PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini p „„ „ 'A A ■ • Abb. postale I gruppo “ L« Pripadati EST. če se jjJVjtijsko tržišče ne bi organi- »ti čemer je zii-LV ' K° trzisec ne bi organi-uri kakor je bilo dogovorjeno, '■mer je mislil na ugovore Ine Nemčije, ter je dodal, usoViie takrat ne bodo možna Prsna pogajanju z ZDA. Hit , vkR železničarjev se je v Ita-tiLi uli včeraj nadaljevala in do-vn?|, 90-odstotno udeležbo. Pri Fin. -*1 711 notranje komisije v Je 1,1,11 ‘etoa sindikat SIDA 3», gel največ glasov, in sicer Flrini sl" 7R njim UIL s 27,7 odst., Itd J? 221 odst-. CISL 15,7 odst., '/‘■vsi razen FIOM, ki je zgubila s°v kot* }' T lelos P,ftiek več gla- ,,^‘mek med zunanjima mini-Rle.in>a Sftragatom In Kreiskim bm1* Južne Tirolske, ki bi moral Ve,»ber me!,et’ so odložili na no- č»n ?*°Sradu ,ie bil včeraj sve-Pogreb maršala Birjuzova in ki s k višjih sovjetskih oficirjev, tul** smrtno ponesrečili z le-dva j. ,,°b prihodu na proslavo r >',eUetnic« osvoboditve Beo- Bivši laburistični voditelj In predsednik vlade Attlee (levo) čestita VVilsonu imiiiiiiiiitimiiiiiiiiiimiiiiiitiHiiiiiiuiiHiMnHumiiiiitimimMiHimntiuMmnuiitiiimiiiimnitimiinmi PO HUDI NESREČI NA AVALI Veličasten pogreb ponesrečenih sovjetskih častnikov v Beogradu Krste s ponesrečenci bodo prepeljali z letali v Sovjetsko zvezo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 21. — Beograjčani so se danes z bolečino v srcu in s solzami v očeh poslovili od posmrtnih ostankov visokih sovjetskih oficirjev in članov posadke sovjetskega letala, ki se je zrušilo 19. oktobra na obronkih Avale. Od 10. do 13.30 je nepregledna množica pionirjev, učencev beograjskih šol, nameščencev ustanov, delavcev in vojakov v mimohodu poleg krst s posmrtnimi ostanki izrazila zadnjo zahvalo sovjetskim tovarišem, ki so se pred dvajsetimi leti borili za osvoboditev njihovega glavnega mesta in ob prihodu na proslavo 20. obletnice te osvoboditve izgubili življenje. V tišini je valovila povorka ljudi mimo 18 krst, ki so bile prekrite z jugoslovanskimi in sovjetskimi zastavami, ki so polagali cvetje na mrtvaški oder. Cvetju meščanov so se pridružili venci predsednika republike maršala Tita, sovjetskega veleposlaništva, centralnega komiteja ZKJ, izvršnega sveta, Jugoslovanske ljudske armade, Socialistične republike Srbije in venci diplomatskih zastopstev. Vojaški atašeji misij, akreditiranih v Beogradu so s svojo navzočnostjo izkazali zadnjo čast sovletskim oficirjem. Na častni straži poleg odra so se vrstili oficirji Jugoslovanske ljudske armade, meščani, fantje in dekleta, rojeni leta 1944. t. j. v letu, ko so se jugoslovanski in sovjetski borci borili za osvoboditev glavnega mesta Jugoslavije, generali Jugoslovanske ljudske armade, člani sovjetskega veleposlaništva, člani obeh sovjetskih delegacij. Na zadnji straži so bili člani jugoslovanskega pogrebnega odbora, med njimi armadni general Ivan Gošnjak in tajnik CK ZK Srbije Jovan Veseltnov. RIM, 21. — Jutri ob 10 bo seja ministrskega sveta, na kateri bodo odobrili med drugim tudi ukrep o poenotenju prejemkov državnih nameščencev. Predsednik vlade Moro je sprejel ločeno podpredsednika vlade Nennija, ministra za pravosodje Realeja in zakladnega ministra Colomba, zvečer pa je sprejel še ministra za zvezo s parlamentom Scagiio in ministra za zdravstvo Mariottija. Ti razgovori so bili v zvezi z jutrišnjo sejo ministrskega sveta. Na ministrstvu za delo je minister Delle Fave nadaljeval da- Ob 13.30 so krste ob zvokih Leninove pogrebne koračnice ob navzočnosti visokih jugoslovanskih državnih in partijskih voditeljev, generalov in višjih oficirjev JLA ter članov sovjetske delegacije, diplomatskih zastopnikov in vojaških atašejev in številnih meščanov položili na vojaška tovorna vozila, prekrita s črnim platnom. Fred Domom JLA sta se od po nesrečenih sovjetskih tovarišev poslovila tajnik mestnega odbora ZK Beograda Dragi Stamenkovič in armadni general Sovjetske armade Jepišev. Po govorih je pogrebni sprevod, na čelu katerega Je bila častna patrulja vojaške policije, častni vod beograjske garnizije, za vozili s posmrtnimi ostanki pa dolga kolona avtomobilov z viso kimi jugoslovanskimi funkcionarji, krenila preko v Trga Republike skozi gost špalir ljudstva na vojaško letališče v Batajnici, od koder bodo posmrtne ostanke ponesrečenih prepeljali v letalom v Sovjetsko zvezo. Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes v Belem dvoru člane sovjetske delegacije, ki se je udeležila proslave 20. obletnice osvoboditve Beograda in člane sovjetske delegacije, ki je prispela v Beograd, da bi poskrbela za prenos posmrtnih ostankov ponesrečenih sovjetskih oficirjev. Med sprejemom je maršal Tito izročil delegaciji Red narodnega heroja za ponesrečenega sovjetskega maršala Birjuzova in istočasno odlikoval navzoče člane obeh delegacij z visokimi jugoslovanskimi odlikovanji. Maršal Tito ie osebno izročil sovjetskemu maršalu Sudcu Red narodnega heroja, armadnemu generalu Jepiševu pa Red vojne zastave. B. B. nes posvetovanja z zainteresiranimi sindikalnimi organizacijami za preureditev sedanjega pokojninskega sistema. Ta posvetovanja se bodo nadaljevala v prihodnjih dneh in se bodo zakaj učila konec meseca. Minister je potrdil obvezo, da bodo predložili parlamentu do 31. decembra letos zakonski osnutek o tem vprašanju. Rok 31. decembra so določili v sporazumu od 4. junija letos med vlado in sindikalnimi organizacijami. Avstrijska tiskovna agencija APA javlja, da se konferenca med italijanskim in avstrijskim zunanjim ministrom, ki je bila prvotno predvidena za konec oktobra ne bo mogla sklicati v tem mesecu, hkrati pa dodaja, da je moč smatrati, da se bosta Kreisky in Saragat sestala v novembru. V senatu so danes razpravljali o vladnem zakonskem osnutku, s katerim se ustanavljajo dotacijski skiadi v korist ISVEIMER, IRFIS in CIS za izdajanje posojil majhnim in srednjim industrijskim pw3-jetjem na Jugu, na Siciliji in Sardiniji. Gre za 175 milijard lir, od katerih bo ISVEIMER dobil 106 milijard in 750 milijonov, IRFIS 50 milijard In 750 milijonov ter CIS 17 milijard in 500 milijonov. Obrestno mero za ta posojila bo določil medministrski odbor za kredit In varčevanje. Tommasini (PSIUP) Je zatrjeval, da v vladnem ukrepu niso določeni kriteriji glede tega, kaj se smatra za majhna in srednja industrijska podjetja in je pripomnil, da bodo kreditni zavodi razdeljevali podpore po svoji uvidevnosti, s tem pa povzročili neprilike; Izrazil je željo, da bi sprejeli nekatere popravke. Pirastu (KPI) je pripomnil, da gre za sektorlalen ukrep, in to v trenutku, ko vlada napoveduje predložitev parlamentu petletnega programa za razvoj narodnega gospodarstva. Ko je govoril o dejavnosti sardinskega kreditnega zavoda CIS, je pripomnil, da je njegovo financiranje šlo pretežno v korist redkih velikih podjetij in da njegova kreditna politika ni povzročila resnega procesa industrializacije. Senatorji PLI in MSI so izjavili, da bodo podprli vladni ukrep. Ve-ronesi (PLI) je zahteval, naj bi predsednik vlade in minister za prevoz odgovorila po možnosti še ta teden na vprašanje liberalnih senatorjev glede sedanje stavke železničarjev. Minister Colombo mu je dejal, da bo sporočil to njegovo željo. Državni podtajnik za finance Val-secchi Je zanikal, da bi vlada imela namen povišati pristojbino za lovska dovoljenja. Na seji vodstva poslanske skupine KPI so danes razpravljali o vprašanju predsedstva republike in o ((parlamentarnih instrumentih«, ki se jih komunistični poslanci nameravajo poslužiti v zvezi s tem vprašanjem. Tako Je izjavil novinarjem predsednik skupine poslancev KPI Ingrao in pripomnil, da bi 6e parlament znašel 7. decembra (ko bodo potekli štirje meseci od za četka bolezni predsednika republike in ko bodo zdravniki povedali svojo dokončno mnenje o njegovem zdravstvenem stanju) pred «še bolj zapletenim vozlom«, če bi med tem ne ukrenili ničesar glede vprašanj, ki jih postavlja 86. člen ustave. Na vprašanje, kakšno obliko imajo parlamentarne pobude, ki jih imajo v mislih poslanci KPI, pa Ingrao ni ► "‘"l ‘*-M .('•Vovora. ker mora prej o tem obvestiti predsednika poslanske zbornice. Glasilo Scelbove struje «Centri-smo popolare« tednik «Centro» bo v svoji prihodnji številki zahteval sklicanje glavnega sveta KD, spričo sklepa centralnega odbora PSI, na podlagi katerega morejo socialisti, skladno s sklepom 35. kongresa, sodelovati po upravnih volitvah pri sestavljanju levičarskih upravnih odborov in upravnih odborov levega centra v organih krajevne samouprave. «Centro» zatrjuje, da je ta sklep ((škandalozen««, ker so ga sprejeli potem, ko ie PSI prevzel odgovornost v vladi in ker se s tem sklepom, ((postavlja na isto raven KPI in demokratične stranke«, hkrati pa da si PSI s tem «skuša zagotoviti na j več jo oblast: s komunisti in z demokristjani«. «Centro» pripominja hkrati, da PSI ne more nadaljevati sedaj, ko je v vladi, z isto politiko, ki jo je vodila, ko je bila izven vlade: «KD tega ne more trpeti. Sklep PSI je v nasprotju z obvezami, ki jih je prevzela KD in ki pogojujejo obstoj vlade z raztegnitvijo politike levega centra od centra na periferijo«. V tem sklepu centralnega odbora PSI «Centro» vidi potrditev «še vedno obstoječih frontističnih teženj PSI« in zatrjuje, da PSI pripisuje upravni politiki, pa tudi sodelovanju v vladi izključno instrumentalno vrednost. Poročilo CGIL o stavki železničarjev RIM, 21. — Sindikat italijanskih železničarjev poroča, da je bila u-deležba pri stavki drugi dan še številnejša med potujočim osebjem in strojniki kakor včeraj in je dosegla nad 90 odstotkov. Vse to, nadaljuje sporočilo, je tudi nov in pomemben odgovor na novico o pripravi in predložitvi ministrskemu svetu načrta zakona o izboljšanju nekaterih postavk glede dajatev, ki pritičejo železničarjem. • Glede tega je treba poudariti, da je med vzroki nezadovoljstva železničarjev tudi nespoštovanje sindikalnih sporazumov, med katerimi je tudi sporazum od preteklega avgusta glede roka, in tudi glede obsega poviška dodatkov, ki so v vladnem načrtu zakona manjši kakor je bilo dogovorjeno. Isto velja za tako imenovani peti ukrep, ki je bil te dni predložen parlamentu, potem ko mu je bilo odvzeto bistvo, tako da predvideva breme 50 do 60 milijonov proti približno dvema milijardama, ki sta bili določeni že leta 1962 ob sindikalnem sporazumu, ki je bil sklenjen z vlado. Toda ne glede na vse to, potrjuje množična udeležba pri borbi odločno voljo, da se doseže prva in primerna preureditev plač železničarjev ločeno od ostalih državnih uslužbencev. V takem položaju zagotavlja sindikat italiian-skih železničarjev, da bo nadaljeval borbo, dokler ne doseže izpolnitve zahtev.* du. Dejstvo, da so bili na krovu tri astronavti, je velike važnosti, ker je eden lahko spal, medtem ko sta ostala dva delala. Pri prejšnjih poietih je moral kozmonavt prekiniti delo, da je lahko spal. Poudaril je tudi, da je treba poskus z ladjo «Voshod» vključiti v okvir miroljubnega osvajanja vesolja in da ni nobena stvar i-mela vojnih namenov. Pripomnil je tudi, da je «Voshod» mnogo večji od vesoljskih ladij «Vostok». Dalje je Komarov izjavil, da so med poletom lahko .zvršili številne poskuse, zlasti glede lastnost; tekočin v pogojih breztežnosti. Nadzorovali so tudi možnost orientiranja vesoljskih ladij na podlagi zvezd. To je zek> važna zadeva za medplanetne poiete. Poleg tega je posadka izvršila številna opazovanja Zemlje, atmosfere in drugih zemeljskih in vesoljskih pojavov ter je posnela številne fotografije. Znanstvenik Feoktistov je izjavil, da je bil «Voshod» opremljen z eno glavno zaviralno raketo in dvema rezervnima raketama, ki bi v vsakem primeru omogočili povratek na Zemljo, če glavna raketa ne bi delovala. Za ladje «Vostok» ni bil ta ukrep potreben spričo njihovih drugačnih tirov okoli Zemlje. Na krovu sta bila tudi dva radiotelefona na kratke valove in telegrafski aparat, televizijska povezava je omogočila, da so z Zemlje opazovali nosilno raketo in ladjo, kozmonavti pa so s pomočjo televizijskih aparatov mogli opazovati prostor, v katerem se je ladja gibala. Tudi Feoktistov je govoril o poskusih treh astronavtov. Dejal je, da je relativno lahko, o-rientirati se na podlagi zvezdnega sistema. Zdravnik Jegorov je izjavil, da lahko pove samo nekaj podatkov, glede svojih bioloških in zdravniških opazovanj, ker bo podrobno in zelo koristno poročilo objavlje no, ko bo ves zbrani material preštudiran. Dejal je, da med poletom ni bila potrebna njegova pomoč ostalima kozmonavtoma in da je njegova navzočnost in navzočnost znanstvenika na ladji odprla nove možnosti za proučevanje številnih znanstvenih, tehničnih, bioloških in zdravniških problemov med vesoljskim poletom. Dalje je Jegorov poudaril, da so bila to pot mogoča fiziološka opazovanja in raziskovanja na ladji sami s pomočjo aparatov, ki so bili na krovu. življenjski pogoji v vesoljski kabini so bili vedno popolnoma normalni, higienski pogoji pa blizu «optimuma». Pritisk zraka je bil vedno enak pritisku v atmosferi, koncentracija kisika in ogljikovega oksida je bila normalna, vlaga je bila okrog 45 do 60 odstotkov, temperatura pa je nihala med 18 in 21 stopinjami C. Zatem je zdravnik izjavil, da prehod v stanje breztežnosti ni povzročil nobenega neugodnega občutka; kozmonavti so se tega pojava zavedli, predvsem ko so videli številne predmete «plavati» v notranjosti kabine. Toda če so zaprli oči, so imeli občutek, da so njihova telesa obrnjena navzdol. Glede prehrane je Jegorov izjavil, da je količina kalorij, ki so jih zaužili kozmonavti v 24 urah, nihala med 2700 in 2800. Zaužili so 120 gramov proteinov, 100 gramov maščob, 300 gramov ogljiko vih hidratov. Vse to so razdelili na štiri dnevne obroke. Dodal je, da so imeli izvrsten tek. Končno je zdravnik izjavil, da so vsi trije bili v normalnih pogojih delovne sposobnosti. .......m KP Francije zahteva pojasnila v zvezi z odstranitvijo Hruščova V ta namen bo poslala v Moskvo posebno delegacijo - Tudi glasili K P Danske in K P Švedske obsojata način odstranitve Hruščova PARIZ, 21. — Politični urad francoske komunistične stranke je objavil danes izjavo v kateri ugotavlja, da je «spričo vidne vloge, ki jo ima komunistična stranka Sovjetske zveze v mednarodnih odnosih, imajo njene odločitve, ki jih sprejema v polni neodvisnosti glede vodstva stranke in sovjetske države, veliko važnost za komuniste in narode vsega sveta«. Zatem jemlje na znanje, da namerava centralni komite sovjetske komunistične stranke ostati zvest liniji dvajsetega, enaindvajsetega in dvaindvajsetega kongresa in nadaljevati politiko miroljubnega sožitja med državami, politiko krepitve svetovnega miru, prijateljstva med narodi ter krepitve enotnosti in strnjenosti mednarodnega komunističnega gibanja na podlagi načel v izjavah leta 1957 in 1960. Na koncu pa dodaja, da želi politični urad francoske komunistične stranke vendarle popolnejšo informacijo in potrebna pojasnila o pogojih in metodah, s katerimi so bile izvršene spremembe, ki jih je sklenil centralni komite sovjetske komunistične stranke. Zaradi tega je politični urad sklenil zah-te ati od CK KP SZ, naj sprejme delegacijo francoske komunistične stranke.« Moskovski dopisnik glasila danske komunistične stranke «Land og Folk» Peter Schaffer piše, da so sovjetski voditelji sedaj opustili začetek «kampanje za dehruščoviza-cijo», ki so jo prvotno imeli v načrtu; to so sklenili zaradi ostre kritike številnih vzhodnoevropskih in zahodnoevror^h komunističnih strank. Danski časnikar dodaja, da so odpovedali številne sestanke na delovnih mestih in na raznih sedežih, na katerih so nameravali kritizirati politiko Hruščova. Časnikar pravi, da so v sovjetskih krogih presenečeni nad dejstvom, da je kritika raznih komunističnih strank zaradi odstavitve Hruščova šla tako daleč, da te stranke zahtevajo pojasnila o ozadju sprememb in o načinu, po katerem je prišlo do sprememb. Danski časnikar pravi dalje, da je Hruščov že na seji centralnega komiteja KP SZ, ki je bila februarja v Moskvi, ostal v manjšini, ko je predlagal, naj se poročilo Suslova o sporu s Kitajsko takoj objavi v »Pravdi*. To poročilo je bilo objavljeno več tednov pozneje, ko je propadel poskus pogajanj s kitajskimi voditelji. »Tedaj, dodaja časnikar, je Hruščov ponudil svoj takojšnji u-mik, toda tega predloga niso sprejeli. Na zadnjem sestanku centralnega komiteja je Hruščov ponovno ostal v manjšini in tedaj so odredili njegovo odstavitev.« Končno pravi časnikar, da je Hruščov sedaj v Moskvi s svojo ženo v žtirisobnem stanovanju v poslopju, ki je državna last, blizu kinematografa »Udarnik*. Švedski komunistični list »N.v Dag* piše, da je način, kako je prišlo do odstavitve Hruščova, neustaven in »zapušča grenkobo v ustih*. Clankar pravi dalje, da, potem ko so uredili račune s sta-1 nizmom na 20. in 21. kongresu KP SZ, je izven Sovjetske zveze prevladalo mnenje, da metode, ki so jib uporabili sedaj novi so- vjetski voditelji proti Hruščovu dokončno pripadajo preteklosti Toda to mnenje se je pokazalo za zgrešeno. Eadec Hruščova, dodaja komunistični list, nas spominja še enkrat, kako dolga je pot za povratek k sistemom, ki jih jo^ svoj čas uvedel Lenin in ki so jih strogo izvajali v njegovi do bi.» Čuenlajevo pismo tudi Johnsonu WASHINGTON, 21. — Predsednik kitajske vlade čuenlaj je poslal tudi predsedniku Johnsonu pismo, s katerim predlaga sklicanje mednarodne konference na vrhu, da bi se sporazumeli o ukinitvi jedrskega orožja. To je sporočil državni departma, ki dodaja, da pismo vsebuje iste predloge, ki Jih je vsebovala izjava kitajske vlade takoj po eksploziji atomske bombe. Kakor je znano, je kitajska vlada poslala podobno pismo vsem vladam. Bivši guverner države Kansas Alfred Landon, ki je bil leta 1936 republikanski kandidat za predsednika, je na zborovanju predstavnikov industrije in petroleja izjavil, da bi morale ZDA pozitivno, čeprav previdno, upoštevati kitajski predlog, za sklicanje svetovne konference. Landon pravi, da ta predlog pometli popolno spremembo kitajskega stališča in da morajo biti ZDA pripravljene spremeniti svojo politiko nepriznavanja Kitajske in nasprotovanja njenemu sprejemu v OZN. Sledila so številna vprašanja časnikarjev. Komarov je izjavil: «Vo-shod» je pristal prav tako rahlo kakor moderno dvigalo. «Voshod» ni bil zamišljen za pristanek na Luni. Mogoče je vkrcati se na «Voshod» brez posebne vežbe. «Vo-shod« je popolnoma nova kozmična ladja in ni varianta «Vostoka». «Voshod» je popolnoma nepoškodo. van in bi lahko napravil nov vesoljski polet. Med mojim počitkom je ladjo vodil znanstvenik Feoktistov, Ivi je bil v stalnem stiku z Zemljo. Pospešek in pojenjanje po. speška nista preprečila kozmonavtom medsebojnega pogovarjanja. Stanje v notranjosti kabine je bilo tako, da ni bilo potrebno, obleči se v vesoljske tute. Zaradi tega je bilo laže izvrševati znanstvene poskuse, ki jih je določal program. Ce bodo kozmonavti v prihodnosti leteli oblečeni v vesoljske tute, to pomeni, da bodo morali zapustiti vesoljsko ladjo med letenjem. Četrti član posadke pri morebitnem prihodnjem vesoljskem poletu bo lahko časnikar, astronom ah kuhar: moral bo namreč biti nekdo, ki bo lahko izvrševal določene naloge med poletom. Med letenjem so kozmonavti lahko nekaj časa opazovali nosilno raketo, med povratkom na Zemljo so prav tako opazovali tisti del kabine, v kateri so bili aparati, in ki se je ločila od vesoljske kabine. Polet «Vo-shoda« je dokazal, da je moč izvrševati v vesolju