n n Naj fežji tleveniki dnevnik .V Z^uženih državah VeUa za vse leto • • • $6.00 I Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA List šlovenskih delavcev v Ameriki, rBL'BF'T 'Mg—B— ■ The largest Slovenian Daily m the United States. a Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: BAB CLAY 6189 NO. 118. — ŠTEV. 118. Entered aa Second Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of CongTess of March 3, 1879 NEW YORK. MONDAY, MAY 20, 1929. — PONDELJEK, 20. MAJA 1929. TELEFON: BARCLAY 6189 VOLUME XXXVII. _ LETNIK XXXVIL Tvorničarji vztrajajo na svojem stališču. VELEP0R0TA BO ZASLIŠALA STAVKAR JE V ELISABETHTON Avtomobili z importiranimi stavkokazi zajeti na deželni cesti. — Ravnatej Mothwurf je dospel \ New York, da poda poročilo. — Novi poskusi odvajanja. — Gospodarji pravijo, da se ne uklonijo za nobeno ceno. ELISABETHTON, Tenn, 19. maja. — Devet stavkarjev, članov United Textile Workers je bilo tukaj aretiranih radi soudeležbe pri stavki proti Bemberg tekstilni napravi. Zaslišala jih bo velepo- rota. Vsak je moral položiti tisoč dolarjev jamščine, katero je dobavila United Textile Workers organizacija. Pod jamščino se nahaja tudi generalni pribočnik Boyd, ki je bil tudi pridržan, ker je izdal povelje proti dovaževalcem skebov. Dr. Arthur Mothwurf, predsednik Bemberg naprav, se je napotil včeraj v New York, da poda ostalim ravnateljem korporacije poročilo o položaju. Pred odhodom je zagotovil, da bo zahteval senat no preiskavo in da bo rad nastopil kot priča pred senatnim komitejem, če bo poklican. Veliko presencenje je doživela posiljatev skebov, ko so pomožni šerifi ustavili par skebskih av tomobilov na deželni cesti, vodeči iz Johnson City. Pri tem so ugotovili, da je vodstvo tovarne sistematično importiralo pretepače in druge profesijonlne bandite. Mothwurf je vse to zanikal. Dokazi so pa preveč obteževalni, da bi jih bilo mogoče zanikati. Stavkarji in njih prijatelj med katreimi se nahaja tudi pisateljica Mary Varse, so sporočili, danes, da je kompanija poskušala nasilno odvesti stavkarje. Dosedaj pa še ni bilo mogoče napotiti oblasti, da nastopijo proti temu ravnanju. United Textile Workers organizacija je sporočila, da ima organizacija sedaj 5000 članov med bivšimi uslužbenci Bemberg naprave. Izjavila je, da se je dosedaj vrnilo na delo le par sto delavcev in da stavka traja še naprej. Medtem pa je še bolj naraslo ogorčenje med hribovci in le s težavo jih je mogoče zadržavr ti pred nasilji- Poročevalci, ki so prišli semkaj izza pričetka stavke, so posvetili prav posebno pozornost nemški koloniji, ki se grupira krog tovarne. V tej koloniji se nahaja približno petdeset odličnjakov, katerim načeljuje dr. Mothwurf. Sprejeli so poročevalce ter jih opozorili, da je zgradila kompanija pristne nemške hiše ter da hoče ustanoviti tukaj novi Heidelberg. Korajžo so pa dobili odličnjaki šele tedaj, ko so jih poročevalci vprašali, kaj mislijo s priznanjem unije. — Unije ne bomo priznali, — so izjavili, — kajti ameriški načrt je naš ideal v delavskih stvareh. Nikdar ne bomo priznali unije, — je rekel dr. Mothwurf. Poročno darilo Lindberghu. MEXICO CITY, Mehika, 19. maa. — Mehiški predsednik Fortes Gill je kupil od slavnega mehiškega -slikarja Ramosa Martine-za sliko "Mehiške cvetje". Slika predstavlja »tiri ionske: Španko, Indijanko, Medtiemjo in današnje mehiško dekle. Baje bo Gil podaril Lindbergim sliko kot poročno darilo. DVA GLEDALCA USMRČENA; STO RANJENIH Nenaden izbruh nevihte jepovzročil paniko med gledalci na newyorskem Yankee Stadiju. — Navzočih je bilo 50,000 o-seb. Včeraj se je vršila v Xe\v Yor-ku prva basdbaltaka igra tm-d kluboma Yankees in Boston Red Sox. V o/iprttun Stadiju je bilo mavzo-kih kakih 50,000 gledalcev. Vse je navdušeno ploskalo Igralcu Babe Rutini, ko se je naenkrat itdbo pooo-blat'ilo ter so padle debele kaplje. Nato se je za'bl iskalo in za grmelo iu začelo je liti kakor iz škafa. DesettiSoc moških, žensk in o-trok, ki so r>e nahajali na gornji tribuni, je začelo drveti proti izhodu. Tam je nastala grozovita gneča, v kateri sta bila 50-letni šofer Joseph Carter in 30-Jetna Elinor Price do smrti poteptana. Kakih sto oseb je bilo več ali manj poškodovanih. Policist Baer je potegnil revol- PLINA JE BILO TOLIKO, DA BI LAHKO USMRTIL 4 MILIJONE LJUDI Inšpektorji so posvarili vodstvo bolnišnice pred možnimi učinki nevarnih plinov. — Mnenja rov-skega izvedenca iz Pittsburgha. — Petdeset ponesrečencev je še vedno v bolnišnicah........... CLEVELAND, O., 19. maja. — Tekom včerajšnje preiskave glede katastrofe v elevelandski kliniki, v kateri je podleglo 1 22 oseb, je bila zaslišana snažilka Roza Reber, ki je izjavila, da so moški pogosto kadili cigarete v bližini prostora kjer so bili spravi jeni. X-Ray filmi ter da ni nikdar videla, da bi bila jeklena varnostna vrata zaklenjena. KAJZERJEV VNUK DELA PRI FORDU Pruski princ Louis Fer-dinad dela kot navadni delavec v Fordovi tovarni. — Fant nima ni-kakih predpravic. . ~ , , i „ f ij<->i5 A.MrlvLES, t al., lf) maia ver ter preteče stal pri vhodu. S', v ' ' luaJd- ' ' ( )Kftf><<«m _________11 i i tem svojim nastopom je ljudi ne koliko pomiril AL CAP0NE NA VARNEM j Tekom preiskave je bilo preči-tano poročilo ohijskega inšpekcijskega urada. Urad je posvaril kli-j niko, naj zavaruje prostor, v ka-I tereni se nahajajo filmi. Filmi naj i bi se nahajali v posebnem loče I nem prostoru. j Včeraj objavljeni seznami mr-!tvih vsebujejo 122 imen. Petdeset : oseb se še vedno nahaja v bolnišnicah. Pozneje je bila tudi objavljena smrt- Mrs. Arthur Riehards iz Sharon, Pa., v.sled česar je naraslo število mrtvih na 123. Zdravniki sa izjavili, da se je število mrtvih znatno zmanjšalo v ip r i meri s prejšnjimi poročili, ker niso mogli najti treh žrtev. Clevelandski župan Marshall je izdal proklamacijo, s katero je proglasil današnji dan za da* Za- GRAF ZEPPELIN BO OPREMLJEN Z NOVIMI MOTORJI Izvedenci izjavljajo, da je teorija sabotaže nesmisel na* — Potniki so opisali svoje doživljaje na vožnji. — Večina potnikov je odpotovala v Cherbourg, odkoder se bodo podali v New York. — Phihodnji cilj "Graf Zeppelina" ni še določen. TOULON, Francija, 19. maja. — Glavni inženir Graf Zeppelina" je izjavil danes, da so bile poškodbe na motorjih povsem slučajne in da imajo naraven vzrok. Novi motorji so že na poti iz Nemčije. Na prvem motorju se je zlomila os, in inženir je izjavil, da se je delavnost drugih motorjev vsled-tega poslabšala, ker so morali težje obratovati Obkkčem v umazane overalls, dela pruski (princ Louis Ferdinand, vnuk bivšega nemškega kajzerja, kot navaden delavec v tovarni Ford Motor Company. A' seznamu kompanije je ozna- lovanja. cen kot "Louis Ferdinand" ter je : Superintendent zveznega urada povedal kilo je. ko je sedel oj>ol- za rove v Pittsburgh«, \Y. K. Yant, Ulne z več drugimi delavci pred je izjavil včeraj, da seje vsled go-j tovarno ter obedoval. r-čih X-Ray filmov razvilo toliko 1*A ,i« 3 1 • . i strupenih plinov, da bi lahko pov t iY«kei je, da mu delo ugaja ter ' Gangsterji nameravajo vprizoriti velik postavni boj, da oproste svojega dostaVil: — Dela sem zelo vesel, vendar pa ne vem. kaj bodo siorili moji stariši, ko bodo izvedeli, kaj sem štori 1. Nerodno mu je le punčati uro vsako jutro, kadar pride in kadar gre z dela. voditelja, ki je bil obsojen n a eno leto ječe. CHICAGO, 111., 19. maja. — Tovariši Al Capona, znanega bandit-skega glavarja, ki je bil obsojen v Philadelphiji na eno leto ječe, i T> - m,viin „ni . , - - Princ je bil Forda osebno ob- pravijo, da ne bodo prej mirova- • , , ^ i; irvj-i.. „ ' v Detroitu ter vstopil v služ- Il, dokler ga ne oproste. ,. . ... , 1 . I bo kot dijak-proueevalec ameriških metod proizvajanja avtomo- Komunist izgnan iz stranke. m n ~ PRAGA,. Čehoslovaša, 19. maja. — Komunistični poslanec Mu-j ha je i lov. Mladi mož je rekel, da je skušal dobiti delo v nemški tovarni. da mu pa stariši tega niso hoteli dovoliti, češ. da bi trpel ugled Ilohenzollernske ro Ibine. zročili smrt štirih milijonov ljudi. V kliniki se je nahajalo 7"> ti-sm" zavojev filmov, ki bi lahko razvili cel milijon kubičnih čevljev plina. En del dušikovega oksidula v stotih delih zraka je že smrtono-I sen. Plin, ki se je razvil v kliniki, je obstajal iz tridesetih odst-otkov dveh strupenih plinov ter drugih nes+ ■ rpenih elementov. Ljudje, ki so se nahajali več at o metrov vstran od klinike, so čutili učinke plina, a nevarnost je bila odstranjena, ko je zapihal veter v ilriisro smer. V spomin padlim vojakom. Vzgoja Chaplinovih otrok. BEOGRAD, Jugoslavija. 