Èt. i.	Ljublfana, 7. januarja 194®	Leto XI.
■ијимим^|)ид|17»ин1»м|||1 >iliiiiiiiriiiiiiiwiiiMH»iiiiiiii...................nu i m iiiiWiMiw
CIRKUŠKO ŽIVLJENJE
Na sejmišču podeželskega mesteca Je bilo že ves dan živahno vrvenje. Žgodaj zjutraj je znameniti cirkus Hawkins pripeljal in postavil svoje šotore in z njimi zasedel skoraj ves prostrani prostor. Med šotori se je prerivala množica ljudi, ki so, ali prodajali zijala .ali pa skušali priti do vstopnic, ker se je že bližal začetek otvoritvene predstave.
Poleg velikega osredmega šotora si jc postavil svojega, manjšega sin cir-
kuškega ravnatelja Jorrv V njem se
je hotel postavljati s svojo »posebno točko « Jerrv je bil namreč zelo sposoben in drzen vozač motornega kolesa; v svojem »bobnu smrti«, kakor je nazval ogromno, visoko kad. je v divji vožnji drvel in grmel s svojim motornim kolesom po njeni notranji gladki in skoro navpični steni Startal je seveda pri tleh. potem pa se je z vedno hitrejšo vožnjo dvigal počasi v vi-jugi po navpični steni do skrajnega roba kadi. ob katerem so stali ljudje in napete opazovali Ravnatelj je bil s točko svojega sina doslej zelo zadovoljen, ker mu je prinašala lepe dr ^odke.
Jerry je stal sedaj pred svojim šotorom in vabil ljudi k vstopu in jgle-du njegove umetnije (^errav je bil fe-lo zgovoren in je znal vedno prijeti ljudi z besedo od pravt- strani p« vendar danes ni imel pravega uspeha ker se je začelo komaj mračiti in se je zdelo, da tukajšnji ljudje niso bili navdušeni za prezgoden poset cirkusa. Ker je bil Jerry prezaposlen s svojo vabečo zgovornostjo m mogel op>..zi-
ti, rla se je vHKoîflpil v njegov §ofor cirkuški poslovodja Ko bi bil to videl, bi gotovo ne ostal tako hladnokrvno miren, ker je predobro vedel, da je po slovodja Simson nevoščljiv Hawkinso-vim in da je vedno stremel le za tem, kako bi sam postal lastnik podjetja.
Ko je Simson vstopil v Šotor, je na-8el tam nekega moža, ki je prišel k cirkusu šele nedavno kot delavec za vsa raznovrstna preprosta dela. Simeonu je bilo sedaj kar prav, da se mo žakar še ni razumel na cirkuške stvari. Pristopil je k njemu in mu velel, kakor da bi bil najboljši poznavalec: »Iz zadnjega kolesa motocikla morate vsekakor izpustiti nekaj zraka. Saj veste, da mora biti zračnica kolesa napolnjena le do polovice z zrakom, drugače si lahko vozač zlomi vrat!«. Nagovorjeni ga je osuplo pogledal. Ko pa je Simson spet neopaženo zapustil šotor je le začel izpolnjevati povelje.
Končno se je Jerryju le posrečilo pregovoriti ljudi in kaj kmalu se jih je drenjalo vsepolno ob vrhnjem robu
kadi. Jerry je vsïopil se priklonil gledalcem, pognal svoj stroj v tek 111 se pričel kmalu dvigati v vijugi po strmi steni Sicer se mu je zdelo, da se vozilo le s težavo dviguje, da bi pa bil kdo imel kaj opravka s kolesi njegovega motocikla. mu pa niti na misel ni prišlo. Zaradi tega je motocikel še bolj pounal in ga vravnaval navzgor. Končno se mu je le posrečilo približati se robu kadi v toliko, da so se začeli gledalci že nekoliko umikati. Ker mu je stroj dal dovolj opravka, seveda ni mogel opazovati ljudi, pa tudi Simso-novega radovednega obraza, ki se je pokazal tu pa tain med gledalci, ni videl.
