Kolumbova štiristoletnica. Govor pri šolski slavnosti.* (Ivan Bele.) Ljubi otroci! anesobhajamo preimeniten god. Zbrali smo se, da praznujemo s celirn svetom vred štiristoti rojstni dan Amerike, štiristoletnico, odkar jp Krištof Koluinb stopil na Novi svet. Sesti dan kimovca odjadrale so nialp tri ladije, katere je Kolumb dobil od kraljev španskih, da grp ž njirni iskat bogato Indijo, mimo skrajnega brpga takrat znanega sveta, mimo otoka Ferra, v neznano inorjp, v Morje peklenske teme, kakor so ga inienovali Arabci. Tisooletne bajkp o vražjih pošastih in nepopisnih nevarnostih, ki preže na predrzneže v tem delu morja, so z grozo navdajale priproste niornarje, in tudi najpogumniši med njinii so se plašili nad neskončno daljavo in nad nenavadninii naravnimiprikaznimi, katerejc tu prvikrat opazovaločloveško oko. S prošnjanii, z grožnjanii. z uporoni so silili mornarji nazaj v domovino, in samo Kolumbova npvipogljiva vztrajnost in njegova želpzna volja jih je gnala naprej, vedno naprej proti zahodu.  Približal se je konec njih trpljenja. Šestintrideseti dan priplavala je z drugimi vp- selirni znamenji po inorji zelena vejiea, priča njih rešitvp. Vsi so čutili, da se bliža treuutek plačila. Postali so krotki in voljni, in od srcče se jim je sijal obraz. ,. Ko je solnce zašlo in so odppli po svoji navadi ,,Salve Regina", zapovedal jp Ko- luinb, naj ladijp krenejo naravnost proti zahodu. Nato je sklical svojp ljudi in jih oponmil, da jini jo pri odhodu od Kanar- skih otokov naročil, naj jadrajo sedemsto milj proti zahodu, potem naj počakajo dne, in vidpli bodo suho zpinljo. ,,Nocoj, tako upam," — pristavil je — ,.se izpolnijo moje besede. Zato budit-p in molite!"  * Za učiteljem visita na steai zeaieljski poluti. zahodna je zakrita s papirjem in se odgrne pri lie-  sedah: «Novi svet je bil aajden». Nad polutama podoba presvetlega cesarja. Pred učiteljeai omarica ¦/. niijvažaejširai ameriškiini piidelki. — Po gregorijanskeai koledaiji pade 12. dan vinotoka devet daij pozneje, tedaj šele na 21. dan tega meseca. Obljubil jp tistoinu, ki bi prvi ugledal zninljo, povrliu kraljevega darila še nov svilen plaše. Kadar se jo približala desota ura, podal sc je Kolumb, ki je sploli na celem potu malokatero noč zatisnil oei, na vrh jadrenika. Ko gleda proti zahodu, naenkrat so nm npkaj zasveti, pa zopet izgine. A zopet se prikaže luč; zato pokliče kraljevega blagajnika Petra Gntiereza ia ga opozori na to prikazen. ,,Glejte, tain jp zpiulja, suha zeinlja", pravi admiral . . . Bila je krasna noč. Rahlo je pihljal vet-er in donašal blagih dišav, kakor bi sc peljali nied evetočinii vrti. Iz višavp se je slišalo skrivnostno vržanje potujočih ptic. Na temnoniodrem nebu so migljalo neštevilne zvezde v čarobnem lesku, kakeršnpga iinajo sanio v tankem, čisteni zraku vročih zpmlja. Polna luna je plavala po nebneni oboku in s srebrno svetlobo polivala visoke valove, ki so pljnskali ob karavele. Prehodila je uže polovico svojega pota; noč sp je nagnila proti jutru; zaeel se je sedemint.rideseti dan, odkar so gledali samo niorje in nebo. Daleč naprej je z napetimi jadri hitpla ,,Pinta"; po njeni blesteči brazdi je kakor niladič za starko drčala brhka ,,Ninja", za njiina pa se je veličastno zibala ,,Santa .Maria". To noč na kapitani* nihče m šel spat. Alolce so stali mornarji po krovu ter strmcli v admirala, ki je bil stopil na eelo ladije. Duh spoznanja je prišel čeztije, in iz dna srca so se kesali bridkili ur, kat.ere so niu prizadeli. Bilo jp sveeano in tibo kakor v rerkvi. Zaniaknen je zrl Krištof Kolimib 110[»restano proti zahodu. Veter si je igral z njegoviini osivelimi kodri, in lunini žarki so mu kakor s sijajein obdali jasno čpIo. Odpro se nebpsa, in angplj npininljive slavp priplava nad njpgovo glavo ter razprostrp svoja krila inul njim. l\ar sp zablisknp v daljavi, s ..Pintc" po("i Ptrel, in * Kapitana »Suiita Alaria« jo liila ladija Koluaibova.  