SPOMIN Z dovoljenjem 'visokoeastifcega' ljubljanskega škofi jstva 18. avgusta 1868. SPOMIN Z dovoljenjem visokoeastitega ljubljanskega škofijstva 18. avgusta 1868. SBesšsi s-vojo dušo I „Veste, da niste s trohijivimi rečmi, z zlatom ali srebrom rešeni . . . . , ampak z drago kervjo Kri¬ stusovo. 11 I. Petr. I, 18, 19. „Kaj pomaga človeku, če ves svet pri¬ dobi, svojo dušo pa pogubi ? Ali kakošno menjo bo človek dal za svojo dušo ?“ Mat. 16, 26. Premisli in preudari: 1. da te je Bog zato stvar.il, da bi njega spoznal, častil, ljubil, njemu služil, 2. in tako svojo dušo zveličal. Duše pa ne boš zveliča!: 1. ako ne boš po katolški veri živel; 2. ako se ne boš smertnega greha varoval; 3. ako ne boš dolžnosti svojega stanu zvesto spolnoval. Keršansko ne boš živel: 1. ako ne obudiš večkrat vere, upanja in ljubezni; 2. ako ne opravlj t vsaki dan saj kratke jutranje in večerne uolitve; 3. ako ne hodiš k službi Božji; 4. ako o svojem času ne prejmeš sv. zakra¬ mentov. Nedelj in praznikov ne posvečuješ: 1. ako te dni brez velike sile delaš ; 2. ako te dni nisi spodobno pri službi Božji; 3. ako te dni besede Božje poslušati nečeš ; tf*- CO to CO 1:0 M CO W M o* £*■ CO t.O 4 4. ako te dni po pivnicah ali drugod nepo¬ trebno pohajaš. Bog ti grehov ne bo odpustil: 1. ako se svojih velikih grehov nečeš čisto spovedati; ako svojih grehov ne obžaluješ ; ako terdno ne skleneš, greha in bližnje priložnosti se ogibati; ako svojim razžalnikom ne odpustiš: ako po krivici pridobljenega ne poverneš, če ti je in kakor hitro ti je mogoče. Preklinjevanje je : . samo na sebi gerd greh ; . hudičevo delo; . se že tukaj večkrat strašno kaznuje. Prevzetnost je: začetek odpada od Boga ; mati krivovere; je storila iz angelov hudiče; ona te Bogu in ljudem zopernega dela. Nečistost je: zaničevanje in gnjusoba za človeka; oskrunjenje kristjana; vzrok novega padca v druge grehe, in široka cesta v pekel. — 5 — Tatvina je : 1. velik nepokoj za sedaj ; 2. strašna teža kedaj; 3. o smertni uri pa vzrok večnega pogub¬ ljenja. Pijanost 1. je mnogokrat vzrok kervavih tepežev in celo ubojev; 2. pokonča mladenča na duši in na telesu ; 3. pokonča cele drušine, in 4. njen nasledek je nekeršanska smert. Pregrešne ljubezni 1. so vzrok nevrednih spoved in Božjih ropov ; 2. so splošno pohujšanje nedolžnosti; 3. nakopajo prekletstvo Božje celim rodbi¬ nam ; 4. so vzrok pogubljenja staršem, kteri svo¬ jim otrokom ali poslom kaj tacega pri¬ puščajo. Posvetna razveseljevanja 1. velikokrat cele družine na beraško palico spravijo ; 2. napravijo dosti sovražtva in nevošljivosti; 3. more keršanske čednosti. Opravljanje 1. je greh, ki se brez vsega premisleka dela; 2. greh, ki se malokrat prav obžaluje; 05 C7X — 6 — 3. ki se vedno zagovarja; 4. pa malokdaj popravi in malokdaj zapusti. Pripomočki k stanovitnosti so: 1. misel na smert, ki bo prišla, pa ne veš ne kdaj in kako ; 2. misel na sodbo, ki le Bog ve, kako se bo za te izšla; 3. misel na pekel, ki vekomaj terpi; 4. misel na nebesa, kjer je vse dobra doma. Te-le čednosti moraš imeti: 1. poterpežljivost, ki vse prenese ; 2. ponižnost, ki se vsem podverže ; 3. čistost, ki vse posveti; 4. ljubezen, ki vse požlahtni. Pred vsim si prizadevaj: 1. zjutraj in zvečer moliti; 2. ako ti je mogoče, vsak dan pri sv. maši biti; 3. večkrat sv. zakramente prejemati; 4. večkrat besedo Božjo poslušati; . Jezusovo presveto Serce častiti; . otročje ljubiti in častiti prblaženo Devico in Božjo porodnico Marijo. Poslednjič pa nikdar ne pozabi: 1. da le enkrat živiš, pa nič ne veš, kako dolgo ; 2. da le enkrat boš umeri, pa tudi ne veš, kdaj, kje in kako ; — 7 — 3. kakpr boš umeri, tako te bo Bog sodil 4. in kakor te bo Bog obsodil, boš obsojen na vekomaj. S V vsili svojih delih se spominjaj svo¬ jih poslednjih reci, in vekomaj ne boš grešil." Sir. 7, 40. Po dokončanem misijonu nikar ne bodi brez skerbi za svoje zveličanje : 1. ker .vojska je človekovo življenje na zemlji" (Job. 7, 1) ; 2. „ker se nam ni vojskovati zoper meso in kri, ampak zoper poglavarstva in ob¬ last, zoper gospodovavce tega temnega sveta, zoper hudobne duhove v podnebji" (Efez. 6, 12.); 3. „ker hudobni duh, vaš zopernik, hodi ka¬ kor rjoveč lev okoli in iše, koga bi požerl" (1. Pet. 5, 8). „Zatoraj, preljubi moji, delajte s stra¬ hom in trepetom za svoje zveličanje." Fi- lipij ■ 2, 12. »Cujte, ostanete v veri, moško se obna¬ šajte, in terdni bodite." (1. Kor. 16, 13.) „Ne ljubite ne sveta, ne tega kar je v njem. Ako kdo svet ljubi, ni Očetove lju¬ bezni v njem." „In svet prejde in njegovo poželenje; kdo pa stori voljo Božjo, ostane vekomaj." (1. Jan. 2, 15, 17.) .Za tega voljo, bratje, prizadevajte si — S — bolj in bolj, da po dobrih delih svoj poklic in svoje izvoljenje izgotovite; ako namreč to storite, ne hote nikdar grešili. Zakaj tako vam bo obilno dano, da pojdete v večno kraljestvo Gospoda našega in Zveličarja Je¬ zusa Kristusa.” (2. Petr. 1, 10, 11.) Predragi! prosimo te, večkrat prebiraj po misijonu te tako tehtne recnice, ako ne drugač, saj ob nedeljah in praznih, in pre¬ mišljuj, kar Jezus govori: „Kdor pa obstoji do konca, bo zveličan.“ Mat. 10, 22. Obiskuj večkrat misijonski križ, položi v Jezusovo prebodeno serce obljube, ki si jih za čas sve¬ tega misijona storil, in prosi Jezusa za milost, da bi jih mogel natanko spolnovati. — Da ne boš pa obešal na poti pokore, ki si jo zdaj nastopil, ali je celo zavoljo težav zapustil, vedi, da „nebeško kraljestvo silo terpi in le kteri si s silo prizadevajo, ga na-se potegnejo." Mat. 11,12. Poglej toraj večkrat z živo vero proti nebesom, posebno pa kadar te bo hu¬ dobni duh zopet v greh vabil, in premišljuj, da ,oko ni vidilo, uho ni slišalo, in v serco človekovo ni prišlo, kar je Bog pripravil tem, kteri ga ljubijo." 1. Kor. 2, 9. Molitev v nevarnostih ali skušnjavah zoper čistost. (Se moli zjutraj in zvečer po angeljskem češčenju.) O Gospa moja ! o mati moja ! Tebi se vsega darujem, in da se Tebi vdanega skažem, — D — Ti danes posvetim svoje oči, svoje ušesa, svoje ^usta, svoje serce, sebe popolnoma vsega. Ker sem tedaj Tvoj, o dobra Mati! vari me, brani me, kakor svojo lastnino in posestvo. Krajši molitev, v kteri koli skušnjavi! O Gospa moja ! o Mati moja! spomni se, da sem Tvoj. Tari me, brani me, kakor svojo lastino in posestvo. Sv. oče Pij IX. bo vsim vernim obojega spola, kteri zjutraj in zvečer po angeljskem češčenju z po¬ božnostjo in skesanim sercem opravljenim naslednjo molitv v kakoršnem koli jeziku molijo, podelil vsak dan 100 dni odpustkov; tistim pa, kteri vse dni skoz mesec to opravljajo, popolnoma odpustek, ki ga enkrat v mesecu tisti dan zadobijo, ako zakrament sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa vredno prejmejo in v kaki cerkvi na namen sv. Očeta molijo ; in po¬ slednjič 40 dni odpustkov, kolikorkrat kdo v kteri. koli skušnjavi sledečo krajšo molitvico s skesanim sercem in s pobožnostjo moli (5. vel. šerp. 1851.) Ti odpustki se zamorcjo tudi vernim dušam v vicali v prid oberniti. Molitev za sv. odpustke. Glej, o dobrotljivi in presladki Jezus! pred Tvojim obličjem se veržem na kolena, ter Te z največi gorečnostjo prosim in za¬ rotim, utisni globoko v moje serce žive ob- čutljeje vere, upanja in ljubezni, pravo ža- 10 — lost nad mojimi grehi in najterdnejši voljo, poboljšati se, ko z živim občutlejem in ve¬ liko bolečin Tvoje petere sv. rane premiš¬ ljujem in v sercu preudarjam, kar je od Tebe, o dobri Jezus, prerok David preroko¬ val : „ Prebodli so mi roke in noge in šteli so moje kosti.