Podlež je hotel videti na svoje oči, kako bo začel motocikel zaradi slabo z zrakom napolnjenih zračnic drseti. Kako bo nesreča učinkovala na gledalce, je vedel. Kot izkušenemu poznavalcu cirkuškega življenja mu je bilo znano, da cirkuškemu podjetju nič ne škoduje bolj kakor neuspeh v točki, za katero je bila rekiama največja. Še slabše bo seveda učinkovala resna nesreča in z njo je poslovodja računal. Posledica bo slab obisk in gospodarski polom podjetja. Tedaj bo pa nastopil on in podjetje mu bo pripadlo najbrže prav poceni. Jerry o vsem tem, kakor rečeno, ni nič vedel. Za njega je trenutno veljalo le, dobiti in dati iz svojega stroja vse kolikor je bil zmožen. Tedaj pa je naenkrat zadnje kolo začelo drseti in hip nato so se že kolesa divje preobrnila v zraku. Stroj je pričel padati na dno kadi
(Dalje prihodnjič.)
ш Jutrovčke
Razpisujemo nov naU... . -o,še mlade pisateljice in pisatelje. Zadamo vam tri vprašanja:
»Kam bi potoval, če bi imel denar?«
»Kateri učni predmet mi je najljubši?«
»Kateri dogodek je bil najbolj smešen v mojem življenju?«
Izberite si tisto vprašanje, ki boste najlaže odgovorili nanj, in spišite odgovor s črnilom na čeden papir. Spis pošljite na naslov: »Stric Matic, uredništvo »Mladega -Jutra« v Ljubljani«. Ne pozabite nalepiti znamke na pismo. Varčni Jutrovčki nam pišejo lahko tudi na dopisnici. Odgovori naj bodo kar moči kratki. Dopise bomo sprejemali do konca februarja.
Za desetorico najbojših spisov smo spet pripravili lepe knjižne nagrade. Vse dobre spise bomo objavili Ono/oritr svoje prijatelje na naš novi natečaj!
Listnica uredništva
Dragi Jutrovčki!
Stric Matic se prav prisrčno zahvaljuje vsem Jutrovčkom, ki so mu pisali za praznike in mu želeli sreče v novem letu. Največje veselje mu napravite s tem, če se boste pridno udeleževali razpisanih natečajev. On Vam pa želi, da ne bi v tem letu nobeden izmed Vas prinesel domov zloglasne dvojke in da bi šli vsi viharji, ki so v zvezi s tem grdim redom, srečno mimo Vas.
Ob tej priliki povemo še nekaj za tiste Jutrovčke, ki sodelujejo pri listu:
1.	Preden nam pošljete kakšno pesmico, ki ste jo sami zložili, jo v miru prebrite. Če so rime prisiljene, ali če vsa pesem nima vodilne misli — je nikar ne odpošljite. Stricu Maticu je vsako pismo v nevezani besedi mnogo ljubše od slabe pesmi. Časih je kar žalosten in Vam odkrito povem, da se je v zadnjem letu hudo postaral zhradi slabih pesmic, ki jih mora vsak dan prebirati. Torej — ogibajte se pcsni-kovanja, če nimate resničnega daru!
2.	Za pravilne rešitve ugank in križank ne dajemo nagrad. V teh primerih objavljamo samo imena tistih, ki so pravilno rešili uganke.
3.	Knjižne nagrade dajemo tistim Jutrovčkom, ki se udeležijo natečajev. Za nagrado prihajajo v poštev zmerom le najboljši sotrudniki in o sreči odloča žreb.
4.	S pravljicami in prostimi spisi 1aK-ko sodelujejo vsi Jutrovčki. Pišite vedno le na eno stran papirja, med vrsticami pustite dovolj prostora za najnujnejše popravke in pišite s črnilom. Pošiljke naj bodo pravilno frankirane.