N ovi svut je bil najdpn! Najden jo bil novi svet, in novi vek su je začel. Ob drugi uri po polnoči zaglpdal je l)il mornar s »Pinte" po iraenu Huan Rodriges Bermejo, doma iz mesta Molinos, v luninem svitu pred sabo peščen prod. Siroko odprp svoje oči, skoči k topu in ga sproži, vriskaje: ,,Zemlja, zeinlja!" To se je zgodilo v petpk, 12. daa vinotoka 1492. Koluinb, začuvši strel, pade na kolena in ž lijim vsi drugi, in z dna srca zapojo trdi mornarji prvikrat v teni novem delu sveta Bogu zahvalno pesem: ,,Te Deuni laudainus, Hvala bod' Gospod Bogii!" Ko so odpeli, vstane admiral in zagleda poleg sebe klečečpga, kakor spokorjenega razbojnika, glavnega j)iuitarja, ki mu ,je poljuboval rob oblačila in ihtel: ,,Odpusti, admiral, odpusti, in tvoj spih živ in mrtev!" ,,Vstani!" — nm de Kohunb. — ,,Kar ste storili, pozabljpno je." Poteni jiin veli jadra poviti in počasi voziti, da ne trčijo ob kako skalo. Pripravijo naj tudi orožje za bran, ako bi jih na bregu sovražno sprejeli. Ko je bil sain, nasloni se na jadrenik, in debele solze niu priteko po lici. Obudil se inu jp v duši sponiin na ('elo minulo življenje: kako se je v njem spočela velika misel, s kolikini trudoni je iskal dokazov zanjo, in koliko zasraniovanja in sovraštva je nioral prpstati zaradi nje. Učenjaki in nevedneži so se niu z nevero smejali tpr ga psovali sanjača in sleparja. Velikaši in beratii so s prstoin kazali za njim, rckor,: ,,Glejto ga, kralja-naniestnika!" In zdaj? Bil je 1p res kralj-naniestnik in adiniral voliepga niorja. Zgodilo se nni jp, kakor je pisano: ,,Kadar je pa dete povito, pozabi mati na v.-h' bridkosti, od veselja, da sp je rodilo novo bitjp na svet". Zravnal se jp Kolumb, ponosiio povzdign.il glavo in obrnil oči proti nebu t-pr zalivalil Boga. da nm je dal sta- novitnost in zaupanje v samega sebp in da ga jp po neskončnili t-pžavah zmagovito pri- peljal do obljubljenega cilja. Priporopil niu jp svoja. ljtil»a dva sinrka, ki sta morda 20* nže molila za njpgovo dušo v stralui, da ga je niorje pokopalo; prosil ga je, naj razlije svoj nobeški blagoslov nad njcgovo dobrotnico kraljico Izabelo in njen rod do poznih dnij. Potprn se je podal v svojo izbico in oblekel prvikrat škrlatasto admiralovo suknjo ter ogrnil s hernielinom obrobljeni plašč kralja-namestnika. Ko sp je zdanilo, ukažp adiniral jadrati blizu kraja in tam ladije zasidrati. Morje jo bilo prozorno in čisto kakor ribje oko. Pred njimi pa je lpžal lep raven otok, poln cvetočih dreves, ves najlepšemu vrtu podobpn, in blage dišave so puhtele ž njpga. Po drevji so se spreletavale tropp krioečih papig in druzih pisanih ptičev, izza grniovja pa so se kazali ljudje neznanega lica in s strmenjem in občudovanjem gledali uudovite hišp, ki so priplavale po morji. Ko se je zlato solnce vzdignilo iz niorja, vzame admiral v roko kraljevo bandero s podobo križanega Vzveličarja, stopi v čoln in ž njini kraljevi notar in dmgi uradniki ter odrinejo proti kraju. Za njimi sta se vsak v svojem čolnu peljala Pinzona, noseč v roki banderce Kolumbovega podjetja, zplen križ s orkaina I in F na strani. Z njinii je šlo ninogo oboroženih mornarjev. Krištof Kolumb stopi prvi na kopna tla, pade na zemljo in jo poljubi. Ko vstane, obspd ga mornarji ter mu poljubujejo noge in rob plašča; on pa pokaže proti nebu, rekoč: ,,Njemu samemu bodi čast in slava, On nam je bil vodnik". Potern razgrne bandero, potegne meo in niahne ž njim na vse štiri strani npba ter vzanip to zeniljo za kralja španska v last z bpspdami: ,,Vsemogočni veoni Bog! S Svojo svet-o besedo si ustvaril nebo in zpinljo! Poveličano bodi Tvoje irne in posvečeno velieanstvo Tvojp, ki si Svojega blapca vrednim spoznal, da razžirja Tvojo slavo tudi v tem delu sveta!" Tačas so mornarji postavili preprost križ, ki so ga stesali iz dveh posekanih drevps. Prpdenj poklpkne Kolunib in ž njini vsi njugovi Ijudjc tor zapoju Zahvalno pesem in ,,Slava Bogu na višavali!" Ztlaj je kraljpvi not-ar napisal listino <> prilastitvi zenilje za kralja in kraljico špansko, in vsi navzoči so prisegli Kolunibu kol kralju-namestniku zvestobo. Otoku, katpremu so domačini-divjaki rekali G v a n a li a n i, dal je ime S a n S a 1vator ali Sveti Odrešpnik, ter ga t-ako kot prvenca Novega sveta posvotil Vzvc- Vse to se ji; prigodilo danes pred štirislo leti, ravno to uro, v kateri smo tukaj zbrani; zato doni danes po cplpm svetu slava Krištofu Kolumbu, ki ,je dovršil največje delo, katpro je bilo namenjpno iiinrIjivemu človeku, in odprl pot do zahodno polovice sveta. Neumorna pridnost, žilava vztrajnost, trdna vpra v svoj višji poklie; za razširjenje Kristusovega imena in no omahljivo zaupanje v Božjo poinoč so bilc kreposti s katerimi je premagal vse težave. Neiznierne so koristi, katere iina človeški rod od zmage Kolumbove. Zlata, veliko zlata je obljubil iz najdenih dežel, in res so ob svojem času ladije za ladijanii vozile zlato in srebro čez morje na Špansko. Pa vse t-o bogast.vo ni inielo pravpga vsppha, kajti — dobro poninite! — pravi tek ima samo to, kar si človek z delom, s trdini delom pridobi! Pravi blagor dohaja cloveštvu iz Amerike šele, odkar beli naseljenci tani zemljo obdelujejo in pa odkar so se udomarile pri nas nekatere rastline, brez katerih bi sedaj ne mogli več živeti. Lahko rečetno, da je Kolumb polovici cMoveštva pokazal pot do krulia. IJoglejmo najvažniše pridelke, katere nam je dala ali nain še daje Amerika. Najiinenitnejši zanas je pač kroinpir, ali kakor ga narodna pesem iruenuje ,,gosj)()d krompir". Odkar se je razširil pri nas ta Ainoiikanec — tega jp blizu 120 let — ni bilo več lakote. Diuga prpimenitna anierikanska rastlina jp t urSe ica, ki prerpdi za rižpin priniproma najvpč Ijudij. Ruineno- cvetoči natični f i ž o 1, p a p r i k a , b a t a t e, k a k a o, iz katerpga se dela sladka in 1 ečna .šokolada, t o b a k, k i n i n, ameriška v inska trta, vse to so preimenitne rastlinp. Bombaž je prišel do splošne uporabe šole, odkar so ga našli tudi v Novem svotu, in petrolej je prišel najprej iz Anicriko. Na milijone ljudij, katerim je bil stari svet pretesen, je prišlo v Novem svetu <lo srpče in blagostanja. In kaj je bilo plarilo Kolumbovo? Sovraštvo, preganjanje in krivica. Npvošljivi sovražnik njpgov Bobadilla se je celo tako daleč sj)ozabil, da je tega največjega dobrotnika človeštva v verige uklenjenega ])oslal na Špansko. A Bog se je potegnil za svojega zvestega hlapca, ga je potolažil in iim obljubil zadoš(Vnje. Koliirnb sani pripovoduje: Leta 1503, na njegovem četrtein potu, prišel je na niorji blizu Veragve v strašne stiske. Grozen vihar jo razsajal z neusmiljeno silo uže veo tednov. Ena ladija se je bila Kokimbu uže potopila, in njegova lastna se jo komaj še branila divjim valovom; mornarji so pnpolnoina izgubili pogum in niso prijeli za nobeno delover. Zabrata Bartolomeja ni vedel, jp-li živ ali mripv. in on sain je bil t.ako oslabel in opešal, da jple.