19. maja. — Danes je priredila jugoslovanska mornarica v bližini o-toka Krka pomembno slavnost v spomin onem srbskim vojakom, ki so padli tekom umikanja skozi AI-ba ni jo. Padlo ji je nad enajst tisoč. LOS ANGELES. Cal.. 19. maja. — Vzgoja dveh sinov filmskega komedijanta Chas. Chaplina stane na mesec nekako tisoč tlo-larjev. Tako je izjavila Mrs. Lita Grey, ločena Chaplinova žena, ki skrbi za otroka. Prvi je star štrri, drugi pa tri leta. PodadmiTal Bentrv, načelnik mornariške baze v Toulomi, se je oglasil včeraj pri poveljniku zračne ladje dr. Eckenerju. Dr. Eeke-uer se mu je zahvalil za pomoč, katero je nudila francoska mornarica. Francoski admiral je izrekel poveljniku vse priznanje za spretno vodstvo balona v rzvan-redno težavnih okoliščinah. Nekaj pomnikov je ostalo tukaj, drugi so pa odpotovali v Cherbourg. kjer se bodo vkrcali za Xew York. Neglede na motorje j<* ostala zračna ladja v izvrstnem stanju. S tem je dokazala svojo štrukurno zmožnost, da prene.se tudi najbolj silne viharje. Ameriški mornariški poročnik Vi ne en t Clark je pripovedoval o doživljajih tekom viharja : — Vsi smo bili bližje smrti kot kdaj p<»prej. Da je "Zeppelin" lahko prenesel tak vihar, je dokaz njegove izredne zmožnosti. Potniki so morali bodisi sedeti, bodici leži)ti na tleh. da jih ni ve ter ponn-tal ob stene. Včasi se je ves "Zepj>elin" strahovito tres 1. Čeprav j.' bilo tri tisoč funtov živil na krovu, je bilo kuhanje povsem nemogoče. Sploh pa potniki nis,) mogli jesti, kt-r jih je prevzela morska bolezen. "Mrs. Mary Pierce iz Xew Yorka je sprejela včeraj v hotelu nekega časnikarskega poročevalca t»-r izjavila, da je vsak čas pripravljena podati se na potovanje z dr. Ec'ktinerjem. Denarja za vožnjo ni zahtevala nazaj in čaka prve prilike, da bo Dr. Eckener odle tel proti Xew Yorku. Dr. Eekner je rekVl, da je bilo to najhujše potovanje v vsej njegovi karijeri. j — vem, kam se bom prihodnjič. podal. a strokovnjaki bodo kmalu podali svoje mnenje. To je ; najhujši vihar, kar sem jih kdaj doživel v zraku. i FRIEDKICHSHAFEX, Xt-mči- ja. 19. maja. — Inženirji in uradniki zt»j»pelinskih naprav so izjavili, da so nesmiselne sumnje, da so delavci namenoma f»okvarili mdtorje zračne ladje ter tla v tem j oziru ne gre za nikako sabotažo. ! Štirje novi Maybaeh motorji, ki se nahajajo na poti v Toulon, so poti nadzorstvom posebnih mehanikov. ki jih bodo vdelali v zračno ladjo. Prusija bo sklenila konkordat s papežem. t m-;KM.v x em či j a, 19. maja. — Prasko državno ministrstvo je o-d ob ril o predlogo, naj se sklene konkordat med Prusijo in Vatikanom. Predloga bo izročena nauč-j n emu ministrstvu predno jo bo-•°ta podpisala pruski ministrski ' predsednik ter papežev nuncij. , Treba pa bo dvetretinske večine državnega zbora, predno postane i predloga 'postava. Ministrski predsednik Brann je izjavil, da ni šolsko vprašanje zadeto v.sled konkordata. I'pat i je, da bo zadeva tekom bodočega meseca uravnana. ROJAKI, XAROCAJTE 8E NA "GLAS NA ROP A", NAJVEČ J J SLOVENSKI DNEVNIK. V AMERIKI. Prinčev prijatelj izgnan iz senata. Koliko pokade v Ameriki. Slavna pevka umrla. BEBUN, Nfročija, 17. maja. — Slavna operna pevka Li41ie Leh-mann je danes umrla tukaj v starosti enoinosemdasetih let. BUKAREŠTA, Romska. 19 . ^ ASI"-VOTOX' D' C- 19 maja. - Senat je danes iAljnCil' ff kadilci bodo to i, senata senatorja Coo-nesea. ki J., | eUV!K'k;'d,h Vec. kot St°I'l'majst izjavil T ponedeljek na nekem 2bo- ^^ m'llJOnOV °^ret. ~ i2Jav" Jja urad za notranjo carino. Poraba cigaret raste z velikansko naglico ter bo kmalo prišlo tisoe cigaret na ^ako osebo. To pomenja izdateik skoro devetsto milijonov dolarjev, 'kot so izračunali izvedenci. rovanju, da želi vsa Romunska povratka princa Karola. Senator se bc moral zagovarjati radi veleizdaje. Praznovanja desetletnice romunske neodvisnosti se bližajo koncu. Vse je poteklo gladko in mirno! Pri svečanostih je igrala glavno Sodnik izpolnil roparjevo željo MINNEAPOLIS, Minn.. 19. maja. — Raymond Ackley je rekel sodniku, da nima v nobeni stvari sreče m da je imel smolo tudi kot bandit. Sodnika je prosil, naj ga obsodi na dosmrtno ječo, da bo lahko že vsaj vsak dan sit. SodnikNge ugodil njegovi prošnji. Potres na Turškem. C AiRIGRAD, Turvija, 19. maja. Danes se se pojavili po vsej Ana- MBBjBIBBB _ _ HRf MP Izza preteklega julija so pri ne-______ vlogo bivša kraljica Marija, Tuje- sle cigarete na davkih 270 milijo- j toHji močni potresni sunki. Po-zem&ki diplomati, ki so se mudili nov dolarjev, ali več kot 30 mili- tres ni povzročil nikake posebne > tu na obisku, so se začeli vračati, jonov dolarjev na mesec. gfcode. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: ▼ Jugoslavijo Din. 600 ................$ 9.30 1,000 ................$ 18.40 " 2,600 ................$ 45.75 5,000 ................$ 90.50 " 10,000 ................$180.00 ▼ ItaHJo Ur 100 ......................| 1.71 " 200 ......................$11.30 " 300 ......................$16.80 " 500 ......................$27.40 " 1000 ......................$54.2$ Stranke, hi nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma g našim zvezam « starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka iepla&ila od 3% na 1%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30._60c; ■a $50 — $1; za $100 — $2; n $200 — $4; za $300 — $8. Za uepIaSilo večjih zneskov kot gora J navedeno, bodi«! ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo le boljšo pogoje. Pri velikih ■ilih priporočamo, da se poprej z nam rporaramet« glede IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNI« NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER PRISTOJBINO 75c. 5AKSER STATE BANK S2 CORTLANDT STREET, Telephone: Barrio* NEW TOML H T OšSO GLAS NARODA (jSLOVMNM DAILTJ Owned and Published by 8LOVBNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prmnk &*ka»r, President Louis Benedik, ff«aw»r Place of boflineaa of the corporation and address« of above officer«: |2 Cortlandt Bt., Borongh of Manhattan, New York City, N. Y. M O L A S NAB6DAM (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. fSa celo teto velja lisi ta Ameriko in Kanado_______$6.00 ta pol leta_________$3.00 %a četrt leta__ .—.$1.60 Za New York ea celo leto —$7.00 Za pol leta__________$3.30 Za inoeemstvo §a celo leto —$7.00 Za pol leta________$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Glas Naroda** izhaja vsaki dan ieveemii nedelj %n praznikov. Popisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj M blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tndi prejšnjo bivaliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.__ |T0LA8 NARODA m. 82 Cortlandt Btreet, New York, N. T Telephone: Barclay 6189._ HOHENZOLLEREC PRI FORDU Pred kratkim je dospel v Ameriko najstarejši sili bivšega nemškega k roup rine a. Naenkrat je pa izginila za njim vsaka sled. Prav posebno ga niso iskali, kajti print* v Ameriki iii ve«'' nenavadna prikazen. NVki vztrajni častniški poročevalec ga je te dni navzlic* temu izsledil. Kajzerjev vnuk dela v Fordovi tovarni Ford Motor < 'omjjanv. Zavrgel je vsa plemenita imena in naslove ter se enostavno naziva Louis Ferdinand. Poročevalcu je rekel: Dela sem zelo vesel, vendar pa ne vem, kaj bodo dorili moji stariši in nloji sorodniki, ki bodo izvedeli, kaj sem storil. Fant naj se kar lepo potolaži, ker ni nič nečastnega storil. Kaj bodo rekli stariši in sorodniki ? To naj mu bo zadnja briga. V takem slučaju piše evropsko sorodstvo: — — Smo slišali, da si v Ameriki, da delaš in da dobro zaslužiš. Pri nas doma so pa jako slabe razmere. Kaj, če !