katerim je preučil položaj na zastrupljenem območju. Medtem pa je iz Milana in iz Rima odpotovala v Manfredonio skupina strokovnjakov; ki bo po nalogu to-varpe Anip sodgloyala s krajevnimi izvedenci pri reševanju vprašanja zastrupitve. Po mnenju znanstvenikov problem ni tako zapleten kot v Sevesu, ker je arzenov anhidrid dobro znana spojina, ki jo je tudi razmeroma lahko nevtralizirati. Vendar pa je nujno ukrepati takoj, preden strup z deževnico pronicne v tla in zastrupi podtalne vode. V tem . .	,
primeru bi bil nov Seveso neizbe-	urfdna	a§enclJa
H	PNA so davi zabeležili močan po-
tresni sunek v mestu Cotabato, ki ga je opustošil potres 17. avgusta. Krajevna seizmološka postaja poroča, da so pozneje zabeležili še dva šibkejša potresna sunka.
Po prvih vesteh iz Manile kaže, da današnji potres ni zahteval človeških žrtev in je povzročil le neznatno gmotno škodo. Znanstveniki menijo, da je današnji sunek «rep» potresa, ki je. 17. avgusta zahteval 8.000 človeških življenj in ogromno gmotno škodo.
Polres na Filipinih
MANILA, 30. — Kot poroča fili-
žen.
SZ odrekla vizume japonskim odbojkaricam
TOKIO, 30. — Japonska' odbojkarska zveza je odložila za nedoločen čas turnejo ženske odbojkarske reprezentance v Sovjetski zvezi, ker Moskva ni dala tekmovalkam ustre-
CAMPOBASSO, 30. — Tajnik radikalne stranke Gianfranco Spadac-cia je danes ob 15. uri prispel v sodnijski zapor v Campobassu, kjer se mu je posrečilo, da precej hitro reši zapleteni položaj, ki je nastal v tamkajšnjem kazenskem zavodu že včeraj popoldne, ko so štirje zaporniki baje skušali zbežati (tako trdijo oblasti) kar pa se jim ni posrečilo, ker je neki podčastnik odkril njihov naklep, štirje zaporniki so se nato umaknili v osrednje poslopje kaznilnice, kjer so razorožili dva agenta ter se potem začeli pogajati z zaporniškimi oblastmi. Med drugim so zahtevali, da bi prišel v zapor Gianfranco Spadaccia in da bi se srečali s časnikarji.
Glede Spadacciovega potovanja v Campobasso pa je treba omeniti polemiko med radikalnim leaderjem in pravosodnim ministrstvom. Spadaccia je zahteval, naj mu državna uprava da na razpolago avto, ko pa je uvidel, da se odgovor na njegovo zahtevo zavlačuje, je odpotoval z nekim časnikarjem. Ministrstvo za pravosodje pa trdi, da Spadaccia ni počakal na odgovor.
Zadeva v Campobassu se je na vsak način pozitivno rešila. Takoj po pogovoru z radikalnim predstavnikom so štirje zaporniki izpustili oba talca. Kmalu nato pa so se srečali s časnikarji. Že zvečer so vse štiri premestili v druge zapore.
Gianfranco Spadaccia je izjavil; «Zadovoljen sem, da se je dogodek končal brez nasilja. Gre za enega od tolikih primerov nezadovoljstva v zaporih, ki ga povzročajo neznosne razmere v kazenskih zavodih.
Zapornikom se je posrečilo, da so govorili s predstavniki tiska. Menim, da je bil prav to cilj njihove pobude in ne poskus bega. še manj pa ugrabitve jetniških paznikov.»
Iz Aquile sporočajo, da je tudi v tamkajšnjem zaporu prišlo do protestne manifestacije kakih sto jetnikov. Tudi v tem primeru so prizddeti zahtevali izvajanje jetni-ške reforme
Iz Ferrare javljajo, da se je pet zapornikov zabarikadiralo v ženskem oddelku kazenskega zavoda, kjer so zadržali nekaj časa več paznikov in tudi eno paznico. V tem primeru pa se zdi, da je šlo za poskus bega. Bučna manifestacija se je mirno zaključila.
