samoupravne in dra^^mS Hm. ••. • { ^J'-;"-'''''1 V nadaljevanju seje bodo delegati obravnavali in sprejeli programsko usmeritev občinske organizacije ZKS Velenje za prihodnje enoletno obdobje, izvolili predsednika občinske konference ZKS in verificirali nove člane občinske konference ZKS, Predsednik občinske konfe-ip* ZKS Velenje naj bi bil tudi v naslednjem enoletnem Seje zborov skupščine občine V ponedeljek bodo seje vseh treh zborov skupščine občine Velenje. Na seji bodo delegati obravnavali predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981, predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem prometnem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve, predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin, predlog odloka o proračunu občine Velenje za letošnje leto, predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji ter predlog odloka o določitvi cen za geodetske storitve. Delegati bodo poleg tega na seji seznanjeni z izvajanji sklepov občinske skupščine in sicer bodo obravnavali informacijo izvršnega sveta o realizaciji sklepov občinske skupščine na področju komunalno stanovanjskega gospodarstva, seznanjeni bodo s financiranjem urbanistične, geomehanske in geodetske dokumentacije v občini v tem srednjeročnem obdobju ter z • informacijo oddelka za gospodarstvo o realizaciji sklepov občinske skupščine. Zveza sindikatov Pripravili bomo sporočilo za kongres Prejšnji petek je bila tretja seja koordinacijskega odbora za pripravo na tretji kongres samoupravljalcev-Jugo-slavije. Člani odbora so na seji spregovorili-o predlogu programa celotne aktivnosti v občini Velenje ob pripravah na kongres samoupravljal-cev. Menili so, da je bilo zaradi drugih akcij tej nalogi posvečeno premalo pozornosti in da je potrebno aktivnost pospešiti. Na seji so se dogovorili za poseben prispevek k razpravam na tretjem kongresu samoupra-vljalcev. V tem prispevku bo obravnavan informacijski sistem kot osnova za uspešno nadaljnjo izgradnjo socialističnega sistema. Člani odbora so menili, da problemu uspešnega delovanja informacijskega sistema posve- čamo premalo pozornosti ter zaradi preobsežnega in premalo sistemskega zbiranja podatkov večamo zaposlovanje administrativnih delavcev. Zaradi nestrokovne obdelave podatki pogosto ne ustrezajo resničnemu stanju, poleg tega pa pri zbiranju podatkov ni ustrezne selekcije in često zbiramo takšne podatke, ki jih ne potrebujemo, nimamo pa podatkov na osnovi katerih bi se lahko uspešno odločali. Na seji so se dogovorili tudi za način izbora šestih delegatov, ki bodo iz naše občine sodelovali na kongresu ter sprejeli sklepe ki bodo omogočili uspešno nadaljnjo aktivnost v pripravah na kongres v občini Velenje. Tudi letos sc bodo učenci wh šol naše občine vključili že v tr.uli cionalno prenašanje kurirčkovc pošte. Ta akcija pionirju sodi v program prireditev Jugoslovanskih pionirskih iger, ki letos potekajo pod skupnim naslovom Rastcmo pod Titovo zastavo. Bistvena naloga kurirjev, pionirjev v tej akciji jc, d.i varno prenesejo zaupno sporočilo do naslednje javke. Letošnja k.u-rirčkova pošta jc posvečena 40. letnici vstaje Jugoslovanskih'narodov, 20. letnici neuvrščenosti tir pripravam pionirjev na splošni ljudski odpor in dru|beno samozaščito. V soboto, 21. marca irkrcnil.i Ktirirčkova pošta na pot v petih krajih Slovenije, in sicer v Mariho ru, Mozirju, Ribnici, Kamniku in Idriji. Občina Velen je je vključena v koroško progo, ki sc jc pričela v Mozirju. Pionirji velenjske občine bodo torbico prejeli. 16. aprila pri grobu partizanskega kurirja Blago-tinška v Paki tl-r jo varno nosili od jav ke do javke vse do 23. aprila, ko io bodo predali svojim vrstnikom občine Žalec. Na svojih poteh se bodo kurirji ustavljali v znanih krajih i/ NOB, obiskovali spominska obeležja ter se srečali z borci NOB. Pri postojankah pa bodo izvedli krajši.kulturni program. Kurirčkovo trohico bo prenašalo preko 700 mladih,' spremljali pa jih bodo borci, pripadniki teritorialne obrambe, ki bodo poskrbeli /a varno pot kurirjev. V tej vedno bolj priljubljeni akciji pionirji razvijajo in ohran jajo tradicije NOB ter vna-Šaio vamo nove, sodobne oblike Mozirje Kurirčkova pošta Problemska konferenca komunistov RLV in Teš Velenje Popis prebivalstva 1981 V dneh od 1. do 10. aprila bo po vsej Jugoslaviji POPIS PREBIVALSTVA. Da bi lahko popisovalci kar najhitreje in uspešno opravili svoje delo priporočamo vsem občanom, da se v dneh popisa zadržujejo doma in pripravijo osnovne podatke o družinskih članih ter o površini stanovanja in zemljišča. x O popisu prebivalstva v občini Velenje bomo podrobneje spregovorili v oddajah Radia Velenje, in sicer v petek, 27. marca ob 16.40, v nedeljo, 29. marca pa ob 12.20. glasilo socialistične zvezi delovnega ljudstva YU ISSN 0350-5561 LETO XVII . ŠTEVILKA 12 (574) VELENJE. 27. MARCA 1981 CENA 7 DIN Sprejem ob mednarodnem dnevu invalidov Uresničiti dogovorjena stališča O idejnopolitičnih vprašanjih nadaljnjega razvoja družbeno ekonomskih in samoupravnih oilnoso^.med temeljnimi.organiza-čijami združenega dela, ki sodelujejo v proizvodnji električne energije, so 24. marca razpravljali na problemski konferenci komunisti velenjskega Rudnika lignita in šoštanjskih Termoelektrarn. Podobno kot pred tem na sestankih OOZK so tudi na problemski konferenci ugotovili, da se vse. prepočasi in preveč parcialno uveljavljajo temeljna načela, opredeljena ob združevanju RLV in TEŠ, to je, da z združevanjem dela in sredstev v okviru REK Velenje kar najbolj optimalno in racionalno izkoristijo termoenergetske vire v Šaleški dolini. Zato tudi ni slučaj, da določila o skupnem planiranju in skupnem ustvarjanju dohodka, skupnem nastopanju in skupnem razporejanju prihodka, zapisana v samoupravne akte, vse prepočasi uresničujejo. Problemska konferenca je pou-' darila, da je od komunistov v RLV in TEŠ oz. od vseh zaposlenih v -energetskem delu REK Velenje odvisno, kako bodo urejeni družbenoekonomski in samoupravni oddnosi, tako znotraj energetskega dela REK kot v temeljnih organizacijah združenega dela, upoštevaje dejanski položaj delavcev v RLV in TEŠ. Stališča oz. rešitve so že dalj časa znana, treba jih je le dosledno uresničiti. Najpozneje oktobra, če bo potrebno pa tudi preje, bodo zato na seji problemske konference preverjali, kako se uresničujejo dogovori, sprejeti na konferenci ta torek. Med drugimi se je problemske konlcrence udeležil tudi Martin Mlinar, predsednik republiškega sveta ZSS, ki je poudaril, da je mogoče družbenoekonomske in samoupravne odnose urejati oziroma poglabljati tudi v pogojih, ko denimo cena električne energije ne zagotavlja piti enostavno reprodukcijo. Da to še ni urejeno, je krfv ali oportunizem ali prenizka stopnja znanj, da bi uresničili dogovore. Na stanje, kakršnemu smo priče, pa je po besedah Martina Mlinarja prav gotovo \ vplivalo tudi dejstvo, da se je v našem elektrogospodarstvu vse gradilo na elektroenergetski bilanci, ob tem pa so bile temeljne organizacije združenega dela, kot osnovne celice, v katerih delavci prevzemajo odgovornosti in obveznosti,^ kjer načrtujejo obseg proizvodnje in drugo, potisnjene ob stran. Vojaki enote JLA iz Celja so imeli konec preteklega tedna na območju občin Žalec in Velenje vajo, v kateri so sodelovali tudi krajevne skupnosti Šentilj in Podkraj—Kavče. Ob zaključku ene izmed akcij so pripravili na območju krajevne skupnosti Podkraj—Kavče miting. Program so pripravili mladi iz te krajevne skupnosti, ob koncu pa so skupaj z vojaki zaplesali ob tabornem ognju partizansko kolo. Predsednik skupščine občine Velenje Franju Korun je v torek v Delavskem klubu v Velenju sprejel predstavnike oziroma člane socialno humanitarnih organizacij, ki delujejo v naši občini. Na sprejemu je najprej o pomenu leta 1981, kot mednarodnega leta invalidov spregovoril Edvard Centrih, ki v letošnjem letu kot delegat iz Velenja predseduje nadzornemu odboru zveze invalidov dela Jugoslavije. Predsednik občine se je nato skupno z drugimi družbenopolitičnimi delavci v občini, zadržal v daljšem in prijetnem pogovoru z invalidi, ki so ga seznanili s svojim delom v društvih in z drugimi težavami. Sprejem in pogovor sta potekala pod geslom ,,popolno sodelovanje in enakost invalidov". Letos preko 700 pionirjev Ocena razmer V ponedeljek so se zbrali na programsko volilni konferenci člani občinske konference ZKS Mozirje. Največ pozornosti so namenili oceni sedanjih razmer v občini Mozirje ter družbenoekonomskemu položaju. Seveda pa pri tem niso zanemarili ostalih področij in nalog članov zveze komunistov pri tem. Na ponedeljkovi seji občinske konference ZKS Mozirje so za predsednika konference znova izvolili dosedanjega predsednika Jožeta Tlakeria. Pisali smo že, da smo v Šaleški dolini znova začeli s pobudo za oživitev množičnega prostovoljnega dela, da bi s tovrstnimi akcijami prispevali pomemben delež k stabilizacijskim prizadevanjem. Marsikje, zlasti v krajevnih skupnostih pa prostovoljno delo ni zamrlo. Za zgled lahko navedemo tudi Šentiljske gasilce, ki ves prosti čas porabijo za gradnjo novega gasilskega doma. Tako so zadnjo nedeljo urejevali kanalizacijo pri novem objektu. v/gojc za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. 2i\5 Od petka do petka Številka 12 (574) - 27. marca 1981 Občina Velenje Program aktivnosti v pripravah na III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije L 1. Tema: a) Bistvene ovire za hitrejši razvoj delegatskega sistema v temeljnih organizacij uNAS ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kol štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR«, kot tednik pa izhaja .»NAŠ ČAS« od I. marca 1973 naprej. UREDNIŠTVO: Marijan Lipo-všek (direktor in glavni -urednik). Stane Vovk (odgovorni urednik). Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek. Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob petkih. Uredništvo in uprava Velenje, cesta Kranliška Foita 10. telefoni (063) 850-087. 850-316. 850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. C ena posameznega izvoda je 7 dinarjev, leina naročnina pa 300 dinarjev (za tujino 600 dinarjev). Žiro račun pri SDK. podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, tisk in odpre-ma: ČGP Večer. Maribor. Ncnaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za >NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 z dne 8. februarja 1974 ne plačuje lemeljnegad.ivk.i od prometa proizvodov. opravljanju svoje dolžnosti inšpektorji naletijo na negodovanja izvajalcev, ki jih hočejo že v naprej prepričati, da tako atestiranje kot ga zahtevajo in ki je določeno s pravilnikom ni potrebno. Kvaliteta gradbenih del pri družbenih objektih je vedno bolj površna. Pogostokrat so nedosledno izdelana finalna zaidarska dela, prav tako pa tudi nekatere obrtniške storitve, kot so kleparska in mizarska dela. Gradbeni inšpektorji menijo, da so nadzorni organi premalo prizadevni, graditelji pa tudi premalo odgovorni. Posledica takega ravnanja je, da stanovanja ob vselitvi niso tehnično prevzeta. To velja tudi za individualna stanovanja, kjer so v večini primerov dela nekvalitetno narejena zaradi lastne režije. Čestokrat pri tehničnem pregledu gradbeni inšpektorji opazijo, da pride do spremembe del odobrene tehnične dokumentacije, na osnovi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje. V tem letu se pripravlja sprememba republiškega zakona o graditvi objektov, v katerem bodo natančneje opredeljene naloge in dolžnosti nadzornih organov. Sprememba zakona predvideva tudi zanje kazni. V tem letu bodo naši gradbeni inšpektorji dali največji poudarek temu, da bi prav vsi objekti, tudi družbeni, pridobili uporabno dovoljenje. Tistega, ki teh določil ne bo dosledno upošteval, bodo inšpektorji predlagali v kazenski postopek, saj je uporaba objekta brez predhodno pridobljenega uporabnega dovoljenja gospodarski prestopek. Zanj pa so predvidene visoke kazni. Doslej so gradbeni inšpektorji v večini primerov delovali preventivno, od sedaj naprej pa bodo kršitelje brez opozarjanja predlagali v postopek za kaznovanje. V tem letu težijo tudi za tem, da bi ponovno pričela z delom revizijska komisija za pregled objektov pred izdajo gradbenega dovoljenja. S ponovno uvedbo bi se gotovo zmanjšale napake oziromaa izboljšala izdelava objektov v tehničnem, ekonomske m in energetskem smislu. Ta komisija je obstajala že lansko leto pri samoupravni stanovanjski skupnosti, vendar je prenehala delovati. V tem letu boilo gradbeni inšpektorji naše občine še poostrili nadzor v soseski Šalek II in Šalek — Gorica, kjer bo zgrajena peta osnovna šola^ treovina Mcr\ in stanovanjski bloki. Tatjana Podgoršek Jezikovno razsodišče (16) Bančni in drugi obrazci Iz Novega mesta smo dobili takle dopis: -,,Že dve leti dobivam osebni dohodek na tekoči račun. Ves ta čas je na čekih narobe napisano ime našega kraja. Zelo bi bila vesela, če lahko kaj storite, da bi Novo mesto pisati pravilno." Kakor se vidi na ponatisnjenem čeku, v tej temeljni banki Ljubljanske banke mislijo, da se ime kraja piše Novo Mesto. Pa saj tega ne morejo misliti, ko lahko vsak dan in vsako uro kje vidijo napisano pravilno obliko: Novo mesto. Najbrž gre le za malomarnost: ko se je napaka že zgodila, uporabljajmo tiskovine, dokler jih ne zmanjka! Obrazec pa ima še več drugih napak in pomanjkljivosti. Pri besedah ,,kraj in datum" sta oklepaja odveč, pač pa bi moral biti začetni k velik: Kraj. Kratica za dinarje in pare pišemo brez pik — da tega ne bi vedeli v banki?! ,,Z besedami" in ,,Upravičencu" bi moralo biti napisano z malo začetnico in brez dvopičij. V besedilu ob robu ni potrebna tuj- ka ,.garantira", manjkata vejici pred ,,če" in ,,ki". Take površno in pomanjkljivo napisane čeke imajo v vseh slovenskih bankah, ker jih pač za vse tiskajo v Beogradu. Kakor ta novomeški ček še številni drugi obrazci pričajo o premajhni zavesti, da je tudi sestavljanje takega besedila odgovorno dejanje, saj vsak nemarno, slovnično ali pravopisno nepravilno natisnjen ček kvari jezik svojim uporabnikom in s tem znižuje splošno jezikovno raven. Ob novem naročilu obrazcev naj torej pri Združenju bank Slovenije natančneje pregledajo besedilo, preden ga oddajo v tisk za vse banke na področju SR Slovenije. * Razsodišče vabi posameznike, društva, organizacije in vse druge, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošljejo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Ko-menskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! 462598 i f? //O ljubljanska banka Podruinica^Novo Meatq} i • riT, ~ i-t . : ■" ! " '; gjj Plafajtt na ta trk i mojrfa h-tiJTrzir ntmnirltrv. 5 2't 0,0 -'6 2 0 -'t O 7 -j ! 1 85 : p o* a '-i . : m^j^UflLpkUsoJ : ' || S Zl-icdcmtVC . ■ I P ; Ufmrnmm: •_U-.li.-__U.UJ-i-li^—^ ..'V'..' .-."