>i nam poslal par dolarjev. Tako pišejo v devetindevetdesetili izmed sto slučajev. Zato bi bilo čudno, da bi bil princ izjema. GLAS NARODA, 20. MAJA 1929 opisi. WISCONSIN IN PROHIBICIJA Probibieijski fanatiki še dandanes zatrjujejo, da so predstavljale zadnje predsedniške volitve ljudsko glasovanje glede prohibicije. Hoover ni niti tekom svoje kamapnje, niti pozneje ničesar drugega obljubil, kakor da bo kot najvišji uradnik dežele skrbel za strogo izvedbo postave, ter je nekoč — pa se najbrž že kesa — označil prohibieijo kot A'ple-• menit poskus". Navzlic temu se pa suhaški apostoli dere jo in kriče, da ji treba predsedniku pomagati in ga podpirati v njegovem boju, dasi ni Hoover dosedaj v tem oziru še nobenega boja začel. Pa naj suliači še tako ta je resnico, naj mečejo še toliko peska v oči svojemu bližnjemu, naj se še tako na glavo postavljajo — dejstev ne morejo utajiti. Zlasti država Wisconsin jim je začela križati račune. Dne 2. aprila se je vršilo tam narodno glasovanje glede državne izvedbe proliibicijske postave. Mokraci so zmagali. Suliači so napeli vse kriplje, da bi preprečili podobno glasovanje v državni zakonodaji. Načelnik tamošnje Antisalonske Lige je izjavil, da državna zakonodaja ne bo nikdar preklicala državne pro-bibieijske postave. Možic se je zmotil: za preklic je bilo oddanih 56, proti pa 33 glasov. To je bila že druga klofuta Antisalonski Ligi. Dobila je pa še tretjo. Senat je o zadevi več tednov razmišljal ter pred par dnevi napravil zaključek. Z 21 glasovi je odobril sklep poslanske zbomiee. Devet senatorjev je glasovalo proti. Predloga je bila izročena governerju Kohlerju, ki ni doslej zavzel glede probibicijskega vprašanja nobenega določnega stališča. Če bo poslušal poziv naroda, bo predlogo podpisal. < *e bo poslušal suhaške fanatike, je seveda ne bo podpisal. Toda nič zato. Kakor v državah New York, Montana, Maryland in Nevade, je tudi v državi Wisconsin izpregovoril narod In. men bo nrejalislej beseda naroda odločevala. ■'..■■; - \ : > . , 'A'-. V ..... !. . • . Solo-Moste pri Ljubljani. S posredovanjem a gen ture Ivan Ivan Kraker, Cie. Generale Trans-at-1 antique se je odpeljalo v soboto 3. maja *23 dzseljencev v Združene države. Večina je bila ameriških povratnikov, vmes pa so bi H tudi taki. ki so zapustili domovino v nad i. da si priborijo v Arae riki rboljšo bodoč-n-osj. če>«jr jim ji iz srca želeti. V Ilavrn se bodo vkrcali v sredo 8. maja na parnik "Pari>" gori omenjene družbe, ki je radi svoje sijajne opreme, .snaž-nosti m dobre hrane mnogim ameriškim izletnikom, ki so ise ga posluževali, dobro znan. Imena pomikov so sledeča : Horvat Frank v Cleveland, O. Cam pa John v Clevela nd. O. Čampa Marija v Cleveland, D. Lesar Karolrna v Cleveland. O. Palčie Anton v Cleveland. O. Česen Alary v Cleveland. O. Butar Ivana, v Cleveland, O. Rutar Ivan v Cleveland. O. Tanko Josef v Cleveland. O. Tanko Jennie v Cleveland, O. Tanko Jr>sie v Cleveland, O. Palčič Mary v Banberton, O. Kordich Nikola v McKee« Rock, Pa. Štrukelj Blaž v Springfield. Tli. Podržaj Janez v Mattawan. Mich. Peteline Milan v Chicago, 111. Prašnikar Marija v Black Diamond. Wash. Prašnikar Marija ml. v Black Diamoifd, Wash. Prašnikar Stanko v Black Diamond. Wash. Papež Franc v Chicago, 111. O odvin Job ana v Arnold. Pa. Lesar Rok v Verona. Pa. Bevc Viljem v Girard, O. Gospod Jakob Gorjanc, ki je mnogim rojakom v Ameriki dobro -znan, je prevzel s prvim majem aigenturo za Cunard Line, Anchor Line, Anchor - Donaldson Lire, White Star Line, Red Star Line in American Line ter pozdravlja vse znance in prijatelje, ki si jih je pridobil pri svojem štirikratnem obisku v Ameriki. Pozdrav! Joža. Lemonl, 111. Te vrstice so namenjene vsakemu v svarilo, kdor jili bo čital, iajti čestokrat se prigodi in pojavi bol ezen v hiši zaradi brezbrižnosti, kar ibi se pa na noben način ne smelo zgoditi. Bolezen in smrt sta si veliki so-rodnici in prijateljici. Eim prične, druga konča. Xaj se pa to zgo-di pri kat-eremkoli članu v družini, je hudo. najhujše je, kadar se prične pri gospodarju ali gospodinji, kajti pregovor pravi, da dobra gospodinja drži tri vogle hiše navzgor, in gospodar samo enega. Xe bom se spuščal v podrobnosti ter zgoraj navedenega pregovora sicer ne zanikam, pa tudi ne trdim, da je res tako, a trdim, pa, da je gorje gospodarju samemu brez gospodinje. In bas to se je meni predkratkim dogodilo. Soproga mi je obolela, pa ee bi (bila šla o pravem času k zdravniku, bi bilo vse dobro, sedaj je pa ob prst-mezinec. Ženske so zelo neubogljive, in odobravam Petra Zgago, da jih tako rad podraži. Pre očesom ima rano že približno petnajst let, ki se nikakor noče popolnoma -zaceliti ter jo je zdravnik priznal za cancer (rak). V nadaljni preiskavi zopet —diabetes (sladkorna »bolezen), ko je pa odstranil obvezo z roke, ki jo je domači ali hišni zdravnik za silo obvezal, pa vzklikne zdravnik proti bolniški stražnici: "gangrene", kar pomeni v angleščini "mortification of flesh", to je izumrtje mišic. Za to bolezen. Če je zanemarjena, je edina rešitev operacija. ■ Moja soproga je prišla še o pravem, toda v skrajnem časni v bolnico, da so ji življenje in roko obvarovali, toda prst mezinec je izgubila. Priznati se mora toraj danes fcbte air nehote adraVnidko vedo, katera je dosegla svoj cftj v zdravljenju. Takoj so jo nastanili v sobo, ki e vseibova'la električne aparate v ■vrh o zdravljenja, podobnim na-a'dni obokani ška-tuJji ali pečici, 3 od ene strani je bila odprtina, i katere j«* h lase al a žarnica, pc-eg katerr je potem počivala obo-ela roka več kot dva tedna ne-letrgoma, in pomagalo ji je. Ko sem si celo stvar do-bro in latanko ogledal, mi je dalo povod, la sem vzkliknil, rekoč: — O, Jog. kako moder si bil v svojem varjenju, da nisi pozabil na luč — solnee, brez katerega bi goto-To človeška bitja in vse one stvari. ;atere so življenju podvržene — >e mogle živeti. Toraj luč — svet-oba in obenem gorkota oživljata : ene strani in z druge strani pa i nič ujeta "tihotapce', ki povzro-■ajo izumrtje in razkroj posa-uezniih udov. Čutim se dolžnega, da se vsem •nim gOi^pem in gospodom tem potom prisrčno zahvalim, kot na pr. Mrs D., Mrs. K. in gospodu Hr. C. iii njegovi soprogi, -za so-utile simpatije ter dobrodošle obiske. Vse to je vplivalo na naju kot pravo zdravilo. Takisto izrekam zahvalo moji nečakinji Mrs. A. J. P.. ki živi v Wau'kegan. precej daleč od tu. pa se ni strašila naporov, ki bi jo .bili zadeli, če bi jo bil potreboval ter je bila za vse pripravljena, da mi olajša gorje. Sedaj pa še gospodu uredniku naznanje od tukaj nekoliko drugih novic. Če pričnem pri banki, katera je bila oropana za več kot devet tisoč dolarjev pred dobrimi Tremi tedni, mogoče, da ]>orečete, da je prestara?! Pa naj bo. Pomnite -amo, da se Lemonteani prištevamo k Ameriki in v Ame riki v takšni ropi dogajajo in ponavljajo vsakdan in potem t > sploh nič novega ni. Xovo in pomembno pa je to. da bo,mo dobili v doglednem času dober streljaj proč od mojega ]k>sc-stva novo šolo — vseučilišče ali University, — seveda za teologič-ne študije. Iz Boiibonije pri Kankakee, III., se bodo francoski saomostanci tu naselili. Kupili so še čez sto akrov zemlje in je še nekaj prazne za naseljence. Če bi se kak rojak želel nase Lit i v tem 'kraju, je sedaj ča.s in lepa prilika za oneira, kj ima denar na razpolago, da si kupi en aker ali več zemljišča, katero bo lahko pozneje na majhne parcele prodal,za visoko ceno. V enem akru pe osem stavbin^kih zemljišč ali parcel. Sicer pa jaz nikogar ne vabim tu sem in tudi