Iz Rima pa sporočajo, da je minister za pravosodje Bonifacio izjavil, da je treba čimprej poiskati inštrumente, ki naj bi pomagali pri rešitvi sedanje krize v italijanskih kazenskih zavodih. Minister je podal svoje izjave na seji pravosodne komisije poslanske zbornice. Med drugim je dejal, da je treba čimprej poskrbeti za gradnjo novih sodobnih kazenskih zavodov ter da so za to potrebne investicije v znesku najprej takojšnjih 400 milijard lir in potem še drugih 1.000 milijard. Zato bo treba pospešiti ves postopek, da bi ustrezno izvajali zakonske določbe. Minister je nadalje poudaril, da reforma kazenskih ustanov zahteva, da se za ustrezni razvoj življenja in preobrazbe v kazenskih zavodih zanimajo tudi druga ministrstva tér ustanove (zdravstvo, prosveta, delo, strokovna izobrazba in tako dalje).
DŽAKARTA, 30. — šestindvajset ljudi je izgubilo življenje v prometni nesreči na vzhodnem delu otoka Java. Vest o nesreči je sporočil glasnik: indonezijskih oboroženih sil, ki je poudaril, da je tovornjak s katerim se je skupina ljudi odpravljala na proslavljanje mohamedanskega novega leta, zaradi prekomerne hitrosti zavozil s cestišča in zgrmel v prepad.
Zanimiva in spodbudna
(Nadaljevanje s 4. strani)
cijo, hodi po poti odprtih odnosov, napredka in demokracije. Ne smemo pa storiti napake, da bi italijanski kulturi dajali prednost pred materino, slovensko. Nujno je tudi, da italijanski mladinci in študentje spoznajo slovensko kulturo že v šolah in jo tako znajo tudi ceniti.
Miroslav Košuta je svoje izvajanje zaključil s trditvijo, da ni naključje, da je bil tisti, ki je prvi prevedel neko Cankarjevo delo v italijanščino in sicer «Hlapca Jerneja in njegovo pravico», Tržačan in sicer slovenski komunistični voditelj Ivan Regent. Prav mesto Trst ima bogato tradicijo povezave slovenskega in italijanskega ljudstva v skupnem boju za delavske pravice.
Član pokrajinskega tajništva KPI Ugo Poli je v svojem posegu poudaril dejstvo, da posledic rasne diskriminacije proti Slovencem, ki je dosegla svoj višek v času fašizma, niso niti še sedaj popolnoma odpravili. Obstaja pa velika zaprtost med italijansko in slovensko kulturo posebno na šolskem področju. To zaprtost je treba čimprej premostiti. Izjavil je nadalje, da se s progresivno demokratizacijo stanje postopoma izboljšuje. Zaključil je s trditvijo, da- mora slovenska kultura napredovati ( v dinamičnem ritmu in' se ne sme ustaviti, v neki škodljivi in neproduktivni statičnosti.:, . , _ X'.	1
ce, ki se je danes sestalo pod predsedstvom komunistične predstavnice Nilde Jotti. Zakonski osnutek (pobudniki so zbrali okrog 150.000 podpisov) so med drugimi podpisali senatorja Parri in Terracini ter novoizvoljeni tajnik sindikalne konfederacije UIL Benvenuto.
V spremnem dokumentu sestavljavci zakonskega osnutka poudarjajo, da s svojim predlogom skušajo le izpolniti ustavna načela, ki so jih stranke doslej prezrle v pogledu do največje politične organizacije, ki skuša oživiti fašistično stranko. «Voditelji MSI — poudarjajo nadalje — so vztrajno spodbujali k fizičnemu obračunavanju s političnimi nasprotniki in s tem kršili določila 49. člena ustave; v spisih in javnih posegih so se zavzeli za oživitev kor-porativistične ureditve in s tem kršili 1. in 139. člen ustave; podprli in organizirali so prevratniško rovarjenje z dajanjem potuhe ir. z neposredno organizacijo tolp in združenj, ki niso povezane z izvirno politično matrico le za tiste, ki slepo in zlonamerno tolmačij zakonski formalizem».
Pobudniki zakonskega osnutka za razpust MSI zaključujejo spremno poročilo takole: «Prepričani smo, da bo parlament končno izobčil iz demokratične skupnosti MSI in bo izgnal iz svoje srede njegove predstavnike ter s tem preklical nepremišljen in nezaslišan sklep iz leta 1974, ko je priznal tudi tej stranki pravico do podpore iz javnih sredstev.»
Zakonski osnutek je sestavljen iz desetih členov, od katerih pa je politično pomembnih prvih pet, ker ostali vsebujejo le prehodna določila.