..:. .... • .:• ■; j" I ti lega teta ne more prmnH M dmgo oubo ' (mnM rufe- bM« --—-- Številka 12 (574) - 27. marca 1981 V srediSču pozornosti is53 g—————- *__ Problemska konferenca komunistov Vegrada Povezovanje v gradbeništvu več kot nujno 3. seja skupščine Savinjsko- Šaleške gospodarske zbornice Preprečiti podvajanje zmogljivosti Komunisti Vegrada so na problemski konferenci, bila je 17. marca, celovito in kritično spregovorili o vseh težavah v gradbeništvu in pri tem poseben poudarek namenili povezovanju v tej panogi in zagotavljanju normalnih pogojev gospodarjenja, notranjim težavam in nalogam pri uresničevanju stabilizacijskega programa. V zvezi z gospodarjenjem so upozorili, da je treba z učinkovitimi ukrepi zagotoviti normalno proizvodnjo gradbenih materialov in storiti vse, da se prepreči izsiljen vanje pri cenah reprodukcijskega materiala. Veliko besed so namenili nujnosti povezovanja vseh dejavnikov na področju stanovanjske izgraditve v občini in širše, saj se sedaj srečujemo ne le z veliko razdrobljenostjo, pač pa tudi z zapiranjem trga. Predvsem so se zavzeli za programsko povezovanje, od projektiranja in proizvodnje gradbenih materialov do izvajanja objektov. S takšnim povezovanjem naj bi predvsem zagotovili krajši rok in cenejšo gradnjo; veliko večje možnosti pa bi bile tudi na področju kreditiranja in prodora na zunanji trg. Ob tem so posebno kritično izpostavili nekatera vprašanja povezovanje, ki se nanašajo na njihovo dejavnost v občini. Vse je treba storiti, so dejali, da s povezovanjem gradbeništva v dolini razrešimo najbolj pereča vprašanja pri pripravah oziroma izgradnji sosesk ali posameznih stanovanjskih naselij. Pri tem bo treba zaostriti disciplino in odgovornost pri pripravi ustrezne dokumentacije disciplino in odgovornost pri pripravi ustrezne dokumentacije in sploh izdelati kriterije na ravni občini, kako sploh pristopiti h gradnji posamezne stanovanjske soseske ali objekta. Tudi sami se morajo, kot so naglasih, tako organizirati, da bodo lahko stvarno načnovali in tudi pravočasno seznani.li vse investitorje z morebitnimi težavami, vse to pa z namenom, da bi kar najbolj zmanjšali ali odpravili zamude pri dokončanju objektov. Tudi s kakovostjo opravljenih del niso zadovoljni. Izboljšati bo treba ped na gradbiščih, kjer često prihaja do razsipanja materialov, nepotrebnih tehnoloških zastojev, uničevanja materialov, vse to pa posredno vpliva tudi na ceno stanovanj. Zamudam pri izgradnji pa bi se izognili tudi načrtovanjem gradnje v obsegu zagotovljenih tin.in-čnih sredstev. Na problemski konferenci so se zavzeli še za pospešeno riveljavlja-njc dohodkovnih odnosov. Ocenjujejo, da imajo dokaj dobro urejeno področje menjave dela med delovno skupnostjo skupnih služb in tozdi, pa tudi področje delitve osebnih dohodkov, tozdi so sprejeli samoupravni sporazum o urejevanju medsebojnih razmerij pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka, vendar pa odnosi med tozdi pri skupnih poslih še vedno niso dohodkovni, temveč se oblikujejo po starem. Zato so se zavzeli za izdelavo takšnih meril, ki bodo omogočili uresničitev pravičnih medsebojnih razmerij in razporejanje skupnega dohodk i med tozdi, ki sodelujejo pri skupnih poslih. Ponov no bo treba analizirati vrednotenje delovnih nalog in opravil proizvodnih delavcev z upoštevanjem delovnih pogojev. saj je znano, da jc prav zaradi te žavnosti dela gradbeništvo neprivlačno za mladino, dalje je značilna velika selitev delavcev in podo1 bno. Konference osnovnih organizacij Vegrada pa mora, kot so poudarili, posebej obravnavati in^ sprejeti konkretne predloge /a razrešitev vprašanja življenjskega standarda delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki. Tudi v Vcgradu se srečujejo z vprašanjem delovnih invalidov. Trenutno imajo 105 delovnih invalidov ali 4,8 0/(1 vseh zaposlenih. To število pa se nenehno povečuje. Zato morajo v prihodnje nameniti vso skrb ugotavljanju vzrokov, ki povzročajo invalidnost ter jih si stematično Odpravljati. Zavzeli so se še za organizacijo takšne samoupravne oblike povezovanja invalidov, v kateri bo možna ustrezna razporeditev delavcev glede na njihovo zdravstveno stanje. Med pomembnimi stabilizacijskimi ukrepi mora biti tudi — kot so zapisali v sklepih — prizadevanje za kar najbolj smotrno izkoriščanje delovnega časa, pripravili pa bodo še poseben predlog za učinkovitejši sistem razporeditve delovnega časa. S sedanjim izkoristkom delovnega časa še zdaleč ne morejo biti zadovoljni, saj odpade na osemurni delavnik le 3,4 ure efektivnega dela, kot smo slišali v razpravi, tu So seveda upoštevani razni izostanki, malica, natočen, začetek, predčasen odhod z delovi-šča, slabe vremenske razmere, organizacijski zastoji, nedisciplina itd. Prihranek in večja gospodarnost -pri porabi materialov je pogoj dobrega gospodarjenja, zato so se' zavzeli za sistematično spremljanje porabe materialov ler za zaostritev odgovornosti vodij gradbišči in drugih za poslovanje z materiali in opremo. Na konferenci so se dotaknili tudi položaja njihovih delavcev, ki . so na delu na tujem in poudarili, da bo treba v prihodnji nameniti" večjo pozornost niihovi obveščenosti jn njihovem vključevanju v samoupravno odločanje. V zvezi z obveščanjem sploh pa so dejali, da je treba organizirati takšen racionalen ter učinkovit način obveščanja samoupravnega odločanja in družbenopolitičnega delovanja, ki bo zagotavljal maksimalno uresničevanje odločanja delavcev, vendar minimalnih stroškov oziroma izgubah delovnega časa. Posebno skrb bodo namenjali seveda tudi nadaljnjemu izobraževanju delavcev, strokovnemu in raziskovalnemu delu, izboljšanju družbenega standarda zaposlenih in zagotavljanju možnosti za rekreacijo in kulturno življenje. S. Vovk Poročali smo že. da je bila v Velenju 18. marca 3. seja skupščine Savinjsko šaleške gospodarske zbornice. Na seji. bila je na meji sklepčnosti, so obravnavali in potrdili poročilo o delu te medobčinske gospodarske zbornice in zaključni račun za preteklo leto ter sprejeli grogram dela in finančni načrt SSGZ Velenje za leto 1981 V preteklem letu so v okviru Savinjsko šaleške gospodarske zbornice obravnavali rezultate gospodarjenja v delovnih kolektivih velenjske in mo-zirske občine, ob tem pa ludi proble-maiiko gospodarjenja in ekonomski položaj posameznih organizacij združenega dela. posebej listih, ki so poslovale z motnjami. Nadalje so spremljali priprave planskih dokumentov za novo srednjeročno obdobje 1981 — 1985 ter dogovorov o temeljih planov velenjske in mozirske občine. Ob tem pa so usklajevali planska predvidev anja za investicijske namere, in to skupaj z izvršnima svetoma obeh občin in LB — Temeljno banko Velenje. Posebno pozornost so namenili pripavam za ustanovitev občinskih skupnosti za cene občin Velenje in Mozirje: prve. konstitutivne, seje svetov teh skupnosti bodo. kot je bilo poročano na seji skupščine SŠGZ. predvidoma ta teden. Ob tem so v velenjski medobčinski gospodarski zbornici obravnavali še problematiko razvoja lesnopredelovalne industrije, usmeritev drobnega gospodarstva ter razvoj kmetijstva in problematiko oskrbe. Dokončali pa še niso ocenjevanje gostinskih pifhrambcnih obratov. Iz programske usmeritve dela in Zveza komunistov v mozirski občini Razmere so teijale boljše delo ■m." Občinska organizacija zveze komunistov v Mozirju, njeni organi in osnovne organizacije so pri svojem delovanju v preteklem enoletnem obdobju dosledno upoštevali programsko usmeritev, ki so jo sprejli na programsko-volilni konferenci v lanskem aprilu. Uspešnost svojega dela so komunisti mozirske občine ocenili v ponedeljek popoldne, ko je bila v Nazar-jih volilna in programska seja občinske konference. Uvodoma so seveda ocenili politične razmere v občini v kakršnih je občinska organizacija zveze komunistov delovala v preteklem obdobju. Osnovna značilnost teh razmer so seveda zapleteni družbeno-eko-nomski odnosi, ki so terjali veliko naporov in nenehne aktivnosti vseh subjektivnih sil. Za lansko leto je bila v mozirski občini značilna močna investicijska dejavnost, saj so zaključili vrsto pomembnih naložb, ki so jih pričeli v preteklih letih. Pri tem so se srečevali s številnimi težavami izvajalcev grad- benih del in z omejevanjem uvoza opreme, kar je močno podražilo naložbe. Obenem z napori za uresničitev prejšnjega srednjeročnega načrta so tekle tudi priprave na sprejemanje planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje. Ponekod so razvojna vprašanja reševali vse prepočasi ip zaradi tega tudi kasnili. Zelo velike so bile tudi težave pri zagotavljanju surovin in reprodukcijskih materialov, kar je vplivalo na politične in gospodarske razmere v posameznih kolektivih in zmanjševalo pozitivne učinke ustalitvenih prizadevanj. Pogoje gospodarjenja je seveda zaostrovala še hitra rast cen surovin, reprodukcijskih materialov in storitev. Cenovna neskladja so še posebej prizadela kmetijstvo, gozdarstvo in lesno industrijo. Z izgubami so se med letom srečevali v temeljnih organizacijah Iverna in Gozdarstvo Luče, zaskrbljujoča pa je tudi nizka stopnja rentabilnosti v temeljni organizaciji Gorenje- Mali gospodinjski aparati in v Gostinskem podjetju Turist. Pozitivnim učinkom so bili priča pri spremembi delitve dohodka za osebne dohodke in druge oblike porabe. Prav dosledno spoštovanje dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka pa je v nekaterih organizacijah močno zaostrilo vprašanje delitve osebnih dohodkov in občutno vplivalo na padec realnih osebnih dohodkov delavcev. Znova so se močno poslabšale razmere v kmetijstvu. Težave z umetnimi gnojili in visoka ras^ cen krmil že zavirajo proizvodnji hrane. Naložbe na to področje že upadajo, tako na družbenem, kot na zasebnem sektorju. Na zelo nizki stopnji je tudi zavest o koristnosti združevanja dela. in sredstev. Zlasti veliko zavor je v ozkih interesih posameznih delovnih organizacij. Težave so se pojavile tudi pri sprejemanju srednjeročnih načrtov samoupravnih interesnih skupnosti, saj so povsod predvidevali znatno ndlftščanje sredstev. Zavest o nujnosti uskladitve vseh oblik porabe z dohodkom in o počasnejšem razvoju negospodarskih dejavnosti je bila pri pripravljanju teh načrtov skoraj povsem odstotna. To je seveda povzročilo dolgotrajne usklajeval-ne postopke in velike kasnitve. V takšnih razmerah se je aktivnost zveze komunistov in vseh subjektivnih sil zelo povečala. Zal, takšna ugotovitev ne velja za vse osnovne organizacije zveze komunistov. Nekatere so še vedno bolj na robu družbenih dogajanj. Ne posegajo v urejanje razmer v svojem okolju in ne vidijo nalog, ki se jim pri pojavih težav in problemov ponujajo same po sebi. Te in podobne slabosti bodo komunisti v vseh teh osnovnih organizacijah morali čimprej odpraviti. Programska in volilna seja občinske konference je jasno opredelila smernice in naloge na tem področju. J. P. peja občinske konference ZKS Velenje I Stališča so znana, potrebno jih je uresničiti I aktivnosti Savinjsko šaleške gospodarske zbornice Velenje za leto 1981. ki jo je na seji skupščine obrazložil njen podpredsednik Bogomir Strašek. pa je mogoče povzeti, da bodo namenili posebno pozornost usmerjanju razvoja gospodarstva in planiranju ter uresničevanju ciljev letošnje ekonomske politike, spremljanju gospodarskih gibanj in pospeševanju večje učinkovitosti in racionalizacij v gospodarstvu. V programu so še naloge pri uresničevanju samoupravljanja in uveljavljanju druženoekonomskih odnosov v gospodarstvu ter aktivnosti za pospeševanje hitrejšega razvoja lokal-no-regionalnih dejavnosti, da naloge na področju kadrovske politike in izobraževanja ler organ izacijsko-ka-drovskih in drugih splošnih aktivnosti posebej ne omenjamo. Izvedba družbenih planov občin Velenje in -Mozirje terja precejšnje aktivnosti za uresničitev zastavljenih ciljev. V okviru SŠGZ naj bi zagotovili zlasti še dogovarjanje med organizacijami združenega dela na skupnih področjih poslovanja. Usklajevanje je. po zdajšnjih ocenah, potrebno zlasti še pri uporabi in gospodarjenju s prostorom, varstvu in izboljševanju življenjskega okolja ter infrastrukturnem opremljanju prostora. Potrebna pa bo tudi skladnejša povezava lokalno — regionalnih dejavnosti. Sicer se bo Savinjsko šaleška gospodarska zbornica aktivno vključevala tudi v oblikovanje osnov in kriterijev presoje investicij z vidika njihove skladnosti z družbenimi interesi, opredeljenimi v temeljih planov obeh občin ter LB — Temeljne banke Velenje. "V razpravi so delegati opozorili. med drugim, na potrebo, da se SSGZ in njeni organi, posebej pa tudi članice, v prihodnje aktivneje vključujejo v priprave posameznih zakonov oziroma drugih dokumentov. Sicer bi morale biti v programu še bolj izpostavljene naloge na področju ekonomskih odnosov s tujino. Odločneje kot doslej pa bo treba analizirati programske usmeritve posameznih organizacij združenega dela, saj prihaja do podvajanja zmogljivost. kar zagotovo pogojuje nizko produktivnost, onemogoča pa tudi povezovanje sorodnih dejavnosti. Delegati so opozorili nadalje še na potrebo, da bi se v okviru medobčinskih gospodarskih zbornic evidentirale investicijske namere posameznih organizacij združenega dela, tudi tistih. ki jih financirajo z lastnimi sredstvi oziroma s posojili izvaja. _-ev. Prispevek za financiranje redne dejavnosti Savinjsko šaleške go—-spodarske zbornice Velenje za leto 1981 bo znašal 0,041 % od dohodka. ustvarjenega v letu 1979, se pravi, da se bo prispevek, v primerjavi z letom 1980, zmanjšal za okrog 25 %. Odločitev, ki je gotovo vredna posnemanja! Občinska konferenca ZKS Velenje je na svoji zadnji seji, bife je 18. marca, obravnavala aktivnosti organizacij in članov ZK pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije v preteklem letu in pri pripravi razvojnih načrtov za novo srednjeročno obdobje. Predvsem so skušali oceniti, kako je ZK v zapletenih razmerah uveljavljala sprejeta izhodišča oziroma naloge in na osnovi ugotovitev izoblikovati smernice za nadaljnje delo. Sicer pa je občinska konferenca ZKS Velenje že na 22. seji ocenila Stopnjo pripravljenosti delovnih ljudi in občanov Šaleške doline za trajno ustalitev razmer na posameznih področjih. Množično izražen:! podpora delovnih ljudi in občanov -Šaleške doline načelom politike gospodarske stabilizacije terja zdaj od vseh subjektivnih sil, .posebej pa še od ZK, da z zahtevami za razrešitev žgočih vprašanj sedanjega trenutka na vseh področjih prispevajo k nadaljnjemu utrjevanju zaupanja. Prvi stabilizacijski uspehi, čeprav vsi zastavljeni cilji še niso dose- Podatki o gospodarjenju temeljnih in drugih organizacij združenega dela kažejo, da lani združeno delo Šaleške doline sicer ni doseglo vseh zastavljenih ciljev. Pomembno pa je, da so se izboljšala razmerja v pridobivanju dohodka in pri delitvi dohodka. Zmanjšalo se je zaostajanje porasta celotnega prihodka za porabljenimi sredstvi ter dohodka za celotnim prihodkom. Nadalje seje umirila rast zaposlovanja, saj se je število na novo zaposlenih povečalo le za 0,6%. Povečujejo pa se tudi sredstva za razširitev materialne osnove dela. Ob teh in še nekaterih drugih uspehih pa je mogoče ugotavljati, da se v delitvi dohodka povečuje del drugih udeležencev, na kar najbolj vplivajo obresti, ki so se v letu dni povečale kar za 44 °'o. Celotni prihodek in dohodek nista v skladu s porabljenimi sredstvi Fno od vprašanj, ki mu bo treba nameniti v prihodnje prav gotovo večjo pozornost, je neskladje mat porabljenimi sredstvi in cvlotnim prihodkom oziroma dohodkom. Ocene kažejo, da dose-. ga gospodarstvo Šaleške doline, upoštevaje porabljena sredstva, prenizek celotni prihodek oziro-' ma dohodek. Vzroke za to bo tre- ba čimprej ugotoviti v sleherni samoupravni sredini. Na seji občinske konference ZKS jc bilo, med drugim, poudarjeno, da morajo npr. komunisti v Gorenju ugotoviti, v kolikšni meri so vplivali na izpad proizvodnje pogoji gospodarjenja oziroma kaj bi lahko na izboljšanje položaja prispevali sami z boljšo organizacijo dela, drugačnim asortimanom in programsko usmeritvijo, še odgovornejšim odnosom do dela itd. V energetskem delu REK Velenje bi morali odgovoriti na vprašanje, kaj je bilo storjeno, da ne bi iz leta v leto prihajalo do izpada celotnega prihodka in ali resnično ni več notranjih rezerv, kot je mogoče večkrat slišati. V GIP Vegrad morajo komunisti ugotoviti, ali doseženi cclotni prihodek od kv. metra stanovanjske površine ne zagotavlja dovolj dohodka za spodbudnejše nagrajevanje zaposlenih, oceniti pa bi morali še napore za združevanje dela in sredstev, kar bi nedvomno omogočilo dosego boljših poslovnih uspehov . Sicer pa bi morali prav v vseh sredinah oceniti razmere za pridobivanje dohodka oziroma možnosti. V organizacijah združenega dela n;- področju negospodarstva pa bi morali nameniti večjo pozornost zlasti še vsebini dela ter iskanju najprimernejših oblik in metod dela. Vse pomembnejše postaja tudi vprašanje pridobivanja dohodka, in to ne samo v energetskem delu REK Velenje, pač pa tudi v drugih organizacijah združenega dela. V TGO Gorenje lanskoletni dohodek ni več zadosotval Za pokrivanje vseh potreb. V šoštanj-ski Tovarni usnja so imeli težave zaradi neuveljavljenih dohodkovnih odnosov znotraj Industrije usnja Vrhnika itd. Se pravi, da so v vseh delovnih kolektivih potrebna prizadevanja za večji dohodek. Odgovore na vprašanje, kako to doseči, pa naj bi med drugim dale tudi problemske konference komunistov Vegrada, Gorenja, Rudnika lignita Velenje in Termoelektrarn Šoštanj. Ni programa, ki bi pomembneje spremenil obstoječo strukturo Razumljivo je, da bi morale srednjeročne usmeritve organizacij združenega dela zagotavljati za naslednje srednjeročno obdobje kvalitetnejši dohodek in raz-voi. Vprašanje pa ie.