kolektivno delo. V prihodnje se bodo nedvomno zgradile težke vesoljske ladje, ki jih bodo vodili piloti civilnega letalstva. Znanstvenik Feoktistov je izjavil, da se je ves čas poleta počutil dobro. Dejal je, da je severni sij dru. gačen, kakor se vidi z Zemlje Severni sij je nedvomno bila najbolj fantastična stvar, ki so jo videli med poletom. Med letenjem smo se predvsem pogovarjali o naših medsebojnih vtisih, glede tega, kar smo videli in o rezultatu naših o-pazovanj. Del filmskega dokumen-tarja, ki smo ga posneli med poletom, se bo oddajal po sovjetski televiziji. Ni moč reči, katero Je bilo najvažnejše odkritje med poletom ((Voshoda«. Naloge, ki so jih imeli trije astronavti, so bile različne in so se delile na več področij. Lahko se morda reče, da je bile velike važnosti opazovanje horizonta z različnih pozicij, na katerih je bila kozmična ladja. Upati je, da bo na podlagi izkušenj «Voshoda» mogoče pripraviti navigacijski orientacijski sistem za prihodnje vesoljske ladje. Za prihodnje vesoljske odprave bo zelo važno sodelovanje zadevnih znanstvenikov in specialistov. Med letenjem ni bilo prepovedano kaditi, toda rečeno je bilo, da je bolje vzdržati se kajenja; sicer pa nobeden od treh kozmonavtov ni kadilec. Seveda je polet «Voshoda» približal možnosti potovanja na Luno. Količina žarčenja, ki so ji bili pod. vrženi astronavti, je bila neznatna: točni podatki bodo vsekakor objavljeni pozneje. Ni bilo v načrtu, da astronavti med poletom zapustijo ladjo. Zaradi tega ni bila ladja pripravljena v ta namen. Jegorov pa je na razna vprašanja odgovarjal: Na Zemlji je hladno, to so bile prve besede, k; smo jih izgovorili, ko smo zapustil: kabino ob povratku na Zemljo. Reakcija organizma treh astronavtov je bila približno enaka. Najmanjše razlike, ki smo jih ugotovili, pa se ne morejo pripisati starosti treh astronavtov. Med poletom smo izvršili biološke preglede tudi pri rastlinah in mušicah. Med poletom nismo izvršili poskusov o učinku uživanja zdravil v stanju breztežnosti. Všeč so mi pisatelji fantastične znanosti: najbolj so mi všeč sovjetska brata Strugacki in Poljak Stanislav Lem. Všeč so mi tudi pripovesti ame;ižkega pisatelja Ra-ya Bradburyja. Tiskovno konferenco je zaključil prof. Keldiš, ki je izrekel prepričanje, da bodo tudi druge države, manjše od ZDA in Sovjetske zveze, mogle v prihodnje sodelovati pri vesoljskih odpravah. Na razna vprašanja je odgovoril, da ni nobene ovire, da prihodnji vesoljski polet izvede mešana posadka; znanstveno in tehnično sodelovanje z drugimi socialističnimi državami je omogočilo sovjetske uspehe v vesolju. So realne možnosti vesoljskega sodelovanja med ZDA in Sovjetsko zvezo. Ob svojem povratku v atmosfero je «Vo-shod» bil v stiku s temperaturo približno 10.000 stopinj, medtem ko ni bilo v notranjosti kabine znatnih sprememb. Keldiš ni hotel dati nobenih podatkov glede kabine. Na koncu je izjavil, da je nosilna raketa, ki so jo uporabili za izstrelitev «Voshoda», močnejša vsake druge rakete na svetu. od Mattarella zopet v Rimu RIM, 21. — Minister za zunanjo trgovino Mattarella se je danes vrnil s svojo delegacijo iz Moskve. Na letališču je časnikarjem izjavil, da so se februarja ob podpisu trgovinskega sporazuma med Italijo in Sovjetsko zvezo sporazumeli s sovjetskim ministrom Patoličevom, da bodo v teku leta pregledali potek trgovinske izmenjave; zato ga je Patoličev povabil v Moskvo. Med obiskom v Moskvi so temeljito pregledali potek izmenjave in so določili nekatere smernice, da zadajo nov zalet in hitrejši ritem trgovinski izmenjavi z namenom, da se doseže večje ravnotežje v obeh smereh. V Moskvi se je Mattarella sestal tudi z ministrom za znanstveno raziskovanje in s predsednikom državne banke. Govoril je tudi z Ml-kojanom in z novim predsednikom vlade Kosiginom. 22. oktobra 1964 Slovenski novinar Bogdan Pogačnik, ki je že nekaj časa v Južni Ameriki, pošilja od tam pogosta pisma. Eno od teh tukaj ponatiskujemo: Ob prihodu na letališče Sao Paola, ki ima hkrati s svojim novim mednarodnim letališčem v okolici vsaj tolikšen, če ne večji promet kot New York, sem hkrati z drugimi prispelimi potniki moral stati eno uro v vrsti, da so mi pristojni imigracijsko policijski uradniki, sedečih v svojih boksih, pregledali dokumente in udarili žige. Toda ko sem se naslednje jutro zapeljal po avenijah in cestah, uličicah in ulicah Sao Paola, sem spoznal mesto, ki raste najhitreje na svetu. Sao Paolo je štel do leta 1920, ko ga praktično še ni bilo, 80.000 prebivalcev. Leta 1920 je planil na 580.000. V letu 1940 je prebivalstvo doseglo število poldrugega milijona Leta 1957 je s svojimi tremi Klili j oni že prekosil Rio de Janeiro. «Lani Je imel Sao Paolo štiri milijone; letos jih ima že gotovo štiri in pol; toda nobena številka po objavi ne velja; prihodnje leto bomo šteli že vsaj 5 milijonov)). K temu pa niso prišteta mesta, ki so se na robovih Sao Paola pravzaprav že povsem strnjeno zlila s centrom. Tri industrijske predmestne svetnike, Sao Andre, Sao Bernardo in Sao Caietana, od katerih ima vsak preko stotisoč prebivalcev, bi povsod drugje že vračunavali v «veliko» mesto, tu pa prav zaradi silnega naraščanja prebivalstva in komunalnih obveznosti nasprotno težijo za tem. da čim več občin samostojno ločijo od središča. Ta silovita demografska eksplozija Sao Paola caraža splošno skokovito naraščanje prebivalstva v Braziliji. Zvečer sem na enem izmed dvanajstih (!) televizijskih kanalov Sao Paola v poročilih poslušal, da ima po najnovejših podatkih Brazilija že nad 70 milijonov prebivalcev in , da bo po izračunih leta 1970 dosegla 100 milijonov! Toda v Sao Paolu ne gre samo za naravni prirastek in čezmorsko emigracijo, ampak tudi za nenehno doseljevanje z manj razvitega seveda. Sao Paolo s svojo industrijo in zaletom pomeni široko obljubljeno deželo za vse: za revne nekvalificirane delavce iz Bahije, od Amazonke in izpod Matta Grossa, da tu najdejo delo, kruh in streho; za milijonarje, da s podjetnimi kombinacijami svoje milijone tu spremenijo v milijarde. Paolisti se geografsko imenujejo prebivalci države Sao Paolo. Toda če o nekom govorijo, da je Paolist, hočejo običajno s. tem povedati več: da Je vitalen In iznajdljiv, delaven, s posluhom za gospodarstvo In zaslužek. Skratka, da je Paolist! «Ce bi odnos med Riom ln Sao Paolom primerjali v Italiji, b! rekli, da je Rio — Rim, Sao Paolo pa Milano«, mi je povedal prijazni podjetnik italijanskega rodu, ki me je s širokim gostoljubjem sprejel v hišo in vodil po mestu. Italijani so med čezmorskimi doseljenci najštevilnejši in tudi gmotno med najboljše situiranimi. In čeprav so se poslovno popolnoma vključili v brazilski tok, ohranjajo v kulturnem pogledu s šolo «Dante Alighieri« ter italijanskim krožkom v enem največjih nebotičnikov centra, ki ga pravkar gradijo, svojo Individualnost bolj kot vse druge priseljene narodnosti. Ker sem prelistaval nedeljsko izdajo njihovega dnevnika v italijanščini, sem naštel 32 strani. Seveda pa je to le eden od tisočev časopisov, revij in almanahov, ki izhajajo v Sao Paolu v vseh mogočih jezikih, tja do arabščine za več 100 tisoč Arabcev in do slikovito popisanih kitajskih publikacij, kakršno Je prebiral v letalu moj sopotnik, ugleden kitajski arhitekt, ki živi kot naturaliziran Brazilec že za generacijo dolgo v eni izmed intimno razkošnih, z lesom obitih vil s pristriženo tiavico in smehljajočim se vratarjem. Sao Paolo ne pozna predsodkov in tradicij; brez občutka za rasno, nacionalno ali socialno diferenciacijo, po gričih in dolinah današnjega mesta, ki se nezadržno širi v goščavo, drugo ob drugi vse nove in nove hiše, vseh velikosti in vseh cen, od najbolj razkošnih dvorcev preko uestojnlk meščanskih vil In družinskih hišic do stanovanjskih blokov in zasilnih barak z leseno streho; vsako minuto dokončajo vsaj eno hišo. Paolist, ki me je vodil se Je doselil pred desetimi leti in nič kolikokrat ml je siedi gosto zazidane četrti, vselej enako samodopad-ljlvo dejal: «Ko sem prišel, tu še ni bilo ničesar, samo travniki ln gozd«. Posiveli nebotičnik Martinem v takoimenovanem poslovnem trikotu izpred leta 1930 je bil prvi nebotičnik v Južni Ameriki «Pri nas Je vse staro komaj deset let. Zato so vse palače sorazmerno nove in enovite v slogu. Res. tu In tam so ostale nekatere pritlikave hišice in zlasti cerkve stisnjene v podnožju velikanov, pričakujoč, da jih za drag denar odkupijo in preseltjo v nove stavbe«. Zagledal sem se v še nedokončano optično silno lepo, visoko, belo valovito NtemayerJevo arhitekturo. A domačin je zamahnil z roko, češ: je že morda lepo, a praktično to ni. Kljub tej težnji po praktičnosti pa Je na splošno arhitektura v tem kipečim velemestu značilna po prijetnih, umerjenih linijah z raznobarvnimi poudarki balkonom in drevoredi, s palmami, ki segajo včasih do petega šestega nadstropja. Presenetilo me je, kako v velikih poslovnih stavbah znajo estetsko in funkcionalno vključiti celo take elemente, k! jih drugje včasih sramežljivo skrivajo, npr. sistem mehaniziranih stopnic. Tudi te poslovne stavba zidajo povečini v obliki kondo- . minijev; nekdo začne graditi ogromen blok in nato odprodaja deleže. Take palače so zelo velike; ko sem bil v pravkar dokončani stavbi, ki ima v pritličju nov elitni kino, sem si s table lahko prepisal, da so porabili 1200 ton železa, 96 tisoč vreč cementa, 5400 kv. m stekla itd., da ima stavba 38.000 kv. metrov površine, in da bo trošila 1500 kWh električne energije, to je več kot neko manjše sosednje mesto. Naložbe v parcele in stavbe so v Sao Paolu kot loterija in za zdaj samo zidajo in zidajo, tako da cene stalno rastejo; špekulacije posestnikov in prekupcev se pri tem dobro obrestujejo. Moj znanec, ki ima sicer poklicno drugo podjetje, mi je nič kolikokrat prav tako samozadovoljno pripomnil: «Tu sem naložil denar v parcele..., tam odprodal nedavno pol hriba .., tu sem kupil osem stanovanj... škoda, če ne bi tu odstopil od kombinacije, bi zaslužil 30 milijonov«. Avenija 5. julija deli mesto na dve polovici; na eni strani ceste podirajo nizke hišice in gradijo visoke nebotičnike, na drugi strani pa puščajo med zelenjem privilegirancem rezidenčno četrt. Tako se skoraj v samem centru razprostirata dva čudovita vrta — kot pravijo zaključenim naseljem — «jardin» — od katerih nosi eden imena evropskih, drugi pa imena ameriških držav. Stanovanjska naselja — bodisi luksuzna, bodisi ljudska pa so raztresena seveda čez In čez, po vseh valovitih planjavah naokrog, kjer so posekali eukaliptus in začeli kopati temelje. Po trideset kilometrov naokrog sva se vozila in vsepovsod sem našel gradbišča; in ceste, ki so bile še malo prej asfaltirane ulice, so v hipu prehajale v luknjaste kolovoze rdeče zemlje, le-te pa za drugim ovinkom spet v tlak novega naselja. Pravijo, da je kriza in zdaj res ni najboljši čas za prodajo, a vendar — vse zida in kupuje; tudi inflacija je in dolar, ki je veljal leta 1950 25 cruserov, jih vleče zdaj že do 1800; a vendar, Sao Paolo se ne ustavlja; kaj bi šele bilo, če ne bi bilo krize«. IVIed sprejemom na čast treh kozmonavtov v Kremlju. Od leve na desno: znanstvenik Feokti- stov, zdravnik dr. Jegorov in polkovnik Komarov med govorom ministrskega predsednika Kosi- gina (spredaj desno) gina ispreuaj uesnu; NEVSAKDANJA NESREČA __MEDSEBOJNO OBRAČUNAVANJE Ugrabljen v New Yorku gangster Joe Bananas» Povabljen je bil na posebno zaslišanje, kar pa so hoteli njegovi nasprotniki gotovo preprečiti Helikopter finance padel v Comsko jezero Od treh financarjev v helikopterju je eden utonil COMO, 21. — Neki helikopter finančne straže iz Coma je padel v Comsko jezero in se potopil pred otokom Comacino. Od treh financerjev v helikopterju sta se dva rešila, tretji pa je utonil. Helikopter je nekajkrat letel sem in tja zelo nizko nad vodo. Potem se je dotaknil gladine vode in se prevrgel. Na tistem mestu je voda globoka čez 30 m. Takoj so prišli gasilci, da bi spravili na površje helikopter ter našli truplo enega od financarjev. Oba rešena podčastnika imata eden 27 in drugi 23 let. Nekateri zatrjujejo, da so videli plavati tri osebe posadke in da je ena nenadoma izginila pod gladino. Dejansko tretjega podčastnika potapljači niso našli v helikopterju, ki so ga dvignili na površje. Iskanje trupla so nadaljevali. Lahko ga je tok v jezeru zanesel že daleč proč. psov, lani pa jih je bilo le še dobro polovico: 28.835. Prašičev pa je le precej; več kot 5000 zasebnikov redi prašiče tako v mestu kot v okolici. Turinski župan je umrl TURIN, 21. — Danes v zgodnjih urah je umrl turinski župan ing. Giancarlo Anselmetti. Od 12. oktobra je bil na univerzitetni kliniki zaradi možganske krvavitve. Imel je 60 let. L. 1946 je bil prvič izvoljen v občinski svet, 1. 1951 pa je postal občinski odbornik. Februarja 1962 pa je za odv. Peyronom zasedel župansko mesto. V turinskem javnem življenju je opravljal še mnogo drugih funkcij. Vdovi je izrekel sožalje tudi predsednik vlade Moro. V Jugoslaviji 1720 tujih študentov BEOGRAD, 21. — Po najnovejših podatkih študira trenutno v Jugoslaviji 1720 tujih študentov, od katerih prejema 1373 jugoslovanske .štipendije. Naj večje število študentov je iz Azije, Afrike in Iatinsko-! ameriških držav. Poleg komisije za | kulturne stike .! inozemstvom zvez nega zavoda za mednarodno tehnič no sodelovanje dodeljujejo inozem skim študentom štipendije Sociali stična zveza. Zveza študentov, Zve za sindikatov, Zveza- mjadine, Izse Ijenska matica in posamezna podjetja. Največje število tujih študentov študira medicino in tehnične vede. Četvorcki NEAPELJ, 21. — V Bruscianu je 33-letna Concetta Valente rodila četvorčke: tri deklice in dečka. Pri porodu je pomagala babica, nakar so z avtomobilom prepeljali novorojenčke v Neapelj. Zdravniki so jih dali v inkubator. Deklice, ki tehtajo po poldrugi kilogram, se še precej dobro počutijo, deček pa tehta samo 850 gramov ln ni verjetno, da bo živel. Mati Je že imela doslej sedem otrok. Prašiči v Parizu PARIZ, 21. - Prebivalstvo Pariza je v zadnjih letih silno naraslo. Nikakor pa ni naraslo število živali. Statistike navajajo, da Je bilo leta 1938 v Parizu skoraj 57.000 Rekordna turistična sezona VERONA, 21. — Krvodajalci iz vse Italije so bodo zbrali 4. novembra na zborovanju v Veroni. Prišel bo tudi minister za zdravstvo Mariotti. MtiNCHEN, 21. — Bavarski potovalni urad ABR (Amtliches Baye. risches Reisebtiro) s svojim obširnim omrežjem 120 poslovalnic in zastopstev ugotavlja v svojem su-marnem pregledu letošnje pravkar minule glavne turistične sezone, da je bilo letošnje leto v turist nem pogledu rekordno. Po podatkih, ki jih je zbral potovalni urad ABR, so se suhozemna turistična potovanja letos povečala za 20 odst., potovanja po morju za 90 odst. in potovanja z letali celo za 120 odst. v primerjavi z lansko glavno turistično sezono. Največ poletov bavarskih turističnih gostov z letali je bilo u-smerjeno na španski sredozemski otok Malorco in na bolgarsko črnomorsko obalo, pri pomorskih potovanjih pa so bile v ospredju zanimanja predvsem obale Egejskega morja in njegovih otokov. Navzlic vsem pesimističnih napovedim se je tudi število potovanj v Italijo zvišalo za 15 odst. Prav tako so potovanja bavarskih turistov v Avstrijo, Jugoslavijo in Španijo letos zaznamovala občuten porast. Nadalje je porastlo tudi zanimanje za potovanja v vzhodnoevropske države, predvsem za sosedno Češkoslovaško. Iz omenjenega su-mamega pregleda je tudi razvidno, da so letos bavarski turisti za svoja počitniška potovanja porabili povprečno znesek svojih enkratnih mesečnih prejemkov. Povečalo se je zanimanje zlasti za daljša in udobna potovanja. V Buenos Airesu so pred dnevi s ne bombe na posebnimi puškami streljali solzil-demonstrante NEW YORK, 21. — «Ugledni» voditelji kriminala v ZDA tudi sami niso posebno vami, kot se je pravkar izkazalo, ko so preteklo noč ugrabili «Joejp Bananasa«, ki se sicer imenuje Joseph Bonanno. Ugrabili so ga v elegantni Park Avenue v New Yorku, in sicer sta to opravila dva moška. Joseph Bonanno, poznan tudi pod imeni Johnny Bananas, John-ny Bovente in Peppino Bonnanno, se je ponoči sprehajal s svojim odvetnikom Williamom Maloneyem po Park Avenue. Razpravljala sta o zaslišanju, na katero bi moral »Bananas« danes pred «veliko žirijo«, kamor je bil za danes po-klican. Očitno komu ni šlo v ra-! čun, da gre Bonanno na zaslišanje, zlasti, ker ni bilo mogoče vedeti, kaj bo pred žirijo govorit Kot je povedal Maloney, sta, se nenadoma iz neke stranske ulice pojavila dva atletska tipa s pištolo v rokah. Eden je poklical: a.tnp, -prrtrtt- poglavar hoče s teboj govoriti « I-stočasno se je že približal neki črn ((Cadillac«; v Bonanno je brez ugovora sledil in «Cadillac» je z vso naglico odpeljal. Maloney je še hotel nekaj korakov teči, toda iz avtomobila je nekdo sprožil proti njemu strel, ki pa ni zadel. Policije 16 vzhodnih držav (v ZDA) ter FBI so na delu, da bi kaj izsledili, toda še brez uspeha. Bonanno, ki Je prišel že 1. 1924 ilegalno v ZDA, se je pozneje vrnil med priseljence, 1. 1945 pa je postal ameriški državljan. Bil je neštetokrat aretiran toda še nikoli ni bil obsojen na najmanjšo zaporno kazen. Pred mnogimi leti je prevažal strojnice za gangsterja Al Caponeja, sedaj pa je bil uradno lastnik tovarne sirov «Our Cheese Colorado Company». V svetu kriminala pa je bil Bonanno eden izmed članov »kolektivnega vodstva« organiziranega kriminala. Pravijo, da so »Joeja Bananasa« poklicali zato, da bi kaj povedal o nekakšnih načrtih za (ivojno« v kriminalnih krogih. Gre za skupine v «Naši stvari« in za drugi dve tolpi. Eno (Anonimna družba za umore) vodi Carlo Gam-bino, drugo, ki ovladuje oblačilno industrijo, pa vodi Thomas »Finger Brown» Lucchese. Ugrabitev Bonanna je spet spravila v ospredje problem kriminala v New Yorku. Zdelo se je, da se je nekoliko unesel po množični obsodbi članov tolpe Gallo. Od tistih, ki vodijo preiskavo, malokdo verjame, da bi dobili Bonanna še živega. Ko so pred dvema letoma ugrabili Tonyja Benderja, je popoldanski «Daily News» objavil naslov, v katerem je bil izražen značilen komentar: »Kje je Tony Bender? Vprašajte ribe!« Papež v soboto v Montecassinu CASSINO, 21. — Baziliko samostana Montecassino bo v soboto posvetil papež Pavel VI. Prispel bo s helikopterjem. Ves obisk bo trajal približno od 9. do 13. ure. ........................................ Uspešno zaključen H. TRAMAG v Padovi ‘V torek, 20. oktobra, se je v Padovi zaključila šestdnevna razstava notranjih prevozov in skladiščenja TRAMAG )I. (Mostra dei Tra-sporti e del Magazzinagglo, 2. Edi-zione). V lanskem oktobru Je bila prva edicija te razstave združena z drugo sorodno prireditvijo, in sicer z razstavo sredstev za upravljanje Javnih storitev SEP; vodstvo pado-vanskega sejma pa je imelo za potrebno, da loči obe razstavi tako, da si bosta sledili izmenoma vsako drugo leto. Tako Je letos organiziralo TRAMAG IT., oktobra prihodnjega leta pa bo ponovno na vrsti razstava SEP. Z obema razstavama v Jesenskem času hoče padovanskl sejem poudarjati svojo težnjo k čedalje večji in uspešnejši specializaciji. Kakor znano, Je osrednja sejemska prireditev v Padovi mednarodna vzorčna prireditev, ki Je po svojem u-stroju povsem soiodna tržaškemu, milanskemu ali zagrebškemu sejmu. Danes pa je konkurenca med domačimi ln mednarodnimi sejmi tako v Italiji kakor tudi drugod po svetu, dosegla že takšnp ostrino, da upravičeno lahko trdimo, da so splošne sejemske prireditve, to so take, ki nimajo posebnih specializiranih obeležij, obsojene na ne- izbežen propad. Zato si organizatorji sejemskih prireditev prizadevajo, da bi glasne sile svojih organizacij usmerili na določena področja specializacije. To delajo v Milanu, v Bariju, pri nas v Trstu (tako na primer st tržaški velese jem oslanja čedalje bolj na razstavo klasičnega srednjeevropskega le sa ter na razstavo eksotičnih esenc), ln tako tudi v Padovi. Poleg velike vzorčne prireditve z mednarodno udeležbo, organizirajo namreč še stalno razstavo motornih čolnov, nato imajo stalno razstavo novih in rabljenih rulot, ki so danes v modi zagotavljajo prirediteljem Iz leta v leto večji poslovni uspeh. Tudi vsakoletna padovanska razstava perutninarstva ln zajčereje je že prodrla. V tej zvezi je namreč treba upoštevati, da se Padova nahaja sredi rodovitne ravnine, katere gospodarstvo se sicer opira vedno bolj na Industrijo, pri tem pa pridno neguje tudi kmettjstvo In še posebej živinorejo. SEP m Tramag sta po vsem tem specializirani prireditvi, k' predstavljata ave smeri, v kateri bi specializacija padovanskega sejma Išče novih poti k uspehu. Letošnji Tramag so odprli v prisotnosti državnega podtajnika na | ministrstvu za Industrijo in trgovino Vincenza Scarlatlja. V kraj-I šem nagovoru Je predsednik velesej-I ma odv. Luigi Merlin poudaril, da se Je letošnji Tramag uspešno razvil iz lanske prireditve, tako kar se tiče zavzete razstavne površine, ki je zavzela sedem paviljonov za skupnih 25.000 kv, m, kakor tudi kar zadeva število razstavljavcev, ki je naraslo na 191 Med temi so bila zastopana tudi nekatera tuja podjetja, ln sicer iz šest evropskih ln izvenevropskih držav. Med naj-večjiml razstavljavci naj navedemo podjetje Ameise Itallana, tvrdko F.111 Benzoinl iz Ferrare, podjetje C.E.S.A B. iz Bologne, rimsko Indu-mec, dalje družbo Oto Melara Iz La Spezle, družbo S.I.P.M A. iz Milana, podjetje Maschlnenfabrik Deutschland A.G. iz Dortmunda, družbo F.A.T.A. tz Turina, organizacijo Dalmlne-fnnocentl Iz Milana, ln še celo vrsto znanih ln manj pomembnih firm, ki so prikazale na razstavišču nenavadno bogat izbor dvigalnih naprav, vseh mogočih vozil za prevažanje tovorov v industrijskih obratih, montažnih polic ln naprav za paletlzactjo, traktorjev viličarjev, prenosnih trakov. Itd. Kakor vse specializirane sejemske prireditve, teko Je privabil tudi TRAMAG II. med obiskovalci zlasti mnogo strokovnjakov Iz notranjosti Italije In iz sosednih držav. Naprave sl Je ogledalo tudi veliko Število podjetnikov, že v začetku sejma Je zanimanje za najnovejše dosežke s tega področja rodilo bogate sadove, saj so razstavljavci z zadovoljstvom lahko ugotovili, da se kljub gospodarski krizi v državi vendarle sklepajo kupčije, ki ne kažejo nebene bojazni, kar se tiče gospodarske prihodnosti. Precej naslednji dan po Otvoritvi so bile namreč številne lazstavljene naprave in vozila že prodane, prav tako pa so številni razstavljavci priznali, da imajo v žepu tudi obsežna naročila za naprej. Za časa sejma so sl v posebni dvorani sledili kongresi o najnovejših vprašanjih, ki zadevajo razvoj tehnike na področju notranjih Industrijskih prevozov in na področju racionalnega skladiščenja blaga. Predavanjem Italijanskih ln tujih Izvedencev je sledilo veliko število industrijcev In tehnikov. Prireditev se Je nato zaključila z obsežnim programom tekmovanj med traktoristi ln žerjavarjl, na katerih so nastopili upravljalci iz vseh krajev Italije. Začel sc je proces proti dr-Jijjrisoliju BoLOGNA, 21. —' Danes se Je pričel proces proti dr. Carlu Ni-grisoliju, 3Wetn«jcr urologu, ki je obtožen, da je umoril svojo ženo, in sicer naj bi jo bil zastrupil s kurarom. Nigrisoiija so priprli 15. marca 1963, ze drugi dan po ženini smrti. Obtoženec, kot mu je dovoljeno, danes ni bil navzoč na razpravi; sedaj gre za uvodne formalnost), k. se še ne tičejo zasliševanja. Navzoča pa je bila Iris Azzall, s katero je imel Nigrisoli razmerje, čeprav ga je prosila, naj jo pusti na miru. V imenu obrambe Je danes govo ril odv. Perroux iz Modene, ki se je zlasti znesel nad preiskovalnim sodnikom zaradi raznih dozdevnih nepravilnosti pri ravnanju z obtožencem. Potem sta govorila zastopnik zasebne stranke dr. Zaganelli ln tožilec dr. Leoni, ki sta oba pobijala stališče odvetnika Perrouxa. tjlrtbku ^ bliltn'i,'tlvf* ARNOLD WESKER KORENINE JPismo iz Ljubljane)m Starejšim športnikom je. prav gotovo še dobro v spominu Pla-cido Borel, nepozabni «Farfa!lino», član » Juventus« in državne reprezentance (osemkrat). Igral je tudi v moitvu, ki je leta 1934 o-svojilo svetovno prvenstvo. Tu pa ga- vidimo na ladji »Leonardo Pit Vinci* plovne družbe »Italia*. B . rel II (drugi iz družine, ki je postala slavna v nogometu) potuhe v ZDA na kratke počitnice. Časnikarjem je izjavil, da hoče nekoliko videti, kako igrajo nogi.me! v Ameriki, obenem pa se želi srečati z nekaterimi bivšimi italljat -skimi nogometaši, ki so sedaj trenerji italo-ameriških moštev. Potem bo še! še v Kanado, kjer številna moštva italijanskih emigrantov sodelujejo v nogometnem prvenstvu. »Farfallino* je še do konca pretekle prvenstvene sezone opravljal razne posle pri «Ju-ventus*. Za športnike je znamenit njegov rekord 32 golov v eni sami prvenstveni sezoni, ki se je držal va« do nekaj let nazaj. Odkar je pred tremi leti ljubljanska Drama dobila novo vodstvo (direktor Bojan Stih) je bilo, kot da bi bila čvrsta roka zavrtela kolo naše Talile za sto-osemdeset stopinj. Videli smo vrsto velikih predstav, spoznali vrsto modernih avtorjev — skratka, z enim sunkom smo bili iztrgani iz -našega dotedanjega provincialnega samozadovoljstva, ki je bilo dediščina naše predvojne majhnosti, ter bili vrženi v sredo sodobnega svetovnega dramskega dogajanja. Naše občinstvo je v vsakem pogledu pozitivno reagiralo na tako izpremembo smeri. Koliko spadajo Weskerjeve Korenine v ta velikopotezni in drzno zamišljeni okvir, mi ni povsem jasno, razen če uprizoritev ni imela nekakšnega metaforičnega pomena. Arnolda Weskerja smatrajo za predstavnika sodobne idejne angleške drame. V Koreninah, ki so srednji del njegove trilogije, upodablja avtor brezupno zaostalost in omejenost nekaj družin angleških kmečkih delavcev, med katere pade Beaty, hči starih Brvantovih, kakor oslep-ljuioča raketa, da bi jih zdramila iz njihove otopelosti, kar se ji pa ne posreči. Tudi sama je, ali je bila, ena izmed njihovih, dokler se ni v Londonu srečala z Ronngiem. enim od protagonistov dveh drugih dram iz te trilogije. Ronngja sicer zaman čakajo — ne rrride, ker se je medtem premislil, da bi se zaročil z Beatv —, toda Ronng je, čeprav neviden, skozi usta Beatv ves čas prisoten, dokler se dekle, ko je prejela odpovedno pismo, tudi duševno ne iztrže iz njegovega objema ter zaživi, osveščena, novo in samosvoje življenje. Po pravici so opazili že angleški kritiki, da je snovi pravzaprav komaj za eno samo enodejanko. In res je mučno skozi tri dejanja poslušati vedno isto in ponavljajoče se omejeno pomenkovanje, ki ga skuša Beaty zaman pretrgati in preusmeriti v neko višjo, raven. Dialog se zdi, kot da je neposredno prepisan iz življenja. To je vsekakor znamenje avtorjeve dramatične nadarjenosti. Toda ne ogreje nas in nas ne razveseli. In Ronmijeve ideje, ki jih neprestano poslušamo skozi usta njegove vdano uporne vernice Beatv? Ne prepričajo niti njenih otopelih sorodnikov niti nas. Zaključek drame, Beatvno osveščenje, je skoraj edini dramaHčno pretresljivi trenutek v igri. In vendar smemo reči. da je delo do neke mere zanimivo in predvsem poučno. Za to gre zasluga v precejšnji meri prav inralcem, pri katerih se mora človek zamuditi, s kakšno lahkoto so se znali vživeti v okoliš in karakterje teh maihnih. topih ter povsem vsakdanjih ljudi, ko so prej predstavljali like iz velikih dramskih opusov od Sartra in Camusa pa tia do Osbornea, Al-beeja, Diirenmatta, da o izvrstnem Kralju Learu ne govorim. Režiser Miran Herzog je postavil igro s sigurnim prijemom na oder. Vseskozi je skušal zanesti življenje v to dolgočasje ter nas zainteresirati za usodo teh majhnih ljudi. Mislim pa, da ne bi bilo napak, če bi bil igro Se nekoliko skrčil in zgostil. Posrečen je bil tudi izbor igralcev za posamezne vloge. Tu je bila vrsta skrbno izdelanih in živih kreacij. Vika Grilova kot Jennv Beales, hčerka Brgantovth. in Janez Rohaček kot. njen mož Jimmi: vsa potopljena v svoj majhen, vsakdanji svet, iz katerega se za nobeno ceno ne pustita zdramiti. Dve prepričljivi stvaritvi. Prav tako. morda še za stopnjo krepkeje karakterizirana Mila Kačlčeva kot mati Brganto-va, ter Jože Zupan kot njen mož, oče Brgani. V zadnjem dejanju nastopita še dva iz Brgantove družine: Frankie Brgant. sin, in njegova žena Pearl. Podala sta ju prav posrečeno Dušan Skedl in Helena Erjavčeva. Franci Pre-setnik jc ustvaril v starem, zapitem Stanu Mannu krepak in z vseh strani živ karakter, Upravitelja kmetije Healega je pogodeno igral Ivan Jerman, v kratki epizodi pa poštarja ustrezno Marjan Benedičič. Osrednji lik igre, najmlajšega otroka Brgantovih, idejno razbo-rito dekle Beatg je kreirala Ivanka Mežanova s temperamentom m osvajajočim zanosom. In če njeno napadalno prepričevanje staršev, brata in sestre ter njunih zakonskih druaov ni rodilo nobenega sadu — eden od redkih osupljivih prizorov ie tisti, ko mati Brgantova zabije svojo zaneseno hčerko mimogrede v pravcato psihoanalitično inkvizicijo: V™® * mi refcla, da si ne dam nič dopovedati, si hotela reči. da je on (Ronng) rekel, da si tl ne daš nič dopovedati...» in v t-m smislu naprej — je dal za dekle obisk pri starših in sorodnikih vendarle rezultat: osveščenje in osvoboditev od Ronngja Ta moment je Mežanova prepričljivo in čudovito zaigrala. Kljub pomislekom, ki sem Uh spočetka izrekel na račun izbora dela, pa je predstava vendarle zapustila dokajšen vtis predvsem zaradi žive in intenzitme igre sodelujočih. VLADIMIR BARTOL Dr. Krrft In prof. Filip Kalan sta predavala na Dunaju DUNAJ, 21. — Na vabilo avstrijskega društva za literaturo sta književnika dr. Bratko Kreft in prof. Filip Kalan imela na Dunaju Zelo uspešno predavanje, na katerem sta seznanila poslušalce s slovensko prozo in z razvojem slovenske poezije. Predavanje je bilo ilustrirano med drugim s stihi Srečka Kosovela, Mateja Bora, Janeza Me- narta, Gregorja Strniše, Edvarda Kocbeka in drugih. Spoznavanje s slovensko literaturo bo v kratkem dopolnjeno s predavanjem o slovenski drami. Danes v Rimu prva evropska uprizoritev Millerjeve drame »Po padcu« RIM, 21. — V četrtek zvečer bo v gledališču Teatra Eliseo skupina Giorgio Albertazzi-Anna Proclemer z Monico Vitti in s Francom Zeffirellijem kot režiserjem ter s sodelovanjem Stalnega gledališča iz Genove uprizorila dramo •Po padcu» ameriškega dramatika Arthura Millerja. To bo prva evropska a-prizoritev tega dela. Umrla sta glasbenika Casagrande in Liviabella NOVARA, 21. — Danes dopoldne je umrl dirigent Alessandro Casagrande v bolnišnici V Nova-ri. Imel je komaj 42 let. Bil je ravnatelj glasbenega inštituta sBriccialdh v Temiju ter je > mel za seboj že znaten opus simfoničnih skladb, ki so si pridobile ugled v Italiji in inozemstvu. Njegovo delo ttVuccello sa-cro» so izvajali v pariški Operi. Njegova zasluga pa je tudi, da je med starimi rokopisi našel Pergolesijev rokopis glasbe za 121. psalm. V Bologni pa je danes umrl skladatelj Lino Liviab*’.la. R°' dil se je leta 1902 v Macerati, bil je učenec Ottorina Respighi-ja in je diplomiral v Rimu (klavir, orgle, kompozicija). Učil je v Benetkah in Bologni ter vodil glasbena liceja v Pesaru in Parmi. Od lani je bil ravnatelj konservatorija •Martini» v Bologni. Komponiral je simfonično in komorno glasbo, balet in 0-pero •Antigono> (1942), ki so jo uprizorili pred leti v Bologni. Pri UNESCO razstava nubijskih spomenikov PARIZ, 21. — V palači UNESCO so .odprli razstavo, ki je posvečena nubijskim spomenikom, M bi jih radi ohranili. Na otvoritvi SO bili navzoči Renč Maheu, predsednik organizacije, dr. Sar-wat Okasha, predsednik delegacije ZAR, ter sudanski prosvetni minister general Mohamed Talaat Farid. Na razstavi so številne fotografije spomenikov v Nubiji ter fresk, ki jih je v Farasu v Sudanu odkrila neka japonska arheološka odprava. Plastično pa ie prikazan del doline Nila, ki bo poplavljen, ko bo zgrajen jez pd Asuanu. »Llngua nostra« V septembrski številki revije eLingua nostrait, ki jo izdaja založba Šansoni v Firencah, sodelujejo I. Baldelli (Un giuramen-to del 928), A. E. Quaglio (Parole del Boccaccio), L. Ciulich (Sulla grafia di Michelangelo), M-David (La lingua della psicana-lisi nella cultura italiana). A. Magnano (II vaio, ieri e oggi)! z manjšimi prispevki pa še Gia-ni Calderoni, Giovanni Alessio, Francesco Rodolico ter z recenzijami Manlio Cortelazzo in drugi. Revijo urejujejo univerzitetni profesorji B. Migliorini in G-Devolo iz Firenc ter G. Folena iz Padove. Revija obenem napo-vedum da bo s prihodnjim snopičem zaključila 26 let življenja revije ter XXV letnik. • • Curd Jurgens se Im prihodnje leto povrnil k dunajskemu BurO' theatru, kjer je dosegel svoje prve pomembne umetniške u' spehe. Abbe Lane, ki se je ločila od l vlera Gugata, se še naprej »*P no udejstvuje na odrih. Kaže. »e bo poročila s Perrjjem * tona. (Na sliki v svoji sobici nekem newyor.tkcm gledali)’ pred nastopom.) Rio de Janeiro-Rim Sao Paolo pa - Milan — 3 — 22. oktobra 1964 ČETRTKOVA ČRTICA Ko je vzela pismo iz nabiralnika, je Flame videla, da je od tašče. Odprla ga je, prečitala pa le nekaj vrstic. «Ali bi bili tako ljubeznivi», je pisala gospa Diana Kastle, «da ti me obiskali danes ob šestih zvečer? Pripeljite s seboj tudi Alico.« Ko je pismo prečitala, se je Flame vprašala, kaj ta čarovnica od nje sploh hoče? Nato se je spomnila, da ji je bil odvetnik obljubil, da bo starki pisal nekaj pisem, da bi jo prepričal, da tnora svoji snahi in vnukinji finančno pomagati. Doslej je bila starka jezna in ji po sinovi smrti ni odpustila — kot sicer niti njemu, ker se je olenil z dekletom, ki ni pripadalo razredu njih družine. Ko je počasi odprla vrata stanovanja, je Flame videla, da otrok še spi. Hčerka se je zdela kot odvržena lutka Flame jo je stresla. Deklica se je zdrznila in takoj začela jokati. Ker je bili slabe volje, je Flame siknila skozi zobe: — Ce prenehaš jokati, ti bom povedala nekaj lepega. Nocoj bova šli na obisk v najlepši del mesta. Odšli bova na poseben obisk. — Kje pa je to? — je skozi jok vprašala Aliče. — Odšli bona p neko bogato hišo v Park-aveniji. Veš, kje je to? — Ne. — Vseeno. Tam boš gotovo dobila kaj dobrega. Z ato se takoj umij, obleci si najlepšo obleko in vzemi s seboj svojo lepo modro torbico. Ko je čakala na hčerko, je Flame razmišljala o pismu, starki in o onem dnevu, ko jo je Leonard prrič odpeljal na svoj dom. 2e v istem trenutku jo je starka zasovražila. V začetku Flame ni verjela, da bo stahka razdedinila sina zato, ker se je oženil s Plesalko. Toda starka je to takoj storila. Tudi rojstvo deklice ni omehčalo njenega srca. Flame jo je zaradi tega sovražila. Zakaj ni bila ona v tistem nesrečnem vlaku, ko je pri trčenju Leonard umrl! Ko si je nadela svoj skromni nakit, se ji je v glavi rodila misel. Nakit je bil skromen, beden celo v primerjavi z onim, ki Oa je imela starka. Samo en kos starkinega nakita bi bil prehranil njo in Alico za več let. Zamižala je in se spominjala tašči-ne - sobe — garderobe, ki je bila na koncu dolgega hodnika, soba * dragoceno veliko skrinjico za nakit ter posameznimi kosi nakita, iti so nemarno ležali po vsej mizi. — Vilice; — je poklicala. — /Iliče, pridi za trenutek sem, Prosim te. Deklica je pritekla s prstom v ustih. S kratkim zamahom jo je Flame udarila po roki in ji začela govoriti: -— Poklicala sem te, zaradi neke šale. Sedaj ti bom povedala, kako jo bova izpeljali. Ker je bila Aliče neodločna, jo je Flame pritegnila k sebi in ji začela šepetaje govoriti: — Ko bova prispeli na dom stare, bo-Bate gospe, se bom jaz z njo pogovarjala. Vem pa, da ti to ne rada poslušaš, o čem se pogovarjajo starejši ljudje, Ti se boš zato sprehodila po stanovanju. Odšla boš tja dol, po dolgem hodniku. Me razumeš? Deklica je pokimala z glavo. — Ko boš prispela do konca hodnika, boš videla majhno sobo. V njej je velika omara z ogledalom, kakršna je mamina, in mno- fio lepih stvari je na njej. In veš kaj boš nato storila? Ker je bila deklica še vedno neodločna, je Flame nadaljevala: — Kar sama ti bom povedala, kaj boš storila. Vzela boš enega o d lepih bleščečih predmetov. Tistega pač, ki se ti bo zdel naj-bolj bleščeč. To je lahko zapestnica, prstan, brosa, ali kaj podobnega. No, to boš storila. In ta predmet boš dala v svojo modro torbico in se vrnila nato v sobo, v kateri bom jaz s taro žensko. Seveda ne boš o tem spregovorila niti besedice. Si razumela? — Prav... — je zamrmrala Aliče. — Ti si moja velika in pametna deklica... — ji je še rekla Plati in jo poljubila na lice. — aMoja velika in pametna deklica.