5.	Prepisovanje tujih pesmic in tujih pravljic je prepovedano, vrhu tega pa tudi nepošteno (tatvina!). Sprejemamo samo lastne proizvode!
6.	Nedeljska številka »Jutra« stane samo 2 dinarja V njej najdejo Vaši roditelji obilno branja in zabave, za Vas pa je priložen naš list. ki izhaja zdaj že deseto leto v knjižni obliki. Vsak vezan letnik »Mladega Jutra« stane 60 din in ga lahko naročite v upravi našega dnevnika, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Javne knjižnice in šolske knjižnice dobijo znaten popust Lanski letnik je na žalost razprodan, pač pa imamo v zalogi še nekaj prejšnjih letnikov.
7.	Opozorite vse prijatelje in znance na naš list, svoje učitelje na razpisane natečaje in prosite starše, naj Vam redno kupujejo nedeljsko »Jutro«.
*
Našim sotrudnikom: Rokopisov ne vračamo. Za pismen odgovor je treba priložiti znamko. Pišite na stroj in le na eno stran papirja. Z vodilno povest jo smo do spomladi založeni
Г><м1са. 7ate In za vse ofi>ke kî živijo izven meja naše lepe domovine bomo uvedli novo rubriko, v kateri boste nahajal) najlepše slovenske pesmi Vaših dopisov je stric Matic zmerom posebno vesel Na žalost pa nam mnogokrat p'šete reći, ki jih ne moremo objaviti, ker bi sicer prišli navskriž
• cenzuro. Pozdravljeni!
★
»PoslanstvoSlave glas«: Iz razlogov. ki smo jih navedli v zgornjem odgovoru teh pesmic ne smemo objaviti Pošlji kmalu spet kajl Vseknko se mi pa zdi, da imaš za prozo še več
darul Lepo Te pozdravlja stric Matic. ★
N C Z naročnik: Pesmi niso zrele za tisk. Misel je lepa, vendar premalo pesniško izražena ali pa premalo
doživeta. Pošljite še kaj na ogledi ★
Franci Z ; Pesmico smo prepozno prejeli Po praznikih pa nima več istega pomena.
★
blevenka C.: Nikai toliko črne žalosti! V Tvojih letih je življenje še tako lepo, da se Ti žalost res ne spodobi. Oglasi se še kaj in preberi točko 1. v
današnji listnici uredništva.
★
Uganke In krifanke iz zadnjih Številk so pravilno rešili: Tatjana Svara, dijakinja v Ljubljani. Vezovišek Ivan, dijak v Kajhenburgu. Zdenka Kalano-va, dijakinja III razr gimn v Ljubljani, Jože Verdnik. dijak v PohreJju pri Mariboru Jelena Slak, uč. IV. razr. v Vojniku pri Celju.
NAŠE N4 J L
Ш junoviki
I PIŠEJO....
Dragi stric Matic! Najlepše se TI zahvaljujem za poslano knjigo, ki sem se je silno razveselila Tvoja Breda Srlenc, dijakinja v Celju OfKt IZSEI-JENCC
Očka zakaj odšel si od mene
v daljni, daljni tuji kraj!1 Vrni se. očka, k svojemu sinčku, pridi, oli pridi nazaj!
Mamica pravila mi je o tebi, da si veiik, močan in lep. vrni se očka, vrni se k meni, da srečni bomo in veseli spet!
Mamica joče in milo vzdihuje, ker po tebi ji je hudo; vrni se očka s francoske dežele, vrni se v svojo rodno zemljol
Anica Kalinova, dijakinja v Ljubljani
Dragi stric Matici Na jlepše se ti zahvaljujem za poslano knjigo ki me je zelo razveselila Za praznike pride moja sestrica iz Celja domov to bo veselje! Vsak dan se bova smučale no vrtu Lepo te pozdravlja zvesta bralka »Mladega Jutra«
Bred* Vertniknva, uč V razr v Gor• nJem gradu 35.
E P Š E P E S M !
To rubriko smo uvedli m slovenske otroke ki živijo izven meia na*e lepe domovine Objavljali bomo naše nmlepSe pesmi da se i njimi легплтјо m tako »poznajo vso lepoto materinskega jezika.
Simon Jenko:
Mclitev
Ti. ki si ustvaril nas ko listja trave, pol sveta podaril
sinom majke Slave, čuj nas. večni Bog' Tvoji smo sinovi, dela blagoslovi naših slabih rok, usmili se sirot! Oče. г nami bodi, kaži pravo pot. ki do sreče vodi! Ti nam daj kreposti, da. kar sklene um, v dej'''1 ju naš pogum izkaže brez slabosti!
8M,
ZANIMIVOSTI IZ LETALSTVA
LetalsM model iz škntlje za vžigalice
Cïr 'nia nporahnili letalskih w>de lev ni lahka pa tudi ne poceni toda ti.odel. k.' vyn, ga bomo »pisaii je v tem pogledu izjema Sestavljen je iz 16 velikih praznih škatla za vžigalice, pn čemet pa rabimo le zunanje ovoje
Najprej zlepimo II zunanjih delov škatlic. Srednjo pri tem dvignemo nad ostale, da nam predstavlja prostor za motor. Mato zlepimo ostalih pet za krmilo (glej sliko št. 2). Kakor nam kafre slika, povežemo oba zlepljena dela z dvema močnima vrvicama, kar bo zlepek še bolj učvrstilo, obenem mu bo pa dalo tudi svojstveno zunanjost. Sedaj pribijemo dve tanki, ploski leseni letvi na konceh na dva lesena krclja tako, da leži ena zgoraj druga pa spodaj Širina letev mora biti enaka notranji širini srednje dvignjene škatlice in višina krcljev s pribitima letvama pa mora odgovarjati višini plosko lciecih škatlic. V sredo zadnjega krclja pritrdimo previdno majhen kavelj, i smo ga preje namočili še v lepilu, 'a nam kasneje ne bo tako lahko po-
МВШШ
pustil (v) V sredo sprednjeg * rclja pa izvitamo s še večjo previdnostjo in natančnostjo ne preširoko luknjo Ta luknja sme biti le tako velika, da je mogoče vdeti v njo (oglej si sliko-y-) drug, nekoliko daljši kavelj z njegovim gladkim, vijačnim koncem. Sedaj zlepimo letvi v obe srednji škatlici, pri čemer moramo letve krepko stisniti. da se potem zlasti v oglih dobro vležejo. Važno je to predvsem zaradi tega, ker morata tako sprednji del letalskega modela kakor krmilo ležati v isti ravnini (slika št. 3). Zračni vijak (propeler) izdelamo iz ploske lesene letve, v katero smo vrezali na vsakem koncu poševen vrez. V ta vreza zalepimo dva močna, enako velika kosa lepenke. S tem je tudi že zračni vijak izdelan; podrobneje si ga morete ogledati na sliki, kjer je označen s št 4. Pri tem je važno, da si ogledate tudi sliko št. 5, kjer je označeno, kakšno smer morata imeti oba vreza v letev zračnega vijaka. Kot je na sliki dobro razvidno, morata imeti oba vreza nasprotni smeri, tako da stojita oba kosa
lepenke pravokoïno drug k drugemu. Na sliki št. 1 je označena tudi dolžina zračnega vijaka (x — x). Ko smo zmerili natačno sredino propelerja in jo pretehtali na noževem rezilu, zvrtamo z največjo previdnostjo, da se nam letev ne prekolje, z ostrim koničastim predmetom v ugotovljeno sredino majhno luknjo, da zamoremo lažje in varneje vdeti vijačni konec kav-Ija, ki bo nosil propeler. Na sliki št. 6 je v podrobnosti nartsan ves sestav ureditve zračnega vijaka Kavelj z vijačno konico vtaknemo z notranje strani v luknjo krclja in ga zavrtamo v propeler. Pred zavrtanjem namažemo na vijak lepila; konec vijaka, ki bo molel iz propelerjeve letve, odščipne-mo. Na vijak nataknemo, potem ko smo ga porinili skozi luknjo krclja, kratko cevčico, da s tem obdržimo propeler v neki oddaljenosti od nosilne ploskve. Tako se bo lažje vrtel ln ne bo nevarnosti, da br se zadeval ob robove. Končno napnemo med sprednjim in zadnjim kavljcm najmočnejše gumijaste trakove, ki jih moremo dobiti. Takle gumijast motor izredno dobro deiuje, če je pravilno napravljen.
V	gibanje ga spravimo tako, da propeler vrtimo nekaj časa v levo, nato ga pa nenadno izpustimo.
Let modela je mogoč sedaj na dva načina. Letalo lahko v njegovi točki ravnotežja privežemo in ga pritrdimo na škripec, ki smo ga obesili na vrv ali letev (glej sliko št. 8), lahko ga pa tudi pustimo prosto se dvigati, kai bo pa uspešno le pri brezvetrnem vremenu.
V	zadnjem primeru navijemo motor kolikor se da in vržemo model poševno navzgor v zrak. Letel bo razmeroma dolgo časa. Da se nam ne polomi pri pristajanju, smemo poskušati z zadnjim načinom letenja le v mehki travi ali na drobnem pesku Če imamo hitre noge ga lahko skušamo tudi vsakokrat, predno bi imel pasti na tla. ujeti v zraku Da nam bo propeler deloval brezhibno, namažemo ploskve, kjer se drgne, z vazelino.
Moia putkica
Mojo putkico rada imam. ker je tako bela, pase se po travici ln je prav vesela.
Zjuïraj. ko v šolo grem, putkica se spančka, mamica odpret ji gre, putkica pa vstančka. Moja putka dobro ve, kedaj poldne bije; hitro po stopnicah gre in gor po vratih bije. Ko iz šole pridem jaz me pri vratih čaka, ko pa po stopnicah grem junaško za menoj koraka.
Anica Virant, uč. lil. razr v Loki pri Zid. mostu.
UGANKE
			7			
		1		8		
	2				9	
8				4		
	5		10			
		6				
						
Vodoravno: 1. mesto v Italiji, 2. nasprotno od nemiren, 3. del glave, 4 izumrla žival, 5. zlatarska utežna enota, 6. reka v Nemčiji.
Navpično: 1 tisti ,ki riše, 2. poljski plevel, 7. želja vsega človeštva, 8. plin, 9. morska žival, 10. del živali.
fUeus 2 ^
rešitev:
BRZONOŽEC IN PUŠČICA
Povest iz dobe, ko je Tek um/1? štel 12 let Napisal Fric Steuben
Tekumze je presodil, da je zdaj prišel njegov trenutek. Tam zadaj za rodom Mzepasé se je dvignil dvanajst-letnik. S pozornostjo, ki mu je bila že kar neznosna, je bi! sledil govorom. Srce mu je utripalo in kri je šla po žilah kakor bliski. Kar motilo se mu je že v glavi, ko je začutil, da rnora zdaj tudi on spregovoriti. Ali je že kdaj iz-pregovoril nedorasel fant pri posvetovanju vsega naroda? Ali je sploh kdaj kak fantič njegovih let tvegal nagovoriti vrhovnega poglavarja, če ga je srečal med šotori? Vsakdo je moral čakati. da je spregovoril glavar. Le mlajšim, ki še prav govoriti niso znali, je bilo dopuščeno brbljati. Samo štiri in petletni so lahko klepetali po mili volji. Zdaj pa se je odloči! Tekumze. da tu pred vsem šavanskim narodom ogovori vrhovnega poglavarja Tekumze je čutil, da mu grlo kar oteka in da mu udje postajajo težki kakor svinec. Najrajši bi se zaril v zemljo, da ga ne bi nihče videl. Toda fant je vedel, da je nastopil njegov čas. Vrtelo se mu je, videl je obraze množice, ki so se
mu pred očmi zmedeno sukali kakor morje kačjih glav Čeprav je trepetal, je vstal in v tišino je donel jasen, visok, rezek fantovski glas:
— Veliki poglavar mojega naroda Kornstalk, čuj me!
Morda je mislil, da ga bodo takoj ukorih in zahtevali, naj umolkne. Pripravljen je bil, da skoči naprej in pro-dere skozi množico, kajti tisto, kar je hotel reči, je moral izgovoriti.
Toda nič se ni zgodilo. Bilo je vse tiho. Le nekateri fantje so si tu in tam od presenečenja položili roko na usta. Se nikoli se ni zgodilo kaj takega, kar je pravkar tvegal Tekumze. Bojevniki so začudeni pogledali, kakor da nočejo verjeti lastnim ušesam, pomilo-vali so dečka, nihče izmed njih pa ni govoril, nihče ni vstal in nihče ga ni zadrževal, ko je stopal iz vrst dečkov tja v ospredje, s pogledom uprtim v Kornstalka. Zdaj je stal pred vrhovnim poglavarjem Kaj bo storil Kornstalk? Mar ga bo strogo zavrnil nazaj na prostor? Morda ga bo nahrulil, kako se drzne izpregovoriti v svetu starešin. Ali ga bo kaznoval?
Ne, zgodilo se je nekaj čisto drugega.
Ko je Kornstalk začul fantov glas, je dvigni! glavo in pogledal k Tekum-zeju. Ugledal je vitkega, precej krepkega fanta, stoječega med sedečimi ženskami, mladeniča, ki je bil temno zardel od razburjenja in je od napetosti drgetal po vsem životu ter je široko razprtih, skoraj vročičnih oči zrl v njega, v Kornstalka
Vrhovni poglavar je sprevidel, kako ta fant resnično junaško kroti svojo bojazen, kako stopa skozi mirujočo množico, dokler ne pride do svobodnega prostora v sredini — in kako se zdajci kakor mesečnik bliža njemu, vrhovnemu poglavarju
Množica je strmela. Kako strahovito je zna! planiti Kornstalk če je kdo ravnal zoper spoštovanje in staro navado. A kaj vidiio tu! Mar ni sivolasi poglavar vstal? Glejte, polagoma pristopa k mladeniču in — da, pri Nana-hoču! Vrhovni poglavar ie nasmehljan, dobrodušno nasmehljan.
Kornstalk je stal pred Tekumzejem in mladenič se je zdrznil, zbral je svoj pogum, dvignil glavo in obraz, roke je trdo priložil .ob život, stisnil je pesti Ш je rekel tiho, vendar odločno:
— Ce bosta Brzonožec in Bela bojevniška puščica žrtvovana, potem mo rate žrtvovati tudi ves Rod mladih gorskih levov kajti vsi mi smo z obema svetlolascema pili krvno bratovščino ...
Prav nihče razen vrhovnega pogla varja ni čul in razumel kaj je pove dal Tekumze, tako tiho so bile njego Tc besede Kaj se je zdaj zgodilo? Kornstalk je položil Tekumzeju levico na ramo Dolgo rnu je gledal v oči in zdaj je položil še desnico na dečkovo drugo ramo Molče je stal in gledal dečka. Tekumze je molčal pred vrhovnim poglavarjem, zdelo pa se mu je, da kar raste.