šetežko gibal. Vesobupan jc vstal in na vse strani začel klicati na potnoč. Kar zasliši glas, ki niii govori: ,,Malovernež, zakaj nc zaupaš v Boga? Od tvojpga rojstva je skrbel zate. Dal ti je kljure, da si razklenil verige, ki so uklepale voliko morje, in v roke ti je dal bogato Indijo, da si jo razdelil po svoji volji. Kar trpiš, ttpis od ljudij, ne od Boga, kajti ()n izpolnjuje svoje obljube. Ne boj so in zaupaj! X mramor bo vk 1 esa 1 s p oln i n tvojega trpljenja, da nikdar n e b o po z ab 1 j en o !"' Tndi mi smo sp zbrali, da praznujemo spomin dobrotnika in trpina Krištofa Koluniba, in v njegovem duhu storimo to, ako zapojeino Bogti zahvalno pesein, da inu jp dal nioč in vztrajnost na njegovih  potih, kakor so toisto pesein zapeli njegovi  mornarji, ko so zagledali Novi svet.*  Ce pa vesoljni svet praznuje današnji  dan, iinaino teinu še posebpn povod mi Avstrijci. Znano Vam je, da je bila največja dobrotnica Kolumbu kraljica Izabela, da mu je ona preskrbela prve ladijp in ga je tudi pozneje podpirala in branila do zadnjega vzdihljeja. Izabela je ena najčudovitejših žen, kar jili pozna zgodovina. Kakor je bila inodra vladarica, vestna in pogumna, tako je bila še posebe kot žena vzor vseh čednostij. Kakor zvezde se svetijo njena rnaterina ljubezen, njena cistost, milosrčnost, globoka prava pobožnost in brezmejna vdanost v Božjo voljo, in morda bi bila uže davno proglašena za svetnieo, da ji ne žive še krvni sorodniki. In ti poloinci njene krvi so naš presvetli cesar in vsa njegova cp.sarska rodovina. V isti dobi z Izabelo in Ferdinandom je vladal cesar Maksimilij an I. Ta je imel dvoje otrok: sina nadvojvodo F i 1 i p a Lepega in hčer nadvojvodico Margareto. Ta svoja otroka je zaročil v dvojno zakonsko zvezo z otrokoina španskih kraljp.v : Filip Lepi je vzel za soprogo infantitijo Huano (Ivano), hčer Ferdiuanda in Izabeki; Margareta pa se je poročila y španskini kraljicom Huanoni (Ivanom) 1. 1498. Iz Filipovega zakona z donjo Huano sta se rodila oesarja Karel X. in Ferdinand I., in tega Ferdinaiida potornci vladajo v Avstriji do denašnjega dne, in naš presvetli cesar je tedaj pozni vnuk kraljice Izabelo, velike dobrotnice Kolumbove. Pa nc vežp ju samo kri, sliči ju tudi enaka nesreča in enaka vdanost v Božjo voljo. Izabela in Ferdinand sta itnela (>dinega, nad vse ljubljenega in vse ljubezni vrpdnega sina Huana, upanje španskoga naroda, in ta njun edini sin umrl jima jo nagle smrti, v najlepsi niladosti — dvajset let star —, malo tnesecev po svoji poroki z nadvojvodico Margareto. ,,Take žalosti se nikdar ni bilo na Španskem" — pravi zgodovinar. — ,,Štirideset dnij so hodile vso * Učenci zapojo Zahvalno pesem. gospp črno oblečene. Stirideset dnij ni bilo slišati ne petja ne godbp. Stirideset dnij ni nihče odprl svoje prodajalnice. Stirideset dnij so vibrale po mestih črne zastave. Od Pirenej do morja je jokal ves španski narod. Ko so pa prinesli kraljici grozno vest, da ninia veo sinii, ni bilo druge tožbe iz njenih ust, kakor besede Jobove: Gospod ga je dal, Gospod ga je vzpI, (ieščeno bodi Njegovo inie!" Tndi nasega presvetlega cosarja jp za- dela pnaka npsreča. Tudi njenni jp umrl ljubljoni edinec cesarjevič Rudolf. In tudi on se je udal v Božjo voljo; vzel je molčecnase svoj križ in je nastopil trnjevo pot za mrtvaško krsto svojega edinega sinu. V dvojnem delu in podvojeni skrbi za svoje narode utopil je neskončno žalost. zato prosimo, da ga Bog zanaprej obvari vsake nesreee in ga nain ohrani še veliko let v ljubezni vdanega svojim narodoni! (Učenci zapojo Cesarsko pesein.) TT^sčLJJ