ne prevzamem nobene odgovornosti glede tega. Vabim pač vse one prisrčno, ki so nama stali ob strani v času britkosti in trpljenja, da pridejo preživeti z nama tudi par veselih ur pod domačo košato lipo in da si ogledajo naš dom in "Elysium", kateri je založen z različnimi in okusnimi sadeži ter krasnim grmovjem^, cd katerih nekateri sedaj že cveto. Cesto imamo tlakovano prav do hiše in naprej in dvorišče posuto z belim peskom, tako ni nobenega izgovora : če bo lepo vreme in suha pot. Pot je .suha vedno, če tudi malo mokra od dežja, ampak — blata ni! Taraj to je moja srčna želja in ves hrepenim, da bi se mi izpolnila. Sprejmite vsi moje prisrčne pozdrave in zahvalo, medtem, ko vas vabi na veselo svidenje — vaš rojak in farmar F. Pleško. Sheboygan, Wis. Umrl je Josip Sta rich, dne 5. maja 1919 v starosti 70 let. Rojen je bil v starem kraju, fa-ra Trebelno «na Dolenjskem. V Ameriki je (bil čez 30 let, najprej v Shebovganu, potem pa v Mil-wairke čez 20 let. Pred nekaj časom je pa prišel sem "k svojemu simi Josipu v Sheboygan, kot že bolan ne neizprosni bolezni raku. Tej bolezni je tudi podlegel. Pogreb se je vršil 8. maja v tukajšnji cerkvi sv. Cirila in Metoda z veliko udeležbo sorodnikov in prijateljev. Pokopan je na slovenskem po- Novice iz Slovenije. Strašna smrt voznika. Pri StlirijaJi je ponesrečil voznik ."»iMetni Peter Krečič. Padel je na .-»trmi cesti z voza na tla in prišel pod kolo. ki mu je zmečkali* glavo. Konja s5a tekla naprej. dokler se ni vuz prevrnil v cestni jarek. 84-letni starec v plamenu. Huda me.sreča se je pripetila na Krt nem vrhu. občina Krka. Janez Rabt-lj. 84-letni ^rarček. je v jč<>z-du zažijral draeje. Nenadoma je potegnil veter in bliskoma se mu je vnela obleka. Nesrečnega Rablja s' težkimi opeklinami po vsem živdtu prepeljali v ljublja-n-sko bolnico. Njegovo stanje je zelo kritično. Puštalska brv, ki je znana izletnikom tudi pod imenom Hudičeva brv. je gotova. Skofjeločani imajo zopet najpri-pravriejšo pot v prekrasno javno kopališče, ki ga tudi tujci vedno bolj obiskujejo. Z romanitn-iv brvjo je pa odprta bližnjica Tudi prijaznim hribovcem in pa izletnikom. k: prihajajo iz Ljubljane čez Osojnik v mesto. Visoko brv je odnesla zadnja povodenj in z njo tudi sv. Janeza. Valovje ga je neslo dve uri daleč, kjer so ga med hlodi našli čez 'tri tedne po povodnji in prinesli nazaj. Ubogi svetnik sedaj gostuje pri irosto-ljutani Sturmovi Franci. Za mrtve proglašeni. Deželno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanpje. da se proglase za mi*tve posestnik in mesar v Kleča'h Andrej šatler. bivši posestnik v Cerknici Anton Alvian. kočar v tkečici Janez IVtko.š. ključavničar v Ljubljani Anton Jebačin. kurjač v Ljubljani Franc Srakar, posestnik na Koprivniku Janez Jekler, posetnik v Obrijah Matija ilarn. posetnikov sin v Spitaliču Janez Železnik. posestnik v Domžalah Jakob Šlebir, no- tars'ki uradnik na Brdu Franc Je-lenec, delavec v StražLšču Martin Hajželj in »posetnik na Vrzde«icu Franec Železnik. < > k rožno sodišče v Olju je uvedlo postopanje, da se preglasi za mrtvega posestnikov -in v Volutri Franc Andreje, ki je odšel lani maja z doma in se ni več vrnil. Žalostna smrt krojaškega mojstra. 1 maja popoldne je |>ris»d v mestno kopališče 74-lvtni krojaški mojster Jakob Trobiš in najel kadilo kopel. Blagajničarki je še dejal, da se koplje zadnjič, ker se bo odpeljal v nekaj dneh k svoji hčerki v Zagreb. In res je bila to zadnja njegova kaj>elj. Odšel je v kabino in -t- za"-el kojwtti. (ikrog 14. je odšla upraviteljiea kopali-šča pogledat v kabino, zakaj Tro-i>iša ni ven. Ko pa je videla obh1-ko še vedno ležati na mizi. obenem pa je -dišala šumenje vode. je bila prepričana, da se Trobiš še koplje. Uro pozneje ji j»> pa stvar postala .sumljiva, ker- .j" bil Trobiš že '1 uri v kopelji. Poklicala "je kopališkega .sti oj-nika. ki je našel Trobiša v kadi mrtvega. Ležal je .postrani in inv l glavo ipod vodo. Komisija je ugotovila. da je Trobiša med kopanjem zadela srčna kap ali pa je utonil v nastopu slabosti. Nesreča pri delu. 2. maja se j<- na Ježiei težko ponesrečila delavka Koza Jakopič, zaposlena v Jelačinovi tovarni za-maškov. Pri stroju jo je zagrabil nož in ji odrezal docela prstanec in mezinec. Na njeno vpitje so prihiteli tovarniški delavci, ki so jo vso krvavo nesli od stroja. Ubožiea je morala iti peš v spremstvu svoje tovarišice v bolnico. Deklica je stai-a 16 let in nima matere, oče železničar mora preživljati 5 nepreskrbljenih otrok. Imenovana Koza, najstarejši o-trok. ki je bila očetu v oporo za borni vsakdanji kruh (1.50 na uro), bo morala zapustiti dosedanje delo. kopališču v zeleni dolini pri svo- VODNIKOVA DRUŽBA jem že umrlem sinu Franku. V LJUBLJANI Zapuš-a ženo Nežo Sta rich. , bo izdala za leto 1D30 štiri krasne nova Josipa in Antona Starieh. I zanimive in poučne knjige. Knji-hčere Mary Planinšek in Neža j ge bodo izšle to jeson. Naročila Skube ter veliko drugih sorodni- že sedaj sprejemamo. Vse štiri kov in prijateljev. knjige stanejo en dolar. Naročite Bog mu 'bodi plačnik! i do 1. junija. Na poznejša naročila Žalujočim • izrekam svoje soža- se ne bomo mogli ozirati. Ije Janez Zorman. GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York City. Izlet pod osebnim vodstvom Ako niste še določili dneva odhoda na obisk sorodnikov v starem kraju, se odločite za 26. JULIJA, 1929 s parnikom "ILE DE FRANCE" francoske družbe. Ta je splošno poznan radi ko-modnosti, hitrosti ter uljudnosti in postrežbe. Izlet bo vodil zopet osebno naš uradnik — Mr. JOIIX KREČIČ Njegove izkušnje pri našem potniškem oddelku V a m jamčijo za udobnost in brezskrbno potovanje. Za ta izlet pričakujemo velikega števila potnikov. Priporočamo torej vsakemu, da se čim prej oglasi in si tako zagotovi dober prostor. Glede nabave potniir listov, vizejev, permitov itd. pišite na domačo Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Vsa obupana ženica je šla tožit svojega moža. Tako je govorila, tako ga je tožila : — (.io-spoJ sotlnik, jaz sem -traiii stro^ejra ost-mnaj^tegra amendmenta. če ne ustraši določb V oL tea do ve postave, če nima nobenega strahu ]>rerohrbieijski-h agvu-rov. 'katerih naloga j«- hkrbeti, da se bo prebivalstvo Združenih držav z vodo zadovol.>evalo. če se ne boji niti sodnikov, niti kaznilnice in ,}eče. j>otem ni ruda, če j«- vaše prigovarjali je bn-zu^pešno. Ali mislite. >la bo taka daibotna ženi-••a kakor vi. opravila nekaj, •fsar ne morejo za vrši t i suhači /. -vin svojim vplivom in vtsemi svojimi milijoni? <>'"-»■ in mati -?ta šla v park iti sta vzela tudi štiriletnega o *ijiv(»st.i: vrtHjaki. gugalniee in drugf lake komedije. ■Nadebudni siuiko j»- hotel vse videti ter okusiti vso zabavo. To pa stane denar. Tukaj de-riet eentov. tam deset centov, pa j»- dolar v kraju. Ko so se /c vračali pr-iti domu, opazil. Mtiko moža. ki j«' dajal osla v najem: enkrat okn»g dir-kaiušča — tieset eentov. — Oh. mama. na oslička. — je prosil >inko. — < »h. mama na oslička. Materi je bilo pa že preveč teh komedij. — Vzemi vendar otroka v naročje, — je zapovedala svojemu možu — pa gremo domov. Da. talke so, ni nobene pomoči. Iiojak jt* obiskal rojaka in ga vprašal: — Kje imaš pa ženo! — Saj veš. kakšne so žeiiiske. Po vsej sili je hotela v kinematograf. Y meni je pa zavrelo. Vse, kar jo prav, Marjamca. sem ji rekel. dosedaj si bila še vsak večer, I roda nocoj ne boš šla in ne boš šla. Boš videl, kaj zaleže moja bese-I la. Strašno sem se bil razjezil. — Je vse zastonj, — sem kričal — ne boš šla in boš šla. liomo videli, ."