če ho ta cilj dosežen. Strukture gospodarstva, kot vse kaže, ne bomo pospešeno spreminjali, saj ostaja delež posa- meznih organizacij združenega dela v strukturi pravzaprav nespremenjen. Se pravi, da v zadnjih petih letih v Šaleški dolini niso našli programa, ki bi pomembneje spreminjal obstoječo strukturo. Novi programi so sicer za posamezno organizacijo združenega dela nadvse pomembni, v občinskem merilu pa stanja bistveno ne menjajo. V tej zvezi velja opozoriti še na ugotovitev, da so v načrtovane naložbe še zmeraj premalo vgra jene nove oblike povezovanj. Le 18 •'o predvidenih investicijskih sredstev, izvzeta je energetika, naj bi zagotovili z združevanjem dela in sredstev, čeprav je to zagotovo najboljša pot za trdnejši družbenoekonomski položaj delavcev. Nova stališča niso potrebna Delegati so opozorili, tla za uveljavljanje politike gospodarske stabilizacije v občini Velenje ni potrebno sprejemati novih stališč, saj so jih že opredelili v sklepih 21. in 22. seje občinske konten nec ZKS. Ugotavljati pa je mogoče, da vse dogovorjene na-loge niso bile uresničene. Poudarit no je bilo, d.! rešila manjkajo konkretni ukrpi o/iroma aktivnosti, ki bi spremenili odnos do dela, povečali odgovornost, učinkovitost in disciplino ter načrtnost pri uresničevanju nalog na posameznih področjih. Zato bo morala ZK storiti vse, da se resnično povsod spremeni odnos do razreševanja odprtih stabilizacijskih vprašanj. Odločno jc torej treba v akcijo za spreminjanje niz mer. Kar zadeva raz.vojne usmeritve za novo srednjeročno obdobje 1981—1985 pa morajo v vseh organizacijah združenega dela ugo-toviti, ali so predvideli v danih razmerah maksimalni razvoj. Realnost razvojnih hotenj in predvidevanj pa naj bi preverjali v zborih občinske skupščine. Sicer pa je občinska konferenca ZK Velenje stališča in sklepe za aktivnost ZK pri pripravi planskih dokumentov določila na 21. seji, ugo-tav Ijati pa jc mogoče, da ostajajo še zmeraj nekatera odprta vprašanja. Stališča o prednostnih naložbah in razvoju družbenih dejavnosti skušajo, kot vse kaže, "posamezniki obiti. Občinska konferenca ZKS bo v primeru, da -k lepi ne bodo uresničeni, ugotavljala idejnopolitično naliv n.inost komunistov na na jod govornejših mestih. 1 I I J Društvo mvatidov Velenje Dvanajst let brez prostora Društvo inraafiidliDM Vdkngir je-bilo ustanovljeno leta B5SŠ po zaslugi takratnega prizadevnega predsednika EvgBnai Kmiikje: Njegovo dleto' je uspešne nmla-Ijeval Izidor Fliorjam, sobar je vrsto Bet dtuištvo nodil! Edfoarct Centrih, fcawrega jie1 predi teli zamenjala Lojekai ZalezuilL Dmiu-štvo je « cefc dManaijsEiifc tetnio povečajo ssoje- štanstvoi zai »ec kot i000 novih čtao«.. Talto sedaj miti ne znirabe iz^nšnii ®dfeor sam opraviti »sefti nalog iim zadofžitev. Za;® jje aftttmiinanje aktivistov, scltcij inai poverjeni-šCJa po temna. in % efiritavnrh organ nizacijah nujno potrebno, da Mi tako društvo- Lahko čimbolj, in čimprej neposredno vsakem ti članici — iisEvca nad 800 invalidov celjske regije jd-ekžito zbora na Graški gori, kjer bo slavnostni govornik Jože Gtofeačnik, podpredsednik re-puibBske skupščine. Prav bi bilo, da se tega zbora v čimvečjem številu udetežijo zlasti člani DI Velenje. Enako velja za že tradicionalni sončni vlak, ki bo letos v nedeljo, 14. junija, ko bo kar 113® invalidov potovalo s posebnim vlakom iz Velenja v Rogaško Slanino in Podčetrtek. Sicer pa bo tudi iszllet na Veliki Klek, ki bo29. I-, zanimiv. Višek pa bo srečanje z zamejskimi Slovenci 19. septembra, ko bo 100 invalidov potovalo na srečanje na Koroško. Društvo ima seveda še vrsto drugih, akdj in delovnih aktivnosti, o katerih niti ni prostora, da bi vse zapisali. Največja želja vseh članov društva, zlasti pa vseli odbornikov je, da bi vendarle enkrat dobili vsaj skromen prostor za svoje delo, sestajanje in snovanje. Res čudno: še tako imata, nepomembna dejavnost doseže in dobi prostor, a tako velika dejavnost in številčno društvo že dvanajst let zaman prosjači. Zakaj ne bi ravno letos, ob mednarodnem prazniku, nekaj vendarj* storili za te naše pridne, mnarijive občane? ih. Turistično društvo Velenje Izboljšati turistično ponudbo mesta Velenjsko turistično društvo sodi med deset najbolj delovnih tovrstnih društev v Sloveniji. Vendar z delom v preteklem letu niso najbolj zadovoljni, saj menijo. da bi lahko naredili precej več. Največ pozornosti so v minulem letu namenili varstvu okolja in narave. Pripravili so tekmovanje za najbolj urejen kraj v občini ter nagradili posameznike zaf urejen videz svoje okolice. V sodelovanju s krajevno skupnostjo-Plešivec so pripravili 3. kmečki praznik in izdali brošuro, vključili pa so se tudi v prireditve ob občinskem prazniku s »Koroška se predstavlja. Koroška vas pozdravlja.« Ob koncu leta pa so prizadevaj. člani pripravili še četrti turistični zbor. Vsako leto se turistično društvo Velenje vključuje v tekmovalni program najbolj urejenega turističnega kraja v Sloveniji. Večkrat je bilo Velenje izbrano kot najlepše v lanskem letu pa so predali prehodni pokal Celju. Videz Velenja mesta drsi iz leta v leto. saj se lotevamo akcij čiščenja in varstva okolja preveč površno.* V bilko za ohranitev lepega videza mesta bi morali pritegniti vse krajane, predvsem s turistično vzgojo. Trudimo se. da bi naredili čimveč. vendar v naši skupnosti nimamo pravega mesta, nismo pa deležni tudi podpore širšega zaledja.« je /dejal predsednik društv a G ust Tanšek Delo turističnega društva pa v veliki meri ovirajo še vedno ne urejeni prostori, ki bi morali biti v središču Velenja. Letošnji delovni program društva je še bolj obsežen in pester kot lansko letni. Nova naravnanost turističnega olepševalnega društva Velenje ki se izraža v intenzivnejšem delovanju na področju turistične propagande in vzgoje prebivalstva v tej smeri, v izobraževanju turističnih vodnikov, v izboljšanju urejanja in vzdrževanja naravnega okolja mu omogoča boljše pospeševanje turističnega razvoja mesta. Nova organiziranost, zasnovana na delegatskih razmerjih, bo omo- gočila neposrednejši stik z vsemi krajevnimi skupnostmi gospodarskimi organizacijami, ki delujejo v občini na tem področju, posebej pa še z odbori za varstvo okolja in narave. Na 4. turističnem zboru so člani društva menili, da je treba stremeti za tem. da bi kar najtesneje sodelovali z vsemi družbenopolitičnimi dejavniki na terenu ter še okrepili stike s turističnim društvom Šoštanj, s podobori v krajevnih skupnostih. hortikultumim društvom Velenje, s planinskim društvom ter vsemi turističnimi organizacijami v kraju. Dokaj obetavni so tudi stiki z interesno skupnotjo za turizem in trgovino Južne Koroške ter člani celjske turistične zveze. V turistične namene je potrebno izkoristiti tudi možnosti, ki jih nudijo z Velenjem pobratena mesta. Eden od osnovnih pogojev za hitrejši razvoj turizma je gotovo vzgoja in izobraževanje. Zato bodo člani društva težili za tem. da bi svoj program čimbolj prilagodili de- janskim potrebam na terenu V te namene je potrebno organizirati tudi boljšo vodniško službo in izdelati prospekt naše občine. Za uresničitev tako široko zastavljene naloge je potrebno vključiti kar največ krajanov. Zato bo ena od večjih akcij članov društva pridobivanje novih članov. Na novo je treba opredeliti naloge društva pri iskanju ustrezne rešitve za usposodobitev kraške jame Hude luknje z željo, da se čimprej usposobi za turistične namene ter se z njo še obogati turistična ponudba na našem področju. Mnogo prerevna je ponudba na področju kmečkega turizma. Njegovo vlogo moramo v prihodnje obravnavati celoviteje. če želimo privabiti vj svoj kraj več turistov. K. hitrejšemu razvoju na tem področju bi lahko veliko prispevali zadruga in banka. ki bi usmerjenim kmetijam nudile kredite. Možnosti za takšen razvoj so v Plešivcu, Zavod-njah. Ciriovcah in Ravnah. Pri nadaljnem razvoju turizma je potrebno proučiti razvoj in mesto zasebnega gostinstva, privatnih sob ter zagotoviti njihov vpliv na povečanje m popestritev turistične ponudbe. S pospeševanjem kmečkega turizma je treba stremeti za tem. da se na vasi ohranita arhitektura in okolje, ki sta značilna za našo predalpsko pokrajino. V svoj delovni program za to leto so člani turističnega društva Velenje zapisali še vTsto pestrih turističnih prireditev. ki so za dobro počutje gosta in za turistično ponudbo kraja neobhodno potrebne. Kar najhitreje pa bi morali področje Plešivca. Graške gore in Grmade razglasiti za narodni park. »Pred turističnim društvom Velenje stojijo v tem letu pomembne naloge. Uresničili jim bomo le s skupno pomočjo vseh krajanov in s podporo širšega zaledja. Pri šiijenju turistične dejavnosti pa lahko bistveno pripomorejo urejeni delovni prostori društva«, je poudaril Gustl Tanšek T. P. Vsi jima sledimo. Posnetek smo naredili v soboto ob kajuhoti cesti v Velenju TVD Paki Športni park in garderobe - najpomembnejši nalogi Telovadno društvo; Šmartno ob Paki ni treba posebej predstavljati, saj je njegova depvmost zelo pestra in obsežna. Uspehi Itn so jih dosegli posamezniki ali sekcije, pa so tudi zavidanja vredni. V telovadno dnuštvo. Partizan je vključenih kar 308 trajamo* kar je za tako majhno* kojtevrno skupnost, kot je Šmartno ob Paki. precej. Društvo obstoja že tri desetletja. Združnjig® nogometno selekcijo, ki jie najiiniM«ič-nejša. žensko rokometno sekcijo, smučarsko, ki dela na področju Šmartnega ob Paki vemdai je registrirana kot sekcija smučarskega društva Velenje. Ddtoje pa še rekreacijska sekcija, katere namen je vključili v sptošmo vadbo vst tiste, ki ne defajepo kot aktivni športniki v kakem tekmovalnem programu.Deto društva se odvija na vseh področjih skozi vse leto. Nogometna sekcija je najstarejša in naj množične iši prii dnušs-vu. 142 članov, prizadevnih nogometašev. nastopa v vseh kategorijah. od pionirske do članske selekcije. 26 ljubiteljev nogometa redno trenira od trikrat do petkrat na teden. Ta sekcija ima lasten trenerski kader, ki dokaj uspešno vodi vse selekajie. Še najbolj člansko, ki: se uvršča v sam vrh v slovenski nogometni ligi. Tako igralci kot t udu trenerji kažejo veliko mero pmzaidevrMsti in discipline na treningi]®. zato uspehi na izostajajo. Pred dvema letoma je nogometna sekcija v Šmartnem ob Paki slavila 50 letnico obstoja. Pred letom dni pa so prejeli nogometaši Šmartnega priznanje tovariša Tita. red zaslug za narod $ srebrno zvezdo. Ta sekcija se je pred nekaj leti pobratila z nogometnim klubom Omladinec iz novega selh.. Prav zaradi velike prizademosti vseli članov sekcij so »pete , doseči lepe dosežke, saj sredstva, ki jih prejemajo ne zadoščajo, za normalno delo. V rokometni sekcijii redno vadi 62. igralk. Tudi tu delujejo tri selekcije. Vidne uspehe je dosegla le članska, ki se uvršča v sredino lestvice v slovenski rokometni ligi. Vendar je sedanja ekipa zelo pomlajena, ki pa veliko obeta v prihodnosti. Smučarska sekcija obstaja tako dolgo kot Partizan. V njej deluje 44 članov, predvsem šo-Soobveznih otrok. Zanjo je na voljo malo denarja, za višjo kategorijo pa nimajo dovolj lastnega trenerskega kadra. Deluje te sekcija za alpsko smučanje, ki je pripravila v lanskem letu tečaj za cicibane in mlajše pionirje. Udeležilo se ga je okrog 18 učencev. Rekreacijska sekcija združuje splošno rekreativno vadbo, v katero je vključenih okrog 60 krajanov, ki merijo svoje moči v rekreacijski nogometni ligi, namiznem tenisu, odbojki, v lanskem letu pa je pričela delovati še teniška sekcija in trim dejavnost. Skupaj s planinci in taborniki pripravijo člani vsak eno trim akcijo. Vse mladinke in mladinci, ki delujejo v eni od sekcij Partizana pa se vsako leto Eahko udeležijo skupaj s taborniki Hudega potoka taboijenja v Savudriji in Ribnem pri Bledu. Rekreacijske ekipe nastopajo v ligah občine Velenje, kjer prav tako uspešno zastopajo barve svojega društva. Tesno sodelovanje z drugimi dejavniki v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki jim veliko pripomore pri doseganju uspehov. Tako so lansko leto skupaj z" osnovno mladinsko organizacijo pripravili štiridnevno delovno akcijo ter si na ta način prištedili veliko denarja. Pestro pa je tudi sodelovanje z drugimi tovrstnimi društvi v naši občini. Brez težav ne gre. Z njimi se srečujejo tudi člani šmarškega tejovadnega društva Partizan. ♦Že štiri leta se trudimo, da bi uredili športni park. vendar v svojih prizadevanjih še nismo uspeli. Kaj nam pomagajo zanj izdelani idejni načrti, ko pa še vedno ei potijen zazidalni načrt Alojz Bole naše krajevne skupnosti. Največje težave pa imamo v tem trenutku z garderobami, saj te ne zadoščajo niti za udeležence treningov. Veliko nam pomaga osnovna šola. ki nam hudi svoje garderobe in športna igrišča. Žulj. ki nas teži že nekaj let bo treba čimprej rešiti, da bo v prihodnje delo naših športnih sekcij še uspešnejše.« je poudari! predsednik izvršilnega odbora Partizana Šmartno ob Paki Alojz Bole. Športni park naj bi zajemal stadion s tribuno za okoli 1500 gledalcev, pomožno nogometno igrišče, rokometno, odbojkarsko igrišče. V njem pa bi našla svoj prostor še igrišča za košarko.te-nis. plavalni bazen, garderobe za športnike in trim steza. Spomni park bi radi urt iili v bližini šole. da bi ga lahko s pridom porabili tudi učenci Največ sredstev zanj je prispevala zveza telesno kulturnih organizacij občine Velenje. veliko pa bodo prispevali še športniki sami s prostovoljnim delom.« Naša želja je. da ba kar najhitreje uspeli uresničiti že tako dolgo načrtovano nalogo.. V tem letu bomo poskušali organizirati redno splošno vadbo za učence od prvega do četnega razreda, v svoje dejavnosti bi radi pa vključili kar največ krajank.« je zaključil pogovor Alojz Bole. RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE Kadrovsho-sociaM sektor V zvezi z določili zakona o delovnih razmerjih ter sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Serijska proizvodnja z dne 5. 3. 1981 ponovno OGLAŠAMO potrebo po ■VZENIRJU ORGANIZACIJE D6LA Pogoj: končana višja izobrazba organizacijske smeri Za opravljanje tega deta se detovno razmerje združuje za nedoločen čas. Osebni dohodek je v skladu s pravilnikom o delitvi sredstev za OD TOZD SP. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj naslove pismene vloge pošljejo na naslov: Kadrovsko-socialna služba Rudarskega šolskega centra Velenje, Prežihova 3 v roku 15 dni od objave v časopisu. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku roka za prijavo. Prosvetno društvo Plešivec Razgibali kulturno življenje kraja Pred nedavnim so se sešli na letno konferenco člani prosvetnega društva Ivan Cankar iz Plešivca. To društvo so v Plešivcu ustanovili pred petimi leti in danes lahkb trdijo, da so razgibali kulturno življenje tega kraja. Ob ustanovitvi se je v društvo včlanilo 18 članov, danes pa jih imajo že okoli štirideset, kar je ia maj-hno krajevno skupnost prav gotovo zelo veliko. A-ktivno dela vsa la leta dramska sekcija, ki pripravi vsako leto kakšno ljudsko igro, poleg tega pa pripravlja pnložnosun.' turnc programe' ob praznikih. Nameravali so ustanoviti še pevv ki /bor, vendar lega niso uresničili, ker niso uspeli pridobita pe-vo\ od je. Na i v ečja akcija, li jo je lo društvo organizirajo pa so srečanja narodno zabavnih ansamblov in malih vokalnih skupin, katera organizirajo vsako leto v mesecu juliji na Giaškj gori. Ta srečanja so v prelei.lih letih izredno dobro uspela, saj so pritegnili k sodelovanju lepo število naših občanov, prišli pa so tudi od drugoa. jc povcuai predsednik društva Alojz Klančnik, bodo s temi prireditvami na Graški gori nadaljevali lodi v prihodnje, k sodelovanju pa želijo pritegniti še več narodno zabavnih ansamblov in malih vokalnih skupin. Veliko pozornosti pa bodo namenili boljši kakovosti te prireditve. Tako so že pričeli s pripravami na ktošnje srečanje, ki bo tako kot dosedanja v mesecu juliju. Da bi svoje delo še popestrili, so pritegnili' k sodelovanju kvintet Hamingo, ki dtiu-e odslej kot njihova sekcija, pobratiti pa so se tudi s prosvetnim društvom iz Dobij, s katerim so navezali stike na eni izmed prireditev na Graški gori. V krajevni skupnosti pa bodo tudi v prihodnje organizirati prireditev kmečki praznik, pri izvedbi tega bo prav tako v veliki meri pomagalo prosvetno društvo. V kraiu bi radi organizirali več kulturnih prireditev, vendar za to nimajo ustreznih prostorov, saj je dvorana v šoli zekj majhna. M. Zakošek I I I I I I I I i I I I I I I L Problemska konferenca komunistov Gorenja Pomembna razvojna prelomnica n PTT Velenje Pred drugo programsko volilno konferenco občinske organizacije ZKS Velenje so se v ponedeljek popoldne zbrali komunisti Gorenja na problemski konferenci, kot eni od novih oblik in metod • dela v prizadevanjih za dosego večje učinkovitosti. Osnovni namen problemske konference je bil realno in celovito oceniti doseženo stopnjo razvitosti družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter skupnostih Gorenja v Velenju. V oceni o idejnopolitičnih vprašanjih nadaljnjega razvoja družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov so bile posebej poudarjene glavne problemske konference. V ospredju so bili doseženi gospodarski rezultati in razmere, v katerih so bili ti doseženi, prav tako pa tudi sprejeti ukrepi za uresničitev ciljev gospodarjenja v letu 1981 in v novem srednjeročnem obdobju 1981 — 1985. Ob tem so ocenili delovanje institucij političnega sistema ter spregovorili o delu komunistov v Gorenju in vlogi, ki jo imajo osnovne organizacije ZK danes. Soglasna ugotovitev razprav-ljalcev je bila, da poteka problemska konferenca komunistov Gorenja v času zapletenih gospodarskih razmer, ki zahtevajo veliko mero pripravljenosti in angažiranosti pri vsakodnevnem obvladovanju materialnih tokov, prav tako pa tudi družbenopolitičnih razmer v posameznih samoupravnih sredinah. Trenutni gospodarski položaj vseh delov Gorenja v Velenju, posebej pa še tovarne gospodinjske opreme Gorenje,-zlasti izpostavlja notranje slabosti in nedorečenosti, ki so rezultat tako hitrega razvoja Gorenja kot težav, ki jih pogojujejo današnji ekonomski tokovi. Razumljivo je zato, da se v danih pogojih in razmerah veča kritičnost delavcev do tistih pojavov, ki jih je treba odpraviti, da bi bili rezultati gospodarjenja boljši, prav tako boljše pa tudi razpoloženje delavcev. O vzrokih težav, s katerimi se sooča Gorenje, so različne ocene, prav tako različne pa so tudi ocene o tem, koliko so za težave krivi pogoji gospodarjenja, koliko pa lastno delo. Poenotenje ocen je potrebno zlasti zategadelj, da bi lahko skupaj zastavili akcijo za odpravo slabosti. Utrditi medsebojne odnose Problemska konferenca je, med drugim, opozorila, da niso zadovoljivo urejeni dohodkovni odnosi med TGO Gorenje in Gorenje — Promet Servis, premajhen pa je tudi dohodek, ki ga skupaj ustvarjata ti dve delovni organizaciji. Seveda pa to ni edino ,,odprto" vprašanje. Odnose bo treba urejati v vseh sredinah, da bi pa bila ta prizadevanja kar najbolj učinkovita, bo treba sprejeti konkreten program ukrepov za urejanje medsebojnih povezav in odnosov. Najprej pa je treba sprejeti dogovor in konkreten program ukrepov za gospodarjenje, za kar sta že dala pobudo delavska sveta TGO Gorenje in GPS. Ob ocenjevanju vzrokov za slabše rezultate gospodarjenja so komunisti posebej opozorili na zaostrene pogoje gospodarjenja, usposobljenost tozdov za obvladovanje odnosov pri pridobivanju dohodka in stopnjo medsebojnih povezav vseh delov Gorenja v Velenju. Res, da so pogoji bistveno vplivali na rezultate gospodarjenja, vendar to zagotovo ni edini razlog za slabše dosežke oz. za objektivizacijo notranjih slabosti. Vse preveč so še zmeraj izpostavljene slabosti zunaj posameznih sredin, do njih so včasih celo preveč kritični. Ob tem pa so zelo blagi v ocenjevanju lastnih razmer, za morebitne slabosti pa hitro najdejo opraviči- lo, torej jih objektivizirajo. Komunisti v proizvodnih tozdih, denimo, so razpravljali q nepravilnostih v drugih tozdih in vzrokih, ki vplivajo na njihovo delo izven delovne organizacije. Zelo malo ali skoraj nič pa niso spregovorili, kaj so za stabilizacijo storili sami, posebej tudi za to, da bi lahko ugotavljali odgovornejši odnos do dela, večjo disciplino, boljšo uporabo materialov itd. Tudi komunisti v delovnih skupnostih so praviloma iskali in ugotavljali slabosti zunaj njihovih sredin. Pospešiti razreševanje temeljnih vprašanj V prihodnje bo treba tudi znotraj Gorenja pospešeno razreševati nekatera vprašanja, na katera opozarjajo delavci. Zlasti gre pri tem za nadaljno organiziranost in medsebojne povezave, izboljšanje sistema nagrajevanja po delu, pravočasno definiranje poslovne politike in iz nje izhajajočih razvojnih nalog, da posebej ne omenjamo prepo-trebno zaostritev odgovornosti za neuresničevanje dogovorjenih nalog itd. Ta in še nekatera druga vprašanja je pogojil hiter razvoj Gorenja v sedemdesetih letih, čeprav, kot so poudarili, to ni in ne more biti opravičilo. Odnosi in razmerja pri izvajanju posameznih poslovnih funkcij niso dovolj podrobno opredeljeni. Z novo organiziranostjo bo treba tudi te slabosti odpraviti. Hkrati s prizadevanji za hitrejše povečevanje skupnega dohodka bo potrebo sile bolj usmeriti tudi v uresničevanje že zastavljenih novih programov (industrijska elektronika, merilna tehnika, robotika), prav tako pa tudi zdru- -ževanje vseh razpoložljivih sil na novih raziskovalnih projektih, ki morajo dati nove, dohodkovno zanimivejše programe. organov V delu samoupravnih premalo načrtnosti Problemska konferenca je ob ugotovljenih gospodarskih slabostih in potrebi po okrepitvi samoupravnih družbenoekonomskih odnosov opozorila še na nekatere pomanjkljivosti v delu delegatov in delegacij. Precej slabosti prav gotovo pogojuje nedoslednost v delu samoupravnih organov, saj z doseženo stopnjo delovanja delavskih svetov in njihovih organov niso zadovoljni. Delavski sveti se, kot je bilo ugotovljeno, prepočasi oziroma zgolj formalno uveljavljajo kot najvišji samoupravni organ. Nasploh pa je v delu delavskih svetov premalo načrtnosti itd. Ena od ugotovitev problemske konference pa je tudi, da komunisti ne znajo poiskati najprimernejše načine in poti za razrešitev posameznih perečih vprašanj. Osnovne organizacije ZK bodo morale zato nameniti večjo pozornost usposabljanju komunistov, da le-ti v prihodnje ne bi bili le ,,registratorji" problemov, pač pa, da bi se v sredinah, kjer delujejo, s težavami tudi spopadali. Prispevek Gorenja tudi pri krepitvi samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov Poglobljene in dokaj kritične besede večine razpravljalcev na problemski konferenci obetajo, da bo dajalo v prihodnje Gorenje večji prispevek, kot ga je doslej, tudi za krepitev samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov. Na to bodo prav gotovo pomembno vplivali tudi pogostejši delovni dogovori komunistov o aktualnih vprašanjih z namenom, da bi dosledneje uresničevali vsakodnevne delovne naloge ter utrjevali ustavno vlogo delavca v Gorenju. Ponedeljkova problemska konferenca komunistov Gorenja je lahko resnično pomembna prelomnica v nadaljnjem razvoju, posebej pa še pri uveljavljanju samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov. J Industrijska pekarna Velenje Premalo denarja za pokrivanje vseh stroškov S prvim januarjem letošnjega leta je prešla na novo samoupravno organiziranost velenjska industrijska pekarna Merks. Sedaj sodi v temeljno organizacijo združenega dela Mlinsko-predelovalna industrija. Lansko poslovno leto so v industrijski pekarni končali dokaj uspešno. Kljub težkemu gospodarskemu položaju so povečali količinsko proizvodnjo za 4 odstotke in spekli 6 milijonov 940 tisoč kg različnih vrst njihovih proizvodov. 75 zaposlenih je ustvarilo 90 milijonov dinarjev celotnega prihodka, dohodek je znašal 21 milijonov dinarjev, ob koncu leta pa jim je ostalo še 3 milijone 900 tisoč dinarjev čistega dohodka. Materialni stroški so v preteklem lety naraščali mnogo hitreje kot dohodek. V pekarni spečejo vsak dan 12 različnih vrst kruha ter 5 vrst pekovskega peciva. Del proizvodnje pa zajema še izdelavo drobtin. S svojimi izdelki zalagajo velenjski pekarji področje naše občine, delno žalsko in mozirsko, 45 odstotkov njihovih pekovskih proizvodov je namenjeno celjski občini. Mnogo težav so imeli zaposleni v velenjski industrijski pekarni Merks z nakupom repromateriala. V tem letu so te težave manjše, močno pa so stopile v ospredje pri cenah repromateriala in energije, ki skokovito naraščajo. Delavci se bojijo, da kljub notranjim stabilizacijskim ukrepom, ki jih dosledno izvajajo na vsakem koraku, ne bodo mogli več dolgo pokrivati naraščajočih stroškov. Osebni dohodki so lani naraščali počasneje kot dohodek in so znašali le 7690 dinarjev na zaposlenega. V ta znesek so zajete tudi nadure in nočne ure, ki jih zaradi narave dela nikakor ne morejo ukiniti. V lanskem letu so se srečevali še z eno veliko težavo. Fluktuacija zaposlenih je bila lani kar 20 odstotna. V prvih treh mesecih tega leta pa se je že močno umirila. Vso pozornost so v letu 1980 v industrijski pekarni namenili izobraževanju' svojih delavcev. Možnosti za napredovanje so velike, vendar se delavci zanje ne odločajo. Zato bodo letos pripravili za svoje delavce interno kvalifikacijo, saj ima le 20 odstotkov vseh zaposlenih ustrezno izobrazbo. Najvažnejša naloga v srednjeročnih smernicah razvoja velenjske industrijske pekarne je izgradnja pekarne v Celju, saj so stroški prevoza moke \i mlina v pekarno Velenje in stroški prevoza kruha nazaj v Celje previsoki. Ob koncu tega srednjeročnega obdobja načrtujejo tudi izgradnjo manjše pekarne v Mozirju, v tem času pa je glavna pozornost namenjena postavitvi nove izparilne plinske naprave, saj je prejšnja že močno dotrajana. V želji, da bi zadovoljili potrošnike bodo razširili svoj izbor proizvodov. Z enakim namenom pa so lani pristopili k preusmeritvi proizvodnje v pekarni Pod gradom v proizvodnjo slaščičarskega peciva, ki ga je sedaj na velenjskem tržišču vedno primanjkovalo. Skrb za izgradnjo krajevnih omrežij Za nami je srednjeročno obdobje 1975—1980, ki smo ga tudi na področju razvoja ptt storitev kaf uspešno zaključili, še posebno, ker je potrebno pri analizi doseženih rezultatov upoštevati, da je bilo to obdobje zaostrene gospodarske situacije in naporov za gospodarsko ustalitev. . Pri poslovanju v preteklem letu v tozd za Ptt promet Velenje ugotavljajo, da so na začetku leta načrtovali poslovanje dokaj realno in da so v glavnem dosegli načrtovane prihodke. Tako so z rezultati še kar zadovoljni, čeprav nekaterih storitev niso opravili v načrtovanem obsegu. Načrt so dosegli na področju pisemskih storitev, telefonske in ostale stritve pa so v primerjavi z letom poprej upadli. To je bilo gotovo tudi eno od stabilizacijskih prizadevanj združenega dela, na zmanjšanje pa je vplivalo tudi varčevanje občanov. V tozdu so v preteklem letu dosegli za 36 odstotkov višji dohodek kot leta 1979, povečali pa st. se skupna in splošna poraba ter prekoračili plan tako, da je bil čisti dohodek sicer za 35 odstotkov višji kot v letu 1979 pa vendar za 5 odstotkov manjši od načrtovanega. Na področju naložb so se v tozdu lotili montaže vozliščne avtomatske telefonske centrale v Mozirju in končne avtomatske telefonske centrale v Lučah, Solčavi, Ljubnem in Gornjem gradu. Ta izgradnja je v zaključni fazi. Poleg tega pa so v lanski začeli z gradnjo krajevnih telefonskih omrežij tako v občini Mozirje kot v občini Velenje. V ta namen so tudi združevali sredstva. Za ureditev krajevnega omrežja v Mozirski občini so zbrali 23.293,000 dinarjev, za ureditev krajevnega omrežja v občini Velenje pa 8.742.000 dinarjev. Krajani pa so v naši občini prispevali poleg denarnih sredstev še material v vrednosti 35.000.000 dinarjev. Žal, v preteklem letu tozd ni uspel uresničiti najpomembnejše naloge, to je izgradnje ptt centra v Velenju, ker ni uspel pridobiti kredita. Tako je začetek izgradnje tega pomembnega objekta prestavljen v letošnje leto. B. Z. Termoelektrarne Šoštanj Odškodnina za onesnaženo okolje Šoštanjske Termoelektrarne sodijo med tiste delovne organizacije, kjer so zadnja leta okrepili prizadevanja za zagotovitev zdravega oziroma čistega človekovega okolja. Uspehi teh prizadevanj so vidni, najbolj pa jih gotovo občutijo Šoštanjčani. Kljub naporom, da bilo v ozračju kar najmanj pepela in plinov ter da obratovanje naprav nc bi motilo oziroma vznemirjalo občane, pa se vendarle dogodi, da pride do neljubih dogodkov. Tako so 12. februarja letos zaradi okvare na pepelovodu spustili v ozračje iz bloka IV okrog 1.000 ton pepela, ki je onesnažil Šoštanj in Lokovico. Okvaro so po enem dnevu odpravili. Prejšnji mesec, in sicer 2. februarja ob 6 uri in 15 minut ter 15. februarja ob 23 uri in 30 minut, pa je dvakrat bučalo po Šoštanju. Ob izpadu V. bloka je namreč razneslo dušilec zvoka, ki je tako poškodovan, da ga ni mogoče več popraviti. Zato so naročili novega. V šoštanjskih Termoelektrarnah smo izvedeli, da bo posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov delovne organizacije, krajevnih skupnosti in inšpekcijskih organov občine pripravila predlog za višino odškodnine, ki naj bi jo Termoelektrarne Šoštanj plačale prizadetima krajevnima skupnostima za onesnaženje okolja. Rudnik lignita Velenje Ustanovili aktiv delovnih invalidov V Društvo invalidov Velenje je vključenih že nad 1800 invalidov. Zato je razumljivo, da ne zmore tako uspešno opravljati svojega poslanstva. Na terenu, zlasti pa v organizacijah združenega dela bo potrebno delo poživiti tudi, z neposrednim ustanavljanjem aktivov ni sekcij tam, kjer živi in dela več invalidov. Že nekaj let uspešno dela pri društvu invalidov Velenje aktiv delovnih invalidov delovne organizacije RŠC, ki ga vodi Jurij Beričnik. Zbor delovnih invalidov tega aktiva se bo jutri sešel na sejo ter pregledal svoje delo in sprejel delovni program za letos. Velja poudariti, da aktivu močno pomagajo samoupravni organi tozd, DSSS in delovna organizacija, ki financirajo njihov delovni program. Le tozd Inženering je pred kratkim odgovoril, da zaradi omejenega sklada skupne porabe ne more ugoditi predlogu za denarno pomoč za financiranje programa društva invalidov Velenje. Res čudno! Tudi vsi drugi imajo omejitve. Najbrž v tem tozdu nimajo invalidov, pa za sedaj še ne razumejo njihovih potreb in želja. In ravno letos, ko je mednarodno leto invalidov pod geslom „Upanje, pomoč in sodelovanje". Te dni pa so ustanovili svoj aktiv delovni invalidi delovne organizacije RLV. Deloval bo enotno za vse tozd in delovne skupnosti. Zbora, ki je bil preteklo nedeljo, to je na dan, ko vsi invalidi sveta slavijo svoj praznik, seje udeležilo nad 150 invalidov. Izvolili so delegate v izvršni odbor aktiva, sprejeli poslovnik o delu aktiva in delovni program za letos. V razpravi so se dotaknili vrsto težav, katerih rešitev ni odvisna samo od samoupravnih odločitev v RLV, temveč od sprememb in dopolnitev zvezne ter republiške zakonodaje, še zlasti pa statuta pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pohvalno je, da se je tega zbora invalidov udeležila vrsta predstavnikov samoupravnih organov. Novemu aktivu in vodstvu aktiva želimo čimveč uspeha pri delu. e. C. Težak poklic, nočno in nadurno delo ter nizki osebni dohodki so v velenjski industrijski pekarni lani povzročili kar 20 odstotno fluktuacijo Keramičarstvo najboljše Konferenca OO ZS GIP Vegrad Velenje je v preteklem letu v želji, da bi dosegli kar najuspešnejše rezultate, razpisala tekmovanje za najboljši tozd. Spremljali so doseženo vrednost enote dela, doseganje norme, izkoristek delovnega časa ter boleznine do trideset dni. Uspešnost posameznih tozdov so spremljali mesečno, temeljiteje pa ob periodičnem in zaključnem računu. Najboljše rezultate je dosegel lozd Keramičarstvo, ki je najmanjši v tej delovni organizaciji, samostojno pa je pričel delovali šele lani. k I I Staremu središču Velenja je potrebno dati lepšo podobo KS Staro Velenje Obnovitev starega mestnega jedra K ruiiini Lruipt/np elzimnActi in I rt> Im IČ • ■ n M i\ I i i i Ul i ,1 n/l/ . m,\t-.t/'>n,> „U,1.,L!.. 1 Krajani krajevne skupnosti Staro Velenje že vrsto let bolj ali manj upravičeno negodu- fjejo zaradi prepočasnega razvoja njihovega naselja. Kljub prizadevanjem posameznikov-smo na to »zibelko« no- Ivega Velenja preradi pozabljali, jo zanemarjali in prepuščali počasnemu propadanju. Sredstva, ki jih je dobila kra in v Trebušah. Na Ljubljanski njeročnem obdobju je vseka-cesti so z izgradnjo razsvet- kor izgradnja obvoznice v Ijave skoraj končali, medtem, smeri Polzele. Sedanja cesta kona Celjski cesti in Trebušah resnično ne ustreza zahtevam še niso pričeli z deli. To bo prometa, ki poteka v tej smeri seveda celotno gradnjo bi- vendar pa bo izgradnja ob-stveno