* • • • Ko je Flame stopila z deklico v hišo, je opazila, da se v njej ni pran nič spremenilo od njenega zadnjega obiska. Ko pa je bidela taščo, je opazila, da se je starka močno spremenila. Njeni 8>bi so bili počasni, roke pa so se ji tresle. Takoj je starka sedla v naslanjač in povabi la snaho, naj sede njej nasproti. — Prejela sem pisma vašega odvetnika. Ta pisma so nepotrebna. In zato mu povejte, naj mi jih ne piše več. Moj odvetnik me je prepričal, da nimate nikakršnih zakonskih pravic; da bi kar koli od mene zahtevali. — Potemtakem, če vi menite...t — jo je ustavila Flame. — No, prosim vas! — jo je prekinila starka. — Nisem vas Poklicala, da bi se prepirali. — Nato je pogledala Alico tn vprašala; — ’je vedno tako sramežljiva? — Ali bi se smela malo sprehoditiT — je vprašala Flame. Starka je pokimala in deklici rekla: »Delaj, kar se ti zljubi, Aliče. V tej hiši ni ničesar, kar bi mogla razbiti, ničesar, po če-mer bi mi bilo žal, Igraj se otrok.., Aliče je pogledala mater in odšla na hodnik. Trdno je stt-•kala svojo modro torbico. Ko sta ostali sami, je starka nadaljevala: — Otrok je popolnoma podoben Leonardu... — Kaj pa ste pričakovali? Starka se je blago nasmehnila in odgovorila: — Upala sem, da se bova pomenili na drugačen način. Nisem vas poklicala, da bi odpirali stare rane. Vse je končano in sedaj se je vse ®Premenilo. — Kako to mislite? — Kmalu po Leonardovi nesreči sem imela srčni napad. Po-tem sem se povsem umaknila v mirno življenje. Imela sem veliko basa za razmišljanje. Za Leonarda ne morem storiti ničesar več, razen da mu vse odpustim. To sem pa že zdavnaj storila. Edino, kar še lahko storim, morem storiti za njegovo ženo in otroka. — Kako, kaj? Ne razumem... — Pripričana sem, da veste za mojo oporoko. Preden ste stopin v življenje mojega sina, je bil on moj edini dedič. Ko me ni poslušal, sem ga razdedinila. Toda sedaj bt ne želela pustiti Za seboj grenkih spominov in hotela bi otroku svojega sina zago-toviti bodočnost. Zato bom nocoj, po vajinem obisku, poklicala k *«bi svojega odvetnika, ker hočem oporoko spremeniti flame se je trdno prijela za naslonjalo stolice. Starka je opazila, da je snaha razburjena. Blago se ji je nasmehnila in nadaljevala: — Večino mojega premoženja boste dobili vi in vaša hčerka. Bogati bosta do konca življenja. In morda se boste nekoč znašli Pred istim vprašanjem, pred kakršnim sem te jaz, če se v življenju Aliče pojavi lep moški, vendar lovec na dediščino. Tedaj se me boste spomnili. Nato je starka vstala. — Odpočiti se moram. Prosim vas, pokličite malo... — Aliče! — je poklicala Flame in hkrati stopila proti hodniku. Aliče je pritekla, prestrašno gledala na okrog ~ Si že tu... — je rekla blago. — Ca* je, da greva. Reci go-*P«j Kastle «lahko noč*. • • • Na dom sta se vrnili * taksijem. Flame ni več mislila na drob-ne stroške. Ko je stopila v stanovanje, je prižgala televizor in za. b*ta ob glasbi plesati. Končno se ji je sreča nasmehnila. Kmalu je zazvonil telefon. Z druge strani se je slišal glas dr. Pirša. Ko *e je predstavil in povedal, da je zdravnik gospe Kastle, je nadaljeval; — Vem, da ste vi njena edina sorodnica, in zato moram nam sporočiti neugodno vest. Takoj po vašem odhodu je imela •torka srčni napad. Ko sem prispel, je bilo že prepozno. —* Kaj? Hočete reči, da je umrla? — Da. Pustil sem ji pilule nitroglicerina, toda ona jih ni fzela. Ne vem zakaj jih ni vzela. Morda se je vse to zgodilo pre-Ueč naglo in nepričakovano... „ , — Aliče! — Se je Flame zadrla, kolikor je mogla, — Torbico. Pokaži mi torbico! , Nato jo je videla na mizi, jo odprla in iztresla na mizo vse, fc«r je bilo v njej. /z nje je padlo nekaj bleščečega. Nekoliko večja •lata skrinjica, v kateri je starka imela svoja zdravila. Skrinjica 3e bita dragocena. V njej so bile starkine p'lu|l^,NRy RLESAR — E znaš, Jakec, zde j je pej prou za bet u skrbeh. Ke zde j je šou ta zadm od velike trojke. — Kašne trojke? — Ma tiste pej, ke je b la skori ku ana garancija, de ta svet ne bo naredu nobene naumnosti, de ne bo naredu harakiri sez atomsko bombo. — Pej kadu je biu ta trojka? — Ma kaku, de ne znaš? Ma Kenedi, Janez triindvajsti jn Hruščov. Ta prvega so končali amerikanski rasisti jn fašisti, ta drugi je umrou sam od sebe jn ta tretji, Hruščov, je šou zde j. Jn tak u ni nobenga več. Jn ku znamnje, de smo pršli u druge cajte, so še Kitajci spestili u lej t svojo atomsko bombo. — Ma uani pravejo, de so nardili atomsko bombo zastran mera, zatu de ne bo vojske! — E, dragi moj, pr diplomaciji ano se reče, drugo se dela. Sej tudi od Hruščova pravejo, de je šou zastran starosti jn bolezni. Ma kadu ver-je? Sej videš, de zde j, ke je šou, zde j so mi tudi njemi najdli vse sort falerjev. De ni jemu krejance, de je dajau lepe službe svoji žlahti, de je zase delau kult osebnosti, de je delau po svoji glavi j n de ni poslušan nobenga več, de je kriv, de Rus ja malo prdela, de je mogla ke-pavat moko u Ameriki jn vse sorte. — Ma kej se te ne zdi naumno, očitat Hru-ščovi grehe, stare vre nekej let? Jn kej mu niso do zdej zmiram ploskali, kadar je delau tiste naumnosti, ku pravejo uani? Jn kej jemajo zdej reč Rusi? Kadar je šou Stalin, so rekli, de je biu lump. Zdaj pravejo od Hruščova, de je biu narmejn šempjo! Ma kadu dela večjo anti-komunistično propagando ku uani? Ma so res šempjasti? Sej be ga lahko sprauli u penzjon, če so glih teli, ma ga ni blo prou neč treba še mazat. Jn jest rečem pej, de je uan dosti naredu za mir! — Se zna! Ma zdej je prou videt, de povsod prhajajo na vrh ledje, so forte nevarni. Vidi ke tudi u tistem koncili u Rimi se nekam čudno mejša. Tudi tam jemajo ku ano levo krilo, desno krilo, center, kariste, morotejce, dorotejce... — Zdej so nardili ani škofje ku an memorandum na papeža... — Eh, memorandumi, dragi moj! Spounse samo iistga londonskega! — Ben, so nardili an memorandum, kamer ke pravejo, de čejo, de jema koncil svojo velavo jn de be jemeli narvečjo oblast vsi škofi vkep jn ne samo papež jn de čejo, de gre koncil naprej jn ne, de se ga ustave, koker be teli nekateri jn de more prit na dnevni red tudi tu, kaku se bo Cerku ravnala u današnjem modernem sveti jn še tolko drugeh reči jn tudi, de more bet še četrto zasedanje, zatu de bojo končali vse, kar so jemeli od začetka u misleh. — Ja, je prou videt taku, koker de be kašni teli ta koncil nečko likvidirat. Zatu ke zgleda, de tisti bol konservativni nečejo, de be se kej spremenilo jn de be cstalo vse pr starem jn zatu J eh ta konci l forte šekira, zatu ke so pršli zraven govort ani škofi z drugeh dežel, ke je-majo še preči drgačne ideje koker rimska kurja. — Dragi moj, jest se večkrat spounem, ke so ani konservativni cerkveni krogi govorili, de bo treba aneh dvajsti, trideset let, prej ku se bo vse popraulo, kar je Janez triindvajsti frder-bau! Jn zgleda, de ani že poskušajo tu «poprau-lanje». —- Ma znaš, de se tudi meni zdi, de je taku! Ma intanto, de ti povem nekej od športa: zlato madajo za maratonski tek je dobu an Abesinc. Jn ne miga za malo. Je teku štirdeset kilometrov jn še nekej čez. Jn je teku bus. — Ma vidi na! De so Abesinci taku pridni za teč! Jest sm zmiri jemu u misleh druge! modni kotiček | Svojevrstne novosti tako imenovane visoke mode Hlače tudi za večerne priložnosti ■ Bogata krzna za podlogo - Smokingi iz raznobarvnih svil in telovniki iz krzna «Visoka moda» je nekaj takega, kar lahko samo gledamo, občudujemo ali kritiziramo, toda česar si prav gotovo ne bomo mogle privoščiti in nositi. Pa vendar smo ženske radovedne, kaj si «visoka moda» novega izmisli, kakšne nove ideje iznajde za svoje bogate klientke in s kakšnimi ekstravagantnostmi jih «okrasi». No, le poslušajte nekaj teh novosti, ki so se sicer v modnih časopisih pojavile, a se med širokimi ženskimi množicami prav verjetno nikoli ne bodo uveljavile. Predvsem hlače. In tu ne gre za hlače, ki bi jih imele pri športu ali za slabo vreme. Ne — na takšne hlače smo se že kar privadile ter se zanje celo navdušu jemo, če je seveda ženska postava zanje primerna. V mislih imamo hlače, ki so si jih modni ustvarjalci izmislili za vse mogoče priložnosti — tudi večerne. Pariški, pa tudi italijanski modni časopisi so izšli z vrsto takšnih zamislic, da človek res ne ve, če bi se jim smejal ali pa bi se držal resno. Videle smo na primer popoldanske obleke, ki jih sestavlja nekakšna tunika — spredaj tako odprta, da se vidijo hlače, ki segajo do kolen in ki so ali nekoliko ohlapne (tako, da nas spominjajo na orientalske), ali pa tudi zelo ozke. Takih variacij za popoldanske obleke je nič koliko. Ce je na primer gornji del obleke zaprt, potem so hlače toliko daljše, da gledajo izpod roba obleke. Se bolj smešne in še bolj čudnih oblik so hlače za večerne priložnosti, oziroma hlače, ki spremljajo večerno toaleto. Ta je lahko pravzaprav krojena kot tuta, to se pravi, da jo sestavljata le ži-votek in pa dolge hlače, ki so zopet lahko zelo tesne, pa tudi po orientalskem načinu zelo široke ter stisnjene le v gležnju. Lahko pa ima tudi večerna obleka dva dela in sicer gornji del, ki je zelo bogat in širok, in pa dolge hlače, ki pa se morajo na vsak način videti. Torej vidite, da modnim ustvarjalcem «idej» ni manjkalo. No, tu pa se njihove «ideje» še ne končajo. Videle smo, na primer, vrsto kril, napravljenih iz 'najbolj dragocenih krzen, kot so na primer vizon, breitschivanz itd. K takšnim krilom, ki jih modni ustvarjalci svetujejo h kratkim jopicam iz volnenega blaga, ali pa h krznenim plaščem, toda iz drugačnega krzna, se morajo seveda nositi bluze in jopice iz tako dragih tkanin, da bi si me za njihovo ceno lahko izpopolnile kar vso ,i,i,m,....„„.......„„„...............................................................i.....i............ ......................................................mi.... ŠE AKTUALNI VTISI EVROPEJCA NA POTI SKOZI AMERIŠKI JUG Dvesto belih delavcev sedi v menzi dva črnca pred vrati Mestece je majhno in tipično ameriško - Loči pa se v sovraštvu - «Duhoviti» župan in «odločni» hotelir «S strojnico bi šel na črnca» - Čudno prijateljstvo Zupan Filadelfie v državi Mississippi, za katerega pravijo, thi je duhovit. je na vprašanje, kaj bi storila njegova policija ce bi belo-polti lastnik nekega javnega lokala izganjal iz svojega lokala črnca, odgovoril, da bi mu črnca pomagala izgnati. Da bi se res zgodil tako nam kaže gornja slika, kjer vidimo, kako so belopolti policaji ravnali s črnci, ko so ti zahtevali svoje pravice v Harlemu. ................i............ IZ UMETNOSTNIH GALERIJ RAZSTAVA V DVEH DELIH IV UMETNIŠKEM KROŽKU Za proslavitev osemdesetletnice obstoja Umetniškega krožka v Trstu, ki nosi po njega pobudniku danes bolj znani podnaslov «Galerija Antonio Lonzat), so letam priredili veliko razstavo, ki bo trajala v dveh izmenah od 10.X. do 4.XI. Popularni tržaški slikar in kritik Cesare Sofiano-pulo podčrtuje v klenem uvodu kataloga, da se ni storila ni kaka krivica, ako se tu predstavlja tudi kako man) uspelo delo, ker je pač bil začetni namen krožka, združevati slikarje in ljubitelje slikarstva. Ta razgledani mojster stare šole je tudi častni podpredsednik krožka, ki nam ga zato predstavlja na osrednjem mestu z odličnim portretom v duhu resničnostnega upodabljanja muenchenske šole. Njegovi veščini Maria Sofia-nopulo s portretom «Piere» seveda še ne more biti kos pri svoji mladosti. Ugodnejše je razmerje med antitetično ustvarjajočim dedom in vnukinjo, kot sta to Ot-tone Griselli, ki ostaja zvest barvno razgibanim pokrajinam ekspresionističnega impresionizma, .................................................................................."""....""""..............""".... OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pokli-£&tl boste morali koga na pomoč, ksjti sami ne boste zmogli vsega. v družini načrtovani«. .BIK (od 21.4. do 20.5.) Danes sl *hko prevzamete tudi zahtevnejšo nalogo. Navdušenie nad nekom bo •Plahnelo DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) No-jd predlogi, nove ponudbe, toda urez večjega uspeha. V družini bo ••vladalo prijetnejše razpoloženje. Rak (Od 23.8. do 22.7.) Vaš u-»Peh bo odvisen od nekega nepričakovanega dogodka. Z odkrltosrč-,sy° boste ublažili napetost. .LEV (od 23.7. do 22.8) Uspeli ?pste le, če se boste na delo pri-"torno pripravili. Srečen razvoj v " DEVICA*"^ S°8n do 22.9.) Dr-žite se dela odnosno službe in ne ličite novih poti. Razumevanje ne- k”,iSSiSr !vsr& «« V popoldanskih urah se boste ubijali z nerasnimevanjem sodelavcev. Prijetno vzdufije v družinskem krs^ORPIJON (Od 24.10. do 22.11.) Cincanje ln zavlačevanje ne bo privedlo nikamor. Zavihajte rokave. Preveč ponoea, ki ga drugi n* razumejo. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nepredvideni dogodki bi znali vplivati na potek dogodkov. Optimi zem in zaupanje v okolico. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Iniciativnost ne bo dovolj. Treba bo tudi delo opraviti. Več objek tivnosti ln vse bo šlo prav. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ra čunajte z dobro voljo sodelavcev, ker sami ne boste spravili dela pod streho. Ne nasedajte podtikanjem. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ohranite mirno kri, čeprav vas bo ka. spravilo v slabo voljo. V družin boste razpravljali o domačih finančnih zadevah. Ameriški črnec pastor Martin Luther King je pred dnevi dobil visoko priznanje — Nobelovo nagrado za mir. Milijoni in milijoni televizijskih gledalcev se že ves čas olimpijskih iger v Tokiu navdušujejo nad izrednimi uspehi ameriških atletov, med katerimi je veliko črncev. In kljub tem dejstvom smo v nekaterih, na srečo vedno ožjih predelih ZDA še vedno priča vzdušju, ki ga je neki evropski novinar zabeležil takole: Mestece Filadelfia v državi dočim Giuliana res uspešno posega v abstraktnost, primerno svoji dobi. Izmed 76 razstavljavcev, katerih dela so tokrat dobro izbrana, pač v tem kratkem pregledu lahko le nekatere bežno navedemo. Zato priporočamo raje, naj si bralci razstavo ogledajo. Kljub temu ne moremo mimo tega, ne da bi omenili Ariosijevo oglejsko lončenino, Bressanuttijevo natančnost opazovanja Ulice Cro-cejisso, vedno odličnih Castagne-vih kipov, zlasti tričetrtinski profil mladenke v reliefu, ki spominja na klasične mojstre. Pohvaliti moramo sodobnost slike Videmčana Giaiottija in napredovanje Kaucicha in Mazzole-nija, nadalje res umetniške portrete Aglaije Papa in tiste svobodnejše Pavana, nadalje Penta-suglijeve bakrene izbočeninke, preveč skromnega Bruna Rivo, ki je zadnjič imel tu le risbo, a sedaj v olju prikazuje svojo bogato slikarsko kulturo, o kateri lahko govorimo v kiparskem smislu tudi pri Teodoru Russu. Al-jabetno zaključimo z omembo prefinjenega profila glave v mavcu Bruna Zeperja. Z enim samim takim stavkom oceniti to razstavo bi bil res rekord, ki pa ga ne zaslužimo, ker smo pozabili na zračno-hladne pokrajine Visintinija, na gosta Verdelltjeva in Sciortintjeva olja, Sentierijevo tnjormalno sliko, Sat-lustijev skupinski portret in še na marsikaj, kar pa nam bo mogoče drugič dodati, ker bodo skoraj vsi sedanji razstavljavci razstavljali tudi na naslednji izmeni med 21.X. in 4 X1. MILKO BAMBIČ Mississippi je podobno tisočem drugim majhnim mestecem velike Amerike. Toda ne v vsem, kajti Filadelfia v državi Mississippi živi v vzdušju terorja. Od 5.500 prebivalcev jih je 1.800, za katere ni blagostanja in enakosti, kajti teh 1.800 oseb nima «primerne» polti. V Filadelfii so tajne in tudi netajne organizacije, ki so bolj močne od ameriškega senata in od samega ameriškega predsednika. Tu zakon o državljanskih pravicah ni imel drugega učinka kot še poostriti mržnjo belopoltih ljudi do črncev. In Filadelfia, kot po čudnem naključju, kot v ironiji usode pomeni v svojem prvotnem smislu «mesto bratske ljubezni«. V njej pa živi mržnja in srd, sovraštvo in strah. Belopolti meščani se pod vplivom dobro znanih ljudi bojijo novega zakona o državljanskih pravicah, ker da jim bo ta odvzel nadoblast nad črnci. Cmopolti del prebivalstva pa se hkrati boji, javno terjati svoje pravice. V Filadelfii živi 5.500 ljudi in točno 1.800 jih je črncev. Mestni četrti, kjer žive črnci, pravijo «četrt neodvisnosti«. In v tej četrti ulice niso asfaltirane in v deževnih dneh se pogrezajo noge v blato do gležnjev, čez gležnje, skoraj do kolen. V središču mesteca,' v četrti belcev, pa so ulice lepe in čiste, hiše bogate. Morda je to ameriško mestece najbolj tipično zaradi popolne ločitve, ki vlada med belopoltimi in temnopoltimi meščani. Kakor je bilo zapisano, so 21. junija letos izginili iz zaporov v tem mestecu trije mladeniči, ki so hoteli pomagati črncem, da bi prišli do svojih pravic. Aretirali so jih zaradi tega, ker da so kršili cestni zakon, da so z avtomobilom prenaglo vozili. Nekaj dni po njihovem izginotju iz zapora, so njihova trupla našli nedaleč od kraja, kjer Je bil sežgan tudi njihov avtomobil. V zaporu so jih pridržali vse do tedaj, dokler ni v zapor prišla skupina «killerjev», da bi jih spravila s sveta. Belopolti meščani Filadelfie trdijo, da hočejo živeti tako, kot so živeli doslej. Trudijo se, kolikor je v njihovih močeh, da bi se v življenju temnopoltih someščanov nič ne spremenilo. Zakon o državljanskih pravicah, ki ga Je 2. julija letos podpisal Johnson, jim je ostal «v želodcu«. Novi zakon namreč daje črncem pravico do svobodnega vstopa vsako restavracijo, v vsako kinematografsko dvorano, na vsako športno igrišče, skratka daje čr-nopoltemu državljanu pravice, ki jih ima belopolti državljan. V Filadelfii pa belopolti meščani kar Javno zatrjujejo: «Pri nas črnec ne bo nikoli enakovreden belopoltemu meščanu!« To je mnenje, ki ga proglašajo posamezniki; to je mnenje osemnajstih klubov, kolikor jih je v mestu; to zatrjujejo vse belopolte ženske Filadelfie. Jack Tanville je eden najbolj vidnih meščanov. Njegov časopis vsak teden objavi med drugim: ((Imamo svoj način gledanja in sedaj bi morali ta svoj način gledanja spremeniti tudi glede državljanskih pravic. Tisti tam gor s severa bi hoteli sedat vse postaviti na glavo. Kdo ve, kaj bi eni v New Yorku rekli, če bi jih mi hoteli učiti, kako morajo živeti. Ne, mi našega načina življenja ne bomo spremenili!« ((Odločni« Tanville pa tudi zatrjuje, da ima med uglednimi črnci prijatelje, toda «že sami se zavedajo — pravi dobesedno — da bi ne mogli nikoli sesti k mizi, za katero sedim jaz, da bi 'ne mogli nikoli stopiti v mojo sobo«. Seveda so to res edinstveni ((prijateljski odnosi« na svetu. Lastnik hotela «Benvolta» Franck Philips je na vprašanje, kaj bi storil, če bi stopil črnec v njegov hotel, brez obotavljanja odgovoril: «Bodite brez skrbi. Noben črnec si ne bi drznil stopiti v moje prostore.« «Kaj pa, če bi se .predrznil?« ((Predvsem bi mu vse moje osebje zaprlo vrata pred nosom. In če bi se po naključju že znašel v hotelu, bi ga vrgel skozi druga vrata na ulico.« «Toda, kaj pravzaprav imate proti črncem?« «No, žive kot živali. Svoje goste si izbiram sam. Po mojem mnenju je predsednik Johnson začel z enakimi metodami, kot je delala gestapo.« In je dodal: . «Barry Goldwater bi bil dober predsednik in dober podpredsednik bi mogel biti George Wal-lace. Oba sta proti tem državljanskim pravicam. To sta moža, ki sta nam potrebna.« Strežnica Doroty, ki je zaposlena v hotelu Tanville, pa je rekla: «Ne zmenim se za zakon niti za črnce. Postregla bi črncu, če bi mi to gospodar ukazal. Toda tudi, če bi ml tega ne ukazal « Nova tovarna električnih gospodinjskih strojev šteje 200 delavcev, od katerih ni niti eden visokokvalificirana moč. V podjetju sta zaposlena samo dva našo jesensko in zimsko garderobo. In ker bogatim klientkam denarja ne primanjkuje, so si modni ustvarjalci izmislili, da jim pripravijo tudi takšne zimske plašče, ki bodo podloženi ne samo s toplim, temveč predvsem z zelo dragocenim krznom. In kaj reči o nogavicah, ki naj bi jih nosile za večerne priložnosti, in ki so jih modni ustvarjalci okrasili z raznimi umetnimi, pa tudi pravimi dragulji in s prav tako večernimi čevlji, ki imajo peto posuto s takšnimi okraski? No, da bi se moški ne čutili preveč «zapostavljene», so jim črnca. Njuno delo je — pometanje tovarne. Belopolti delavci menijo, da ni noben črnec sposoben za zahtevnejše delo. Belopolti delavci se hranijo v tovarniški menzi, črnca pa pred vrati. Za župana menijo, da je zelo duhovit človek. Ta je rekel: ((Sprašujete me, kaj bi storila policija, če bi lastnik neke restavracije pognal črnca iz svojega lokala? Samo ob sebi se razume, da bi pomagala. Sicer nismo proti izboljšanju življenjske ravni črncev. Oni si lahko tudi postavijo najboljše hotele, najboljše restavracije, seveda, če se najde kdo, ki bi bil pripravljen, jim hotel ali restavracijo zgraditi. Doslej pa ni še nikomur padlo na um, da bi se kaj takšnega lotil.« V Tuscaluzi, mestecu, ki je podobno Filadelfii. živi človek, čigar ime pomeni strah in trepet za vse ameriške črnce. Je to Robert M. Schelton, šef tajne organizacije Ku-Klux-Klan. «S strojnico bi pognal s svojega doma vsakega črnca, ki bi se UDal vstopiti« — je rekel načelnik organizacije, ki samo v Alabami šteje 500 volilnih sedežev. Toda takšno stanje je le paradoks, ki ga srečujemo v Filadelfii In v nekaterih drugih krajih ZDA, kajti naraščajočega prestiža črncev v ZDA ne bo nihče ustavil. Črnci imajo večno več šolanih ljudi, imajo svoje univerze, odlične pesnike, odlične pevce, skladatelje, Izumitelje, zdravnike, inženirje, pisatelje. Čeprav izhajajo iz siromašnih plasti, saj so bili še pred nekaj desetletji sužnji, se ti črnci naglo dvigajo, in to na račun velikih žrtev, lastnih žrtev. Seveda v Filadelfii malomeščanski belopolti pigmejci tega ne upoštevajo, nočejo upoštevati, ker nočejo gledati realnosti v obraz. So pač za stopnjo, krepko stopnjo izpod črncev. i Al » I Mg f liIfacPI V ženski modi so postale hlače eden nujnih kosov, seveda, če je postava za to primerna. Kaj lepšega za izlet, kopanje in za v hribe! Toda hlače prehajajo tudi v zahtevnejšo, večerno garderobo. Za sedaj pa le pri tako imenovani «visoki modi*. modni ustvarjalci pripravili tako pisano zbirko večernih smokingov in oblek, ki so vseh mogočih barv, le črni ne. Najbolj pogumni bodo lahko nosili tudi smokinge iz rožnatega brokata ali druge vzorčaste svile. Posebnost so tudi telovniki, ki bodo tudi pri moških lahko iz krzna in to po možnosti iz zelo dragocenega. Ce omenimo še zelo pisane in raznovrstne oblike klobukov, ki naj bi jih to zimo nosile, potem lahko z opisovanjem novosti «vi-šoke mode» v glavnem zaključimo. Radovedne smo le, koliko žensk si bo vse te «novosti» lahko privoščilo, oziroma, koliko bo takih, ki bodo imele tako malo okusa, da se bodo samo «visoki modi» na čast tako ošemile. ČETRTEK, 22. OKTOBRA 1964 Skladbe za godala; 13.30 Olimpijske igre; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.20 Koncerti in baleti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Aa40 uospouaisaa *>*».