-e 'bo enkrat moja veljala. — Kje pa je? — I. šla je. — Kam pa? — L v kinematograf. Toda šla je brez mojega dovoljenja. Marsikdo, ki pravi: ''Vse mine. vse mine" — ne pomisli na svojo neumnost. * Ker so tarnali, da je sizen slab. sem že mislil, da letoč nrč ne bo. Pa sta bila vseeno dva do včeraj. Dva slamnika namreč. Enega mi je pordal moj prijatelj Jim. točno po meri in obliki glave, kakor sem omenil, — sedem in tri osmine (7%) irhča, za kar rnu izrekam prisrčno hvalo. Enega mi je pa neka porednica poslala, in se tudi nji lepo zahvaljujem. Najbrž je vpoštevala v mojem pojasnilu opombo glede normalnosti oziroma nenormalnosti. ter znaša notranji obseg slamnika osem in če v. Za vsak dan ne bo. -pač pa za kake posebne prilike. Naprimer za kak pondeljek aLi za dan po prazniku. Žal. da je takih prilik čhndalje manj. čimbolj se bliža poletje. Tako sem hvala Bogu preskrbljen s ix»krivalom in obutvijo. Z obutvijo seveda le toliko, kolikor se tTditve tiče, da včasi po glavi hodim. GLAS NARODA, 20. MAJA 1929 ERV1N ROSES: ' - ZGODBA O KOMIČNIH DOLARSKIH BANKOVCIH Farmer Jenkins iz Pittsvill^a v'znamenje, segajoče tja Jo drugega državi Fransyivanija je ,set skaei na gla»ru, da dela le zato tak hud obraz, ker je razen njegovega denarja se tudi drug v deželi — ta stUkae je bil tako vesel, da je dal kol porter ju namesto enega kar dva centa. Jenkins je dal prav zares napitnino. Oho! Jenkins muza. To je bilo pa m, nekaj kakor nalaš-" ! To je bilo pa tudi nekaj popolnoma drugega — ta oglas' je hrl pa vendar prima. Va nikaka sleparija ko ona. ki jo je objavil zadnjič neki nesramnež v "Pittsville Leader**: "Kdor popije d-»lar na moj naslov, mu povem, kako .se zlahka pridobi denar." Polovica Pittsvillea se je drenjala pri poštnem uradu, kjer sc. d r a«1 za drugim vplačali dolar in Jenkins tudi. V dveh dtvb je >bil *" Prav enostavno. »rite tako kot jaz." Tak nenram- "Je strapska soba prosta, Bil-1 v ?'' je vprašal Mr. Roberston. "Da, kar vstopite notri." Ko je prinesel natakar kozarce Ne je naslonil mladi mož zamišljeno v naslanjač in pozorno gledaj Jen-kinsa. Končno je dejal: "Da, veste, ta naša reč je zelo komična." "Kako komična? Kaj je komično?" je vprašal Jenkins. "Zelo komična," je ponovil Mr. Rol>ers t on. "Toraj da vam povem kar naravnost. Vi ste pameten mož in vem, da upoštevate dobro kupčijo, tudi če je komična.* "Popolnoma pravilno,** se je muzal farmer Jenkins. Mladi mož je izvlekel počasi iz suknje zavitek bankovcev ter jih dal Jenkinsu. 'Kaj pravite k temu?" Jenkins si je natančno ogledal bankovce. "To so popolnoma novi ban-Ta oglas pa je bil nekaj pojjol- kovci in pri tem ne vidim nič komičnega. * Mladi mož se je potrpežljivo smejal. "O, ti dolarski bankovci so pa norna drugega. Jenkins se je še dobro spominjal besedila: Kapital išče mož z briljantno idejo. Potreb no tisoč dolarjev. Varnost zajam- čena. Xajmanj sto procentov za-'zares komični. Najbolj komično na hIužka v enem mesecu. Ponudbe na j njih pa je, da vam jih prodam poštni predal 1472 Philadelphia. — Jenkins je pisal in dobil z ob- ratno pošto odgovor, naj pride z denarjem v Philadelpbijo z vlakom v sn«.lo popoldne ob treh. On sam (mož z id^jo) pa bo čakal. — Spoznal t»a bo po dolarskem bankovcu. ki ga bo držal v levi roki. Vlak je ropotajoč privozil na postajo Philadelphia. Kot zadnji pot nik je prišel počasi farmer Jenkins. Široko je koračil m z lokavimi očmi je iskal ne levo in desno moža z zelenim dolarskim bankovcem. Tu ga je nekdo narahlo udaril po rami. "Dober dan, gospod Jenkins iz Pittsvill!" Jenkins je skočil o-krog. Pr ed njim je stal elegan ten mlad gos|>od, ki je.prav malo privzdignil klobuk, in mu s smehljajočim obrazom nudil roko. V levi roki je imel zmečkan dolarski bankovec. "Veseli me, da sem vas spoznal, gospod Jenkins. Moje i-me je Rob-erston. Ali ste se srečno vozili?" "Vi?" je jecljal Jenkins, 'kako pa veste, da sem Jenkins?" Mladi gospod je nemo pokazal na njegov živo rdeč kovčeg, kjer je stalo lepo napisano: E. F. Jerkins, Pittsville, Pa. "O," se je čudil Jenkins. "Vi, vi ste — vi ste mož z idejo?" "Da, jaz sem mož z idejo. In še imenitno idejo!" "Pa ni nikaka goljufija?" Obraz mladega moža je postal poln brezmejnega začudenja. "T-o-da Mr. Je-enkins!" je dejal očitajoče. "Oprostite! Oprostite! Veste, bij že nekajkrat opeharjen,'' se je opravičeval Mr. Jenkins. "O tem ne dvomim." "Kako?*' Brez dvoma Ko je pa dandanašnje toliko lopovov." "Popolnoma res!'* je pritrdil Jenkins. "Svet je silno pokvarjen. Vi mi pa ugajate.'Torej, kaj je z vašo idejo? Naredimo kupčijo! — Kupčija je kupčija." "Seveda, samo ne tukaj na cesti. Pojdite z menoj! Vem za pripraven prostor pri svojem prijatelju." Kakor podoba složnosti, tako sta Slo po Broadstreetu naprej. Po petih minutah je zavil mož na levo v osfeo ulico ter ustavtt pred hišo, dolarjev! Razu- pettisoč za tv-o< mete sedaj?" "Oho, to pa je zares zelo komično!" Potem se je nagnil preko mize in prav tiho za&epetal: "Fal-zifikat?" '4 Na ra vn o !" j t> d e j al ravnotl niti o Mr. Robe rs ton. "Toda mož, ki je napravil te bankovce, ta zna. To bankovce vam vzame vsaka banka. Stavim vam predlog. Zaupam vam jih dvajset. Dajte jih preskusiti. Stavim, da bo šlo gladko. Čce eno uro se dobiva zopet tu. Da?" "Allright!" je rekel farmer Jenkins. Naj prvo je šel v trafiko in kupil tri cigare po petindvajset centov. Prodajalec je komaj dobro pogledal papir in dal nazaj 25 centov. "Dobro!" se je muzal Jenkins. Potem si je kupil slamnik za dolar deset centov ter dal dva. Bankovce so komaj pogledali in mu že dali 00 centov. "IIu! Kako je svet neumen!'* se je režal Jenkins v srcu. Nato je šel v banko ter se obrnil na blagajnika : "Vi, mladi mož! Pri menjanju sem dobil tele popolnoma nove bankovce, ki se mi zdijo nekam komični, Prosim, ali hočete pogledati, Če so pravi?" Blagajnik je vzel papirje, jih skrbno preskusil in slednjič pogledal še skozi lupo. "Srebrni certifikat, emisija 1907," je dejal. "Dobri ko zlato. Gotovo so pravi! Sicer se pa ne reče glavnemu blagjaniku banke "mladi mož, vr oudaril. da se bo politika soškega fašizma pod njegovim vodstvom prav nič izpreme-nila. Po imenovanju tajnika God in e so vsi primorski fašistovski tajniki Primorci: V Gorici Godina. v Trstu Cobol. v Puli Relli, na Reki Bacich. Deželni odbor za Goriško se je te dni imenoval in sicer sestoji iz sledečih: Dar. Valentin Pascoli. predsednik, inž. Barest, namestnik; odborniki: dr!" Vemi-ti. dr. Fortzari, advokat Paglilla in Ivan March i; namestnika: inž. Schrozzi in odvetnik Barbasetti. Deželni odbor za Istro Rose Fyleman: Kralj in kraljica. je >4eden"i: Grof Josip Lazzarini iz Labina, predsednik, advokat Bregato. namestnik; odborniki: računati, da se je v prvih dveh|advokat °iaftca- marchese Polesi-mesecih tekočega leta število pre- ni- Prof- SeUa in advokat Veirtre- bivalstva Dunaja zmanjšalo za najmanj 3500 oseb. Dunajsko prebivalstvo nazaduje tedaj vsak dan za povprečno 50 do G0 oseb! Če bodo te razmere trajale dalje, bo do konca tekočega leta padlo prebivalstvo Dunaja za 18 do 20 tisoč oseb. Ze pred nekaterimi leti so zdravniki, socijalni politiki in statistiki, vpoštevajoč trajno nazadovanje rojstev in vedno rastoče število smrtnih slučajev, opozarjali nti možnost počasnega izumiranja dunajskega prebivalstva. Takrat so te napovedi splošno smatrali za preveč črnoglede. Mnogo prej, kakor so celo strokovnjaki mislili, so se te napovedi uresničile. Že za leto 1928 je uradna statistika izkazala, da je Dunaj nazadoval za 7 tisoč, v zadnjih petih letih pa za okroglo 1U tisoč prebivalcev. Medtem ko šteje Berlin, ki je imel ob koncu preteklega stolet ja enako št e vrl o prebivalcev kakor Dunaj, danes že štiri milijone duš, se število, prebivalcev Dunaja vedno bolj manjša in ne dosega da nes niti polovice berlinskega prebivalstva. Število na Dunaju rojenih prebivalcev obdonavskega mesta pa je še mnogo, mnogo nižje. Kakor se je namreč že pri zadnjem ljudskem štetju ugotovilo, je od prebivalcev Dunaja samo 54 odstot kov rojenih na Dunaju, medtem ko 16 odstotkov izvira iz ostale Avstrije, 30 odstotkov prebivalcev je pa rojenih v inozemstvu. Pri ljuds!kem štetju so našteli 1,0034,300 pravih Dunajčanov in Dunajeank, rojenih na Dunaju, to število je pa od tedaj iz navedenih vzrokov zopet padlo. Danes je komaj še pičel milijon pravih Dunajčanov in napoved o izumiranju Dunajčanov je, kakor vidimo, le preveč upravičena. ■la ; namestnika Pilat. inž. Rizzu in Ivan Visoka starost. Na Valimu na otoku Cresu je umrl Dinko Galovič, star 91 let in 9 mesecev. Influenca v Idriji. Kakor hitro je mraz popustil, so je v Idriji pojavila influenca. V posameznih družinah je kar po več bolnfkov. Smrtinih slučajev zaenkrat ni. — V idrijski bolnišnici je umrl Franc Bezeljak iz Črnega vrha. — Na Brusovšu je umrla A polonija Seljafc, stara 71 let. — V Čekovniku so pokopali Ivana Mohoriča. Smrtna kosa. V Svetem pri Komnu je umrl Franc Pa'hor. star 57 let. — V Vipavi gostilničar Ivan Ferjančič. — V Lokvi pri Sežani Pavla Srdbotnjak, stara 56 let. — V Čepovanu cerkvenik Franc Podgomik, star 81 let. KITAJSKI DENAR KAKO OSTANEŠ MLADOSTEN. V nekem ameriškem listu je nek stoletni mož navedel naslednjih dvanajst migljajev, kako lahko do do 100. leta ostanemo mla- ja!" "Tri bloke hiš naravnost, dva desno, enega levo v sredi." je povedal stražnik. 