podražijo. voznice možna le z velikimi Ena od težSv na katero v sredstvi celotne družbene krajevni skupnosti cesto opo- skupnosti občine. V krajevni zarjajo je tudi neustrezna skupnosti načrtujejo tudi j j--------— prodajalna plina. Obljubljeno ureditev drugih slabo ureje- Ijevna skupnost niso zadoščala je. da bo prodajalna presta- nih cest. poleg tega pa naj bi za razrešitev vseh težav, kraj vljena na drugo lokacijo, pričeli z revitalizacijo starega pa je zato začel zaostajati za vendar pa trgovsko podjetje mestnega jedra. Pridobili so razvojem ostalih mestnih ERA. ki menda s prodajo že investitorja za urbanistično ■krajevnih skupnosti. To se je plina nima nikakršnih koristi, dokumentacijo, načrtujejo pa ■najbolj poznalo na področju ni zainteresirano za izgradnjo tudi prve posege in sice"r z ■komunalne opremljenosti in nove prodajalne. odstranitvijo objektov Ve- dotrajanosti objektov. Tre- V preteklem letu so krajani grada in Ere. V tem srednje-nutno povzroča največ težav na zborih poleg teh vprašanj ročnem obdobju želijo urediti kanalizacija na Partizanski najpogosteje opozarjali, da je tudi del kanalizacije, ki je še I cesti, na Celjski cesti in v delu potrebno tudi v tej krajevni posebno problematična na Trebuš, kjer še ni urejena skupnosti urediti toplovodno Partizanski cesti in zagotoviti Trebušnica. Težave pa so tudi ogrevanje z mestnim toplo- vsaj del toplovodnega ogre-zaradi neurejenih cest in ces- vodom. Ta želja krajanov je vanja. Itne razsvetljave. vsekakor upravičena, še po-' Od zastavljenih nalog pa V preteklih letih so v kra- če vemo, da poteka bodo v letošnjem letu uresni- 'jevni'skupnosti z denarjem ki U)Plovodni vod ob Foitovi čili le izgradnjo razsvetljave, so ga zbrali lahko reševali le Tslu da P" od nJeSa krajevna saj za druga dela nimajo za--------->_t----------skupnost Staro Velenje nima gotovljenih zadostnih sred ■posamezne probleme, niso pa ■se mogli lotiti večjih in celo- Ivitih obnovitvenih del. saj je za to vedno primanjkovalo denarja. Tako seveda ' niso uspeli rešitj osnovnega pro- Jblema krajevne skupnosti, obnovitve starega mestnega jedra. Prav temu vprašanju bodo v naslednjih letih posvetili več pozornosti. i V preteklem letu so v krajevni skupnosti načrtovali I ureditev javne razsvetljave na Ljubljanski cesti. Celjski cesti nikakršnih koristi. " stev. V prihodnjem letu pa Novo srednjeročno obdo- bodo pričeli urejati krogotok bje je vsekakor nova možnost na Ljubljanski cesti, za zagotovitev želja in načrtov Načrtovane naloge bodo o posodobitvi te krajevne lahko uspešno uresničili le s skupnosti. Postavljeni načrti sodelovanjem vseh krajanov so sicer preobsežni, da bi bili krajevne skupnosti, z njihovo izvedljivi že v naslednjih štirih družbenopolitično aktivnos- letih. vendar pa bi že pričetki tjo in prostovoljnim delom, njihove uresničitve pomenili Tu so se krajani doslej že bistven napredek pri ohra- večkrat izkazali, saj se zave- njanju in urejanju starega dajo. da le tako lahko hitreje mestnega jedra. in uspešneje gradijo svojo Največja želja krajanov lepšo prihodnost. Starega Velenja v tem sred- B. Z. I I I I I L Najprej bodo odstranili nekatere proizvodne objekte I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I ___I KS Škale-Hrastovec Preteklo nedeljo so se sešli na zbor krajanov prebivalci Škal in Hrastovca. Na zboru so obravnavali statut krajevne skupnosti, ki so ga nato dali v javno razpravo. Ta bo potekala vse do naslednje seje skupščine krajevne skupnosti, ki bo predvidoma v začetku aprila. Na zboru občanov so ocenili opravljeno delo v preteklem letu. Bili so zadovoljni, saj so z malo Zbor krajanov denarja veliko naredili, to pa zato. ker so veliko delali udarniško. Najpomembnejša točka dnevnega reda pa je bila obravnava srednjeročnega načrta dela te krajevne skupnosti, katerega bo prav tako na naslednji seji potrdila skupščina krajevne skupnosti! Krajani so'ponovno potrdili, daje njihova največja želja v naslednjih petih letih izgradnja trgovine. za katero namenjajo pre- nem prostoru Kulturnega centra ,,lvan Napotnik" Velenje odprli pregledno razstavo slik in grafik akademika Franceta Miheliea. Na razstavi bo na ogled 25 slik večjega formata in 15 grafičnih listov na katerih bodo prevladovali motivi kurentovanja in avtorjevih spominov na Štajersko. Izbor del za razstavo je pripravila dr. Melita StelJ, kustodinja v Moderni galeriji v Ljubljani, ki je tudi avtor besedila v katalogu. Razstava bo kratek prikaz Miheličevega povojnega umetniškega ustvarjanja. France Mihelič se je rodil leta 1907 v Virmašah pri Škofji Loki. Študiral je na akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu. Leta t936 je deloval kot profesor na gimnaziji v Ptuju, kjer se je intenzivno posvetil slikarstvu in se uveljavil kot eden glavnih predstavnikov barvnega realizma pri nas. V Miheličevih slikah so oživele podobe iz Haloz in obdravske krajine. Tu se je srečal z motivom ,,kurentovanja" in ta folklorni motiv prenesel v fantastične vizije večnega prepletanja, porajanja in minevanja, ki so prerasle v času grozot druge svetovne vojne v simbol občečloveškega, zgodovinskega pomena. Leta 1943 je odšel v partizane, kjer je nastal opus okrog 600 risb in grafik, kot dokument neizbrisnih doživetij vojnih grozot. Od leta 1945 do 1970 je deloval kot profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. V letih po vojni se je Mihelič posvečal predvsem risbi in grafiki, v zadnjih letih pa predvsem slikar- Franc Mihelič: Vrata II, 1980 stvu. Njegove slike v zadnjih letih so odraz umetnikove aktivne angažiranosti v reakciji na današnji nemirni čas in na odtujenost ter socialno ogroženost v moderni civilizaciji. V Miheličevem umetniškem ustvarjanju je prisotno vse, kar je kdaj koli doživel: revni, samotni atelje mladostnih dni, spomin na mater in očeta, petrolejka, ki je osvetljevala skromni dom v dolenjski vasi; šopek suhega cvetja, ura, ki ne kaže časa in prerašča v simbol; v vojni vihri ožgana, odmrla drevesa, ki pa spet rastejo v novo življenje; kurenti, ki se spreminjajo v ptice, glasbila, muzikante; ženska telesa, ki vzcvetajo in odmirajo, se stapljajo z okoljem gozda in tako rastejo naprej, vprašanja življenja in smrti; borba med umiranjem in rastjo, to so glavna gibala umetnosti Franceta Miheli-ča. France Mihelič je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani ter častni član slavne Akademije likovne umetnosti v -Firenzah, ki jo je nekoč ustanovil Michelangelo Buonarot,; Šoštanj: Likovni svet otrok Prispelo nad 2500 likovnih del Pionirski odred osnovne šole Karel Destovnik Kajuh v Šoštanju je tudi letos pod pokroviteljstvom Pionirskega lista razpisal natečaj za 13. republiško razstavo L,i-kovni svet otrok. Pri tej likovni manifestaciji učencev slovenskih osnovnih šol letos sodelujejo tudi Zavod za šolstvo SRS, kulturna in izobraževalna skupnost občine Velenje, občinska zveza prijateljev mladine Velenje, zveza kulturnih organizacij občine Velenje, krajevna skupnost Šoštanj in izvršni svet skupščine občine Velenje. Za tokratno razstavo, ki jo bodo odprli jutri, 28. marca ob.^0.30, je prispelo - kot je povedalTavna-telj Karel Kordeš - nad 2500 likovnih del v najrazličnejših slikarskih, grafičnih in kiparskih tehnikah iz 80, slovenskih osnovnih šol ter zavodov. Prizadevni duhovni vodja in organizator letošnje razstave pomočnik ravnatelja Anton Bahor pa je povedal, da je žirija pod predsedstvom profesorja Pedagoške akademije iz Maribora akademskega slikarja Petra Krivca odbrala za razstavo 400 likovnih stvaritev. Tudi letos bo vsak učenec, katerega delo bo razstavljeno, prejel Kajuhovo priznanje in raz- stavni katalog. Šolam in likovnim pedagogom, katerih učenci sodelujejo na razstavi, pa bodo podelili pet enakovrednih nagrad. Siniša Hranjec — Mati in Karmen Jeseničnik — Prijatelja (oba osnovna šola V. Vlahovič Velenje) težni del sredstev, ki jih bodo zbrali s samoprispevkom, v pianu pa imajo še nekaj manjših nalog komunalnega značaja. Zbor krajanov pa je opozoril tudi na problem podružnične osnovne šole, ki leži na meji ru-šnega področja in je v izredno slabem stanju. Tudi to vprašanje bo potrebno v tem srednjeročnem obdobju v sodelovanju s širšo družbeno skupnostjo razrešiti. M . Z. : - Prve, lepe spomladanske dni so krajani Rečice ob Paki spretno izkoristili in uredili kanalizacijo za ta del krajevne skupnosti. Zanjo je krajevno skupnost Šmartno ob Paki primaknila 200 tisoč dinarjev, za izkop400 m dolge kanalizacijske poti pa so morali opraviti veliko število prostovoljnih ur. (T, P.) Kurenti Franca Miheliča Drevi ob 19. uri bodo v razstav- Razstava slik in grafik Številka 12 (574) - 27. marca 1981 Vaši prispevki i\57 Poklicno usmerjanje Šolski dan preživeli med delavci Naslednje šolsko leto, torej že letošnje jesen, prehajamo v naši republiki na sistem usmerjenega izobraževanja. Prav zato namenjajo na vseh osnovnih šolah še posebno pozornost usmerjanju osmošol-cev v ustrezne poklice. Pretekli teden je bil na vseh slovenskih srednjih šolah informativni dan, na katerem so skušali prikazati bodočim dijakom šolanje na teh šolah, na katere se bodo morali evidenčno vpisati že v prihodnjih dneh. Izredno veliko pozornosti namenjajo poklicnemu usmerjanju na osnovni šoli Mjha Pintar Toledo Velenje. Kot je poudarila psihologinja te šole so si prizadevali, da bi skupno z učenci poiskali po njihovih sposobnostih in nagrajenih kar najustreznejše poklice. V šoli so jim opisovali različne poklice, vendar pa so opazili, da pri spoznavanju poklicev nekaj manjka, saj je nemogoče živo predstaviti posamezno proizvodno delo v razredu. Tudi filmi, ki so jih predvajali v ta namen, niso celovito predstavili poklicev, za katere se učenci odločajo in večina učencev tako poklic, za katerega se odloča, zelo slabo pozna. Ker osnovna šola zelo dobro sodeluje s svojim pokroviteljem, tovarno gospodinjske opreme Gorenje Velenje, so jih zaprosili za pomoč. Tako so že pred novim letom stekli dogovori med predstavniki osnovne šole Miha Pintar-Toledo in izvršnim odborom konference osnovnih organizacij zveze sindikata Gorenja. Dogovoriti so se, da bodo organizirali v delovni organizaciji informativni dan, na katerem bodo učenci lahko podrobno spoznali poklice, za katere se odločajo. Tak informativni dan so organizirali pretekli petek, k sodelovanju pa je šola pritegnila tudi ostale delovne organizacije v občini, tako da so učenci 8. razredov osnovne šole Miha Pintar Toledo pretekli petek preživeli skupaj z delavci, ki opravljajo poklice, za katere se učenci odločajo. V Gorenju so osnovnošolce zjutraj sprejeli, jih pozdravili, jim na kratko predstavili delovno organizacijo, seznanili pa so jih tudi s pogoji štipendiranja. Se posebej podrobno so jim predstavili vse tiste poklice, kijih bodo štipendirali. Seznanjji so jih z osnovnimi varnostnimi predpisi, nato pa so jih predali predstavnikom posameznih služb, tako da so učenci ves delovni dan spoznavali delo, ki ga bodo nekoč opravljali tudi sami. Tako so imeli možnost učenci spoznati poklic, za katerega se odločajo. Pa Učencem so prikazali delovni proces, nato pa so si ti ogledali delo, ki ga bodo po končanem šolanju tudi samo opravljali ne samo to. Spoznali so delovni proces, kolektivno delo v tovarni in seveda tovarniško vzdušje. Tako so lahko dobili celovito predstavo o poklicu za katerega se odločajo. Kot je poudaril predsednik izvršnega odbora osnovnih organizacij sindikata delovne organizacije Gorenje, Jože Meh pa ima takšen informativni dan še druge pomene, saj tudi poglablja sodelovanje z osnovno šolo, nedvomno pa se tako Gorenje tudi pripravlja na naloge, ki jih dobiva ob prehodu na usmerjeno izobraževanje. In kako so bili z obiskom v Gorenju zadovoljni učenci? Nekaj smo jih o tem povprašali. MARTIN KOPUŠAR: Odlo čam se za poklic računalniškega tehnika, ker menim, da je to perspektiven poklic. Z očetom sva se o tem poklicu veliko pogovarjala, o tem sem tudi bral, tako da sem imel že predno sem prišel v Gorenje, jasno pfedstavo o delu, ki ga bom po končanem šolanju opravljal. Seveda mi je obisk v računalniškem centru v Gorenju zelo koristil, saj sem tako še bolj spoznal ta poklic. Pogovarjali smo se s strokovnjakom, ki dela na tem področju. Predstavil nam je posamezna dela, ogledali smo si računalnike. Skratka tako sem se- daj še bolj- prepričan, da se odločam za delo, ki me bo veselilo in ga bom tako opravljal z velikim veseljem." ROMANA LESKOŠEK: „2e takoj ko sem se naučila brati, mi je bilo branje v veliko veselje, zato sem temu posvetila večino prostega časa. Zelo rada tudi pišem, sem pa tudi zelo radovedna in veliko sprašujem. Omenjene lastnosti pa so bile poglavitne pri moji poklicni odločitvi, saj bi rada postala novinarka. To delo že kar dobro poznam, saj spremljam delo novinarjev na radiu, televiziji, časopisih. Seveda pa mi je bil v veliko pomoč tudi informativni dan, ki sem ga preživela v informacijski službi Gorenja. Z zaposlenimi v tej službi sem se pogovarjala o njihovem delu, del dneva pa sem preživela v tovarni, kjer sem delala anketo med delavkami. Bilo je zelo zanimivo, na ta način pa sem poklic novinarja še bolje spoznala." JOŽE PETRIČ: ..Prijatelji so me navdušili za poklic strugarja. Veliko sčm se o tem delu pogovarjal v šoli, doma, ver.dar jasne podobe o tem delu vendarle nisem imel. Sedaj, ko sem preživel en delovni dan v Gorenju pa ta poklic dobro poznam. Ogledali smo si proizvodnjo, del dneva pa smo preživeli z delavci, ki opravljajo ta poklic. Povedal so nam vse o tem delu, tako da sedaj dobro vem, katere so prednosti in slabosti tak- šnega dela. Seveda pa je moja odločitev, da se bom vpisal v kovinarsko šolo, sedaj popolnoma trdna." IVAN DOMENKOVIČ: „Ze od malega so me zanimali stroji, zato sem se ob sodelovanju s poklicnimi usmerjevalci na šoli odločil za poklic strojnega tehnika, katerega delo pa sem poznal le površno. Sedaj mi je mnogo bolj jasno, kaj bom delal po končanem šolanju, saj so me v Gorenju, neposredno v proizvodnji, strojni tehniki podrobno seznanili s tem delom. Ta obisk v delovni organizaciji mi bo pri moji poklicni odločitvi tako v izredno veliko pomoč." Tako je torej potekal informativni dan v delovni organizaciji Gorenje, podobno pa tudi v nekaterih drugih delovnih organizacijah občine ki jih je pritegnila k sodelovanju osnovna šola Miha Pintar-Toledo. Učenci te šole imajo tako zelo veliko prednost, saj so točno poznali poklice za katere se odločajo. Akcija Gorenja, ki je pokrovitelj te šole, je prav gotovo pohvale vredna. Prav pa bi bilo, če bi jo posnemale tudi vse ostale šole in delovne organizacije, in tako vsem učencem omogočile, da se neposredno na delovnih mestih seznanijo s poklici za katere se odločajo. Mira Zakošek Martin Kopušar Romana l^skošek Jože Pftrič Ivan Domenkovič Tradicionalni mladinski natečaj Pod zastavo TITA Jugoslovanska letalska zveza slavi letos40-letnico obstoja. V ta namen je že petič zapored razpisala nagradni natečaj za Ikarovo pero in Selenitsko paleto z naslovom POD ZASTAVO TITA. To je osnovna tema tečaja, lahko pa se uporabljajo tudi druge, vendar morajo obravnavati revolucionarno preteklost in delo tovariša Tita, dejavnike naše svobode, neodvisnosti in socialističnega samoupravljanja. . V natečaju za Ikarovo pero lahkersodelujejo učenci 7. in 8. razredov osnovnih in I. letnika srednjih šol. V natečaj Selenitska paleta za likovna dela pa se lahko vključijo učenci do 7. razreda in tudi predšolski otroci. Natečaj bo trajal do 20. maja letos. Do takrat morajo šole poslati najboljše spise in deset likovnih del na naslov: Zveza letalskih organizacij Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 496. ✓ Velenjski Aero klub predlaga, da do 15. maja zavodi in šole organizirajo razstavo najboljših likovnih del ter skupaj izberejo najbolj izvirna dela, ki jih bodo nato poslali Zvezi letalskih organizacij Slovenije. Člani Aero kluba Velenje se bodo skupaj z literarnimi in likovnimi pedagogi udeležili mladinskega natečaja Jugoslovanske letalske zveze ter izbrali eno ali dvoje izvirnih del. Izbor bo objavljen v prvi junijski številki Našega časa skupaj s povabilom vseh izbranih na letalsko prireditev v Lajšah pri Šoštanju, od koder bodo lahko poleteli nad Šaleško dolino z motornima letaloma. Srečanje s Titom Srečanje s Titom je bilo zame nekaj nenavadnega v življenju. Bila sem stara sedem let. ko sem prvič srečala tovariša Tita. I To seje zgodilo na letališču Brnik. Ko sem stopila v veliko dvorano, je tam čakalo mnogo potnikov. Očka in jaz sva čakala strica, ki naj bi pripotoval iz Amerike. Toda ni ga b'ilo. Tedaj pa se zasliši iz zvočnikov: »Prihaja posebno letalo iz Frankfurta. v katerem je predsednik Jugoslavije.