Člen 1: MSI-DN je razpuščen z vsemi organizacijami, ki so z njim povezane, ker omenjena stranka in organizacije kršijo prepoved oživljanja razpuščene fašistične stranke.
Člen 2: Premičnine in nepremičnine stranke in sorodnih organizacij so zaplenjene.
Člen 3: Notranji minister je zadolžen, da uresniči določila prejšnjih členov.
Člen 4: Vsem izvoljenim predstavnikom stranke se odvzame mandat.
Člen 5: Reorganizacija MSI-DN je prepovedana.
TRŽAŠKI DNEVNIK
IZ ZGONISKE OBČINE
OB KONCU TEGA TEDNA SE BO ZAČELA TRGA TEV
Obilna letina - Nekaj nasvetov
SMRTNA KAZEN
Trije medveai, ki lomastijo po bosanskih gozdovih, so bili obsojeni na smrt. Za strog ukrep se je na zahtevo krajevne občinske uprave odločilo okrožno sodišče v Skender Vakufu.
Nenavaden kazenski postopek je bil potreben zaradi zakona, ki ščiti medveda kot žival, ki ji človek grozi z iztrebljenjem, zaradi česar je lov strogo prepovedan. Vendar pa so omenjeni trije medvedi zakrivili dolgo vrsto «kaznivih dejanj»: zaradi lakote so plenili ovce in koze ter povzročili kmetom in rejcem toliko škode, da občinska uprava ni imela več sredstev za poravnavo. Od tod stroga kazen: na vešala z njimi.
Obsodbo na smrt je sodišče zaupalo krajevni lovski družini, vendar pa so lovci doslej zaman stikali po gozdovih za krvoločnimi roparji. Kot da bi medvedi, ki so se v prejšnjih tednih skoraj vsak dan mastili v bolj odročnih vaseh, zvedeli za razsodbo okrožnega sodišča in jo pobrisali, da ne bi poravnali svojega dolga z družbo.
V raznih predelih tržaške pokrajine ne poteka trgatev istočasno (od 10 do 14 dni razlike), kar je posledica različne zemljepisne lege vinogradov. V Bregu in na strmih pašt-nih vzdolž obale, kjer sonce bolj pripeka, vse kulture prej dozorevajo, kar velja seveda tudS za grozdje.
Medtem ,;o so na omenjenih predelih že v preteklih dneh potrgali grozdje, pa bodo vinogradniki na območju zgoniške občine v glavnem pričeli s trgatvijo v prihodnjih dneh, večina jutri in v nedeljo. Trte so v glavnem obilno obrodile, grozdje pa je sočno in zdravo. Seveda se je ponekod pojavila gniloba, posebno v bolj osojnih legah in tam, kjer so grozdi tako polni debelih jagod, da se zaradi pomanjkljivega zračenja začenja širiti gniloba. Najmarljivejši vinogradniki so že ob prvih znakih o-čistili obolele jagode, da se gniloba ne širi in zajame celega grozda, o-ziroma celega latnika. Nekateri pa so bili še previdnejši in so vnaprej potrgali le obolelo grozdje, kar je še učinkovitejši ukrep.
Po splošnem mnenju je letošnja letina izredna in količina pridelka krepko presega pridelek zadnjih let. Predvsem «bele trte» so dobesedno obložene s sočnimi grozdi in belega vina bo torej nad poprečjem, pridelek črnega vina pa bo enak lanskemu, ponekod pa celo manjši. Kljub tolikšnemu deževju pa je grozdje ob junijski neusmiljeni pripeki toliko napredovalo, da je v primerjavi s poprečno običajno mero letos bilo prej zrelo in torej vsebuje večjo količino sladkorja, kar pomeni, da bo bržkone imelo vino višjo stopnjo alkohola.
Tik pred trgatvijo vinogradnikom svetujemo, naj ob trganju rahlo polagajo grozdje v posodo, da ne počijo posamezne jagode, ker se tako mošt lahko okuži pred mletjem. Kdor ima kaj gnilega grozdja, naj gnilobo do kraja očisti ali pa naj loči obolelo grozdje. V vsakem primeru pa naj ne mošt predolgo leži na tropinah, ker bi se tako tekočina naužila škodljivih glivic in bi vino tudi kakovostno izgubilo na vrednosti.
- bs -
takih tečajev. Kratki pozdravni govor je imel tudi občinski odbornik za zdravstvo Zanini, ki je orisal nekatere pobude tržaške občine v okviru šolske zdravniške oskrbe.