*, ......---- - Naš juke-box; 12.15 Zgodovinske pr&gram za najmlajše; 16.30 Ital. Priporočajo vam; 14.05 Pevci zanimivosti; 12.30 Za vsakogar ne- narodni plesi; 17.30 Zgodovina popularnih operah; 14.35 Naši kaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 gledališča; 18.10 Bachove skladbe ’ *-’-1 Orkester p.v. Guida Cergolija; za orgle; 18.50 Orkestralna glas- Dnevnik in olimpijske 17.20 Lahka glasba; 18.15 Umetnost tn prireditve; 18.30 Kantate in oratoriji; 18.50 Trobentača A. Farmer ih M. Ferguson; 19.15 Sirimo obzorja; nato Lahka glasba; 20.00 Spori; 20.30 «Adelchi», tragedija; nato Plesna dvorana. Trst 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 14.15 Orkester Casamassima; 14.35 Umetnost tržaških cerkva. Koper 7.15 'Jutranja glasba; 11.00 O-troški kotiček; 11.30 Orkestri In pevci; 11.50 Iz turistične beležnice; 12.10 in 12.55 Glasba po željah; 13.45 Orkester Stott; 14.00 Glasba po željah; 14.45 Operni almanah; 15.40 Aktualna vprašanja; 16.00 Tretja stran; 16.15 Popevke; 16.35 Glasbena reportaža; 17.10 Od melodije do melodije; 18.00 Prenos RL: 19.00 Južnoameriške melodije; 19.30 Prenos RL; 22.15 Twist; 22 40 Nočni motivi. Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih: 8.15 Olimpijske igre; 9.30 Jutranji pozdrav; 10.00 Strani iz albuma; 10.30 Psihologovo mnenje; 10.35 Popevke; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Operna antologija; 11.45 ba; 20.00 .. ,, vesti; 21.00 T. Guerrinl: «La co-lomba di Avila«; 22.15 Pianistka G. Lanni. II. program 8.00 Jutranja glasba; 8.45 Mi-rian Del Mare; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritmi; 10.35 Olimpijske igre; 10.55 Nove ital. pesmi; 11.15 Neapeljske popevke; 12.00 Romantično popotovanje; 14.05 Pevci; 14.45 Nove plošče; 15.15 Kolesa in motorji; 15.35 Koncert; 16.00 Rapsodija; 16.35 Olimpijske igre; 17 00 Nepozabne pesmi; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 Go-gol: «Taras Bulba«; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.10 Iz Verdijevega «Faistaffa«; 22.15 Jazz. III program 18.30 Likovne umetnosti; 19.30 Vsakovečemi koncert: 20.30 Revija revij; 20.40 Rahmaninove skladbe; 21.20 Gabrieli, Asola, Bo nelli...; 22 30 Milhaudov kvartet št. 7; 22.45 Priče naše dobe. Slovenilo 8.05 Glasba vzhodnih dežel; 8.55 Radijska šola; 9.25 K. Cipci: Pika Nogavička; 9.45 Domači pele mele; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 Na kmečki peči; 12.30 Jesenski ognji; 13.30 ---- v poslušalci čestitajo; 15.30 Pihalna godba; 15.40 0’Henry: Odkupnina; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Sopranistka Eva Novšakova; 18.45 Jezikovni pogovori; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Jože Zupan; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Plesna glasba; 23.05 Sodobna glasba. Ital. televiiiia 18.00 Olimpijske igre; 20.00 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Orkester Pettaccini; 21.50 TV-zgodba: Dobra obletnica; 22.55 Olimpijske igre, ob koncu dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Murger-De Chiara: »Zadnja Boheme«; 22.25 Orkester Stan Kenton; 23.00 Dežela severnega jelena. Jug. televizija 10.00 TV šola; 11.00 Francoščina; 15 40 Olimpiada; 16.40 Ruščina; ' 17.10 Angleščina; 17.40 Na črko, na črko; 18.25 Obzornik; 18.45 Po Jugoslaviji; 19.15 Glasbena porota; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Narodna glasba; 20.40 C. Kavčič: Tangente — TV igra; 21.30 Nagrade naročnikom; 21.40 Propagandna oddaja; 21.45 In 22.30 Olimpiada. VDOVA TIPPIT EKONOMSKO VARNA * DALLAS, 21. — Gospa Tipptt, vdova po pokojnem policaju, ki je bil umorjen, ko je hotel aretirati Harveya Oswalda, za katerega pravijo, da je umoril predsednika Kennedy.ja, je včeraj dobila nakazilo v znesku 312.916 dolarjev, kar je v naši valuti okoli 194 milijonov, kolikor so zbrali v javni nabiralni akciji. Poleg tega so na podoben način nabrali že 330 tisoč 946 dolarjev, odnosno 210 milijonov lir, za njene otroke, odnosno sirote umorjenega policaje. m Vreme včeraj: najvišja temperatu- ra 14.7, najnižja 10,1, ob 19. uri 12.8; 1017.5 vlage 68 odst., zračni tlak stanoviten, veter 2 km se- verovzhodnik, nebo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 17.8. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 22. oktobra Zorislava Sonce .vzide ob,6.20 in zatone ob 17.08. Dol lina dneva 10.38. Luna vzide ob 18.10 in zatone ob 7.42 Jutri, TETER, 23. oktobra Severin 1 * ŠE S SEJE DEŽELNEGA SVETA Sprememba besedila zakona o prejemkih deželnih uslužbencev Zakon bo veljal le do tedaj, dokler ne bodo sprejeli novega zakona, ki bo določil stalni stalež osebja deželnih uradov Na zadnji seji je deželni svet katerem bodo uslužbenci uživali do-1 ' J‘,_ * ’ '1 klado za začetne težave. Tako bolj poudarja sedaj prvi člen, da je zakon začasen. Drugi člen omenja meje pri dodelitvi osebne doklade za uradnike, ki bodo izredno opravljali višje naloge, kar pa bo določeno s formalnim aktom odbora. Tretji člen jasneje določa «statut» osebja, ki so ga najeli na izreden način brez natečajev, a ohranja načelo, da se mu lahko priznajo plačni koeficienti, različni od začetnih, pri čemer se upoštevata šolska izobrazba in sposobnost ter storilnost na delu. S členom 4 so določili, da traja posebni položaj zaradi začetnih težav pri ustanavljanju deželnih uradov do 30. junija 1966, oziroma da preneha prej, če oodo medtem uvedli stalni stalež. Kar se tiče «misij-ske» doklade za osebje, ki pride v službo iz drugih krajev, določa člen njeno trajanje na leto dni. Končno določa člen 6, da dopusti deželni odbor nadurno delo v mejah, ki jih dopuščajo državni zakoni. Po-temtakem je pristala zakonodajna j deželna komisija n-> kompromis, ki naj omogoči, da vlada sprejme novo besedilo zakona. O novem besedilu se je razvila dolga diskusija, v katero so posegli svetovalci vseh skupin in ki »o se v glavnem strinjali z njim, saj so se glede njega že sporazumeli odobril novo besedilo zakona, ki določa prejemke osebja deželnih uradov. Gre za osebje, ki prihaja iz občinskih, pokrajinskih in državnih uradov ali pa začasno na novo najete uslužbence, ki bodo zaposleni na določen rok. Tudi sam zakon je začasen in bo veljal vse dotlej, dokler ne bodo z novim zakonom določeni staleži vseh deželnih uradov, kar utegne trajati vsaj dve leti. Ta začasnost in nestalnost pa je privedla do za-pletljajev, kar se je izrazilo tudi s tem, da je vlada izrekla proti prvemu besedilu zakona, sprejetem na deželnem svetu 5. avgusta, u-govore ter ga poslala nazaj deželnemu svetu, da postavi morebitne protipredloge, oziroma da besedilo spremeni. Po mnenju vlade naj bi bile določbe prvega besedila zakona v nasprotju s členom 68 samega deželnega statuta. Prva deželna zakonodajna komisija je proučila ugovore in soglasno z deželnim odborom nekatere upoštevala ter nekoliko spremenila prvih šest členov zakona, zadnje štiri pa pustila nespremenjene. Nato je predložila novo besedilo predsedstvu deželnega sveta, čemur je sledila diskusija o njem in odobritev. O novem besedilu je poročal predsednik komisije Stopper, ki je dejal, da so se vsi člani strinjali, da je treba zavreči vladni očitek, da je zakon neustaven. Izrekel je tudi upanje, da bodo sedaj po novih protipredlogih vladne oblasti zakon sprejele. Vladni ugovori so se predvsem tikali pred. piša člena 2, po katerem se določa osebna doklada visokokvalificiranemu osebju, ki opravlja izredno odgovorne naloge: nadalje predpisa člena 4 o 20-odstotni dokladi vsemu osebju, dokler ne bo formalno vključeno v deželne sta-leže. Vlada je ugovarjala tudi določbi člena 6, ki dopušča deželnemu odboru pravico, da izplača o-sebju pavšalno vsoto za nadurno delo. Zdelo se ji je tudi nepravilno, da predvideva člen 3 začasno zaposlitev osebja brez javnega natečaja ter da mu zagotavlja višji koeficient plače, kot je za te primere začetni, kar naj bi bilo v nasprotju s splošnimi načeli o javnih službah, po katerih se morajo najeti uslužbenci za tesno omejen čas in s plačo, ki ne sme biti višja od začetne plače državnega osebja. Vlada pa je izjavila, da bi se odrekla svojemu ugovoru, če bi deželni svet odobril novo besedilo, ki bi bilo boij v skladu s predpisi, ki veljajo za državne uradnike, ter če bi določila plačnim ugodnostim jasen prehoden značaj. Vlada bi upoštevala ležkoče, ki jih Ima pri tem osebje. Zato bi pristala, da se podeli osebna doklada uslužbencem, ki bi s formalnim aktom in iz nujnih službenih potreb dejansko opravljali funkcije višje stopnje. Doklada za »prvo upostavitev« uradov bi se morala omejiti na leto dni; plačilo za nadure pa bi ne smelo preseči vsote, ki jo določajo v teh primerih predpisi. Poročilo komisije svetu pravi, da se ne more sprejeti viauna teza, da je zakon neustaven, kajti člen 68 deželnega statuta, na katerega se sklicuje vlada, se tiče samo o-sebje stalnega deželnega staleža, ki ga pa še m, medtem ko so vse začasno osebje zaposlili na podlagi člena 67, ki govori o začetnem poslovanju dežele. Komisija meni, da ni prvotni zakon kršil splošnih načel, ki veljajo za državno osebje. Ne da bi se pri tem odrekla načelom, pa predlaga komisija nekatere spremembe prvotnega besedila, da poudari z njimi začasnost delovnega odnosa osebja z deželno upravo. Zato Je skrajšala razdobje, v v komisiji, v kateri so skupine zastopane Kot smo že pisali, pa so komunisti glasovali samo proti tretjemu členu zakona, kar je njihov svetovalec Bergomas upravičil s tehtnimi argumenti. Dejal je namreč, da ni prav, da se začasno zaposlenemu osebju priznajo višji koeficienti, kot veljajo za začetnike v državni službi, kar bo pomenilo tudi poniževanje samih državnih u-s-užbencev in torej nekako diskriminacijo. Pri tem je svetovalec omenil tudi možnost, da bi pri nastavljanju začasnega osebja lahko nastale kakšne pristranosti iz strankarskih razlogov. V zvezi s tem je socialistični svetovalec Moro, ki se je sicer v celoti strinjal z besedilom zakona, pripomnil, da se opaža težnja odbora, da bi se nekako izmaknil nadzorstvu sveta. Na to pa so drugi svetovalci odgovorili, da pripadajo svetu zakonodajne naloge, odboru pa izvršilne in da je torej s tem tudi njegova izključna dolžnost in pravica nastavljati uslužbence. Svet pa lahko to delo vedno nadzira. Predstavnik odbora pa je dejal, da bo lahko odbor vedno poročal o novih nastavitvah, če bi nastala med svetovalci kakšna zaskrbljenost. V diskusiji je bilo končno omenjeno, da so sprejeli v službo le malo uslužbencev bivše ZVU, kar pa ni prav. Jutri seja deželnega sveta Danes ob 10. uri se sestane deželni odbor, da prouči dokument z deželnimi zahtevami v okviru vsedržavnega petletnega načrta. Dokument so pripravili uradi za načrtovanje pod vodstvom odbornika Cociannija in s sodelovanjem vseh odborništev. Sestavljen je iz 50 strani in razdeljen na pet poglavij. Prvi dve poglavji vsebujeta primerjave problemov dežele s predvidevanji osnutka petletnega načrta in oris značilnosti naše dežele. V tretjem in četrtem poglavju so utemeljene deželne zahteve. Tretje poglavje obravnava zlasti infrastrukture, cestne in železniške zveze, pristanišča, letališča, vodovode, gradnjo šolskih poslopij in ureditev voda. Četrto poglavje je posvečeno produktivnim posegom v razne panoge gospodarske dejavnosti: kmetijstva, industrije, pomorskih zvez, obrti in turizma. Peto poglavje pa obravnava vprašanje finansiranja zahtevanih del. Včeraj je sprejel odbornika Cociannija in nekatere funkcionarje minister Pastore. Z njim so proučili razne plati vsedržavnega načrtovanja in zaostalih področij. Jutri ob 10. uri se sestane deželni svet, kateremu bo odbornik Cocianni predložil in orisal omenjeni dokument. Razprava o njem pa se začne s prihodnjim torkom. Danes se tudi sestane peta stalna komisija deželnega sveta za javna dela, ki bo proučila neka tere zakonske osnutke in peticije. SIRITE PRIMORSKI DNEVNIK .................................................... POROČILO NA TORKOVI SEJI OBČINSKEGA ODBORA / milijardo in četrt v dveh letih za testna dela in za kanalizadjo Samo za gradnjo novih cest v tržaški občini je bilo porabljenih 271 milijonov lir, 689 milijonov lir pa za asfaltne prevleke Na torkovi seji občinskega odbora je odbornik za javna dela inž. Colautti podal izčrpno poročilo o občinskih javnih delih v zadnjih dveh letih ali točneje od 1. januarja 1963 do 30. septembra letos. Odbornik je poudaril, da je občina v tem času porabila za kanalizacijo 1 milijardo 271 milijonov lir. Za gradnjo novih cest je občinska uprava porabila 242 milijonov takole razdeljenih: 24.900.000 lir za spojitev ulic Marchesetti in Del-1'Eremo, okrog 50 milijonov lir za tretji del obnovitve Istrske ulice, 20 milijonov za gradnjo novega dela Ul. Colombo, 22 milijonov za gradnjo novega dela Ul. Buonarroti, 41 milijonov za Ul. Baibariga in 84 300.000 lir za drugi in tretji del obnovitve Ul. P-onchetto. 25 milijonov lir je bilo porabljenih za obnovitev cestišča Ulic Mer-cato Vecchio, Diaz, Orologio in Poz-zo del Mare, za obnovitev cestišča in asfaltne plasti na Borznem trgu, v Capo di Piazza in pred županstvom na Trgu Unita so porabili 33 milijonov lir, 22 milijonov lir pa so porabili za obnovitev cestišča Ulic Brunner, Polonio, Paduina, Fo-scolo in Parlni. Skupno torej 80 milijonov lir. 280 milijonov lir Je občinska uprava porabila za položitev tople asfaltne gmote v mnogih mestnih ulicah, kjer je največji avtomobilski promet. Nadaljnih 409 milijonov lir pa so porabili za položitev hladne asfaltne gmote v ulicah, ki so bile v zelo slabem stanju. Vsi ti stroški se nanašajo samo na dela Izvršena na osnovi načrtov, ki so jih izvedla razna podjetja. Niso pa pri tem upoštevana vsa tista cestna dela v 1111111111111111 iii iiiiiiiiiiniiiiiiiiiinniiiiMiiriiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m,m,l|||||||ll|„l DRUGI DAN STAVKE ŽELEZNIČARJEV Tudi danes ustavljen promet Uspela stavka lesne stroke Po skupščini so šli delavci v povorki po mestu - Danes nadaljevanje njihove stavke - Stavkali so tudi kumnarji Včeraj je bil drugi dan stavke, ki se bo ponavljala vsak dan do nedelje od 9.30 do 13. ure. Kot prvi dan je tudi včeraj stavka dobro uspela, saj so vozili samo nekateri mednarodni vlaki z izjemo dveh krajevnih: enega na progi Trst -Benetke in enega na progi Videm -Trbiž. Železniška uprava je poskrbela za 15 nadomestnih voženj z avtobusi. Potemtakem je bil železniški promet skoraj docela ustavljen. Pokrajinska tajništva sindikata železničarjev SPI - CGIL iz Trsta, Gorice in Vidma so izdala letak ■ proglasom na potnike, da bi jih seznanila z vzroki stavke. Letak pravi, da so železničarji prisiljeni stopiti že petič v stavko. Glavni vzrok spora je zahteva po izključitvi železničarjev iz kategorije državne birokracije, da se jim priznajo plače, ki bodo v skladu z njihovo specializacijo ter s težko-čami, napori in nevarnostmi službe Toda osnovni namen borbe Je tudi strukturna reforma državnega podjetja železnic v demokratičnem in funkcionalnem smislu, kakor tudi nova politika prevozov v korist skupnosti. Končno izražajo železničarji svoj protest tudi zato, Ker ni železniška uprava spoštovala sprejetih obveznosti ter poslabšala delovne pogoje. Sedaj se vlada spomni na železnice in na potnike, samo ker so delavci napovedali stavko, ter sku-ža dokazati, da so zahteve železničarjev v nasprotju s strukturno reformo železnic, medtem ko je borba za odcepitev od državne birokracije in za preureditev plač popolnoma dosledna z birokratizacijo in modernizacijo železniškega podjetja, oziroma je nujni pogoj za reformo. Zato pozivajo železničarji vse potnike, naj ne nasedajo vladni in delodajalski propagandi, ki skuša klevetati železničarje. Nasprotno, ko spoznajo upravičene zahteve železničarjev, naj bodo solidarni z njimi in Jim s tem pripomorejo k zmagi, ki Je v interesu vseh. Odgovornost za nevšečnosti in težave potnikov nosi torej vlada. S svojo borbo pa se železničarji borijo tudi za bolj udobno, hitro in varno potovanje. Včeraj so stavkali tudi delavci lesne stroke. Udeležba v stavki je znašala nad 90 odstotkov. Delavci so se sestali na enotni skupščini na sedežu Nove delavske zbornice v Ul. Pondares v tako velikem številu, da je bila dvorana natrpana. O položaju so jim poročali tajnik stroke CGIL Criscenti, tajnik Nove DZ Burlo in tajnik sindikata Delavske zbornice De Grassi. Vsi so se izrekli za nadaljevanje borbe ter sklenili,! da bodo stavkali tudi danes. Po skupščini so odšli v povorki s transparenti po uli cah. Ko so prišli pred sedež Zdru ženja malih in srednjih industrij cev v Ul. S. Lazzaro in pred se dež Združenja industrijcev v Ul. S Spiridione so močno žvižgali in glasno protestirali. Od tu so šli po Korzu, čez Trg Unitš in se nato razšli v Ul. Duca d'Aosta. Danes ob 10. uri se bodo ponovno sestali na sedežu Delavske zbornice v tej ulici. Včeraj Je bila tudi 24-uma stavka kamnarjev, ki je tudi dobro uspela. Delavci so se sestali na enotni skupščini v prostorih prosvetnega društva »Igo Gruden« v Nabrežini, kjer sta jim sindikalna tajnika orisala položaj. Danes bo tudi stavka delavk in delavcev oblačilne stroke. mestu in okolici, ki so jih opravili delavci občinskega tehničnega urada. Poleg tega pa so za gradnjo novih opornih zidov porabili 60 milijonov lir, 30 milijonov lir pa za obnovitev občinskih pločnikov. Nadalje je občinska uprava porabila še 30 milijonov lir za dela, ki so jih opravili najeti delavci v Ul. Rossi, pri Sv. Soboti, na cesti za Trstenlk ter za izkopavanje v muzeju zgodovinskih spomenikov. Za ureditev kanalizacij Je občinska uprava porabila 132 milijonov lir. Od teh so 50 milijonov lir porabili za delo pri Sv. Justu, v Skednju, Barkovljah, Starem mestu, na Mon-tebelu, Greti in v zgornjem delu Ul Fabio Severo; 22,5 milijona lir pa so porabili za dela pri Sv. Jakobu Med drugimi deli so porabili še 11 milijonov lir za čiščenje odvodnih kanalov v Miramarskem drevoredu. V svojem poročilu je odbornik o-menil še nekatera manjša javna dela, kot na primer dela v Javnih kopališčih v Barkovljah, na športnem igrišču v naselju San Sergio in drugo, za katera so porabili 40 milijonov lir. NA POBUDO REVIJE «TR1ESTE» ^Okrogla miza» o spremembah v SZ Tržaška federacija KPI sporoča, da je senator Vittorio Vidali prejel pismo naslednje vsebine: ((Spoštovani senator, revija «Trie-ste« namerava organizirati v soboto 24. t. m. ob 17. uri pri Tiskovnem krožku na Korzu Italia 12 ((okroglo mizo« o temi ((Sovjetska zveza po Hruščovu«. Vodstvo revije ima čast povabiti Vas k »okrogli mizi« skupno s prof. Carlom Schiffrerjem, poslancem Corradom Belcijem, prof. Eliom Apihom, občinskim svetovalcem Dušanom Hreščakom in eventualno časnikarjem Franom Barbierijem, bivšim dopisnikom Tanjuga v Rimu. Razprava bo registrirana in objavljena v prihodnji številki revije. ((Okrogli mizi« bodo lahko prisostvovali nekateri povabljenci u-deležencev, med katerimi bodo lahko tudi časnikarji. Uverjeni v vaš pritrdilen odgovor, Vam pošiljamo naše pozdrave. Podpisana Giorgio Cesare in Guido Botteri. Na to pismo je senator Vidali odgovoril takole: Reviji »Trleste«, Trg Silvio Ben-co, Trst. Ugledno uredništvo, prejel sem Vaše pismo z dne 21. okt. in sprejemam Vaše povabilo k »okrogli mizi« o temi ((Sovjetska zveza po Hruščovu«. Strinjam se, da bi «okrogla miza« bila pri Tiskovnem krožku na Korzu Italia 12 in z diskutanti, ki jih predlagate. Poslal Vam bom seznam oseb za katere želim, da bi bile povabljene. Zaradi že prej sprejetih obveznosti Vas zaradi datuma, ki ste predlagali, prosim, da bi »okroglo mizo« odložili za en teden, na soboto 31. okt. vedno ob 17. uri. V pričakovanju Vaše potrditve, Vas pozdravljam. Vittorio1 Vidali. Trst, 21 10.1964. 