« Dih mi je zastal. Vedela sem. da bom videla Tita od blizu. Letalo. kije bilo napovedano, je pristalo. Delavci, ki delajo na letališču, so pripeljali stopnice. Vrata na letalu so se odprla in po stopnicah je počasi stopal Tito. V menije zagorelo in srce se mi je skrčilo. Tito je že bil na rdeči preprogi, ko se mi je zazdelo, daje še mlad in da bo z nami živel še mnogo let. To je bil zame najlepši in nepozabni dan. Jana Hudovernik. 5. a oš Veljka Vlahoviča Pesem o naravi Prišel na polje sem cveteče, utrgal sem rceči mak, pogledal v sonce sem rdeče, prekril teman ga je oblak. Tedaj rosit je začelo, jaz s polja sem odšel, videl mrtvo sem čebelo, a mak še dolgo je cvetel. Dani Prah, 8. b oš Veljka Vlahoviča Moj očka Kovinostrugar Moj očka je zaposlen v tovarni keramičnih ploščic v Gorenju. Po poklicu je kovinostrugar. Njegovo delo je težko in naporno, a vendar ga opravlja z veseljem in ljubeznijo. S tem zasluži denar,. Velikokrat pride v tovarni do zastojev zaradi okvar na strojih. Takrat mora očka delati tudi popoldne, včasih celo v nedeljo. rv>mov nride utrujen. Njegova delovna obleka je veedno zamazana od raznih krem za stroje. Ponosna sem na očka. S svojim trudom pripomore k brezhibnemu obratovanju naprav v tovarni. Želim si, da bi bil moj očka vedno srečen in zadovoljen ob svojem delu. Zeljka Brajdič 6. b oš bratov Letonje Premikač Moj oče dela na železnici kot premikač. Kot drugje, tudi tam ne najdeš lahkega dela. Tam je hrupno in tudi zrak ni preveč čist. Ob 14.30 uri pripelje vlak iz Velenja. Iz njega se usuje nekaj deset delavcev, ki delajo v Gorenju v Velenju, nekaj jih je z Rudarskega šolskega centra in tovarne usnja Šoštanj, nekaj pa železničarjev. Med njimi je tudi oče. Ko sem bila še majhna, sem mu vsak dan hodila naproti. Kljub svoji utrujenosti me je lepo sprejel, s pri- jaznim nasmehom na obrazu. Zdai, ko pa sem že malo starejša, ga pričakam v kuhinji s kosilom. Tudi po kosilu ne počiva. Pridno si zaviha rokave in spet na delo.Oče je že zdaj postal zidar in tudi dela drugih poklicev mu niso neznana. Zmerom, kadar opravi svoje delo skrbno in natančno, se veseli; to ga spodbuja k neprestanemu delu. Marinka Medved 6. b oš bratov Letonje Elektrikar Moj očka ima službo na dve izmeni, zjutraj in popoldan. Dela v tovarni Veplas v Velenju. V službo se vozi z avtobusom., včasih pa z vlakom. Zjutraj mora zgodaj vstati. V tej tovarni izdelujejo gumbe, lepilne trakove, okovje za pohištvo in druge plastične reči. Očka popravlja stroje, nepeljuje žice, menjava stikala pri strojih in menjuje žarnice. To delo je umazano, a se ga je vseeno navadil in ga vestno opravlja. Včasih pride utrujen iz službe in nam pri kosili pove, kako je bilo. Včasih mu delo gre od rok, včasih pa ne. Po kosilu opravlja še domača dela: popravlja elektriko, gospodinjske stroje in drugo, kar je pokvarjeno ali pa nevarno, da bi koga streslo. Na očkovo delo sem ponosna in ga imam rada. Klara Pustoslemšek 6. b oš bratov Letine Avtoprevoznik Moj očka je po poklicu avtoprevoznik. Vsako jutro vstane zelo zgodaj. Jaz še trdno spim, ko se on že pripravlja na pot. Vedno se bojim, da se mu ne bi kaj zgodilo, toda tolažim se s tem, da pazi nase in na avtomobil. Večkrat se kaj pokvari, toda on je mojster za kakršnekoli stvari pri vozilu. Ko sem ga zadnjikrat vprašal, če je zadovoljen s poklicem, se mi je nasmehnil in rekel: ,.Zadovoljen sem, spoznal sem veliko krajev, samo to se bojim, da se mi ne bi pripetila kakšna nesreča." Tudi jaz grem z njim na kakšno vožnjo, očka vozi varno. Lepo se je voziti z njim. Domov se dostikrat vrne zvečer. Takrat ga težko pričakujemo, potem pa se vsi skupaj pogovorimo o dogodkih dneva. To njegovo delo veseli tudi mene. Peter Glasenčnik 6. b oš bratov Letonje Telesnovzgojni delavec Moj oče dela na osnovni šoli in uči telesno vzgojo. Njegov poklic je zelo naporen. V šoli se razgibava, ker mora kazati vsako uro veliki skupini učencev vaje. Paziti tudi mora, da se učencem pri telesni vzgoji kaj ne zgodi. Očetovo delo je tudi odgovorno. Doma se o tem poklicu kar precej pogovarjamo: o uspehih in te- žavah. Naša šola je na športnem področju zelo dobra. Poleg poklica ima oče še druge obveznosti. To so sestanki in študij. Zato je bolj malo doma. Cenim njegov odgovoren in težak poklic, ki ga opravlja z veseljem. Mojca Križ, 6. b oš bratov Letonje Slikar Moj očka dela v Gorenju. Njegovo delo je zahtevno, saj mora ves čas gledati, da vse poteka v redu. Ko pride domov utrujen, vem, da njegovo delo ni lahko. Čeprav nekateri mislijo, da delavcu ni treba mnogo znati, je na tem delovnem mestu, ki ga opravlja moj očka, potrebno kar nekaj znanja. Poleg tega dela v Gorenju, se ukvarja tudi s pleskarstvom. Dobro pozna barve in večkrat dela -dodatno, da mnogim prepleska stanovanja. Tudi slikar bi bil lahko. Naredil je že mnogo lepih slik, ki visijo po vsem stanovanju. Zelo lepo riše in prav občudujem ga, čeprav nekateri pravijo, da to ni težko. Res ni, toda treba je biti natančen. Nekoč sem ga opazovala pri slikanju. Z zanesljivimi gibi je potegoval črte na platnu. Za delo, ki bi ga jaz opravljala najmanj dve uri, je potreboval komaj trideset minut. Toda ne, da bi bil površen. Nasprotno, njegov izdelek je natančen in lep. Najraje riše pokrajino. Zna jo gledati in odkrije marsikaj, kar je površnemu opazovalcu skrito. V prostem času pa se poleg vsega tega ukvarja še s svojim konjičkom. Rad dela lesena orodja za ure, kletke za ptice in še mnogo drugih stvari. Tudi tu je natančen. Moj očka veliko zna in ponosna sem nanj. Melita Berzelak 6. b, oš bratov Letonje Mesar Bil je mesar. Včasih mrk. Včasih nasmejan, kakršen pač bil je dan. Poklic mu je pomenil vse, čeprav je bil težak in vsakdanji kruh bilje bolj grenak. Zgodaj, ob zori, hodil je na delo, \ vračal se utrujen je pozno popoldan, ob večeru. Vedno je našel čas za ljudi in za družino. Nasmejan Obraz mu je lajšal skrb in bolečino, i . qiyY i;li: :~A .i' Natalija Huš 6. b OŠ bratov Letonje internirani otroci i Tega ni moč pozabiti Po srditih borbah v začetku avgusta 1944 so partizanske enote pregnale okupatorja iz postojank na Ljubnem, v Gornjem gradu, v Lučah in na Rečici. Kmalu zatem pa še iz Mozirja. Na osvobojenem ozemlju Zgornje Savinjske doline so ostale enote narodnoosvobodilne vojske s štabom IV. operativne cone, Pokrajinskim OF odborom in Komitejem za Slovenijo, partizanske bolnišnice, delavnice — skratka, majhna republika. Semkaj so prihajale množice iz vseh krajev Slovenije, ki so želele sodelovati v osvobodilnem boju. Sledile so prve volitve v odbore ljudske oblasti, organizirali so se razni tečaji, šole. Vse družbeno-politično življenje se je silno razmahnilo. Okupator pa je čakal na zimo, da nas tedaj strnjene na majhnem prostoru stisne in uniči. V prvi polovici decembra je začel napadati iz vseh krajev iz Spodnje Savinjske doline, Koroške, preko Črnivca. Po večdnevnih srditih borbah se mu je posrečil vdor na osvobojeno ozemlje. S partizansko vojsko smo se umaknili tudi aktivisti in odborniki organov ljudske oblasti. Nekateri so ostali doma, kar so kmalu obžalovali. Okupatorjevi vojski je sledil gestapo in tudi KreistfUhrer Dorf-meister. Imel je točen seznam aktivistov in odbornikov OF. Začel se je lov. Prijeli so vse osumljene", ki so jih našli doma in tudi njihove družinske člane. Odpeljali so jih v Celje, kjer so ločili otroke od staršev in jih odpeljali v prehodno taborišče Kobenz v ■ Avstriji. Interniranke Milka Juvan (11 , let), Ana Juvan (11 let) in Jelka Marovt (7 let) se spominjajo bolestne ločitve od staršev, dni v internaciji in dolge poti iz tujine domov... „16. decembra 1944 so nas odgnali na Loke pri Ljubnem. Odrasle moške so naložili na tovornjak, matere z otroki pa na avtobus. Z nami je bila tudi družina tovarnarja Vošnjaka iz Šoštanja, ki so jih dobili pri nekem kmetu v Savini. Vošnjakova se je hotela peljati s svojima otrokoma na avtobusu. Ker jo je spremljajoči vodja surovo zavrnil, mu je pri-mazala krepko klofuto. Pobesnel je. Udarjal jo je z brzostrelko, da je bila vsa krvava in je izgubila zavest. Ob tem prizoru smo bili močno prestrašeni, iokali smo in klicali starše, ki nam niso mogli pomagati. Ko smo prišli v Celje na dvorišče Starega piskra, je sledila srca trgajoča ločitev otrok od staršev. Z brutalno silo so nas trgali od obupanih mater, ki smo se jih šiloma oklepali in pretresljivo jokali... Tega prizora ni moč pozabiti! Odrasle so zadržali v zaporu, nas pa so odpeljali v okoliško šolo, kjer smo spali na tleh, postlanih z onesnaženo lesno volno. Sprijazniti smo se morali z ušmi, bolhami in drugo nesnago. Stra-žili so nas vermani — domačini, ki pa so bili z nami prizanesljivi in dobri, kolikor je le bilo mogoče. Pustili so do nas zavedne Celjane, ki so nas obiskovali ter nam prinašali hrano, pa. tudi perilo in obleko. Od doma so nas odvedli, ne da bi vedeli, kam gremo. Sli smo v naglici s tem, kar smo imeli na sebi. V lepem spominu so nam ostale družine Kukman in Šifer, ki so nas za božič peljali na svoj dom, nas pogostili ter obdarovale. Sla Silvestrovo smo odšli iz Celja, brez slovesa od naših staršev, ki niso niti vedeli, kje smo in kakšna usoda nam je namenjena. V Mariboru smo prenočili v nekem prostoru brez strehe z razbitimi šipami, brez zaščite pred mrazom. Naslednji dan smo nadaljevali pot in prispeli zvečer v Knittelfeld izčrpani in prestrašeni zaradi zračnih napadov, ki so nas spremljali med vožnjo. S postaje so nas peljali s konjsko vprego na odprtem vozu. Ko to zaradi zapadlega snega, ni bilo več mogoče, smo nadaljevali pot peš in prispeli v taborišče Kobenz ob enajstih. Premraženi in lačni smo legli k počitku. Slama na pogradih je bila nesnažna in polna razne golazni. Kmalu so se med nami pojavile garje in kraste, uši in bolhe pa smo prinesli že s seboj. Prostor, ki nam je bil določen za bivanje, je bil slabo ogrevan. Kakor povsod, je tudi pri nas veljal strogi nemški red. Vstajanje, umivanje, telovadba in neizogibni apel... Za zajtrk smo dobili črno, nesladkano ,,kavo". Kruh smo dobili enkrat na teden in sicer pol kilograma, "ki smo ga takoj pospravili..." Milka je pripovedovala: ,,Tkavčeva mama s sinkom Jo-žekom, ki je bil star eno leto, ni ostala v celjskem zaporu. Sla je z nami v Kobenz. Nekoč sem ji dala shraniti kruh, da ne bi vsega naenkrat pojedla. Ze po dveh urah sem jo prosila, da mi ga vrne." Ža večerjo smo dobili 1 krompir s koščkom margarine. Izčrpani in premraženi smo zbo-levaii. Alojz Podlinšek, Jakop-čev iz Gornjega grada je tam umrl. Dnevi so potekali neskončno počasi. Zima je bila huda, snega je bilo ogromno. Goriva je zmanjkovalo. Prehrana je bila čedalje slabša. Bili smo lačni, prezebli, s hudimi ozeblinami po rokah in nogah." Jelka je rekla: ,,Imela sem dolge lase, spletene v kite. Bila sem ušiva. Starejša žena mi je hotela pomagati, pa mi je namazala glavo z neko mastjo. Po celi glavi sem dobila kraste in morali so me ostriči do kože. Bilo je strašno. Uši so bile pod krastami in nad njimi. Bila sem premajhna in neke povezane slike iz tega časa nimam. V spominu so mi ostali samo posamezni prizori. Eden izmed njih je spomin na to, kako je brat Janez, takrat je imel 4 leta, kar naprej hodil za menoj, me cukal za rokav in prosil kruha. In še dolgo po vrnitvi iz taborišča se je ponoči prebujal ter klical mene namesto mamo." Ana se spominja: ,,Bili smo otroci. Med nami, v naši baraki je bila ženska, ki je bila nekakšna tajnica ,,lagerfuhrerja". Imela je nekaj privilegijev, med drugim tudi majhen kuhalnik, na katerem si je večkrat kaj pripravila. Mi smo seveda lahko samo duhali in cedili sline. Nekoč je pekla praženec (šmorn). Ni in ni se hotel speči, bil je močnat in lepljiv. Vrgla ga je v smeti. Prežah smo na vsako njeno kretnjo in smo, sestradani kot smo bili, planili po zavrženem močniku. V hipu ga je zmanjkalo. Posledice niso izostale. Bolel nas je želodec, bili smo bolni. Bruhali bi, pa smo imeli premalo v želodcu. Vsak dan smo otroci, ki smo bili večji, šli v okolico taborišča in nabirali dračje, da smo lahko vsaj malo zakurili." ,,Zunanji svet pa nas ni pozabil. Ze ob našem prihodu v Knittelfeld je bil slučajno na železniški postaji profesor Krušič iz Celja, ki je služboval na gimnaziji v Knittelfeldu. Pristopil je k meni," pripoveduje Jelka „in me vprašal, kdo smo in odkod. Ko sem mu povedala, se je zelo začudil, bil je namreč sošolec mojega očeta. Tudi v taborišču nas ni pozabil. Vedno je prinesel s seboj kakšno malenkost, saj mnogo ni mogel,, ker sam ni imel. Vodja taborišča mu je povedal, da nas mislijo v kratkem odpeljati naprej v NUrnberg. Profesor Krušič mu je prinesel liter žganja in s tem dosegel, da je bil transport začasno odložen. Obiskala nas je tudi gospa Kape-larri, ki je bila leta 1941 in 1942 na Ljubnem kot žena policista. Nikoli ni bila nacistka. Ko je zvedela, da smo v taborišču Lju-benci, nas je prišla obiskat. Ni prišla praznih rok. Tudi pakete srilo lahko dobivali. Tako smo nekakoo preživeli ta težki čas." Bližal se je zlom nemškega raj-ha. Vrstili so se zračni napadi. Knittelfeld je bil večkrat njihova tarča. Med napadi smo se v strahu stiskali pod pogradi, nato pa opazovali goreči sij nad mestom. Nekako v sredini aprila 1945 je napočil težko pričakovani dan. Straže ni bilo več. Bili smo sami. Iz taborišča smo odšli zjutraj peš do Knittelfelda. Prišli smo v bližino mesta, ko so zatulile sirene. Skrili smo se pri prvem kmetu, ki nas je gledal zelo sovražno, kot vsi v tem kraju in zahteval, da čimprej odidemo. Ko smo nadaljevali pot proti Zeltvvegu, smo srečevali na cestah dolge kolone beguncev in vojakov. V Zeltweg smo prispeli po zračnem napadu. Vsepovsod ogenj, predvsem v tovarnah. Na železniški postaji smo naleteli na rojaka — Ljubenca, ki nam je pomagal, da smo uspeli dobiti prostor na tovornem vlaku. Na progi do Dravograda smo morali trikrat izstopiti ter poiskati kritje pred zračnim napadom. Okrog osmih zjutraj smo prispeli v Dravograd in nadaljevali peš do Črne. V Ravnah smo poiskali znance Brundulove in v Mežici Potočnikove, kjer smo se okrepčali, saj smo bili že povsem izčrpani. V Črni smo večerjali in prenočili pri Rajterjevih. Zjutraj smo odšli peš preko Hlipovča na Ljubno, v naročja naših staršev, ki so tudi že prišli iz zaporov. Čez teden dni je Tkavčeva mama rodila sicer šibko, vendar zdravo deklico Slavko. Ivan Marovt Pogovorna delovnem mestu Res pravi delavec Konrad Vogrin Obiskal sem ga na delovnem mestu. Nastavljal je stroj za brušenje orodij in prav veselo me je sprejel. Ko sem ga prosil za nekaj besed, se je veselo nasmehnil, pokazal na delo, ki ga še čaka, a vseeno začel pripovedovati o svoji življenski poti. To je Konrad Vogrin, najstarejši delavec, tik pred upokojitvijo, v tozd Pohištvo v Gorenju. Rojen je bil pred 59. leti v Podkraiu pri Velenju. Njegova življenska pot ni bila lahka. Že kot mlad fant je začutil zatiranje delavcev in kmetov. Kot mizarski vajenec ni poznal dopusta in 8-urnega delavnika, ampak je delal po 12 ur na dan. Spominja se, da je občutil marsikatero mojstrovo brco v zadnjico, a se je vseeno izučil za mizarja. Kmalu po zaključnem izpitu ga je vojna vihra odnesla na rusko fronto in končal je v ruskem ujetništvu. Po končani vojni se je zaposlil na Rudniku. Tam je delal do leta 1951 in opravljal vsa mogoča dela, nazadnje pa je delal v mizarski delavnici. Z Rudnika je odšel v STIX Velenje. Tam je občutil vse težave zaradi kriznega obdobja lesne industrije v Velenju in takrat se je celo zgodilo, da so prejemali komaj 30 % osebni dohodek. Leta 1971 se je STIX priključil Gorenju in tamkajšnji delavci so se preselili v novo prostore v Gorenje, med njimi tudi Konrad. Sedaj dela v brusilnici tozda Pohištvo kot mojster in skladi-šnik orodij. Njegovo delo je lahko vzor vsem ostalim, saj dela vestno, natančno in preudarno. Delavci pravijo, da orodje, ki ga brusi Konrad, najbolje reže. In to je res, saj je njegovo dolgoletno delo na področju brušenja doseglo kvalitetno raven. Tudi vsake strokovne ekskurzije in vsakega sindikalnega izleta se udeleži. Pravi, da se počuti mladega, kadar se ob poskočni glasbi veselo zavrti. Takšen je naš Konrad, vedno vesel, delaven in pri svojem delu dosleden. Res pravi delavec, vreden pohvale. ^ Slavko Niso klonili J Noč. Brigada počiva. Ali bodo vsi ti, ki danes počivajo tu, čez uro sploh še o stali ob tovariševi rami? Nihče ne ve, kje in kdaj jih pričakuje sovražnik. Vse tiho je v taboru, le prasket ognja se upira tej mučni tišini. Ob lahnem mrzlem vetru še nrahlo rosi »Kdaj se bo končala ta zima?