• Na pobudo krožka «Che Guevara» bo drevi ob 20. uri v Ul. Madonnina 19 predaval prof. Renzo Tomatis, član raziskovalnega centra OMS. Govoril bo o temi «Kvalitativna in kvantitativna ocena nevarnosti okolja: primer Sevesa».
• Pokrajinska obrtniška zdravstvena blagajna obvešča, da bodo uradi v Ul. Udine odprti vsak dan od 11. do 13.
Zaključek didaktičnega tečaja za vrtnarice
Včeraj se je na tržaški univerzi zaključil tridnevni didaktični tečaj za vrtnarice občinskih otroških vrtcev, ki ga je priredila tržaška občina v sodelovanju s pedagoško fakulteto naše univerze. Tečaj, katerega se je udeležilo nad dvesto vrtnaric in dijakinj raznih tečajev za vrtnarice, se je zaključil z zanimivim predavanjem prof. Loredane Domeniš na temo «Funkcije otroškega izražanja» in s posegoma znanih strokovnjakov na tem področju prof. Desinana in prof. Grasillijeve, ki sta dopolnila že itak izredno zanimiv argument, kot je vzgoja predšolskih otrok. V popoldanskih urah pa je bila kratka zaključna prireditev, na kateri sta bila prisotna župan Spaccini in občinska odbornica za šolstvo Bennijeva, ki je na kratko orisala položaj otroških vrtcev v tržaški občini in podčrtala važno sodelovanje med občinski,... odborni-štvom za šolstvo in pedagoško fakulteto tržaške univerze, ki bo še nadalje sodelovala pri prirejanju
Zadnja plovba «Dionee» na progi Trst-Gradež
Potniška ladja «Dionea», ki je last tržaške družbe «Alto Adriatico», je včeraj zadnjič opravila, svojo običajno progo od Trsta do Gradeža in nazaj. «Dionea» bo od jutri dalje plula na progi Trst - Milje in Milje - Trst. Odhodi iz Trsta bodo ob 9.30 in ob 12.15, odhodi iz Milj pa ob 10. in ob 15.25.
KD zavrača odpravo šolskih patronatov
Svetovalci KD in PSDI so v tretji komisiji odbili zakonski predlog komunističnih svetovalcev, ki je predvideval odpravo šolskih patronatov. Za ta predlog so glasovali poleg komunistov tudi socialisti in Slovenska skupnost. Svetovalec Bosari (KPI) je orisal zakonski predlog, ki sledi smernicam podobnega zakona lombardske dežele, da se premosti dvojnike kot so šolski patronati. V razpravo so. posegli Persello (KD), De Cecco (KPI), Volpe (PSI), Do-nadel (KPI), Ribezzi (KD), Vicario (KD), de Ferra (MSI), Štoka (SSk) in Vitale (PSDI). Odbornik Mizzau je zagotovil, da bo deželni odbor v roku enega leta predložil osnutek zakona, ki bo okvirne rešil ves problem š, kih podpor in skrbstva. S tem je deželt., odb ponovno pokazal svojo zavlačevalno politiko, ki nasprotuje vsakemu pozitivnemu predlogu. Zanimivo pa je dejstvo, da se je glasovanja vzdržal svetovalec Vicario (KDj, ker meni, da bi moral deželni odbor pripraviti čimprej svoj zakonski predlog.
• Danes ob 18. uri se bo na sedežu na Stari istrski cesti št. 43 sestala komisija za zdravstvo rajonske kon-zulte za Valmauro - Naselje sv. Sergij, ki bo razpravljala o problemu zdravstva v tem rajonu. Na sestanku bodo prisotni občinski odbornik za zdravstvo Zanini in pokrajinska odbornika Scarazzato in Mitri.
Udine esposizioni
razstava pohištva, opreme, gradbeništva in prefabriciranih izdelkov.
VIDEM 1.-10. OKTOBRA 1976
SEJMIŠČE TORREANO Dl MARTIGNACCO
Novi SUPER MARKET
včlanjen v
O E 5 PAR
v MANZANU (VIDEM) Ulica Zorutti 10
Daje na razpolago strankam veliko izbiro po neprekosljivih cenah:
Detergente, JESTVINE, likerje, KUHINJSKE PREDMETE, razno blago, OBLAČILA, pisarn iške pripom očke, IGRAČE, parfumerijo , . . in vsak teden bajne posebne ponudbe . . ,