69 velikih ladij v desetih letih iz ladjedelnic CRDA V zadnjih desetih letih so obrati CRDA v Trstu in Tržiču opravili pomembno delo: zgradili so 69 ladij večje tonaže in 282 ladijskih pogonskih strojev. Med temi ladjami je 39 petrolejskih v skupni tonaži 1.260.000 ton in med njimi tudi 98-tisoč tonska petrolejska ladja, ki je največja tovrstna ladja na svetu. V CRDA so zgradili 18 tovornih ladij v skupni tonaži 330.000 ton. še zlasti pomembna je gradnja 12 potniških ladij v skupni tonaži 280 tisoč ton. Med temi ladjami je pet velikih prekooceank: «Eugenio C.», »Marconi«, «Galilei», ((Raffaello« in »Oceanic«. Končno je treba še omeniti dejavnost tovarne strojev, ki Je zgradila motorje v skupni pogonski moči 1.130 tisoč konjskih sil. V desetih letih so opravili tudi nekatera pomembna dela pri modernizaciji obratov. Prenovili so tr-žiško ladjedelnico CRDA, tako da je sposobna graditi ladje do 100.000 ton nosilnosti. Ni pa bila bistveno pienovljena ladjedelnica Sv. Marka v Trstu. Trenutni položaj ladjedelnic CR DA pa ni tako zavidljiv. Sedaj grade tri velike prekooceanske ladje, tri trajekte za Grčijo in dve tovorni ladji za prevoz tovora v suhem stanju, ki ju grade na lasten račun ladjedelnice. V kratkem pa predvidevajo, da bodo pričeli graditi 80 tisoč-tonsko petrolejsko ladjo. SKLEP UPRAVNEGA SVETA DELAVSKIH ZADRUG Letos bodo odprli še dve novi samopostrežni poslovalnici DZ 11. nov. bodo odprli poslovalnico na Trgu Pestaloszi, 9. dec. pa v naselju San Sergio Na zadnji seji upravnega sveta občinske uprave in mora zato ob- Delavskih zadrug, ki je bila pod predsedstvom predsednika Stopper-ja, je bilo sporočeno, da bodo do konca leta odprli v Trstu še dve veliki samopostrežni poslovalnici. Ta dva nova objekta spadata v okvir načrta za razvoj prodajne mreže j Delavskih zadrug. Največjo od dveh novih samo-j postrežnih poslovalnic bodo od: prli 9. decembra v naselju S. Sergio, kjer so Delavske zadruge kupile ustrezne prostore, ki merijo 200 kv. m in kjer sedaj urejujejo novo prodajalno. V njej bodo prodajali vse vrste živil, vključno sveže meso, ki bo že pripravljeno v ustreznih kosih. Ta nova velika samopostrežna poslovalnica bo zamenjala sedanjo začasno poslovalnico, ki so jo Delavske zadruge uredile v montažni baraki, da so lahko nudile temu novemu predmestnemu rajonu potreben trgovski obrat. Drugo samopostrežno poslovalnico pa bodo odprli 11. novembra na trgu Pestalozzi, kjer so preuredili prostore dosedanje poslovalnice Delavskih zadrug. S tema dvema sodobnima prodajnima obratoma bodo Delavske zadruge razpolagale s 16 samopostrežnimi poslovalnicami v tržaški in goriški pokrajini. To število! predstavlja že široko sodobno prodajno mrežo živil na drobno, ki nudi Delavskim zadrugam tisto gospodarsko moč, da lahko postopoma postajajo odločujoči činitelj na področju prodaje živil na drobno. Kot poroča tiskovni urad Delavskih zadrug, sta razvoj in modernizacija prodajne mreže najtesneje povezana tudi z razvojem in modernizacijo nabavnega sektorja te velike zadružne ustanove. V zvezi z vsemi temi pobudami je predsednik Stopper obvestil upravni svet o zadovoljivem poteku razgovorov, da si Delavske zadruge zagotovijo dovoljenje za razdeljevanje zmrznjenih rib prodajalcem na drobno na vsem področju dežele. Na seji so člani upravnega sveta odobrili pravilnik, ki ureja odnose z osebjem, ter so vzeli na znanje, da je bil urad za člane premeščen iz osrednjega sedeža v urade hranilnega oddelka na Trgu sv. Ivana štev. 6, da se s tem omogočijo lažji stiki med upravnimi uradi in člani ustanove. Z zadovoljstvom beležimo te novice o okrepitvi prodajne in nabavne mreže Delavskih zadrug. Hkrati pa povzročajo med javnostjo velike skrbi nekateri načrti in predlogi osrednjega vodstva, o odpustih večjega števila uslužbencev in o zapori manjših poslovalnic, češ da niso aktivne ih da s svojo pasivo preveč bremenijo proračun ustanove. Menimo, da se sami u-pravitelji Delavskih zadrug zavedajo, da ta velika zadružna ustanova ni bila ustanoveljena iz špekulativnih namenov. Zato pa je treba še vedno upoštevati dejstvo, da ni mogoče imeti Delavske zadruge za neko navadno pridobitno podjetje ampak morajo nuditi svojimi uslužbenci zadovoljive delovne pogoje, ne pa groziti z odpusti. V slov. otroškem vrtcu v Križu se je udrl strop V slovenskem otroškem vrtcu v Križu se je udrl stro^ in zaradi tega je 34 otrok, ki vrtec obiskujejo, moralo ostati doma, kar je prizadelo predvsem tiste družine, katerih matere delajo in ki zaradi tega niso mogle nadaljevati svojega dela, ker st> pač morale varovati doma otroke. Vrtec upravlja ustanova ONA-IR, vendar pa je v poslopju slovenske osnovne šole, ki je last čina tudi skrbeti za njegovo vzdrževanje. Komunistična^ svetovalca Franc Gombač in Jole Burlo sta zato naslovila na pristojnega občinskega odbornika vprašanje, kaj je i". ukrenil in kaj namerava štor-ti, da se to vprašanje uredi. Vprašujeta ga tudi, če se mu ne zdi primerno, da bi do zaključka popravljalnih del. slovenski otroški Predavanje pri PSI o jugoslovanski ustavi Tržaška federacija PSI je v torek zvečer priredila na svojem sedežu predavanje o jugoslovanski ustavi. Govoril je ravnatelj koprskega radia Mario Abram, v diskusiji pa je sodeloval predsednik komisije za manjšinska vprašanja pri okrajnem odboru SZDLS dr. Svetozar Polič. Mario Abram je v predavanju podčrtal, da temelji sedanja jugoslovanska ustava na globokih spremembah družbenega ustroja in da ima v ospredju človeka ter državljana. Dejal je, da brez demokracije ni možen socializem in da mora biti državljan svoboden, da razvija svoje sposobnosti. Samouprava temelji na objektivnih gospodarskih zakonitostih in prav samouprava tudi preprečuje deformacije socialističnega družbenega ustroja v Jugoslaviji, saj predpo- vrtec začasno namestili v itah- I stavlja javno razpravo in spošto- janskem vrtcu, ki ima več učil-nic, s čimer bi bilo zagotovljeno neprekinjeno delovanje vrtca. V NEDELJO, 25. T. M. Zborovanje KPI na Trgu Goldoni V nedeljo, 25. t. m. ob 11. uri bo na Trgu Goldoni javno zborovanje KPI o temi ((Komunisti in upravne volitve«. Govoril bo senator Vittorio Vidali. Govornik bo govoril tudi o dogodkih v Sovjetski zvezi. Danes ob 12 govori v industrijskem pristanišču (postaja št. 19) Pescatori, ob 19. uri bo zborovanje na vogalu Ul. Settefontane in Fabio Severo. Cb 19 30 bo v Miljah v dvorani «Verdi» javni plenum partije, na katerem bo govoril Se ma. Ob 20. uri bo v Rojanu sestanek članov. Govoril bo sen. Vidali. Vstop samo z izkaznico. vanje javnih organizmov Abram je obrazložil osnovna načela samouprave iz katerih izhajajo načela o delitvi dohodka. V tej zvezi je ugotovil, da socializem predpostavlja negacijo lastnine proizvajalnih sredstev tudi s strani države, ki je lahko samo oblika ne pa osnova socialistične družbene ureditve. Nato je Abram obrazložil nekatere osnovne ustavne zakone. Po uvodnem predavanju se je razvila zanimiva diskusija. Četrto cepljenje s Sabinovim cepivom Občinski urad za zdravstvo in higieno sporoča, da bo ministrstvo za zdravstvo dodelilo 4. o-brok Sabinovega cepiva v novembru. Zaradi tega se bo začelo 5. novembra cepljenje vseh otrok, kj so dobili že prve tri obroke. lllllllllllinuillllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIUHIIIIIlUlliUllIilllllllllllllllinilllllllllllllMIIIIIIIIHMIIIIIIIIII MED DRŽAVNO USTANOVO ENI IN TUJIMI DRUŽBAMI Ugoden potek razgovorov za zgraditev naftovoda ENI naj bi odstopila od zahteve po 51 odst. delnic na državnem področju naftovoda Razgovori med državno ustanovo ENI in tujimi petrolejskimi družbami, ki sc zainteresirane pri bodoči gradnji naftovoda iz Trsta na Bavarsko z odcepkom proti Dunaju, se zelo pozitivno razvijajo. Kot poročajo iz Rima, so se začeli razgovori med omenjenimi ustanovami, potem ko je ministrski odbor za državne udeležbe dodelil ustanovi ENI koncesijo za gradnjo tega naftovoda. Iz dobro obveščenih virov se je zvedelo, da je ustanova ENI v določeni meri odstopila od svojega prejšnjega stališča, ko je zahtevala najmanj 5l odstotkov delnic za del naftovoda in odprem-nih naprav, zgrajenih na italijanskem ozemlju. Sedaj je ENI odstopila od tega svojega stališča pod pogojem, da ostale zasebne petrolejske družbe, ki so zainteresirane pri tržaškem naftovodu, pristopijo k soudeležbi tudi pri gradnji in upravljanju naftovoda iz Genove v Švico in Zahodno Nemčijo. To stališče ENI je povezano z zamislijo, da se v vsej zahodni Evropi ustvari in zgradi takšen sistem naftovodov, v katerem ne bo v nobeni državi nobenega naftovoda, pri katerem bi ne bila s kapitalom zastopana vsa petrolejska podjetja, ki delujejo na evropskem trgu. To stališče je prevladovalo tudi pri državni a-stanovi ENI. kjer so sprejeli stališče, ki ga zagovarjajo zasebna petrolejska podjetja, da mora biti celotno naftovodno omrežje v zahodni Evropi v rokah vseh prizadetih, da ne bi mogla ena stranka nekje iz enega ali drugega razloga ukiniti na svojem področju dobavo petroleja drugim področjem. Seveda spadata ta zamisel in ta načrt v okvir monopoli- UMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiin PO SKRBNEM ISKANJU NA PODLAGI DVEH SAMIH ŠTEVILK Policija aretirala brezvestnega šoferja ki je povozil pešca na cesti in pobegnil Gre za ravnatelja državnega učiteljišča «Duca D'Aosta* Emanuela De Caloja iz Ul. Udine - Na njegovem avtomobilu ugotovljeni sledovi krvi in las Agenti cestne policije, ki jih Je vodil poveljnik Boratto, so včeraj zjutraj Identificirali brezvestnega šoferja, ki je v ponedeljek zvečer na obalni cesti na križišču pri Devinu, povozil Ersilla Dondo, ponesrečenca, ki je ležal sredi ceste, potem ko Je že prej trčil vanj drug avtomobilist. Gre za 61-letnega profesorja Emanuela De Caloja. iz Ul. Udine 31, ravnatelja državnega učiteljišča «Duca d’Aosta« v Ul. Corsl 1. De Caloja so agenti cestne policije aretirali včeraj zjutraj ter ga peljali na poveljstvo cestne policije na zaslišanje. Po izpolnitvi zapisnika, so De Caloja opoldne premestili v ko-ronejske zapore In prijavo predložili sodišču. De Cal6 je na podlagi člena 133 cestnega zakonika obtožen, da po povzročitvi nesreče ni nudil pomoči ponesrečencu. UNIVERSALTECN1CA RADIO - TELEVIZORJI • ELEKTROGOSPODINJSKI PREDMETI Superavtomatifni pralni stroji CANDK — REX — CGE Izredne cene za izvoz Dostava na dom brez posebnih izvoznih stroškov v vse predele Jugoslavije U N I V E R S A LT E C N I C A trieste - trst, Corso Garibaldi it. 4 — Tel. 41243 ln Trg Goldoni št. 1 Kot smo poročali v našem listu, je 65-letnl Ersilio Donda iz Morara pri Gorici v ponedeljek zvečer okrog 22. ure postal žrtev smrtne nesreče! ko se Je vanj zaletel Silvio Fltz. Dondo. ki ni imel pri sebi nobenega dokumenta, so z avtom RK v hudem zdravstvenem stanju prepeljali v bolnišnico, kjer je predvčerajšnjim podlegel zadobljenim notranjim poškodbam. Fltz Je tedaj u-stavll svoj avto in priskočil na pomoč ponesrečencu, ki Je ležal sredi ceste. Medtem se je na kraju nesreče zbrala gruča ljudi, ln nekdo se Je podvizal «io najbližjega telefona odkoder je poklical rešilni avto. Nekaj trenutkov potem, je v smeri proti Tržiču privozil De Calb. Vozil Je tako naglo, da so morali nekateri odskočiti vstran, De Cal6 pa le zavozil naravnost v Dondo ter ga dobesedno povozil. Nato je še bolj pritisnil na pedal vpllnjača In zbežal. Presenečenim prisotnim nt uspelo, da bi razbrali številke evidenčne tablice, ker se je De Calojev avto naglo oddaljil. Nekateri so trdili, da Je brezvesten šofer vozil fiat 1100, drugi Pa da je lil fiat 600. Vsi pa so sl bili edini, da so bile začetne številke evidenčne tablice 47 tisoč. Na podlagi teh malenkostnih podatkov, so policisti uvedli preiskavo, ki Jo Je vodil sam poveljnik Boratto Po dolgem Iskanju po ulicah, v garažah in pri karoserijskih delavnicah, so agenti našli De Calo-Jev avtomobil, fiat 600 z evidenčno tablico TS 47213, parkiran pred De Calojevim stanovanjem v Ul. Udine. Agenti so n« prednjem blatniku opazili odrgnine, na gumah pa so našli nekaj las, ki jih bo policijski Izvedenec še pregledal, o katerih pa nt dvoma, da so Dondovl. Pri temeljitem pregledu so agenti ugotovili, da pri prednjem delu avtomobila manjka tudi gumijasti čep, ki je pritrjen pod odbijačem ln slu žl za odtok vode pri pranju avta Poveljnik Boratto Je skupaj z ne katerimi agenti odšel na kraj nesre če In po dolgem iskanju, je v obcestnem jarku našei na avtomobilu manjkajoči čep, ki se Je verjetno odlomil pri sunku v nesrečnega Dondo. Krivda De Caloja Je bila torej očitna in agenti so profesorja poiskali na domu ter ga povabili na policijsko poveljstvo De Cal6 Jo priznal, da je v ponedeljek zvečer vozil proti Tržiču s precejšnjo br-zino. Ko se je približal križišču pri Devinu, je tudi opazil gručo ljudi, ki se je bila zbrala sredi cesto ter si je takoj mislil, da se Je pripetila nesreča. Zanikal pa Je, da bi bil videl tudi Dondo, ki je ležal sredi ceste, zato Je nadaljeval vožnjo, ne da bi se zavedel, da Je Dondo povozil. Izgovor Je pac izgovor, vendar mu agenti niso verjeli, ker Je nemogoče, da se ni zavedel, da Je njegov avtomobil precej visoko poskočil, ko je s kolesi zavozil na človeško telo. Agenti so De Caloja prijavili tudi zaradi nenamernega umora ln ga premestili v zapor. Prijavili so tudi Silvia Fitza zaradi sodelovanja pri nenamernem umoru, pustili pa so ga na začasni svobodi. zacije celotnega naftovodnega sistema v zahodni Evropi, kjer i-majo glavno besedo zasebne petrolejske družbe, ki so si že razdelile svoja vplivna področja. V zvezi z gradnjo odpremnih naprav tržaškega naftovoda, pa se v Trstu usmerjajo na predlog, naj bi te naprave zgradili v Milj-skem zalivu. Zamisel o gradnji umetnega jeklenega otoka pri Gradežu je odpadla zaradi protestov in zahtev turističnih združenj in lastnikov turističnih naprav v Gradežu. Kot smo že večkrat pisali, so bili vsi turistični operaterji nasprotni zamisli, da bi odpremne naprave naftovoda zgradili v bližini Gradeža, ker bi to lahko povzročilo veliko škodo tamkajšnjemu turizmu, ki bi bila mnogo večja od koristi, ki jih lahko prinese gradnja omenjenih naprav. Zato je baje že obveljal predlog, da se v Miljskem zalivu zgradijo vse črpalne naprave, na furlanski strani, na področju rta Sdobba, pa naj bi zgradili velike raftohrane, ki bodo povezani s črpalnimi napravami v Trstu s podmorskim vodom. Sedaj proučujejo prizadeta podjetja in krogi razna tehnična vprašanja, kot na primer vprašanje poglobitve morskega dna v Miljskem zalivu, razlastitve zemljišč za gradnjo kopnih naprav in podobno. Potek sedanjih razgovorov in priprav kaže, da bodo vsa ta vprašanja rešena v sorazmerno kratkem času, če ne bodo nastale kake nepričakovane ovire, ker v pristojnih krogih izjavljajo. da so vsi tehnični problemi, ki jih je treba že rešiti, premostljivi. Sedaj pa se morajo prizadete ustanove in podjetja še dogovoriti. kdo bo izvršil ena in kdo druga dela, ker bodo potrebna za ta dela milijardne naložbe. Otvoritev novega sedeža INČA Vderaj so v Ul. Pondares št 8 otvorili nove prostore vsedržavne-.skrbstvenega zavoda INCA-CGIL. Otvoritve so se udeležili predstavniki socialno-zavaroval-n JL zavodov, dežele, pokrajine, miljske občine, Kmečke zveze, in-» delo, glavni tajnik Nevihti sindikalisti itd. Tajnik sindikata upokojencev CGIL Radich je sprego-vorii nekaj priložnostnih besed in pozdravil vse navzoče. Med druginl je poudaril, da zadobivajo vsa so-cialno-zavarovalna vprašanja vedno večjo važnost, katere se tudi aktiv-£ delavci vedno bolj zavedajo. Sledila je zakuska, nato pa predavanje dr. Marturana o «Zaščlti pred nevarnostmi na delu». Poskus samomora Včeraj okrog 12.45 so z avtom RK prepeljali v bolnišnico 31-let-no gospodinjo Mario Tarlao por. Marassi iz Milj, Ul. Frescopane 1. »Prejeli so jo na četrti medicinski oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh zaradi polzavestnega stanja. Tarlaova je približno dve uri prej zaužita nedoločeno število uspavalnih praškov, ker se Je v trenutku obupa odločila za usodni korak. Tarlaova kakšni ločitve. ni hotela obrazložiti so vzroki njene usodne od- VERDI V gledališču Verdi so se začele priprave in skušnje za bližnjo operno sezi no. Orkester je pod vodstvom dirigenta Rivolija začel z vajami za o-pero »VVozzeck«, ki predstavlja eno najtežjih nalog sezone. Frav tako je s svojimi pripravami za to delo začel zbor pod vodstvom dirigenta Klrchnerja. Kot je bilo že sporočeno bo otvoritev sezone z gala predstavo v soboto 7. nov. ob 21. uri z nastopom baleta milanske Scale z naslednjim programom: Carski balet (glasba Čajkovski, koreografija Balanchine), Se-rentda (glasba Čajkovski, koreografija Balanchine), odlomek iz Romea in Julije Prokofjeva ir. Triogelnik De Falle v koreografiji Massine. Ker Je blagajna gledališča prejela številne prošnje za nove abonmaje, ravnateljstvo gledališča poziva vse stare abonente, ki svojih abonmajev še niso obnovili, da to storijo čim-prej. Obiskovalci zadnje galerije se bodo v novi sezoni znašli v obnovljenem ambientu. Predvsem važna je obnovitev poda, ki poslej ne bo več škripal Abonmaji za zadnjo galerijo se niso podražili. Nazionale 16.00 «Eletroshock» Lauren Bacali Prepovedano mladini. Arcobaleno 15.30 «3 notti damore« Catherine Spaak, Renato Salvatori. Prepovedano mladini Excelsior 16.00 «Gli tndifferenti« — Claudia Cardinale. Prepovedano mladini. Fenice 16.00 »Le truffe piii belle del mondos Prepovedano mladini. Grattacielo 15.00 «Scusa, me lo presti tuo marito?« Jack Lemmon, Ro-my Schneider. Alabarda 16.30 «11 silenzio« Bergmanov film. I. Thulin, G Lindblom. Prepovedano mladini. Filodrammatico 16.30 «1 raccontl del terrore« Technicolor. Vincent Priče. Prepovedano mladini. Zadnji dan. Aurora 16.30 «L’esperimento del dot-tor Zagros« Prepovedano mladini. Cristallo 16.30 «L'uomo che vitle H suo cadavere«. Capitol 16.00 «Viva Las Vegas« Technicolor. Elvis Presley. Garibaldi 16.30 «12 pištole del West» Corinne Calvet. Impero 16.30 »Viaggio indimenticabi-le». Moderno 16.00 «Quel certo non so che« Technicolor. Doris Day, James Garner. Astra 16.30 «11 Guascone«. Astoria 16.30 »Pepe« Technicolor. Abbazia 16.00 «11 mistero del faico« Humphrey Bogart. Ideale 16.00 «11 boia anriva alPalba«. Skedenj 16.00 »Vento selvaggio«. — John Wayne, Susan Hayword_ Razna obvestila Presvet io društvo Skedenj sporoča, da bo odborova teja danes, v četrtek 22 oktobra, ob 20.30. Odbornikom priporočamo točnost in polnoštevilno udeležbo. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21. oktobra se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 26-letni Gualtiero To-mini, 76-letni Romano Degrassi, 43-letnl Nereo Tiberio, 45-letni Giaco-mo Vascotto, 78-letna Giuseppin« Cernigoi vd. Coppi, 54-letni Bruno Pesaro, 78-letna Maria Legisa vd. Gruden. 