« se sprašujejo mnogi. Skozi hladno noč se zasliši kratek zamolkel ukaz: »Tovariši, naprej moramo!« Nemo se dvignejo utrujene glave, ki vsaka zase misli: »Ne smem kloniti!« Počasi se kolona premika, kot bi se premikala počasna reka. Pornikajose skozi temačno noč, nekateri s pesmijo na ustih, saj ne smejo zaspati. Kam zdaj begajo tvoje misli tovariš? Morda k domu. rodnemu kraju naproti so se odpravile tvojemisli. Utrujenost in izčrpanost kaj hitro mineta, ko se zasliši prvi strel. Vsi so prepričani, da se bodo junaško borili, saj vedo, da morajo premagovati sovražnika, če hočejo imeti prosto pot v svobodo. Darja Stropnik 8. d, OŠ Gustav Šilih Kenija - dežela sonca, nasprotij, dežela čudovitih barv ,,Afriko je težko razumeti takšno, kakršna je, to pa zato, ker je le malo takih, ki bi dojemali resnično življenje." R. VVright Še pred nekaj leti je bila Afrika dežela sanj za raziskovalce, vaba za pustolovce in raj za lovce na veliko divjačino... Danes je Afrika stopila na sredo svetovnega odra. Priznati moram, da sem doslej malo vedela o tej veliki celini, ki ji je morda namenjeno, da postane ,.kontinent prihodnosti". Afrika je danes velikanska sila, polna nasprotij, bodisi na okolje, topografijo, podnebje, bogastvo ali načina življenja. Prav tako pa so si različni njeni prebivalci, razdrobljeni na številne rase in ljudstva ali plemena, ki so na različnih stopnjah družbene ureditve in kjer je jezikov in narečij toliko, da jih niti ' učenjaki še niso utegnili dodobra prešteti. Danes Afrika ni več daleč za morjem, danes nam je z vsakim dnem bližja. Na ruševinah kolonialnega sveta nastajajo nove neodvisne države, novi mladi ljudje nosijo odgovornost za te države. Afrika je bila od nekdaj tepen kontinent, njena preteklost in preteklost Afričanov je boleča epizoda njihove zgodovine. Širi se čez petino vse kopne zemlje — od severa do juga meri 8000 km, od vzhoda do zahoda 7600, je trikrat večja od Evrope. Leta 1960 je imela 220 milijonov prebivalcev in konec 20. stoletja jih bo imela po napovedih vsaj 510 milijonov, navkljub brezdušnemu izkoriščanju, ki je Afričanom povzročilo smrtno- nosne rane, saj je samo trgovina s sužnji uničila več kot 100 milijonov človeških življenj. Vendar je to danes že preteklost in tega se zavedajo temnopolta ljudstva, pa tudi velike imperialistične države čutijo, da je doba klasičnega imeprializma končana. Politični zemljevid Afrike se je v nekaj letih povsem spremenil. Prav zato je prav, da spoznamo Afriko in da se nekaj od nje naučimo. Moramo se naučiti njihove preteklosti, seznaniti se moramo z njihovo slavo in bedo, moramo se končno že enkrat naučiti razumeti ta svet, ali pa ga vsaj poskušati razumeti. Morda, če nam je usojeno ali dano, poskušamo Afriko tudi videti, jo spoznati in živeti z njo. In tukaj nekje se začne moja zgodba... Bila sem ena tistih srečnih, če se temu lahko tako reče, ki" jim je bilo dano vsaj za trenutek spoznati ta svet, tako drugačen od našega. Bila sem ena tistih, ki jim je bilo vsaj za trenutek dano živeti z eno izmed afriških dežel. Moj opis potovanja bo vsekakor nepopoln in vendar bi vam rada vsaj za hip pričarala in na kratko povedala nekaj o tem svetu, o svojih občutkih, dogodkih in doživetjih. Zdi se skoraj neverjetno, ko je doma sneg in se temperatura spusti globoko pod ničlo, ko smo sredi zime in se prebijamo skozi mraz, kako blizu nam je sonce. Še zjutraj doživljaš mrzlo decembrsko jutro, zvečer za preživljaš pod zvezdnatim nebom, ekvatorialne države, ki nosi ime KENIJA... dežela nepreglednih horizontov, dežela sonca, kontrastov, dežela čudovitih barv. Vsi ti pridevki opisujejo to čudovito zem- ljo, ki jo razpolavlja ekvator. Vendar nobena teh fraz se ne more ustrezno primerjati z lepoto krajine, prijaznostjo ljudi in bogatim živalskim svetom. Kaj nam Kenija sploh pomeni? Bele plaže Indijskega oceana, morda tople romantične noči, hladna jutra, ali pa vznemirjenost videti družino slonov ali kralja živali, morda slišati smeh hijen ali pa doživeti jutro, ko te zbudi pesem afriških ptic. Kakšne nostalgične spomine boste nosili v sebi po prvem obisku te dežele, se ne da povedati in težko je razumeti. Želeli si boste nazaj in to vedno znova in znova, kot si želim že danes jaz. Afrika nosi v sebi strup, omami te in ko jo enkrat doživiš — spomini nikoli ne umrejo. Kenija, vzhodno afriška dežela, meri 582,647 kvad. kilometrov in se razprostira od tropskih palm Indijskega oceana do jezera Lake Vi-ctoria, ki je po velikosti takoj za največjim jezerom sveta Lake Su-perior v Kanadi. Severni del dežele je v glavnem travnat, posejan s pašniki, v južnem delu pa so nacionalni parki, jezera in rezervarji. Great Rif Valley (Velika koritasta rečna, dolina) praktično prečka deželo, da bi resnično razumeli, kaj pomeni, jo morate videti. Dolga je 6440 km, nastala je pred milijoni let in je velikega pomena za vso Afriko od Libanona do Zim-babwe. Mnogi znani svetovni popotniki so dejali, da Kenija ustvarja edinstven scenarij, tako da boste vedno znova obstali in strmeli. Ime je dobila po 5194 m visoki gori Mt. Kenya, torej višji od Mont Blanca, kateri zasneženi vrh se dviga prav na ekvator. Beseda ,,kenija" pomeni v jeziku bantu ,,noj". Gora Kenya je vulkanskega izvora in prevladuje na ozemlju Kikuyev, enega najpomembnejših plemenov Kenije. Ljudje verjamejo, da je to božja gora in tod okoli je doma na tisoče legend. Danes je Kenija le še ostanek velikanske verige dežel, ki naj bi po zloglasnem načrtu Cecila Rhodesa sestavljale ,,Britansko Afriko od Capa do Kaira". Na ozemlju Kenije živi danes 16,3 milijonv prebivalcev. Že ves čas poleta iz Londona proti Nairobiju sem premišljevala, kako bom doživljala ta prvi dan pod vročim afriškim soncem. Pot se mi je zdela neskončno dolga in vseh devet ur sem preživela v pričakovanju tega trenutka. Mar bom res pristala v Nairobiju? Boing 747 se je končno dotaknil tal. Nekaj potnikov je zapustilo letalo, med njimi tudi jaz, večina pa je nadaljevala pot proti Južni Afriki. Spreletela me je čuden občutek; kot da nisem hotela verjeti, da sem res"na afriških tleh. Po opravljenih carinskih formalnostih, sem se napotila v enega nairobijskih hotelov, prav v centru mesta na Kenya-ta avenue, kjer so me čakali prijatelji. Od prvega trenutka dalje sem vedela da "bom resnično ljubila to deželo... Od letališča do centra je 14 km in šele ko sem se vozila po tej cesti, sem resnično dojela... pa sem res v Afriki. Vedela sem, da se dolgo ne Jbom ustavljala v glavnem mestu, morda dan, dva, morda tri, zato sem želela čim bolje izkoristiti ostali del dneva, pa tudi utrujenost meni ugnala. Poiskala sem fotoaparat in ( začela svoje potepanje po upravnem, gospodarske, kulturnem in političnem središču te ekvatorialne države. Naibori leži 1676 m nad morsko gladino in šteje 800.000 prebivalcev. Mesto je zelo mlado, saj ima komaj stoletje življenja za sabo. Beseda ,,nairobi" pomeni v jeziku plemena Masaiev ,,mesto mrzle vode". Kot v zvezi z goro Kenya, tako vedo ljudje povedati na desetine legend, zakaj ,,mesto mrzle vode". Vec ali manj pa so vse te zgodbe zelo mistične, vendar še danes živo prisotne med prebivalci. Glavno mesto postane Nairobi šele 1907 leta, kot odvzame to vlogo Mombasi. Kakšnih 50 let se prebija skozi dobro in slabo in 1950 dobi status citya. Ko se vozite ali sprehajate po ulicah tega mladega mesta, vas vso to bujne zelenje, več pasovne ceste, nove zgradbe, visoke stolpnice, reklamni napisi nehote popeljejo v London ali Pariz. Na ulicah lahko slišite le dvoje govoric, angleščino ali svahili, ki sta tudi uradna jezika. Svahili govori okoli 20. milijonov ljudi iz vzhodne Afrike in pravijo, da bi ga bilo treba uvrstiti med svetovne jezike. Počutila sem se srečno, da govorim angleško, kajti vedela sem, da bi bila drugače izgubljena. Ker pa sem hotela preživeti nekaj dni z Masai, sem se odločila, da bo moj prvi obisk veljal knjigarni, kjer bom lahko kupila slovar in zemljevid mesta ter tako našla svojo pot. Kenija si šele utira pot k turizmu, zato ponudba raznih planov, načrtov in prospektov ni najboljša. Iz,-brala sem kar se mi je zdelo naj|^ Piše: Renata Natek boljše in dostopno mojemu žepu. Priznam pa, da sem bila precej razočarana, kajti vedela sem, da navkljub vsemu še vedno štejejo Kenijo k najbolj razvitim turističnim državam tega dela sveta. Medtem ko izbiram in se sprehajam po knjižnih policah, sem doži-' vela enega najlepših trenutkov na poti. Šele nekaj ur sem bila v Nairobiju, slišim domačo besedo, prav tukaj, v tej knjigarni, v središču Nairobija. Vedela sem, da nimam kaj izgubiti in ogovorim te tri osebe, in glej, tudi Ljubljančani tukaj... Kako se je naše srečanje končalo, vam ne bom pripovedovala. Počutila sem se neznansko srečna in vedela sem, da nisem sama, da o njihovih občutkih ne govorim, saj že 10. mesecev niso videli domače zemlje. Ni mi ostalo veliko časa za potepanje in spoznavanje mesta. Mojo pozornost pa je pritegnila najbolj zanimiva in atraktivna zgradba Nairobija in tako tudi Kenije — Kenyattin konferenčni center — veličasten 28. nadstropni stolp, najvišja zgradba Kenije, ki se povezuje s konferenčno dvorano, drugo največjo na svetu. Ves ta kompleks moderne arhitekture, rojene 1972 leta vas povsem prevzame. Kar pa daje centru svoje posebno obeležje in avtoriteto, je spomenik prvega predsednika Kenije Mzee Joma Kenyatte, ki s ponosom strmi v parlament, ki je našel prostor v neposredni bližini. Kenijski parlament je dobil današnjo podobo v letu 1965. Dalje prihodnjič Koledar Petek, 27. ijiarec — Rupert Soboti, 28. marec — Janez Nedelja, 29. marec — Ciril Ponedeljek, 30. marec — Bogo Torek, 31. marec — Benjamin Sreda, 1. april — Hugo Četrtek, 2. april — Franc Dežurstva ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE 27. 3. dr. Lešnik (dnevni), dr. Kopitar (nočni) 28. 3. — 29. 3. dr. Zupančič (dežurni), dr. Glušič (pom. dežurni) 30. 3. dr. Natek (dnevni), dr. Žuber (nočni) ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE 28. 3.-29.3. dr. Zora PAVLO-VIČ, Šercerjeva 17, Velenje ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ 27. 3.-29. 3. dr. Peter Lazar 30. 3.—31. 3. dr. Bogdan Menih 1.4—2.4. dr. Valter Pirtovšek VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE 27. 3.-2. 4. Franc Blatnik, dipl. vet.,. Velenje, Prešernova 22/e, telefon 852-253 Mali oglasi V VARSTVO VZAMEM dva otroka. Naslov v uredništvu. KUPUJEM RAZNO RABLJENO notranjo stanovanjsko opremo. Zvone Korenjak, Vegrad. Telefon 851-181 (samo popoldne) PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO KUPI Foto Pajk, Celjska 47 a, Velenje. , IŠČEM OPREMLJENO SOBO v Velenju ali okolici za dobo dveh mesecev. Plačilo po dogovoru. Naslov v uredništvu. V NAJEM VZAMEM manjše stanovanje ali garsonjero. Ponudbe pod "šifro ,,lepo plačilo", ali po telefonu 062 842-371 int. 90 (dopoldan) PRODAM POČITNIŠKO PRIKOLICO IMV ADRIA 305 STANDARD. Letnik 1980. Tel. (063) 852-677. KUPIM ČOLN KAJAK ENO-SED. Zivko Kolenc, Nizka 20, 63332 REČICA OB SAVI. UGODNO PRODAM 6 let rabljena okna, balkonska vrata z roletami, starejša notranja vrata, radiatorje, otroško posteljico „Rustika" in kompletno opremo za dnevno sobo. Gvido Špeh, Konovo, škalska 14, Velenje. Gibanje prebivalstva MATIČNI URAD VELENJE POROKE: Marko FILIPOVIČ, roj. 1955, rudar iz Velenja in Ruža NA-MLIČ. roj. 1962, gospodinja iz Velenje; Zlatko KRNJOVSEK, roj. 1950, komerc, tehnik iz Strmca pri Vodniku in Rozalija JEŽOVNIK. roj. 1954. delavka iz Arnač; Dušan PIRMANŠEK, kroj. 1955, rudar iz Velenja in Doroteja JANŽOVNIK, kroj. 1954, delavka iz Velenja; Boris JOVANOVIč, roj. 1953, str. ključavničar iz Velenja in Jelka ZAGER, roj. 1957. administra-torka iz Velenja; Franc BLATNIK, roj. 1960, ključavničar iz Velenja in Nadja KARLIČ, roj. 1962, dijakinja iz Velenja; Ismet BABAJIč. roj. 1956, rudar iz Velenja in -Ludvija ŠABIč.. kraj. 1958. eosDodinja iz Velenja. Vekoslav OŠTIR, roj. 1953, strojni tehnik iz šaleka in Metka JELEN, roj. 1957, ekonomist iz Velenja; Stanko PRITRZNIK, roj. 1956, ključavničar iz Laz in Nada ŠVAB, roj. 1961, ekonomski tehnik iz Završ; Vinko IVEŠIČ, roj. 1957, prometno transp. tehnik iz Novega Šeherja in Marica Meklav, roj. 1962, šivilja iz Rečice ob Paki; Milan UGOVŠEK, roj. 1958, skupinovodja iz Lepe njive in Cvetka KRAŠOVEC, roj. 1955, delavka iz Podkraja pri Velenju. SMRTI: Marija OSAR, upokojenka iz Velenja, Kidričeva 23, stara 87 let; Tamara FICZKO, Velenje, Cesta IV. štev. 17, stara 3 leta. Ruža FR1CELJ, gospodinja iz Gornjega grada 73, stara 78 let; Franc STERBENK, upokojenec iz Velenja, Koroška37, star 67 let. MATIČNI URAD ŠOŠTANJ POROKE: Franc ROŽEJ, kovaški delavec. Topolšica 192 in Marija VERDEV. brizgalka, Topolšica 192. SMRTI: Alojzija DR EV, Lokovica 37. stara $5 let; Anton JURAK. kmet, Migojnica 52. star 83 let; Anton REPENSEK, upokojenec. Mozirje 85. star 81 let; Martin PIR-NAT. upokojenec. Praproče pri Žalcu 30 star 81 let; Antonija HAJDENEK, upokojenka. Slake pri Podčetrtku, stara 91 let; Franc UDOVČ, inv. upokojenec. Celje. Trubarjeva 53/a. star 53 let: Jože STIFTER. upokojenec. Gornji grad 187. star 72 let. Miličniki so zapisali Prireditve KULTURNI f CENTER V- N A POTNI Kv- l r O I N1K -7*-n VELENJE Z_J Drevi ob 19. uri bodo v razstavnem prostoru Kulturnega centra „Ivan Napotnik" Velenje odprli pregledno razstavo slik in grafik akademika Franceta Miheliča. Govorila bo dr. Melita Štele. V kulturnem programu bodo sodelovali flavtistka Irena Grafenauer, pianist Aci Bertoncelj in pisateljica Mira Mihelič. V petek. 3. aprila, ob 20. uri, bo v domu kulture Velenje koncert Mešanega pevskega zbora Gorenje, ki ga vodi Ciril Vertačnik. Koncert je posvečen 40. obletnici vstaje jugoslovanskih narodov. Na sporedu bodo jugoslovanske borbene, domoljubne, umetne in narodne pesmi. VOZIL BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA 15. marca se je okoli pol osme ure zvečer zgodila na lokalni cesti v Ravnah prometna nesreča. v kateri se je udeleženec težje telesno poškoval. Anton Kočun iz Skornega je peljal po lokalni cesti v Ravnah z neregistriranim motornim kolesom. Ko je pripeljal v bližino sanatorija. ga je zaradi neprimerne hitrosti, vinjenosti. vozil pa je tudi brez vozniškega dovoljenja zaneslo in je padel po cestišču. Pri nesreči seje hudo telesno poškoval njegov sopotnik Janez Fekonja iz Met\ leč. NI UPOŠTEVAL PROMETNEGA ZNAKA 20. marca ob 15.30 uri se je zgodila prometna nesreča na pešpoti, ki vodi od bazena v Velenju proti Gorici. Nezgodo je povzročil kolesar Branko Šmon iz Laz. ki je kljub prepovedi vožnje po tej poti peljal po njej in se pri tem zaletel v triletno Elviro Ikič iz Velenja. Pri nesreči sta se oba udeleženca težje telesno poškodovala. Odpeljati so ju morali v celjsko bolnišnico. Šmon pa se bo moral zagovarjati pred javnim tožilcem. KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR Dne 13. marca je okoli 22. ure prišel v bife Rudar vinjeni N. B. Pričel je razgrajati in razbijati steklenino. Dejanje so mu morali preprečiti delavci postaje milice, ki'so kršitelja pridržali do istreznitve. Čaka pa ga še zagovor pred sodnikom za prekrške. 15. marca je ob 18. uri in 40 minut kršil javni red -in mir vinjeni S. V. V gostišču Rudar je razbijal steklenino in kljub opozorilom z dejanjem nadaljeval. Na kraj so morali delavci postaje milice, ki so vinjenega S. V. pripeljali na postajo in ga zadržali do iztreznitve. Za svoje dejanje se bo moral zagovarjati pred sodnikom za prekrške. 19. marca ob 20. uri je razgrajal, se nedostojno vedel in razbijal steklenino v bifeju v Bevčah vinjeni A. M. Posredovati so morali miličniki, ki so kršitelja javnega reda in mira pripeljali na postajo in ga pridržali do iztreznitve. Čaka pa ga še zagovor pred sodnikom za prekrške. 