1 Bodi vedno vesel. 2. Telovadi vsak dan. 3. Bodi zmeren v jedi, pijači in kajenju in ne obiskuj preveč za- Jenkins je tekel, da mu je frfo-} bav-tala suknja. Potem je tekel pola-1 Dai prednost mrazu pred togima. Potem se je ustavil. Nato jc-!Ploto in * pogosto umij z mrzlo izvlekej svoj veliki rdeči robec iniv(>tl0* si obrisal pot z obraza. Kako naj 5- N« stori vsega, kar bi rad. gostilniško jem kovčku, deset zavitkov po pet- * .r* v ; > v 8 •• . , -j i... razloži to stvar na policiji? Vendar ne more reči, da je hotel ponarejene....— Ne, to ne gre! — Ah! — Stražnik ga je rahlo udaril po rami in rekel: "Ne smete na cesti tako grdo preklinjati!" In prav, 6. Ne utrujaj se in kolikor mogoče veliko počivaj. 7. Ne jej prepozno in ne preveč. 8. Ne bodi nikdar slabe volje. 9. Zvečer ne pij močne kave in počasi je sel Jenkins zopet na ko- n<*bea*S* alkohola, lodvor. Ne »osi pretopi rh oblek, po- tem ti ibo vsakdanji sprehod uži-Od tedaj je farmer Jenkins du- tek. aevno bolan. Namreč, ako ugleda' 11. Neguj zobe in noge. zelen dolarski bankovec, tedaj do-j 12. Drži se natanko navedenih bi napad. 'enajst pravil. Na Kitajskem so sedaj tri vrste denarja: srebrni, bakreni in papirnati. Srebrni denar: 'Tael' velja 1 piaster (mehikaski dolar) in 39 centov; telita 37.80 gr in velja 15.72 frankov. — "Piaster" tehta 28.14 gr in velja 11.45 frank. — "Kot-se" velja 10 centov ali ena desetina piastra, toda v resnici ne velja več kot 8 centov in še to se spreminja po okoliščinah. Bakreni denar: "Son" je v začetku veljal 1 cent, eno desetino kotseja, sedaj je pa v resnici treba 24 son za 1 kotse in 290 son za 1 piaster ali tayang. — "Sapeque" ali "casch" je deseti del 1 son-a. Papirnati denar: To so bankovci "Bank of China" in "National Commercial Bartk" 'za 10 centov. 20 centov, 1 dolar, 5, 10, 50 in 100 dolarjev. Nekoč sta živela kralj in kra-| Ijica, ki sta se silno naveličala I vladanja. Zato sta sklenila nekega d'..* i odpotovati. Položila >ta svoji kroni v omaro, obesila plašča iz her-melinove kože na obešalnik, se izmuznila pri zadnjih vratih in Odrinila v sosednjo deželo. Nasiani-la sta se v vasici, kjer ju ni nihče poznal in >.» vedla kakor navadni ljudje, tako da ni nikdo liga ni I, 'kdo sta. kar dokazuje, da se kralj in kraljica ne razlikujeta tolikanj od drugih ljudi, kakor morebiti mislite. A ko sta bila kakih štirinajst tin i z doma. jima je postalo dolg čas. "Upam, da je doma vse v redu, ko nikdo ne vlada", je rekla kraljica. "Prav dušica,", je odvrnil kralj, "priznati moram, da mi je postalo samemu nekam neugodno. Kaj ko bi se vrnila ?" Sklenila sta oditi domov, kajti v resnici jima je mirno življenje, ki sta ga živela, malce presedalo. Ali sprevidela sta. da je doma vse kakor po navadi. Na trgu se je živahno prodajalo in kupovalo, na sprehajališčih so ljudje pomenkovali in smejali kakor veil no. Ni'kdo ni niti opazil kralja in kraljic*', kajti bila sta kajpada čisto preprosto oblečena. "Zdi se mi ^koro", ji> zašejn-ta-la kraljica kralju, "ko da bi bila odveč". Ta beseda zveni sicer visoko, a ima le pomen — nehote. Odšla sta k posvetovalnici In pokukala noter. V dvorani je bilo čisto mirno. Neveliko čudo — kajti vsi svetovalci so spali. Tako sta odkorakala kralj imkraljica k svoji palači, vstopila tiho pri zadnjih vratih in se odpravila v svoje sobane. In ko sta prišla v svojo dvo-i"no sta se prav žalostno spogledala. ""Odveč sva", je rekla kraljica. "Baš to le je, Vaše Veličanstvo", je šum na dvorišču. Velik, zastaven mož je prihajal na dvorišče na visokem, zastavnem konju in nagovoril vratarja z močnim. zastavnim glasom: "Rad ibi obiskal kralja", je iz-pregovoril. '•»Mislim, da je kralj z doma", je. odvrnil vratar "ampak i>oslal bom nekoga, da pogleda' "Oh, dragi moj", je zaihtela kraljica, "niti vedeli ni>o, da sva bila odsotna", A kralj je naglo wwvvyvwv! Srbečica Šla! Ne praskati. Če srbi, na-mažite s Severa's Esko. i Hladi, pomirja ter pona- i vadi takoj odpravi nadležno srbenje. Dobite ga v lekarni- Severa's IŠČE SE DRVARJE za kemikalna drva, dober les, fine kampe, trajno delo. — Tony Mobar, Joe Sabox, Frank Seglin, John Yansic, Le.wis Run, Penna. (6x 9,13,17,20,24&27) IGRALKA IN STENICE. V Pragi se je te dni vršila zanimiva sodna razprava. Igralka z dežele je tožila nekega praškega hotelirja, ker so jo skoro požrle hotelske .iteiova: 1830 W. 22nd St., C?hicajo, 111. (ox 16—21) IŠČEM svojega s' ia JOHN'A II LUP AR. Vsi so Aii že pomrli in jaz sem le ma7 živa, zato težko pričakujem svojega sina, da se-mi povrne v moje naročje. Komu naj zročim svoje premoženje? ' enjeni rojaki in rojakinje, rosim, opozorite ga na ta ogl? , ali mi pa pošljite njegov : ^slov. Prav rada plačam $20.00 nagradne onemu, ki mi pomaga, da ga najdem. — Marija Hlnpar, vas Rrupe, št. 10, Semič, Jugoslavija, (3x 17.18&20) del kronu na ^lav** in jKvmolil glavo sJozi okno. "Kaj je noveuaf je vprašal. "Baš to le je". Vaše Veličanstvo", je dejal zastavni mož. "Pa-•sel sem kravo med drevj« m svojega vrta. Kakor veste, je bilo i>o-letje silno vroče in zunaj je bilo več muh kakor navadno. In krava je z repom otepala muhe. Pa je sedela soseda t svojem sadovnjaku tik Za ograjo in se pritoževala. da ne m ore'.prenaša ti šuma, ki ga je delala krava, ko je švr-kala /. repom <«koli si be. Pa je vele! njen mož. da moram privezati kravi opeko na rep, da bo nehala svrkati. Jaz pa ^em rekel, da je ro glupost. Bili smo pri pravdar--kih doktorjih, a ti so izjavili, da :ii postave za to. bili smo pri ob-r--in.ski gosposki in ta je rekla, da nima naredbe za to. Naj torej Vaše Veličanstvo izvoli nemudoma izdati zakon, da bodo ljudje vedeli. kako in kaj jo s kravjim repom V3 "Seveda", je od vrnil kralj. In vzfl je iz m'znice pečatnik in pero in Kedel za mizo, da bi netite-' goma npai^al zakon. Kraljica je vzdihnila od olajšanja in oblekla svoje vladarsko cSblačilo. "Kako je prav, da sva se vrni-7a". je pripomnila. 'Sedaj vidiš, dragi kralj, da na vse zadnje nisva odveč'. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NA RODA'NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. ' IŠČETA SE MIKE JA-IvfdCir in MARICA KROTEČ, >•- nahajata n--kje v Pittsburgh u. Ako kdo kaj ve. prosim. da mi -.poroči takoj, k>-r bi rada poravnala svoj dolg. — Helena Sustarsic, 6607 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. (3x 20—23) AVVERTISK tn GLAS NARODA ► ■■ ■ Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati ▼ *Xm» ri kraj, Je potrebno, da je poučen e potnih lisah, prtljagi ln drugih •tvRreh. Valed nase dolgoletne Izkušnje Tam ml z&moremo dati najboljša pojasnita in priporo&un* ▼edno le prvovrstne hraopamlka. Tudi nedržavljani aamorejo potovati ▼ stari kraj, toda preskrbeti 4 morajo dovoljenje all permit la Washingtona, bodisi za eno leto ali i mesecev ln ee mora delati prošnja vsaj en mesec pred od potov »nJem la to naravnost v Washington, D. GL, na generalnega naselnlikega koal* aarja. G Lasem odredbe, ki ]• stopila v veljavo SI. julija 192« se nikomur več ne pošlje permit po pofitl, ampak ga mora iti Iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselniakl n-rad aH pa ga dobi v New Torka pred od potovanjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svojo li^ai odgovornost. KAKO DOBITI SVOJC i IZ STABEGA KRAJA Od prvega juilja je v veljavi m* ra ameriška priseljeniška poetara. Glasom te porta ve aamorejo a ms rlSki državljani dobiti svoje in neporočene otroke izpod 21. ter ameriške državljanke svoje Mole s katerimi so bile pred 1. jtud-jem 1928. leta poročene, laven kvoto. Jugoslovanska kvota znaša I* vedno 671 priseljencev letna Do polovice te kvote so upravičeni stariši ameriških državljanov, mošje ameriških državljank, ki so se pa 1. junija 192a leta poro«U bi fro-ijedelcl, oziroma žeete la nepee*-ienl otroci Izpod 2L. leta oolh sodržavljanov, ki so bili postavm pripuščenl v to deželo za stalno IL vanje tu. Tal ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nega kin J Itd. ki spadajo ▼ kvoto trm vsake prednosti ▼ isti, pa. a al sprejema nlkakih pnifcaj m «as GLAS NAHODA, 20. MAJA 1923 Rdeče rože. B O M A N. Za Glas Naroda priredil O. P, 34 (Nadaljevanje.) — Ne vprašuj me — ter govoriva o čem drugem, — je rekla hitro. Dajanski pa si je želela, da bi on nadaljeval ta pogovor ter silil vanjo, da l>i lahko zanesla v njegovo srce sem« dvomov. On pa je storil, kar je želela. — č'e bi te sedaj prosil, da odgovoriš na to vprašanje, Gerlinda? Ona je skomignila z ramama ter vrgla svojo cigareto v posodo za pepel. — Dragi prijatelj, kot estojiva skupaj, ti nočem le pošteno odgovoriti na tvoje vprašanje. S frazo te ne morem odsloviti. Ce pa odgovorim pošteno, te bom mogoče vznemirila in tega nočem. Vsalka njenih besed je bila »premeteno in skrtbno izbrana. On se je visoko vzravnal. — Ce bi bil lahko že pomirjen, bi odati rok ;prelko nje. Njeno ofbotavljanje je veljalo le pomisleku, kako bi izbrala najboljše besede, da doseže svoj cilj. Z vzdihom je položila skupaj svoji roki. Nato pa je rekla polu-glasno: — Dragi bratranec, v resnici ni prav od tebe, če me siliš na ta način. Ti pa hočeš odkritost m vsled tega jo boš imel. V teh dnevih sem si ustvarila sama svojo sodbo glede tebe in Joste in glede vajinih odnošajev. Ti ljubiš Josto, to vem sedaj. Ono staro nagne-nje v tebi je umrlo. Skoro bi rekla, da trpiš vsled tega. Ce pa ni ono staro nagnenje še umrlo, ibi storil boljše, če bi vse izpremenil. Josta te ne ljubi, kajti njena mladost se ne more ogreti zato v vroč pla-men. »laz mislim, da bi se na smrt prestrašila, če bi zapazila, da misliš nanjo drugače kot oni *tari stric Rajner. Da, seveda, če bi bil ti mlad kot tvoj (brat Ilenning! Ce bi ne stal med vama ta stari občutek navade, — bi bila stvar povsem drugačna. Ce bi je vsaj ne videl dolgo vrsto let ter stopil v njeno življenje kot nova aprikaostal vajin ea-l.on še relativno dober ter uspešen. To vama hočem želeti iz svojega polnega siva. Grof Rajner je sed«>l s stisnjenimi ustmi ter zrl mrko predse. Značilna poteza krog njegovih ust se je še bolj po-globila. Bid je le preveč prepričan o tem, da ima Gerlinda prav. Bile so njegove lastne misli, katere je izgovorila Gerlinda pred njim. Pogladila si je hitro lase iz čela ter gioiboko vzdihnil, kajti Gerlinda, je dobro izbrala svoje besede. Ali ni moral on sam zavidati svojega mlajšega brata, ko ju je videl skupaj z Josto? — Proč z morečimi mMimi! — je rekel samemu sebi. Naglas pa je nadaljeval: — Mogoče imaš prav s svojimi pomisleki ter slutnjami, Gerlinda. S Učne stvari sem moral misliti že sam. Sedaj pa ti priznavam povsem odkrito, Gerlinda, da 'bi si ne drznil prikleniti Joste na sebe, čc bi ne imel do Joste posebno globokih, gorkih občutkv. Sedaj pa moram čakati,-da vidim, kaj mi bo prinesla usoda. Sedaj ne morem odstopiti od te svoje zaroke. Jaz moram pustiti stvari iti svojo lastno i>ot. Ce pa bi se njeno srce prebudilo za nekega drugega, potem lahko rečeni, da bom vedno stavljal blagor Joste nad moj lastni blagor. Hvala ti vsekakor iza tvojo odkritosrčnost, Gerlinda, ker si mi dovoliti a vpogled v srce. Grofica Gerlinda je izvojevala zmago, večjo, kot je sama domnevala. Zkl je zrastel za precejšen kos. Kljub temu pa je zrla precej mrko predse rn njeno srce se je treislo od tisoč bolečin ob priznanju vroče, iskrene ljubezni do Joste. Najraj-še bi zakričala od strašne bolesti, a je morala kljub temu ostati mirna ter hladna. Grofu Rajnerju je prešlo veselje, da bi še nadalje kramljal ž njo. Nekaj časa se je še mučil iz zabavo ž njo, a koneČno se je poslovil od grofice ter se umaknil nazaj v iztočno krilo. Grofica pa je odšla še enkrat, kot postlavljaje se, skozi so.be. Ju-dri zveoer bo šla prvikrat spat v hišo »za vdove. Zdela se je sma sebi kot izgnana ter izbacnjena. Sovraštvo ter ljubosumnost napram Jo-•sti jo je skoro zadušilo. Kmalu se bo nastanila v teh prostorih kot vladarica. Srečna pa vendar ne bo postala tukaj. Želje grofiee so polnile vse te prostore, nasičene od misli na osveto. Le ena stvar je bila, ki bi lahko dbv aro vala Josto pred osveto grofiee — namreč, da bi se prostovoljni odrekla Rajnerju, ko bi nekemu drugemu podarila svoje srce. Dospel je poročni dan Joste. Ona je pričakovala ta dan s tajno bojazljivostjo ter plahim koprnenjem. Sli>ka Rajnerja je stala sedaj na njeni pisalni mizi in ko je sedaj pitsala v svoj dnevnik, se je ozirala vedno v njegov obraz, kot da se hoče njemu izpovedati vse, kar je zapisala v svoj dnevnik: — -Če bi kdaj nmrla pred njim, naj čita v tem dnevniku ter izve, kako vroče sem ga ljubila, nakar me ne bo treba biti sram moje ljubezni. Ta0 Mladi gozdar, bron............. .50 Moje življenje...................75 Mali Lord ....................80 Miljonar brez denarja...........75 Mrtvo mesto ....................75 Malo življenje .................65 Maron, krščanski deček iz Libanona ...................... .25 Mladih zanikernežov lastni živo- topiš .........................75 Misterija, roman .............. 1.10 Mlinarjev Janez ................ .50 Musolino .......................40 Mrtvi Gostač .................. .35 Mali Klatež .....................70 Mesija ..........................50 Malenkosti (Ivan Albreeht) .....25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovenska mladino .............25 Mož s raztrgano dušo............1.— Na valovih južnega morja.......30 Na različnih potih .............40 j Notarjv nos, humoreska ...35! Narod, ki izmira ...............40 Naša vas, II. del. 0 povesti.....90 Nova Erotika, trdo vez..........70 Nova Erotika, trd. vez..........70 Naša leta, trd. vez. .............80 broširauo .................. .60 Na Indijskih otokih ............ .50 Naši ljudje .....................40 Nekaj iz ruske zgodovine.......35 Nihilist .........................40 Narodne pripovedka za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov blvSe- 22. maja: Presidents Wilson. Trat (Ixlet) Mauritania, Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen *3. maja: Stuttgart. Boulogne Bur Mar. Bremen S4. maja: France. Havre Veendam. Boulogne Sur Mer, Rot-ter da. m Homeric. Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antwerpen fi DNI PREKO OCEANA NajkraJSa In najbolj ugodna pot za ootovanje na ogromnih oarnikih: France 24. maja; 13. junija (Ob polnoCi) (6. zv.) He de France 31. maja; 19. jun. (Ob polnoči) Paris 7. jnnija; 25. junija. (Ob polnoči) Naj k raj ia pot po ieleznlcl. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti — Pijača in alavna franc^ka kuhinja. Izredno nizke cene. VpraSaJte kateregakoli pooblaščenega agenta aH FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. ga slovenskega polka Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .23 Onkraj pragozda ......... ...... .80 Odkritje Amerihe ........ ...... .CO Fasti in zanki .......... .25 Pater Kajetan .......... .1— PinfTvinski otok ......... .60 Povest o sedmih obešenih ...... .50 Pravica kladiva ....... .50 Pabirkl iz Roža (Albreeht ) ---- .25 Pariški zlatar ........... .35 Petelinov Janez ......... ...... .75 1'rihajač, novest ........ ...... .60 Povesti, Berač s stopnjic pri sv Roku ................. ...... .50 Požiralec ........... .25 Plat zvona ............. ...... .40 Po stran klobuk ......... .35 Pri stricu ............... .60 ! Prst božji .............. ...... .30 i Praprečanove zjjodbe ..... ....... .25 Patria. povest iz irske junaške do-dobe ........................ .30 Po gorah in dolinah.............80 Pod krivo jelko. Povest iz časov ro-kovnjaeev na Kranjskem...... .50 Poslednji Mehikanec ...........30 Pravljice H. Majar .............30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .............25 Prigodbe čebelice Maje, trda vez...1.— Ptice selivke, trda vez...........75 Pikova dama (Puškin) .........30 Pred nevihto ...................35 Pravljice (Milčinski) ..........1.— Pravljice In pripovedke (Kočutnik) 1. zvezek .....................10 2. zvezek ...................40 Popotniki .......................60 Poznava Bega ...................30 Pirhi ...........................30 Povodenj .......................30 Praški judek ...................25 Prisega Huronskega glavarja . ...30 Prvič med Indijanci ............ Preganjanje indijanskih minjonar jev .......................... Rinaldo Rinaldini .............. Robinzon ...................... Kobinson (Crusee) ............ Rablji, trda vea ................ Kdeča megla .................. Revolucija na Portugalskem .... Romantične duše (Cankar) ...... Razkrinkani Habsburžani ...... Roman treh src ............... Roman zadnjega cesarja Hahsbur žana Rdeča in bela vrtnica, opvest .. Slovenski šaljivec .............. Slovenski Robinzon, trd. vez. .. Suneški invalid ................ Skozi širno Indijo .............. Sanjska knjiga, mala .......... Sanjska knjga, nova velika ____ Sanjska knjiga Arabska......... Spake, humoreske, trda vez .... Strahote vojne ................ Štiri smrti, 4. zv ............... Skrivnost najdenke ............ Smrt pred hišo ................ Stanley v Afriki .............. Strup iz Judeje ................ Spomin znanega potovalca ____ Stritarjeva Anthologija .trde vez broš. ......... .30 .30 .50 .60 .1— .75 .75 .30 .90 .50 .1.30 1.50 .30 .40 ...75 .35 .50 .60 .90 .l/,0 .90 .50 .35 .50 .65 .50 .75 1.50 .90 .80 Knjige pošiljamo poštnine prosto. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali pošine znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rč\omandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni r ceniku. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street New York STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki eita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje zemljepisja, ee hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljtm. Na zemljevidu so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA SAMO (Za Can&do $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Edlnole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če se morate posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar iščete, mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEVEDU lahko natančno ueotove. kje se je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uče zemljepisja. Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima šest strani, ki vsebujejo približne 6000 kvadratnih inčev. Dole Je 88. širok pa 25 inžev. Dostikrat ste 2e čitali v časopisih ali knjigah e krajih, ki vam nlse bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ugodeno. y TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, tiskan y petih barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem »o v»e železnice in ceste. Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi PacifičnarS |eeana, otočja in ameriške lastnine. Opis dežel, meat, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU tede?Ch£T£ £ ^mIl^JX?* *** ^ SXENSKI ZEMUEVI]D * » ~ K« ga boste NAROČITE GA PRI I PUBLISHING Z5. maja: Minuetonka. Cherbourg New York. Cherbourg. Hamburg Leviathan, Cherbourg Conte Grande. NaDolL GeocV« St. maja: Aqultania. Cherbourg America.. Cherbourg. Bremen SO. maJa: Cleveland. Cherbourg, Hamburg Dresden. Cherbourg. Bremen 81. maja: Ila de France. Havre (Izlet) Btatendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Angustua. Napoll. Genova 1. Junija: Majestic. Cherbourg: Belgenland. Cherb«JU*-g, Antwerpen I'eutschland, Cherbourg, Hamburg M innekahda, I5uu!ogne sur Mer 3. junija: Berlin, Cherbourg, Bremen 5. Junija: Berengarja. Cherbourg I*resident Harding, Cherbourg, Bremen 6. junija: Muenchen, Boulogne sur Mer, Bremen. 7. junija: 1'aria, Havre Vulcunia, Trat Olympic, Cherbourg Votendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam Minnewaska, Cherbourg Arabic, Cherbourg. Antwerpen Hamburg, Cherbourg, Bremen Republic, Cherbourg, Bremen 10. Junija: Columbus. Cherbourg, Bremen 12. junija: -Miiuretatila, Cherbourg Leviathan, Cherbourg 13. junija: France, Havre Luetsow, Bremen 14. Junija: Homeric, Cherbourg Rotterdam. Boulogne sur Mer. Rotterdam Minnesota, Boulogne sur Mer 15. junija: Albert Kallin, Cherbourg, Hamburg President Roosevelt, Cherbourg. Bremen Conte Bianeamano, Napoll, Genova 17 junija: Resolute, Cherbourg, Hamburg 18. Junija: Karlsruhe. Boulogne sur Mer Bremen 19. Junija: lie de France, Havre Aquitania, Cherbourg George Washington, Cherbourg, Bremen 20- Julija: Stuttgart, Boulogne sur Mer, Bremen 21. junija: Majestic, Cherbourg I'ennland, Cherbourg, Antwerpen New Amsterdam, Boulogne sur Mer, Roterdam Roma, Napoll, Genova 22. Junija: Minnetonka, Cherbourg St. Louis, Cherbourg Hamburg 25. junija: Paris. Havre Saturnia, Trst 26. t'unija: Berengaria, Cherbourg America, Cherbourg. Bremen 27 junija: Olympic, Cherbourg Dresden, Cherbourg. Bremen Berlin, Cherbourg, Bremen 28. junija: Presidente Wilson. Trst Statendam, Boulogne sur Mer. Rotterdam 29. Junija: Belgenland, Cherbourg, Antwerpen Mauretania. Cherbourg New York, Cherbourg, Hamburg Leviathan, Cherbourg Conte Grande, Napoll. Genova MInnekahda, Boulogne sur Mer. 1. Julija: France, Havre 2. julija: Columbus, Cherbourg, Bremen Ryndam, Boulogne aur Mer, Rotterdam 3. julija: Homeric, Cherbourg President Harding. Cherbourg, Bremen 4. julija: Milwaukee, Cherbourg, Hamburg, Muenohen, Boulogne sur Mer, Bremen 5. Julija: lie de France, Havre Yeendam, Boulogne aur Mer, Rotterdam Augustus, Napoll, Genova 6. julija: Mlnnewaska, Cherbourg Arabic, Cherbourg,- Antwerpen Deutsehland. Cherbourg, Hamburg Republic, Cherbourg, Bremen 7. Julia: Aqultania. Cherbourg 9. Julija: Majestic, Cherbourg 11. Julija: Cleveland. Cherbourg. Hamburg 12. junija: Paris. Havre Vulcanla, Trst (Islet) Lapland. Cherbourg, Antwerpen Volendam, Bouluogne sur Mer Rotterdam Minnesota, Boulogne sur Mer 13. julija: Hamburg, Cherbourg, Hamburg 19 julija: Karlsruhe. Boulogne sur Mer, Bremen Rotterdam. Boulogne aur Mer. Rotterdam 17. julija: President Roosevelt. Cherbourg, Bremen 18. Julija: Stuttgart, Boulogne sur Mer, Bremen 19. julija: France. Havre Olympic, Cherbourg Pennland, Cherbourg. Antwerpen 20. julija: Mlnnetonka, Cherbourg Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg Conte Bianeamano, Napoll. Genova 23. julija: Berlin, Cherbourg:, Bremen 24. Julija: Mauretania, Cherbourg George "Washington. Cherbourg, Bremen 26. julija: He de France, Havre (Glavni poletni Izlet) Homeric. Cherbourg Bremen. Cherbourg, Bremen New Amsterdam, Boulogne sur Mer Roma, Napoll, Genova 27. julija: Belgenland, Cherbourg. Antwerpen St. Louis, Cherbourg. Hamburg Leviathan, Cherbourg Minnekahda, Boulogne irtir Mer 31. Julija: . Dresden, Cherbourg. Bremen America, Cherbourg. Bremen