84-letna Anna Strazedonig vd. Frezza. DNEVNA SLUŽBA LEKARN <18. 19. — 25. 19.) Biasoletto, Ul. Roma 16; Al Gale-no, Ul S. Cilino 36; Alla Madonna del Mare, Trg Piave 2; SanfAnna, Istrska cesta 63; Davanzo, Ul, Bor-ninl 4; Godina A117GEA, Ul. Ginna-stlca 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Sponza, Ul. Montorslno 9. nočna služba lekarn (19. 19. - 23 19.) Davanzo, Ul. Bernlni 4; Godina Ai-1’IGEA, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd. Ul. Orologio 6; Sponza, Ui. Montor* sino, 9, Izlet SPDT na Štajersko in Koroško. V dneh 3. In 4. nov. odhod pr*-ko Slovenjgradca v Dravograd io mimo Raven, domovine In groba Prežihovega Voranca, v Mežico to Črno. Vpisovanje le do 30. 10. kol običajno v Ul. Geppa 9. Mati oglasi PODI tu pokrivala za poae, PrepIj®‘ ge m sintetične preproge za hodnike iz plastike, gume, Moauette ln Me" raklou. Beneške zavese (tende vene-z.ane) po meri, zastori. Clnz l»v*-tex. prevleke iz plastike. A. H- P-italplast — Trg Ospedale **; •> Tel. 95-919. DAKVViL — Piazza S. Glovannl « 1 Dobite ure, različne predmete za darila — natančna In vestna popravila ur in zlatn-me. DOBITE različne Štedilnike na drva In premog, na plin in elektriko, različne peči, tralno-»nr-če In na -i uen, pralne stroje In hladilnike najboljših znamk, plačilo po dogovoru, tudi na obroke PRI CARLU BRUS*-NI, Trst, Ul. C. Battlstl it, 3«. Tni tovrstni obrat v deželi, ki odpušča ln suspendira delavke, medtem ko ostali obrati, v deželi normalno delujejo ter zaposlujejo vso delovno silo. Sindikalni predstavniki so nadalje izjavili, da ne sprejemajo začasne odpustitve z «nič urami«, kakor namerava to 'toritl delodajalec, ampak predlagajo rotacijske Izmene po 24 ur z vključitvijo v dopolnilno blagajno, da se omilijo gospodarske posledice novega ukrepa. S takšno ureditvijo položaja bi imeli delavci ln delavke večji dohodek kot v dopolnilni blagajni, nudile bi se jim možnosti akordnega dela ter druge oblike dela za dosego večjih prejemkov. Tudi na zadnji seji pokrajinskega izvršnega odbora pretekli torek so proučili položaj v teh dveh tovarnah z ozirom na odpuste in skrčenje delovnega časa. Tekstilna tovarna v Podgori predstavlja veliko industrijsko podjetje na Goriškem — pravi tiskovno sporočilo — ter s svojimi 3600 zaposlenimi nudi glav- ni vir dohodkov marljivih gorišklh delavcev, ter v mnogih primerih dopolnjuje dohodke kmečkih družin. Nadaljnje zaostritve krize bi negativno vplivalo na gospodarstvo vse pokrajine, ker ni drugih podjetij, ki bi lahko prevzele odpuščeno delovno silo. Zato je odbor sprejel sklep, da bo posredoval z brzojavko pri predsedniku vlade, pri ministru za delo in pri predsedniku deželnega izvršnega odbora ter zahteval njihov nujen poseg, da bi s primernimi ukrepi pravočasno preprečili grozečo krizo, če bo potrebno tudi z izrednimi ukrepi, ki naj bi zajamčili delavcem naše pokrajine pravico do zaposlitve. V soboto 24-urna stavka lesnih delavcev V okviru proglasa vsedržavnih vodstev treh sindikalnih organizacij, naj delavci lesne industrije proglasijo 24-ume stavke za dose- go priznanja nekaterih svojih specifičnih zahtev, so tri sindikalna vodstva CGIL, CISL in UIL sklenila, da bo v skladu z navodili vsedržavnih vodstev takšna stavka v gori'ki pokrajini v soboto 24. oktobra. Štandrežci ogorčeni zaradi zakona 167 Štandrežci so s svojo množično udeležbo na včerajšnjem sestanku v prosvetnem društvu «Oton Zupančič« z ogorčenostjo protestirali zaradi zakona 167, s katerim jih hočejo uničiti kot gospodarsko in narodno skupnost. Sestanka, ki ga je sklical vaški odbor neposrednih obdelovalcev zemlje, so se udeležili občinski svetovalci SDZ, PSI in KPI, ki so soglasno obsodili raznarodovalni in negospodarski po. seg občinske uprave v Standrežu. Podrobneje bomo o poteku sestanka poročali v naši prihodnji številki. Pogovori predstavnikov prosvetnih organizacij iz Nove Gorice in Gorice Na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Gorici sta se v torek popoldne sestali delegaciji občinskega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij iz Nove Gorice in Slovenske prosvetne zveze. Delegacijo Zveze kulturno-prosvet-nih organizacij so sestavljali predsednik Jožko Humar, podpredsednik zveze in direktor Goriškega gledališča Andrej Jelačin ter tajnik občinskega sveta ZKPO Ma- rijan Kovač. Poleg predstavnikov SP Z podpredsednika Vida Primožiča in tajnika Gorazda Vesela so bili prisotni še podpredsednik SKGZ dr. Sancin, tajnik MI dr. Primožič m pa profesor Glasbene šole Križmančič. Predstavniki obeh delegacij to si o prisrčnem pogovoru izmenjali svoje izkušnje ter se medsebojno seznanili s programi za bližnjo prihodnost. Ugotovili so mož- nosti tesnejšega sodelovanja, da se čimbolj poživi kulturno-pro-svetna dejavnost na obmejnih področjih ter soglašali v tem, da sq takšni stiki zelo koristni in jih bo treba pojiti tudi vnaprej ter razširiti še na druga področ- ja, kjer se opažajo vrzeli. PRISPEVAJTE ZA OIJASKO MATICO I iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiHMiiiiiiiiiimitiitiiiittiiiiimiiiiiiiiiiiimiimiiiiiimiiiiniitiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii POLEMIKA OKROG LJUDSKIH HIS Neuspela dražba zidarskih del bo zakasnila gradnje v Gorici Proti koncu mesecu bo posebna komisija proučila prošnje prosilcev Pred dnevi Je bila dražba za od- deti gradbeniki so izjavili, da niso dajo zidarskih del pri gradnji novih stanovanjskih hiš. ki jih namerava IACP zgraditi med Ul. Ci-priani in Trieste. Kot znano gre za gradnjo 55 dvostanovanjskih In tri 6 stanovanjske hiše na odkup. Natečaj za prenotacijo teh hiš so zaključili 9. oktobra In se je prijavilo skoraj še enkrat toliko prosilcev, kot nameravajo zgraditi stanovanj. Pričakovati je bilo, da bodo v kratkem začeli z gradnjo, pa je žal bila dražba zidarskih del neuspešna, ker nt bilo nobenega ponudnika za ceno, kot so jo izračunali tehniki pri zavodu za ljudske hiše. S tem v zvezi se Je razvila pravcata debata po časopisju in priza- ZARADI GONJE ITALIJANSKIH SKRAJNEŽEV Dva sta lastnika našla se naslednjega dne, toda brez Iransislorjev in drugih predmetov Dandanes se skoraj ne da več živeti brez specializacije. Tega načela se držijo tudi tatovi, ki so v našem mestu zelo agilni. Kot smo že poročali, se je skupina tatov, morda pa jih je tudi več, specializirala za tatvine na gradbiščih, nedavno pa je začela delovati skupina neznancev, ki so se specializirali v kraji pritiklin in nadomestnih delov avtomobilov ter predvsem , transistorjev, ki jih potem lahko prodajajo. Samo predvčerajšnjim ponoči so tatovi odpeljali štiri avtomobile, od katerih sta dva lastnika že našla v bližnjih stranskih ulicah, toda brez transistorjev. Tatovi so v Ul. dell’Eremo odpeljali fiat 1300 TS 62518, last Fulvia Gentiloma iz Ul. dell’Eremo 26. Verjetno so avtomobil spustili navzdol po uMei, ne da bi pognali motor, do Ul. delle Aiuole. Tam so nemoteno sneli transistor «Voxon», anteno, pritikline in orodje ter zapustili avto sredi ceste. Našel ga je naslednje Jutro lastnik, ki Je utrpel 110.000 lir škode. Isto se je dogodilo 50-letnemu Brunu Schlllaniju iz Ul. Beato Angelico 7. Ko se je hotel odpeljati s svojim fiatom 1100 TS 38897, ga ni več našel pred hišo. Zapazil ga je nekaj minut potem v stranski Ul Botticelli, kjer so ga tatovi pu- stili, potem ko so s prednjega de-«Voxon» in la sneli transistor nesli še en transistor. Manj sreče sta imela 40-letnl e-lektričar Vittorio Denicoli, iz Milj, Ul. Bembo 18, kateremu so tatovi odpeljali fiat 600 TS 63354 izpred stavbe štev. 3 v Ul. Capitolina, kjer ga je bil pustil, ln 35-letni Albino Barchetta, ki ni več našel avta pred stanovanjem v Ul, Bebez 7, kjer ga Je parkiral prejšnji večer. Denicoli, ki je utrpel 700.000 lir škode, je tatvino prijavil na letečem oddelku policije, Barchetta pa se Je zglasil na komisariatu pri Sv. Soboti, kjer Je povedal, da Je bil avto vreden 400.000 lir. Isto noč so neznani tatovi odpeljali tudi vespo TS 19225, ki Jo je 33-letni fedoardo Marin iz Ul. Ca-prin 8 pustil v Ul. della Guardia. Marin Je tatvino prijavil na komisariatu Stare mitnice. Vespa Je bila vredna 150.000 lir. Pijan je povzročil prometno nesrečo Čezmerno popivanje in potem trčenje z avtom v ustavljen tovornik sta kriva, da se bo moral 40-letnl šofer Luclano Pettarln Iz Ul. Masslmo D’Azeglio 2 zagovarjati pred sodniki, ker je pijan vozil avto. Zgodilo se Je v ponedeljek ponoči, ko se je Pettarln, ki ga Je Imel že precej pod kapo, vračal proti domu. Vazil Je po Ul. Conti, ko pa je privozil do vogala Ul. dei Leo, je zavozil na levo ln treščil v ustavljen tovornik. Zaradi močnega sunka, je Pettarinov avto zaplesal sredi ceste in poškodoval še dva parkirana avtomobila. Na kraj nesreče so prihiteli a-genti prometne policije, ki so po opravljenih formalnostih pospremili Pettarina v bolnišnico. Pettarinu so nudili prvo pomoč, ker se je laže ranil po obrazu in seveda tudi zaradi pijanosti. Na zaslišanju je potem priznal, da se ga je napil in da je povzročil nesrečo. Agenti so ga aretirali in ga peljali v zapor. Nesreča kmeta iz Hrpelj Sinoči so v bolnišnici nudili pr- vo pomoč 68-letnemu kmetu Josipu Polesu iz Hrpelj 14, ki je postal žrtev prometne nesreče. Poles se Je na svojem motornem kolesu vozil po bazoviški cesti v smeri proti Bazovici. Ko je privozil do mitnice, je zavil na levo, ker je nameraval na trbiško cesto. Tedaj pa Je s fiatom 500 TS 20535 trčil vanj 25-letni Angelo Luln iz Domja št. 73, ki je iz Bazovice vozil proti mestu. Pri padcu z rjotorja se je Poles ranil in pobil po desni roki in sredincu ter levem kolenu. Okreval bo v 10 dneh. Slovenski prolesorji solidarni z ravnateljem prof. U. Rožičem Gonja proti imenovanju ravnatelja na liceju «Dante > kvarno vpliva na mirno sožitje K splošni obsodbi peščice rasi- I šolskega leta v Gorici, ker je v stičnih prenapetežev, ki so hoteli nasprotju s pedagoškimi. načeli in naščuvati javno mnenje, pred vsem pa dijake italijanskega klasičnega liceja v Gorici proti imenovanju prof. Rožiča za ravnatelja liceja »Dante Alighieri», so se pridružili tudi profesorji slovenskih srednjih šol v Gorici, na katerih je prof. Rožič za ravnatelja. Profesorji slovenske gimnazije, liceja in učiteljišča v Gorici so na posebnem sestanku proučili položaj in izglasovali naslednjo resolucijo, s katero obsojajo in zavračajo tako nacifaši-stično gonjo in izražajo solidarnost s svojim predstojnikom. • Člani profesorskih zborov liceja, gimnazije in učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Gorici ugotavljajo z obžalovanjem, da se je v začetku letošnjega šolskega leta vršila zlonamerna gonja proti osebi ravnatelja gospoda Mihaela Rožiča ob njegovem imenovanju za ravnatelja italijanskega liceja •Dante, v Gorici; obsojajo to gonjo nekaterih krogov in dijakov omenjenega zavoda, ker je skalila miren začetek iiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiimmiiiiiiiiiimiiiiiiitiitfiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POZIV POLITIČNIM STRANKAM NA G0RIŠXEM KPI za enotno akcijo proti gospodarski krizi Izvršni odbor stranke sodi, da je mogoče samo s skupno akcijo preprečiti nadaljnje gospodarsko poslabšanje Tajništvo goriške pokrajinske fe- deracije KPI Je 18. oktobra poslalo pismeni poziv pokrajinskim tajništvom strank glede gospodarske krize. Pisma so odposlali krščanski demokraciji, republikanski stranki, socialdemokratski stranki, socialistični stranki in stranki proletarske enotnosti. Federacija KPI v svojem pismu poudarja, da je Izvršilni odbor proučil gospodarske razmere v naši pokrajini, zlasti pa odpuste, začasne odpuste in skrajšanje delovnega časa. Položaj Je zares zaskrbljujoč predvsem zaradi vpisa 300 tekstilnih delavk iz Gorice in Ronk v dopolnilno blagajno, zaradi skrčenja števila izmen, kar bi povzročilo odpuste ln suspenzijo 600 delavcev. Nadalje navajajo ukrepe proti delavcem do CRDA, SAFOG, OET ln drugih manjših podjetij. Ker povzročajo hudo škodo vsemu goriškemu go spodarstvu, poziva izvršilni odbor vse demokratične politične sile k skupnemu proučevanju razmer ter morebitni skupni akciji, ki po njegovi sodbi edino lahko zajamči uspeh. Pri igri se je ranil v nogo Včeraj popoldne okrog 14.30 se je skupina otrok igrala v Uld A-scoM. Med njimi je bil tudi 5-letni Gianfranco Sgarbi iz Ul. Balilla 17. Nekdo izmed dečkov, ki je ostal neznan, Je po nesreči dregnil v desno oko malega Gianfranca, da so domači morali poklicati avto Zelenega križa, ki ga Je odpeljal v civilno bolnišnico. Tam so ga ker je preko ■ napadene osebe gospoda ravnatelja zajela širši obseg, ki tudi kvarno vpliva na mirno sožitje; izražajo ravnatelju svoje spoštovanje in solidarnost.» ' (Sledijo podpisi) Sestanek za programaeijo v Krmilili Odbornik za deželno programaci-jo pri deželni vladi v Trstu Co-oianni Je imel včeraj na županstvu v Krminu sestanek z župani tega okraja. Zupani so mu ob tej priliki predložili nekatere najvažnejše probleme njihovih občin, ki so v zvezi s programacijo. Cocianni je vzel njihovo poročilo na znanje in obljubil, da bodo pripravili še več takih sestankov, da bi se na njih bolje seznanil s problemi občin tega okraja. V soboto seja odbora PTU V soboto 24. t. m. ob 15.30 bo v dvorani pokrajinskega sveta v Gorioi, na Korzu Italia redna seja pokrajinskega turističnega združenja za Goriško. Na dnevnem redu Je poleg poročila predsednika Peternela več dru. gih točk. Tako bodo razpravljali o klasifikaciji hotelov in drugih gostišč za 1965-66, o spremembah v Ribijevem turističnem uradu v Gradežu, Imenovali bodo zastopnika PTU v turistični ustanovi Gradiška - Redipuglie ter v turistični ustanovi v Gradežu. Ogrevalna naprava je slabo delovala Včeraj zvečer okrog 18.20 so poklicali goriške gasilce v Ul. Lantie-ri 5, kjer se Je močno kadilo lz poslopja lesnega trgovca Ivana Vetriha in so mislili, da Je začelo goreti skladišče drv. Ko pa so prišli gasilci, so opazili, da gre samo za slabo delovanje peči za centralno ogrevanje z nafto. Iz naprave je brizgnil curek nafte in povzročil mnogo dima. Gasilci so peč ugasili in prostor prezračili. Sko- pridržali aa 7 dni na zdravljenju, da Je bila le neznatna. mogli prevzeti giadnjo dvostanovanjskih vil pod ponujenimi pogoji. ker da stane gradnja takih hiš mnogo več kot pa gradnja večstanovanjskih hiš. Obrnili smo se glede tega tudi do uprave zavoda za ljudske hiše v Gorici. Tam so nam potrdili, da je bila v resnici dražba zidarskih del v Gorici brezuspešna, ker ni bilo nobenega ponudnika, čeprav gre za obsežne gradnje 128 stanovanj. Kar se Izgovorov gradbenih podjetij tiče, pravijo pri IACP, da niso dali ponudb niti za tri 6 stanovanjske hiše, ki so take vrste, kakor one, ki jih bodo gradili v Tržiču in Ronkah in kjer so gradbena dela oddali. Očivldno 30 se gradbeniki v Gorici vrgli na gradnjo nebotičnikov, kjer se menda da več zaslužiti. Tudi niso upoštevali pocenitve gradbenega materiala do katere je prišlo v zadnjem času. Trenutno IACP ne namerava razpisati nove dražbe za ta dela, ampak hočejo prej zaključiti z vsemi pripravljalnimi deli Pač pa bodo začeli takoj z zidavo hiš v Tržiču in Ronkah, kjer so bila gradbena dela oddana. Tudi komisija za dodelitev stanovanj prosilcem se bo kmalu sestala ln zagotovili so nam, da bodo Izvedli dodelitev najkasneje do konca tega meseca. V Števerjanu po trgatvi Letos so Steverjancl nekako uganili, ko so pohiteli s trgatvijo in so pred zadnjim deževjem, ki je trajalo devet dni, pospravili večino svojega grozdja. S tem pa se ne morejo pohvaliti Oslavci, ki jih je deževje presenetilo, ker so čakali, da bo grozdje še bolj pridobilo na sladkorju. Sele včeraj so se lahko zopet lotili trgatve, ker jim Je ostalo še precej blaga na trtah. Letošnja letina obeta v Brdih na splošno dober pridelek tako po količini, kakor še bolj po kakovosti. Sladkorna gradacija v grozdju Je bila mnogo višja kot po ravninskih vinogradih Furlanije ln tudi kisline je letos mnogo manj. Obeta se torej dobra kapljica, ki bi morala iti z lahkoto ln dobro v promet. Za sedaj pa še ni v tem oziru kakih vidnih znakov. Za mošt še ni mnogo zanimanja In v Steverjan prihajajo za sedaj samo nekateri bližnji trgovci, ki skušajo odkupi- ti manjše količine po skrajno nizkih cenah. Trgovci z vinom iz Vidma in Trsta se še niso pojavili, ker imajo navado, da pridejo po sv. Martinu, ko mošt postane vino. Zal pa so nekateri vinogradniki v stiski za prostor in posodo in v takih primerih so prisiljeni, da odprodajo del svojega letošnjega pridelka, ali nekaj lanskega vina pod ceno. Ko pa bo ta kriza mimo, bi se morala tudi cena izboljšati, kar bi bilo logično spričo splošne dražitve vsega blaga. Razna obvestila Avtobusni izlet «Doma» na športni leden v Trstu Športno društvo Dom pripravlja za sredo 4. novembra, enodnevni avtobusni Izlet na zaključek športnega tedna, ki ga v Trstu na stadionu «Prvi maj« prireja športno združenje «Bor». Prijave sprejemajo Nadja Gravnar v Dijaškem domu, Tatjana Šuligoj v Standrežu ter na sedežu SPZ v Gorici, Asco-lijeva ulica L tel. 24-95. Vožnja v obe smeri s kosilom stane 1.000 lir. Vse ostale podrobnosti bodo prire. ditelji pravočasno sporočili po časopisu. Vpisovanje se zaključi 29. oktobra. VERDI. 17.15: »Agente 007, licenza di uccidere«, S. Connerjr in N. Andress. Barvni film, zadnja predstava ob 22. uri. CORSO. 17.00: «Una voglia maVa di donna». Italijanski čmobeli film; mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. url. VITTORIA. 17.15, zadnja ob 21.30: «L’asso nella manica«, K. Douglas in Jan Sterling. Ameriški čmobeli film. CENTRALE. 16.30, zadnja ob 21.30: «Come uccidere un ereditlera«, Ana Karina in Bob Monkhouse. Čmobeli angleški film. DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo St. 57, telefon 28-79. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 15,1 stopinje ob 14.20 in najnižjo 2,1 ob 4.10. Povprečna dnevna vlaga Je dosegla 60 odstotkov. ........................ SEJA OBČINSKEGA ODBORA V GORICI Pol milijona lir «Corale Segli izzi» za mednarodno tekmovanje pevskih zborov Pobuda župana dr. GaRarottija za omiljenje po. sledic ukrepa ravnateljstva Cotonificio Trlestino Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici so proučili posledice predvidenega skrajšanja delovnega časa v Cotonificio Trlestino, ki bi povzročilo gospodarske kakor tudi človeške posledice v naših krajih. 