22. marca sta prišla ob 19.40 uri v gostinski lokal Kolodvorske restavracije vinjena M. H. in M. N. Pričela sta razbijati steklenino. se nedostojno vesti in med seboj prerekati. Dejanje so jima morali preprečiti delavci postaje milice, ki soju dali na postaji v prostor za pridržanje. Kršitelja pa se bosta morala zagovarjati tudi pred sodnikom za prekrške. Dne, 22. marca ob 17.50 uri je vinjeni F. S. kršil javni red in mir v bifeju pri stari tržnici. Razbijal je steklenino in se nedostojno vedel do strežnega osebja. Posredovati so morali miličniki, ki so vinjenega F. S. pridržali do iztreznitve ter ga predlagali v kaznovanje sodniku za prekrške. ZAHVALA Ob smrti našega nenadomestljivega moža in očeta FRANCA ŠTRBENKA iskrena hvala za poklonjeno cvetje in izraženo sožalje. Posebno se zahvaljujemo njegovemu pevskemu zboru upokojencev, enako pevcem zbora Kajuh. delavcem hotela Paka Velenje, delavcem elektrovzdrževanje TEŠ, godbi RLV, častni straži RLV. Zvezi borcev Stara vas. govornikom, sosedom in duhovniku: Vsi njegovi ZAHVALA V globoki žalosti nas je zapustila naša draga mama in omica MARIJE FRANKO roj. KRAJNC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom ter znancem, ki ste jo v tako velikem-številu pospremili na njeni zadnji poti. izrekli sožalje in darovali vence ter cvetje. Še posebna zahvala delavcem Lekarne Velenje za izredno in takojšnjo pomoč, hvala tudi osebju intenzivnega oddelka bolnice Slovenj Gradec. Žalujoči: hčerki Marjnka z družino in Renata, sin Gordan in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dobrega moža in očka AVGUSTA JANA iz Šaleka se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga zasuli s cvetjem in sočustvovali z nami. Posebno pa smo dolžni zahvalo kolektivoma jamske mehanizacije RLV in DO Avtopark ter svaku oziroma stricu Albinu in svakinji Romani, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob sfrani. Žalujoči: žena Vladka ter sinovi Vito, robert, Aleš in Dejan. Strelska družina „Mrož" Velenje obvešča vse člane in pripadnike strelcev, da bo občni zbor društva 2. aprila 1981 ob 17. uri v prostorih NAME! Vabljeni! Karate klub Velenje VABI ljubitelje karateja na ogled prijateljskega dvoboja med ekipo iz Celovca in Velenja, ki bo v soboto 28. marca 1981 ob 17. uri v Rdeči dvorani Velenje! J3EK Elektrostrojna oprema n. sol. o., Preloge, p. Velenje Komisija za delovna razmerja pri delavskem svatu TOZD Strojni obrati OBJAVLJA potrebe po delavcih v TOZD Strojni obrati: * — 2 priučena ali polkvalificirana strugarja, — 6 priučenih ali polkvalificiranih ključavničarjev ali z nedokončano poklicno šolo kovinske stroke, — 1 kvalificiranega brusilca, — 4 kvalificirane ključavničarje, — 2 nekvalificirana delavca. Pogoji: — prej omenjena strokovna izobrazba, — odslužen vojaški rok, — stanovanje v samskem domu, — OD po pravilniku. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in predpisano preizkusno dobo. Rok prijave je 15 dni od dneva objave. O odločitvi komisije bodo kandidati pismeno obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Vloge s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba DO ESO Preloge b. št., 63320 Velenje. REK Avtopark p. o., Velenje Komisija za delovna razmerja RAZPISUJE prosta dela in naloge TEHNIČNI VODJA Kandidati za razpisana dela in naloge morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo visoko ali višjo šolo strojne smeri, — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj, — znanje vsaj enega svetovnega jezika, — organizacijske sposobnosti. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi z oznako ,,za komisijo za delovna razmerja" na naslov: REK Velenje, DO AVTOPARK Velenje, Koroška 62, 63320 Velenje. Dela in naloge se razpisuje za nedoločen čas s 60-dnevnim poskusnim delom. "" Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. OBRTNO ZDRUŽENJE VELENJE Odbor za vprašanja delavcev, ki so zaposleni pri samostofr* obrtnikih občane Velenje • Na podlagi 61. člena kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki v SRS (Ur. I. SRS štev. 8/78) in na podlagi določil pravilnika o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil delavcem zaposlenih pri samostojnih obrtnikih občine Velenje, ki -sta ga sprejela Skupščina obrtnega združenja Velenje in Izvršilni odbor sindikata delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih občine Velenje dne 28. 8. in 22. 10. 1979, objavlja odbor za stanovanjska vprašanja delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih občine Velenje po sklepu seje odbora z dne 26. 2. 1981 naslednji RAZPIS 1. Za nakup najemnih stanovanj za delavce pri samostojnih obrtnikih se v letu 1981 nameni 2.770.000,00 din 2. Za kreditiranje stanovanjske izgradnje, rekonstrukcij ali adaptacij stanovanjskih hiš se nameni v letu 1981 1.200.000,00 din Kandidati za dodelitev najemnih stanovanj morajo k svoji prošnji priložiti tudi dokazilo, da bo organizacija združenega dela ali samostojni obrtnik, pri katerem je zakonski tovariš prosilca v delovnem razmerju, sofinancirala najemno stanovanje v višini 50%. Prosilci za stanovanjska posojila morajo k svoji prošnji predložiti vso potrebno lokacijsko in gradbeno-tehnično dokumentacijo bodisi za nakup etažnih stanovanj ali stanovanjsko gradnjo, rekonstrukcijo ali adaptacijo svoje stanovanjske hiše ter priložiti dokazilo o zagotovljenih preostalih potrebnih sredstvih. Prosilci naj svoje prošnje s priloženo potrebno dokumentacijo pošljejo na Obrtno združenje Velenje najkasneje v 30 dneh po objavi tega razpisa. Po končanem razpisu bo vse prošnje pregledala in po določilih pravilnika točkovala v ta namen imenovana strokovna komisija. 12i\5 Številka 12 (574) - 27. marca 1981 Informativni dan na RŠC Streljanje Franju Žučku „zlata v w ■ rt puscica V Lipici je bilo konec preteklega tedna 27. finalno tekmovanje za »zlato puščico.« To tekmovanje sodi med najbolj množična strelska tekmovanja v naši republiki. Nastopilo je kar 229 strelcev iz 49 strelskih zvez, med njimi pa se je najbolje izkazal Franjo Žučko, član strelske družine Mrož Velenje, saj je nastreljal 558 krogov ter tako postal zmagovalec tega tradicionalnega tekmovanja. Enak rezultat — streljali so z zračno puško serijske izdelave — je dosegel tudi Radej iz Kamnika, vendar je bil Žučko boljši v zadnji seriji. ZVVI Velenje Odbojka Ob spotikanjih pri gradnji družbenih stanovanj, kjer iz leta v leto bolj zaostajamo za potrebami v občini in ob nerazumljivo počasnem zagotavljanju parcel za gradnjo individualnih hiš, si marsikatera, predvsem priseljeniška družina, na najrazličnejše načine izbojuje streho nad glavo. Pogosto tudi tako, da zasede hišo, ki je pred- , videna za rušenje, pa so se ,,rušilci" prepočasi odločili misel spremeniti v dejanje. Nekaj podobnega se je dogodilo pred časom tudi na ulici Veljka Vla-hoviča. Razumljivo čeprav dopustno je, da delavci skušajo z lastno iznajdljivostjo popraviti tisto, na kar so pozabile njilj*(ve delovne organizacije, manj razumljivo pa je, da so okolico hiše spremenili v smrdljivo smetišče, ki moti sosede in vzbuja posmeh mimoidočih. To je še toliko manj razumljivo, ker je v okolici vedno polno keso-nov, v katere bi z malo več truda in smisla za lepo urejenost celotnega okolja zlahka pospravili odvečne predmete. (B. Z.) Veliko zanimanje tudi za rudarske poklice V novem šolskem letu prehajajo vse srednje šole v naši republiki na usme-ijeno izobraževanje. Temu vprašanju smo posvetili veliko pozornosti tudi na Rudarskem šolskem centru, kjer smo pripravili 19. marca, tako kot na vseh slovenskih srednjih šolah, informativni dan in učence seznanili z možnostmi šolanja na naši šoli. Obiskovalci so bili razdeljeni po svojih predhodnih odločitvah, na tri osnovne usmeritve izobraževanja, ki bodo v novem sistemu izobraževanja potekale na naši šoli. Bodoče dijake smo informirali o šolanju na kovinarsko strojni, elektrotehniško računalniški ter rudarski usmeritvi. Seznanili smo jih z vpisnimi pogoji, možnostih za pridobitev štipendij ter z. možnostmi zaposlovanja po zaključku šolanja. Bodoči dijaki so nalo uiuskali Sc prostore za praktični pouk. kjer smojih seznanili s potekom praktičnega izobraževanja. Kandidati za računalniško usmeritev pa so obiskali računalniški center v REK. Po prvih ocenah lahko rečemo, daje zanimanje za vključitev v programe usmerjenega izpbraževanja na naši šoli enak številu prostih mest. To ve.ja tudi za računalniško usmeritev, ki bo v naslednjem šolskem letu uvedena na Rudarskem šolskem centru. Za to usmeritev načrtujemo šestdeset učnih mest. približno toliko pa je bilo tudi kandidatov. Zadovoljni smo bili tudi z zanimanjem za rudarske poklice, saj se je zanj zanimalo okoli 30 učencev, prejšnja leta pa največ pel. Silvo Grmovšek Prekinjena serija porazov V soboto je bila zanimiva tekma v telovadnici osnovne šole Topol-šica. Srečali sta se odbojkarski ekipi Topolšice in Savinjske iz Braslovč. Derbi je trajal več kot uro in štirideset minut in je na koncu zasluženo pripadal OK Topolšici z rezultatom 3:2 (15:4, 15:13, 12:15, 9:15, r5:12). V prvih dveh setih so domačini gladko zmagali, nato so popustili, a so v petem odločilnem setu pokazali več in tako zasluženo zmagali. Pri Topolščanih so se predvsem izkazali mlajši igralci, ki lahko z resnim delom postanejo zelo dobri odbojkarji. Za OK Topolšico so igrali: Aravs, Blagotinšek, Golob, Kugo-nič M. V. Kugonič, Marinšek, Menih, Meršak, Nahtigal, Šegula, Smon, Venek in Zabkar. Darko Menih \ Prvi poraz V prvi slovenski odbojkarski ligi za ženske je ekipa Ljubnega doma izgubila z vodečo ekipo Branika (ml.) iz Maribora z rezultatom 1:3 (6:15, 15:9, 11:15. 6:15). To je bil derbi lige, kateremu pa domačinke niso bile kos. Nabolj so se upirale v drugem in tretjem setu, v četrtem pa popolnoma popustile. Povsem so odpovedale pri sprejemanju nasprotnikovih servisov in pri blokiranju. Ža OK Ljubno so igrale: Skok, M. in J. Jeraj, L. in M. Mori, Orlovič, Zalesnik, Podmeninšek, Orešnik in Cerar. Darko Menih Za lepšo urejenost Izpolnili vse naloge V nedeljo so se v prostorih družbene prehrane Rek Velenje zbrali na redno letno konferenco člani zveze vojaških vojnih invalidov občine Velenje. Največ pozornosti so namenili oceni dela v preteklem letu, sprejeli pa tudi delovni program za to leto. V razpravi so člani poudarili, da so uresničili vse načrtovane naloge. Pripravili so "izlet na Duh pri Ostrem vrhu, na katerem so si ogledali zgodovinske zanimivosti, največjo skrb pa so v preteklem letu namenili ostarelim članom in obiskali bolnike na domu, pa tudi v bolnišnici. Ob novem letu so obdarili s simboličnimi darili 41 članov in dodelili osem denarnih pomoči v obliki prehrambenega paketa. V organizaciji zveze vojaških vojnih invalidov je vključenih 117 članov, od tega 48 žensk. Šest družinskih upravičenk prejema poln invalidski dodatek, 23 članov in članic pa zmanjšanega. Menili so, da se je precej izboljšal njihov socialni položaj, zelo dobro pa sta organizirani zdravstvena in zobozdravstvena služba za člane te organizacije. Na redni konferenci so sprejeli tudi delovni program za to leto. Največjo pozornost bodo tudi v tem letu namenili ostarelim in bolnim članom, sodelovali bodo pri odkritju spomenika borcev Šercer-jeve brigade v Skornem, udeležili se bodo še proslave ob 40 letnici invalidov na Graški gori in 40. letnice vstaje, pripravili pa bodo za svoje člane tudi izlet. Obujanje starih običajev Preteklo nedeljo je-'v Skalah ostovala folklorna skupina iz martnega ob Paki s starim slovenskim običajem mlačvo. Predstava je bila zgodaj popoldne in najverjetneje je bil neustrezen čas vzrok za tako majhen obisk. Vsem, ki smo igro gledali nam je bila zelo všeč. Živo prikazan star kmečki običaj, ki pa se vedno bolj opušča, saj so cepce sedaj zamenjali stroji, nas je popeljal nazaj v tiste čase, ko so to delo poznali skoraj na vsaki kmetiji. Nikjer več ne slišiš pesmi, tiste preproste slovenske pesmi, ki te močno prevzame in se ob njej lahko še zavrtiš. Res škoda, da česa takega ni več. Zakaj ljudje ne hodijo gledat takšnih iger? Kaj je res težko v nedeljo popoldne vstati od televizije in se v lepfm vremenu podati v naravo, na majhno predstavo, kjer se človek resnično lahko sprosti. Ne, ljudje so postali preveč leni. Zadovoljni so ob gledanju enoličnega televizijskega programa. Pa so res? ^ E. Kumer V redakciji smo se te dni zelo razveselili kartice s pozdravi Ivča Kotnika in ostalih članov jugoslovanske alpinistične odprave Lhotse-81. Naši alpinisti so se odpravili na pol 10. marca, da bi osvojili četi ti najvišji vrh sveta 8501 m visoki Lhotse. Pred odhodom nam je Ivč Kotnik obljubil, da nam bo sproti poročal o poteku te odprave. Ob zaključku redakcije smo že prejeli prvo pismo, ki ga bomo objavili prihodnji teden. Sodelujmo vsi ! "t p r+O i ■ j / : .x>S ' i/; ' t ," 5 - V B 6fc ,L Nogomet Nujna zmaga V tretjem kolu tekmovanja v drugi zvezni nogometni ligi zahod so nogometaši velenjskega Rudarja preteklo nedeljo gostovali v Zenici. Srečanje z domačim Čelikom so izgubili z rezultatom 3:1. Velenjčani so bili v prvem polčasu enakovreden nasprotnik domačim nogometašem. Popustili niso niti takrat. ko je sodnik — po njihovem mnenju neupravičeno — dosodil v 17. minuti enajstmetrovko za Čelik. Dve minuti pred koncem prvega polčasa je Prelogar dosegel svoj prvi gol na prvenstveni tekmi za novo moštvo in izenačil. Tudi od drugega polčasa so si igralci Rudarja veliko obetali. Toda v njihovo usodo je spet zapečatil sodnik, ki ie dosodil še drugo enajstmetrovko v korist domačega moštva. Po besedah Velenjčanov, tudi to prestrogo. Čeprav so se do konca srečanja trudili, pa niso mogli zaigrati več tako dobro kot v prvem polčasu. Prejeli so še tretji zadetek ter tako doživeli že drugi poraz v spomladanskem delu. Kot so povedali igralci ob vrnitvi, bi moral ob takšnem kriteriju sodnik tudi za njih piskati najmanj eno enajstmetrovko. V nedeljo gostuje v Velenju Proleter, moštvo trenerja Omeragiča, kije bil še lani v Velenju. Sedaj na vrhu Preteklo nedeljo je bilo na sporedu zadnje kolo v slovenski nogometni ligi. V odločilni tekmi so igralci Šmartnega na domačem igrišču premagali svojega tekmeca za naslov jesenskega prvaka mariborskega Železničarja. Šmarčani so bili nekoliko boljši nasprotniki in zmagali z rezultatom 2:1. Za Šmarčane sta bila uspešna Prašni-kar in Hren. Tudi v nedeljo bo na igrišču v Šmatrnem ob Paki zanimivo srečanje, saj bodo jesenski prvaki gostili trboveljskega Rudarja. Upajmo, da bodo tudi tokrat uspešni. Zmaga za začetek V prvem kolu spomladanskega dela tekmovanja v vzhodni skupini slovenske nogometne lige so nogometaši Elkroja doma zanesljivo premagali Steklarja iz Rogaške Slatine. Bili so ves čas tekme izrazito boljši nasprotnik, čeprav je na kakovost njihove igre vplival trd in neraven teren. Gostje z igro samo sicer niso v celoti razočarali, vtis pa so povsem zapravili z resnično pretiranim in preveč očitnim pošiljanjem žoge izven igrišča. V prvem delu igre so domači sicer dosegli dva zadetka, ki pa ju je sodnik razveljavil zaradi nedovoljenega položaja, poleg tega pa so zapravili še nekaj obetavnih priložnosti. Žilav odpor gostov so štrli šele v nadaljevanju. Prvi zadetek je dosegel Radivojevič, vodstvo je povečal Zeleznik, končni rezultat pa je z enajstmetrovko dosegel Hrastnik. Pred 400 gledalci je srečanje vodil Ramšak iz Celja. Kajuhov pokal Preteklo soboto in nedeljo je bilo v Domu učencev v Velenju tekmovanje v šahu za Kajuhov pokaf 81. Pripravil ga je šahovski klub Velenje. V soboto dopoldan so se najprej pomerili šahisti osnovnih in srednjih šol.Tekmovanja seje udeležilo kar 16 ekip. Po osmih kolih vodi OŠ Anton Aškerc s 26 točkami pred Gimnazijo (21), Domom učencev (20,5) OŠ Bratov Letonje (20) in OŠ Miha Pintar Toledo I (19,5). Popoldan pa so se za šahovnicami zbrali tekmovalci iz posameznih krajevnih skupnosti. Zmagala je KS ekipa OOZSMS Šmartno z 18 točkami, na drugo mesto se je uvrstila KS Šoštanj (12), tretja je bila KS Ravne (II), KS Zavodnje so bile četrte (7), peta pa KS Velenje Desni breg. Bojan Rop Košarka Pomembna zmaga Košarkarji šoštanjske Elektre so preteklo soboto na domačih i tleh premagali moštvo Kamnika, sicer tesno vendar zasluženo, z rezultatom 68:67. S to zmago so si Šoštanjčani verjetno že zagotovili obstanek v slovenski ligi. Koše za domačo ekipo so dosegli: Gomboc 12, Udrih 17, Hliš 7, Breznik 8, Cajner 14. Napot-nik 10. Pri gostih pa sta* bila najuspešnejša Urnik 27 in Mikuš 17.