Kornstalk ni bil samo velik bojevnik, odločen, divje pogumen in jeklen, kadar je bilo treba streti sovražnika. Ni bil samo poglavar, ki zna vladati svoj narod Bil je moder mož, človc-žko čustvujoč, kakor le malokdo drugi. V svoji strogosti je kakor nihče drugi zahteval, da se spoštujejo in varujejo stare narodne šege in postave. Toda vedel je tudi. kdaj se lahko stori izjema pri kakem starem pravilu.
Premišljujoče je pogledoval preko dečka, ki je stal pred njim. Tod naokrog je sedelo petnajststo bojevnikov, več ali manj sami hrabri, odločni in bistri možje .Nihče izmed njih še ni pobegnil, kadar je sovražnik vdrl v taborišče, nihče izmed njih ne bi vztrepetal, če bi bil kdaj postavljen ob mučeniški kolec, junaško bi pretrpel bolečine, če bi ga mučili sovražniki. Toda niti kakih petdeset jih ni med vso to množico, ki bi se drznili na tako velikem zborovanju vstati in javno izpregovoriti. Sleherni izmed te množice bojevnikov bi se rajši vrgel v najhujšo bojno gnečo, kakor da bi storil to„ kar je pravkar tvegal tale dvanajstletnih Tale fant je junak, juna-êtvo pa zna ceniti vrhovni poglavar Kornstalk, kjer koli ga spozna, ker je pač sam junak med junaki. Pogledal je Tekumzeju globoko v oči in potem — da, vsi so bibli priče tega prizora, najbolj pa Tekumzejevi tovariši, mladi gorski levi, ki jim je srce zdaj burno utripalo, zdaj kar ponehavalo biti: Kornstalk, največji med Indijanci, je
pobotal mladega Tekumzeja po faseK. Fobožai ga je dvakrat, trikiat Potcin se je vrnil na svoj sedež In je glasno i/pregovoril lekumzeju:
—	.Moj mladi brat naj glasno ponovi, kar ini je bil pravkar tiho povedali Naj vsi čujejo. ki sede tod naokrog
Tekumze ki ga je plemenitost spoštovanega poglavarja tako ganila da je komaj 'ajil solze in da je moral tn-be stiskati kakor v krču. ni mogel takoj izpregovoriti Pričakoval je. da bo strogo ukor jen. ni se pa nadejal, da ЛЛ bo stara, zarbančena. častitljiva roka poglavarjeva pobožala po laseh Zdaj se je mladenič spet zbral Večkrat pa mu je beseda zastala, kajti premočno je bil razburjen in je glasno komaj ponovil tisto, kar je bil tiho povedal. Vsi so lahko spoznali globoko ganot-je in veliko življenjsko silo mladeni-čevo, spoznali so vse to po njegovem licu in vsem zadržanju. Bali so se, da ne bo mogel izgovoriti do kraja, kakor se pač pri nas vsi bojimo, če mora kak otrok nastopiti na odru pa komaj in komaj ponavlja tisto, kar se je bil naučil, ter si naposled oddahnemo, če je deklainacija srečno pri kraju
Kornstalk se je komaj še vidno smehljal. Potem je vzkliknit:
—	Rod mladih gorskih levov naj se takoj zbere pred menoj!
fantje iz rodu Mzepasé so se spogledovali, boječe so si mrmrali med seboj. Možje in žene tega rodu so uprli oči vai:je, ves narod je motril šest fantov, ki so stopali drug za drugim skozi množico v ospredje. Vseh šest mladih obrazov je bilo smrtno resnih. Molčali so, kar svečano so se drža'L £li so pogumno korak za korakom, dokler se niso lepe uvrstili pred Korn-stalkcm. Vrhovni poglavar je ugledal svojega sina Dvojnega orla med mladi niči. Oko se mu je za trenutek zabU-skalo Preizkušajoče je pregledal vse vrste od mladeniča do mladeniča, doki гг se mu ni oko ustavilo na Malem lovcu Potem je vzkliknil — njegov glas je naenkrat zvenel močno preteče.	(Dalje prihodnjič)