2upan, tolmač teh zaskrbljenosti, Je včeraj obiskal ravnateljstvo pod. Jetja ter o položaju seznanil tudi ministra za delo, predsednika ministrskega sveta kakor tudi predsednika deželnega odbora. Odborniki so nato odšli v novi del občinske palače, kjer so sl o-gledali potek del v sejni dvorani občinskega sveta, ki so jo pričeli opremljati s pohištvom; odborniki so dali nekaj navodil za dokončno Ureditev njene notranjosti, V nadaljevanju seje je odbornik Agati predlagal odobritev številnih ukrepov, ki zadevajo občinsko o-sebje. Na predlog istega odbornika so odobrili prispevek pol milijona lir *Corale Seghizzi« za organizacijo mednarodnega pevskega tekmovanja v okviru manifestacij Andrejevega sejma. Doličili so pro. gram spominskih svečanosti 1., 2. in 4. novembra. Za potrebe mestne klavnice bodo potrošili 2,4 milijona lir, s katerimi bodo nabavili napravo za izpraševanje, milijon lir pa bodo potrošili za nakup stenske slike, ki bo visela v novi sejni dvorani. Delo Je Izdelal arhl. tekt Riavis na podlagi osnutka, ki ga Je posebna komisija odobrila v skladu z zakonom. Odobrili so nato kolavdacijo nekaterih del ter stroške zavoda «Lenassi» iz «Doma onemoglih«. PETER SNELL 11. DAN OLIMPIJSKIH IGER V TOKIU V42 km dolgem maratonskem teku zlata kolajna za ABEBE BIKILO Anglež HEATLEY drugi, Japonec CUBURAJA tretji TOKIO, 21. — Bosonogi zmagovalec maratonskega teka rimske olimipade Abesinec Abebe Bikila si je privoščil zadnje zlate kolajne XVIII. iger v Tokiu. Abesinec je danes prepričljivo zmagal na maratonskem teku, ki je bil v središču zanimanja današnjega atletskega sporeda. Japonci so nestrpno pričakovali start, nemirno so sledili poteku in nato komaj čakali na zaključek. Njihovi trije predstavniki Kimihara, Cuburaja in Rarasava so imeli namreč na papirju možnost, da si osvojijo nagrade v tej na Japonskem najbolj popular- ni panogi. Tokrat pa niso imeli sreče, da bi videli kakega japonskega predstavnika, da bi šel prvi skozi cilj. Japonec je bil šele tretji in to s precejšnjo zamudo za Bi-kilo, ki se tokrat ni poslužil kot v Rimu taktike opazovanja in čakanja na ugoden trenutek za napad. Abesinec se je zavedal, da je olimpijski prvak in da mora kot tak braniti naslov ter se izkazati najboljšega med najboljšimi. Zaradi tega je bil med najbolj Živah- Včeraj podeljenih 17 olimpijskih naslovov TOKIO, 21. — Se 17 oddanih kolajn. In tudi novi svetovni rekordi v moških štafetah 4X100 m in 4X400 m po zaslugi Američanov in na 4X100 m za ženske po zaslugi Poljakinj. 22-letna Čehinja Vera Caslavska si je danes priborila zlato kolajno med posameznicami v telovadbi, medtem ko je ekipna zlata nagrada pripadla odličnim sovjetskim tekmovalkam. _________. Tudi Italijani so v kolesarstvu dve nagradi: zlato po za- pobrali slugi Bianchetta in Damiana v tandemu, srebrno pa v ekipni zasledovalni vožnji, kjer je zlata pripadla Nemcem, ki so tudi svetovni prvaki. Tudi jadralne regate so se v vseh razredih zaključile. Italija je ostala, kljub optimizmu, ki je prevladoval v prvih dneh, praznih rok. V boksu sta se samo dva Italijana uvrstila v finale, štirje pa imajo že zagotovljeno bronasto kolajno. V hokeju na travi se bosta v finalu znašla kot že na rimski olim-piadi Pakistan in Indija. V košar-ski pa je danes Brazilija klonila Sovjetski zvezi, ki bo v peiek nastopila za olimpijski naslov proti pe-torki ZDA. V judu ponovna zmaga japonskega predstavnika, kateremu je pripadla nagrada za najboljšega v srednji kategoriji. V kajaku nič posebnega: na jezeru Sagami so bile polfinalne tekme za vse vrste K in C. nimi in je diktiral tempo, ki si ga je sam želel. Po 15 km teka je bil Abebe vedno v družbi z Ircem Hoganom, s katerim sta se izmenjavala v vodstvu, kot senca pa je bil za njima Avstralec Clarke. Pri 19 km pa je bil Abebe sam kakih 10 m pred Hoganom, ki se je močno trudil, da ne bi izgubil stika s tekmecem. Po 21 km se je začel drugi del tekmovanja po progi, ki je vodila proti stadionu. Abebe Bikila je bil še vedno v vodstvu kakih 5 metrov pred Hoganom, tretji pa je bil Clarke, ki kljub krizi ni izgubil stika s prvima. Po 30 km je imel Abesinec kakih 90 metrov prednosti, Hogan je bil drugi, na tretjem mestu pa sta se Clarku pridružila Angleža Heatley in Kil-by, ki sta spadala med favorite za kako kolajno. Na majhni vzpetini, ki je bila pri 35 km, je bil Bikila še vedno v vodstvu, medtem ko se je Hoganu najprej pridružil in ga nato pustil za seboj Japonec Cuburaja. Po 38 km teka je imel Abesinec kak kilometer prednosti pred Japoncem, kateremu se je pridružil malo znani Madžar Suetoe. Heatley in Kilby sta bila kakih 50 m za Madžarom, drugi pa so še bolj zaostali. Abesinec, ki je tokrat tekel s čev. lji, je pri 40 km še povečal na skok in se je vedno bolj približeval cilju. Gledalci na cesti so ga navdušeno pozdravljali in ko je pritkel na stadion, je burno ploskanje doseglo višek. Japonec je bil nekaj minut za njim in ko je kazalo, da bo srebrna nagrada pripadla Cuburaji, ga je Anglež Heat ley z izrednim finišem tik pred ciljem prehitel in prepustil izmučenemu Japoncu le bronasto kolajno. Zadnjo, ki so jo oddali v panogah «kraljice športa« — atletiki. BOB HAYES ABEBE BIKILA Oddane kolajne ATLETIKA Skok v višino: 1. VALERIJ BRUMEL (SZ) 2. John Thomas (ZDA) 3. John Rambo (ZDA) Maratonski tek: 1. ABEBE BIKILA (Etiopija) 2. Benjamin Heatly (VB) 3. Kokici Cuburaja (Jap.) 1500 m: 1. PETER SNELL (N. Zel.) 2. Jožef Odložil (CSSR) 3. John Davies (N. Zel.) 4x100 ženske: 1. POLJSKA 2. ZDA 3. Velika Britanija 4x100 moški: 1. ZDA 2. Poljska 3. Francija 4 x 400 m: 1. ZDA 2. Velika Britanija 3. Trinidad Telovadba: L V. CASLAVSKA (CSSR) 2. Larisa Latinina (SZ) 3. Polina Astohova (SZ) Ekipno ženske: 1. SZ 2. CSSR 3. Japonska KOLESARSTVO Ekipna zasled. vožnja: 1. NEMČIJA 2. Italija 3. Holandska Tanden: 1. ITALIJA (Damiano in Bianchetto) 2. SZ 3. Nemčija JUDO Srednja kategorija: 1. ISAO OKANO (Jap.) 2. W. Hoffmann (Nem.) 3. Eui Tae Kini (Koreja) in James Bregman (ZDA) JADRANJE Finn: 1. KUHVVEIDE (Nemčija) 2. P. Barret (ZDA) 3. H. VVind (Danska) Star: 1. BAHAMSKI OTOKI 2. ZDA 3. švedska s sn> 1. AVSTRALIJA 2. švedska 3. ZDA Flying Dutchman: 1. NOVA ZELANDIJA 2. Velika Britanija 3. ZDA Dragom 1. DANSKA 2. Nemčija 3. ZDA Zlata knjiga ZDA SZ Japonska Madžarska Nemčija Italija V. Britanija Poljska Bolgarija CSSR N. Zelandija 3 Finska Turčija Romunija Danska Belgija Holandska Kanada Jugoslavija Etiopija Bahamas Francija švedska Trinidad Koreja Švica Tunizija Argentina Kuba Iran Gana Irska Kenija Mehika Nigerija Urugvaj Z s B Skup. 34 25 27 86 19 19 26 64 10 1 7 18 9 5 4 18 6 16 15 37 6 8 5 19 4 12 1 17 4 5 8 17 3 5 2 10 3 4 3 10 i 3 0 2 5 3 0 1 4 2 0 3 5 2 2 3 7 2 0 2 4 2 0 0 2 1 3 4 8 1 1 I 3 1 1 1 3 1 0 0 1 1 0 0 1 0 5 6 11 0 2 4 6 0 1 2 3 0 1 1 2 0 1 1 2 0 1 I 2 0 1 0 1 0 1 0 1 0 0 2 2 0 0 1 1 0 0 1 1 0 0 1 1 0 0 1 1 0 • 1 1 0 0 1 1 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 16. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 17. 40. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Včeraj v Tokiu ATLETIKA ATLETIKA Skok v višino: V. BRUMEL (SZ) 2,18 m (nov olimpijski rekord) J. Thomas (ZDA) 2,18 J. Rambo (ZDA) 2,16 Pettersson (švedska) 2,14 šavlakadze (SZ) 2,14 Nilsson (Švedska) 2,09 Drecoli (Nemčija) 2,09 Caruthers (ZDA) 2,09 Idriss (Cad) 2,09 Peckham (Avstralija) 2,09 M. Bogliaito (Italija) 2,06 Maratonski tek: BIKILA ABEBE (Etiopija) 2.12’11”2 (najboljši čas na svetu) Heatlev Basil (VB) 2.16T9”2 C. Kokici (Jap.) 2.16’22”8 Kilby Brian (VB) 2.17’02”4 Suetoe Jozsef (Madž.) 2.17’55”8 Edelen (ZDA 2.18”12”4 Van Den Driessche (Belgija) 2.18’42”6 Kimihara (Jap.) 2.19”49” Clarke (Avstral.) 2.20’26”8 Wolde (Etiopija) 2.21’25”2 G. Jegher (Italija) 2.24’45”2 Ambu (Italija) 1500 m: SNELL PETER (NZ) 3’38”l Odložil (CSSR) 3’39”6 Davies (NZ) 3’39”6 Simpson (VB) 3’39”7 Burleson (ZDA) 3’40” Baran (Palj.) 3’40”3 j Bernard (Francija) 3’41”2 VVhetton (VB) 3’42”4 4 x 100 m ženske: POLJSKA (Ciepla, Kirszen-stein, Gorecka, Klobukowska) (nov svetovni rekord) 43"6 ZDA (W. VVhite, Tyus, M. White, McGuire) 43”9 V. Britanija (Simpson, Rand, Arden, Hyman) 44” Sovjetska zveza 44”4 Nemčija 44”7 Avstralija 45” Madžarska 45”2 Francija 46”1 4x100 m moški: ZDA (Drayton, Asluvorth, Stebbins, Hayes (nov olimpij. ski in svetovni rekord) 39” Poljska (Zielinski, Maniak, Foik in Dudziak) 39”3 Francija (Genevay, Laidebeur, Piquemal, Deiecour) 39”3 Jamaika 39”4 Sovjetska zveza 39"4 Venezuela 39”5 Italija (Berruti, Preatoni, Ot-tolina, Giannastasto) 39”5 Velika Britanija 39"6 4 x 400 m: ZDA (Cassel, Larrabee, Wil-liams, Carr) (nov olimpijski in svetovni rekord) 3’00”7 V. Britanija (Graham, Metcal-fe, Cooper. P.rightwell) 3'01”6 Trinidad (Skinner, Bernard, Roberts. Mottley) 3’02”3 Jamajka 3’02"3 Nemčija 3’04”3 Poljska 3’05”3 Sovjetska zveza 3’05”9 Francija 3'07”4 Stepaški (SZ) — Schulz (Nem.) k.o. v drugi rundi. Mušja kategorija: F. Atzori (Italija) — R. Carmody (ZDA) p. t. A. Olech (Polj.) — S. Sorokin (SZ) zaradi odstopa Lahka kategorija: Grudzien (Poljska) — Ronald (ZDA) p. t. Baranikov (SZ) — McCourt (Irska) p. t. VVelter lahka kategorija: Frocov (SZ) — Galhia (Tun.) p.t. Kulej (Polj.) — Blay (Gana) p.t. Welter težka kategorija: Gonzales (Francija) — Maiyegun (Nigerija) p. t. Srednjetežka kategorija: Pinto (It.) — Nikolov (Bolg.) t.k.o. Kiseliov (SZ) — Pietrzykowski (Poljski) p.t. Welter kategorija: Marjan Kapryk (Poljska) — Silvano Bertinl (Italija) p. t. Srednja kategorija: Emil Schulz (Nemčija) — Franco Valle (Italija) p.t. Težka kategorija: Huber (Nemčija) — Giuseppe Ro« (Italija) p.t. KANU K 1 moški: V finale so Nemčija, SZ, se uvrstile Danska, _____________, Romunija, švedska, Velika Britanija, Avstrija, Madžarska in Holandska. K 2 moški: V finale so se uvrstile švedska, Nemčija, SZ, Romunija, Danska, Avstralija, Madžarska, Holandska in Italija. K 4 moški: V finale so se uvrstile Romunija, Jugoslavija, Avstralija, Nemčija, Madžarska, Italija, SZ, švedska m Holandska. iiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiliiiitiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniinooo"11111 JUNI0RSKI IN AMATERSKI NOGOMET Zmaga in poraz za proseško Primorje Obe tekmi sta bili v nedeljo v Nabrežini V nedeljo sta bili v Nabrežini kar dve nogometni tekmi z udeležbo enajstorlc proseškega Primorja. V jutranji tekmi se je Primorje spoprijelo v okviru juniorskega prvenstva z moštvom S. Sergio. Tekma je bila zelo živahna in tudi lepa. Odlični gostje so že v začetku pretresli mrežo vratarja Primorja, toda Prosečani so napeli vse sile in so tik pred koncem prvega polčasa z Doglio tudi izenačili. KOKS POLFINALE Peresna kategorija: Vallaneva (Fil.) p.t. Brown (ZDA) V drugem delu igre so Prosečani prešli z Bucavellijem v vodztvo. Gostov ta zadetek ni zmedel, temveč so skušali z ostrimi napadi ogrožati vrata domačinov, ki so morali kloniti pod strelom iz 11 metrov. Mladi proseški nogometaši so se ponovno zbrali in ostro napadali, dokler ni Bucavelli še enkrat spravil nasprotnega vratarja na kolena in z njim moštvo S Sergio, ki se je moralo tako predati z rezultatom 3:2. Proseški junlorji so nastopili z naslednjo postavo: Bogateč, Husu, Babič, Vatta. Cuk, Milič, Segato (Per-tot), Valenti, Trampuš, Bucavelli in Doglia. Popoldne pa je bila na nabrežln-skem igrišču otvoritvena tekma prvenstva II. amaterske kategorije Primorje je Imelo za nasprotnika enajstorico Oratorio S. Michele iz Tržiča. Prvi polčas je potekal v znamenju enakovrednosti In enajsterici sta le preizkušali sistem igre. Drugi del je bil bolj živahen In po rahli premoči Prosečanov jih Je Petrucci 10 pred koncem povedel v vodstvo. Tržiškl nogometaši so be takoj oddolžili ln izenačili. Ko je že kazalo, da se bosta enajsterici razšli z neodločentm Izidom, se je presenetljivim gostom posrečilo prav v zadnji minuti igre pretresti Furlanovo mrežo ln se tako vrniti domov z dragoceno zmago. Končni izid: Primorje — O. S. Michele 1:2 (0:0). Proseška enajsterica je na- stopila v postavi: Furlan, Marche-san, Starc, Sardoč, Sosič, Morgera, Puntar, živec, Verginella, Petrucci in Štoka. B. R- MEDNARODNI NOGOMET _ KIOBENIIAVEN, 21. — V prv* kvalifikacijski tekmi za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu je Danska premagala Walles «■ (0:0). • • • GLASGOVV, 21. — Prva kvalifikacijska tekma za svetovno nogometno prvenstvo med škotsko in F,n' sko se je zaključila z zmago prvih s 3:1 (3:0). ATLETIKA Sin Kim Dan 51”3 na 400 m HONG KONG, 21. - Severnokorejska atletinja Sin Kim Dan 1» danes pretekla 400 m dolgo Prog« v času svetovnega rekorda 51’” ® tem je izboljšala lastni rekord, katerega pa ji atletska zveza ni Prl" znala. Njen priznani rekord J 51”9, ki ga je dosegla pred nastopom na igrah Ganefo v Džakan*. Zaradi tega nastopa je bila diskv . lificirana in se ni mogla udeleži olimpiade, kjer je Avstralka Cum-berthova rabila za isto progo «« 2. — Naloga Je nesmiselna, — Je končno prekinil molk, — če potuje resnično v Odeso in pravi, -da potuje v Odeso, potem ne laže. — Pravilno, Robi. Prav zaradi te nesmiselnosti je anketa smešna. — Je katerikoli nesmisel smešen? — Ne, ne vsak. Toda prav tukaj je taka situacija, da se nam zdi v njej nesmisel smešen. — Je kakšen algoritem za določanje takih situacij? — Pravzaprav ne vem, Robi. Mnogo je smešnih anekdot, vendar jih ni še nihče nikoli tako ocenjeval. — Razumem. Ponoči, ko sem spal, me je nekdo prijel za pleča in posadil na posteljo. Pred mano je stal Robi. — Kaj se je zgodilo? — sem vprašal in si mel oči. — «A» pravi, da je x enak y, «B» trdi, da x ni enak y, kot ni y ehak x. Je to smisel vaše anekdote? — Ne vem, Robi. Zaboga, ne motite me med spanjem z vašimi algoritmi. Naslednji dan, ko smo sedli za mizo, je Robi nepričakovano najavil: — Povedati vam moram a-pekdoto. — Kar naprej, Robi, — sem ^oglašal. — Kupec pride k trgovcu in ga vpraša, po čem je kos bla-(a. Trgovec odgovori, da stane kos en rubelj. Tedaj mu odvrne kupec: «Vi ste rekli, da s ane en rubelj zato, da bi mi-s il, da ne stane en rubelj. Toda cena je točno en rubelj. Za-kpj lažete?« — Zelo ljubka anekdota, — Je rekla tašča, — poskušala si Jo bom zapomniti. — Zakaj se ne smejete? Je vprašal Robi. — Veste, Robi, — sem rekel, — vaša anekdota ni posebno smešna. Situacija ni taka, da bi bilo to smešno. — Ne, anekdota Je smešna, — je trmasto trdil Robi, — in morate se smejati. — Kako naj se smejim, če ni smešno? — Ne, je smešno! Vztrajam, da se smejete! Vi ste dolžni smejati se! Zahtevam, da se smejite, ker to je smešno. Zahtevam, predlagam, ukazujem, da se takoj, brez odloga, nemudoma smejite! Ha-ha-ha-ha! Robi je bil očitno ves iz sebe. žena je odložila žlico, se obrnila k meni in rekla: — Nikoli ne pustiš, da bi v miru pojedli. Že najdeš koga in se z njim spričkaš. Ubogega robota si pripeljal s svojimi bedastimi šalami do histerije. Obrisala si je solzo in odšla iz sobe. Za njo Je šla molče in z visoko dvignjeno glavo še tašča. Z Robijem sva ostala sama. Beseda «bedastimi« je izvlekla iz globin njegovega magnetnega razširjenega leksiko- na plaz sinonimov. — Bedak! — se je drl z vso močjo svojih zvočnikov. — Stori Topoglavec! Kreten! Norec! Psihopat! Shizofrenik! Smej se, degeneriranec, to Je smešno! X ni enak y, Zato ker je y enak x, ha-ha-ha-ha! Nočem do konca opisovati te brezobzirne scene. Bojim se, da se nisem obnašal tako, kot se spodobi pravemu moškemu. Obsipavan s točo psovk, sem se sprijaznil s svojo usodo in se plaho hihital. Trudil aem se, da bi pomiril razburjenega robota. — Smej se glasneje, govedo neumno! — se je razburjal. — Ha-ha-ha-ha! Naslednji dan sem moral na zahtevo zdravnika v posteljo zaradi močnega napada hiper-tonije. Robi je bil zelo ponosen na svojo sposobnost razpoznavanja videnih stvari. Izreden spomin mu je omogočil spoznati iz več sto podobnih predmetov tistega, ki ga je nekoč le bežno videl. Trudil sem se, da bi to sposobnost v njem čim bolj razvil. Poleti je odpotovala žena na dopust, tašča je bila na obisku pri svojem sinu in midva z Robijem sva ostala v stanovanju sama. — Za tebe me ne skrbi, — mi je rekla ob slovesu žena. — Robi bo skrbel za vse. Glej, da se mu kaj ne zgodi. Bilo Je vroče in jaz sem si, kot vedno poleti, ostrigel lase. Prišel sem od brivca domov ln poklical Robija. Na moj klic se je takoj odzval. — Bodite tako dobri, Robi, dajte mi kosilo. — Vse jedi v stanovanju, kot tudi vse stvari v njem, razen komunalne opreme, pripadajo njegovemu lastniku. Vaše zahteve ne morem izpolniti, ker izhaja iz poskusa prisvojitve tuje lastnine. — Saj sem jaz lastnik tega stanovanja. Robi je prišel bliže in me pazljivo ogledoval od nog do glave. — Vaš obraz ne odgovarja podobi lastnika stanovanja, ki jo hranim v celicah svojega spomina. — Samo lase sem si ostrigel, Robi, sicer, sem ostal tak, kot sem bil. Kaj se ne spomnite mojega glasu? — Glas se lahko zapiše na magnetofonski trak, — je suho pristavil Robi. — Saj je še sto drugih znakov, ki dokazujejo, da sem jaz — res jaz. Mislil sem, da ste sposobni razumeti takšne osnovne stvari. — Zunanje podobe predstavljajo objektivno realnost, ki ni odvisna od naših spoznanj. Njegova naduta samozavest mi mi je šla počasi na živce. — že dolgo se nameravam z vami resno pogovoriti. Robi. Zdi se mi, da bi bilo za vas mnogo koristneje, če si ne bi trpali v svojo pamet preveč kompliciranih pojmov in bi mislili malo več na vaše osnovne naloge. — Predlagam, da zapustite ta prostor, — je zdrdral. — Zapustiti, oddaljiti se, izginiti, oditi. V svojih odnosih z vami bom uporabil fizično silo, nasilje, prisiljenje, udarce, tepež, pretepanje, ubode, traume, po-habljenje. Na žalost sem vedel, da je prepir z Robijem, ko začne s pojasnjevanjem na tak način, brez haska. Prav nič me ni mikalo, da se me loti. Ima težko roko. Naslednje tri tedne sem preživel pri svojem prijatelju in sem se vrnil domov šele po ženinem prihodu. Ta čas so mi tudi lasje že malo zrasli. Sedaj se je Robi v našem stanovanju že povsem udomačil. Vse večere presedi pred televizorjem. Ostali čas samoza-ljubljeno brska po svoji shemi in sl pri tem glasno požvižgava. Na žalost ga ni konstruktor opremil z glasbenim posluhom. Bojim se, da dobiva težnja po samoizpopolnitvi pri Robiju bolestne oblike. Gospodinjskih del se loteva nerad in jih opravlja skrajno brezbrižno. Vse, kar ni v zvezi z njim, prezira in z vsemi se pogovarja pokroviteljsko. Žena ga je naučila prevajati s tujih jezikov. Z občudovanja vredno lahkoto se je nagulil francosko-angleški slovar in z naslado golta kupe bulvarske literature. Ce ga prosiš, naj prevede, kar Je prečital, odgovori brez volje: — Ni zanimivo. Prečitajte sami. Naučil sem ga igrati šah. V začetku Je bilo vse lepo in prav. a kasneje mu je očivid-no logična analiza pokazala, da je prevara najlažja pot do zmage. Izkoristil je vsak ugoden trenutek in neopazno prestavlja* moje figure na plošči. Nekoč sem med igro opazil, da mi je izginil kralj. — Kam ste dali mojega Kralja, Robi? — V tretji potezi bi vam dal mat, pa sem ga vzel, — J® izjavil nesramno. — To je teoretično nemogo-če. V prvih treh potezah se n® da matirati. Postavite kralja nazaj. , — Igranja se morate še uC" ti, — je rekel in pometel figure z deske. V zadnjem času se Je začel zanimati tudi za stihe. Na žalost je ta interes zelo enostranski. Zmožen Je ure in ure pr°" učevati klasike, da bi naše^ slabo rimo ali nepravilno zamenjavo besed. Ko mu to uspe. se trese od njegovega krohota celo stanovanje. Njegov značaj se lz dneva v dan slabša. Samo osnovna vljudnost m zadržuje, da ga komu ne podarim. Razen tega nočem razžalostiti tašče. Med njo in Ro®** Jem se prepletajo čustva t boke simpatije. KONEC UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 6 II TELEFON 93 808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pallloo 1 II Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: C® ^ letna 2 250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7 700 lir - SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1890 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založnlitvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubija*^ Stari trg 3/1., telefon 22 207, tekoči račun pri Narudnl banki v Ljubljani 600 14 603 86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm f širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 Ur beseda. — Oglasi tržaške ln gorlške pokrajin* naročajo pri upravi. — Is vseh drugih pokrajin ItaUJe pri iSociet* PubbhcitA Italianas. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Isdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst ________