Delo Partije na lzgradnji ljudske oblasti
Tovarišil    Največja    pridobitev   Ijnd-ske revoluclje,  Izvršene v toku osvobo-diincga  boja, je   vsekakor  naša  Ijudska oblast.    Pied    Partijo   našega   okraja   je stalo   ob   osvoboditvi   vprašanje:   Izgra- ' diti   ln  razvijali   to  oblast  revolucionar-nega   ljudstva,   usposobitl   Jo   za   dokon-čen obračun z vrženo buržoazijo in n]e- ' nimi sopotniki, prevzetl komandne pozi- ,; clje v gospodarstvu in s tem omogočiti hitrejšo   graditev    socializma.    Partijske o;ganizacije,   čeprav   slabe   ln   malošte-vilne,   so   resno   prlstopile   k   prvim vo- . litvam   krajevnlh   narodno  osvobodilnih odborov v jeseni Ieta 1945, od katerih je bll odvisen uspeh vse prve obnovitvene ' eiape   graditve   našega   gospodarstva   in ¦ novega drzavnega  aparata.  Prl volltvah v krajevne  odbore  so  bili  izvoljeni po-večini  ljudje, ki  so  na  en ali drug na-čln   sodelovali   z   narodno   osvobodilnira gibanjesD.     Med   te   ljudstvu   in   Osvo-bodilni  fronti predane ljudi se je že  ta krat   vrinilo   gotovo  število  potuhnjenih špekulantov in  polititnih karieristov, ki so   poizkušali izkoriščati svoj   polcžaj  v j osebne   koristi;  njih  in  njihove  teaden-ce   so   partijske     organizacije,   nekje   z manjšim uspehom, razkrinkale in odstra-nlle lz odborov oblastL Drugi, toda večji del članov  prvih krajevnih  odborov,  pa i je   vsled   svoje    gospodarske,    razredne prlpadnosti pričel že kmalu nasprotovati ltuiji naše  Partlje in gospodaiski politi- ' ki ijudske oblasti, kl je  s svojlmi ukre- ' pl, v interesu velike večlne ljudstva, pri-čela  rušiti  ostanke  kapitaiisiičnih  odno- \ sov v podjetjih in na vaseh. Razumljivo | je,    da   tako   oslabljeni    ljudski    odbori , niso   mogli   vedno   z   uspehom   reševatl ! nalog, ki  so se postavljale pred njlh.      , j     Partijske  organizacije,  kateie  so bud-I no pazile na rast ljudske oblasti, so sicer | pravilno   ocenile  pojave   razrednega  so-j vražnika v nekaterih  oblastnih  odborih, ! niso   pa   vodile    dovolj    principielne   in brezkompromisne  borbe za   njib   odstra- | nitev.    Nekateri    naši    komunistl,   sicer , j predani Partiji  in  stvaii socializma, niso
dovolj  resno  vzeli vprašanja razkrinka- ! I vanja   protiljudskih   elementov  v   odbo- ¦ , rih, ki so  namerno  zavirali naš  razvoi, temveč    so   z   adminlstrativnimi    ukrepi hoteli    nadomestiti    zamujeno    politično delo. Vsled  tega  nepravilnega  in   škod-, ljivega   stališča   |e   bilo   delo  v   mnoglh vprašanjih otežkočeno.                               '
Ta slabost, ta, lahko rečemo oportu-nistični odnos do čistosti ljudske obla-sti, pa je imel nujno svoje posledice v samih partijskih organi^acijah, tako okiajnega komiteta kot osnovnih cellc terena. Ker so nekateri Ijudski odbori, predvsem po Ptujskem in Dravskem po-iju vsled svojega slabega socialnega se-stava slabo izvrševali naloge, ki so se. postavljale pred njih in ker so množice, razumljivo, postajaie nezadovoljne s svojlmi izvoljetiirai organi, so partijske celice — namesto, da bi z razkrinka-vanjem očistile tn uttdile odbor — pri-čele same izvrševati tekoče gospodar-ske in oblastvene naloge. Tak način ne-pmvilnega dela, samo v merilu okraja, veija v polni meri tudi za bivži okraj-ni komitet Partije. Razumljivo je, da so s temi nepravilnimi metcdami deia ne-kateri komunisti izgubili vodstveno vlo-go pri graditvi našega gospodarstva In pcstali enostavni izvrSevalci {in §e to slabi) od zgoraj postavljenih nalog. Kampanjski karakter dela pa je one-| mogočal znotraj same partijske oiganl-zacije pravilno rast članstva, marksl-stično-leninistično izgradnjo in prav po-sebej   še  širjenje in jačanje  Partije.
Po drugib volitvah v krajevne ljud-ske <«J^ore -se }e stteactf* dtelom« **-boljšala. Socialni sestav ljudskih odborov v Halozata in Slov. goricah odgovarja današnji stopnji družbenega razvoja, medtem ko v dolinskih, kulaških krajih Ptujskega in Dravskega polja, sedijo v , odborih ljudje, ki že davno nebi smeli ! imeli ničcsar skupnega s funkcijo v od-i bom Ijudske oblasti. Razumljivo je to-! rej, da paši delavci, viničaiji, mali In i srednji kmetje našlh vaai, na katerta pleča padajo največje naloge pri iz-vrševanju petletnega plana in giaditvi socialističnega gospodarstva, večkrat na svoji koži občutijo razliko med resnično demokraticno obliko ljudske oblasti In kulaško vsebino dela. To je dejstvo, preko katerega na dajiašnji partijski konferencl ne moremo Hi. Nasa naloga, največja naloga, ki stoji pred Partijo našega okraja, je, da v teh zimskih me-secih koncentriramo vse sile na čistko in izgradnjo okrajnega iti krajevnih Ijud-skih odborov in s tem uslvarhno sode-lovanje najširših plasti delovnega ljud-stva pri graditvi soclalizma.