* Kdor koli po vredni prejemi sv. pokore in sv. Obhajila to molitev pobožno in skesano pred britko martro moli, zadobi popolnoma odpustek, ki se zamore tudi dušam v vicah darovati. Zraven tega mora tudi moliti na namen sv. očeta papeža, (Pij. IX. 31. mal. serpana 1858.) Zdihljej : „Moj Jezus, usmili se !“ Odpustek 100dni, kolikorkrat seta zdihljej izgovori. (Leon XII. ustmeno dovolil, 1824 : — za vselej so poterdili Pij IX. 23. kimovca 1856.) — - Misijonske pesmi. i. Sveti misijon. i. Srečni in zlati čas svet’ga misijona, O da smo učakali tudi ga mi ! Milost svoje znad večnega trona Svojim otrokom zdaj oče deli. Duša keršanska, o zdaj se potrudi, Zvoljen’ga časa nikdar ne zamudi. — 11 2 . Ljudstvo, oj ljudstvo, izdrami se iz spanja, Dnevi zveličanja zdaj so za-te, Zdaj je čas tvojega obiskovanja; O da b’ poznalo, kaj v srečo ti gre ! Tak še zdaj usmiljeni Jezus zdihuje, Ko se na sveti misijon ogleduje. 3 . Pridite toraj, vi starš i. keršanski, Tukaj si zlajšali bote serce; Težke dolžnosti in križi vsakdanjski Stiskajo vas, in otroci skerbe. Kaj bi storili, kako bi ravnali, V svetem misijonu to bote spoznali. 4 . Yi gospodarji in ve gospodinje, Ojstra na sodbi bo tudi za vas: Berž obernite sem svoje stopinje, Hitro poteče ta zvoljeni čas. — Tako skerbite, kak’ modro hišujte, Sebe in svoje zveličat’ — tu čujte. 5 . Pridi keršanska mladina ti tudi, Sini in hčere in posli vi vsi; V zanjke dobit’ vas svet spačen se trudi, Bodite srečni, da vas ne ulovi; Oh puslušajte glas svet’ga misijona: Vojska je kratka, pa večna je krona. — 12 — 6 . Teci k misijonu, zagrešena duša, Gnade studenci zdaj tukaj teko; Tukaj zastarani greh so odpuša, Glej spovednico, poklekni pred njo, Rane skelečo se tukaj celijo, Žalostna serca se tu ohladijo. 7 . Oli ne zamudi, keršanska dušica, Z Bogom se spraviti, danes je tvoj čas; Dan’s se utolažit’ da božja pravica, Jutre je lahko že sodba za nas. Danes je lahko že vse pridobljeno, Jutro prepozno iu vse zamujeno. 8 . Glej, jaz sem blizo, sam Jezus nam kliče, Kdor mene išče danes, našel me bo ; Kdor se pa danes od mene porniče, Bode me iskal, pa našel težko. Torej Gospoda zdaj zvesto iščimo, Svet’ga misijona kar ne zamudimo. 9 . Kar pa obetamo, zvesto deržimo Gola obljuba saj nič ne velja; Usmiljen’ga Boga goreče prosimo, Da stanovitnost milost nam da. Oh naj spominja in vselej nas viža Prosilimal znamnje misijonskega križa. Slomšek. — 13 II. Misijonski zvon. 1. Že krije tiha noč doline, Živali spe in cvetje trat, Mis’jonski zvon z visoke line Doni le tužno še enkrat; O moli, moli! kliče zvon, Daj dušam blagor, svet’ mis’jon 2 . Kot skerben oče oznanuje Misijonski zvon nebeški mir; Po tergu, do vaseh se čuje, In v vsako hišo najde tir; O zvoni, zvoni blagi zvon, Hudobne zbudi, svet’ mis’jon! 3 . Po krivih potih grešnik raja, In v sladnost zapravlja dan, Med dobrovoljce v svet zahaja, V.nesramno djanje zakopan; Tud’ njega glasno kliče zvon Da pot pokore, v svet’ mis’jon! 4 . Glej, star grešnik, oče sivi' In ve, posvetne martere! Za vas otroci Ijubeznjivi Stegujejo k Bogu rokč, — 14 — O zvoni, zvoni blažen zvon, Daj staršem milost, svet’ mis’jon! 5 . O čujte vi, zgubljeni sini! Puslušaj, razuzdana hči! Za vas le oče v bolečini In mati v solzah se topi; O kliči, upij na serca, zvon, Da jih poboljša svet’ mis’jon! 6 . Bogu darujmo serce svoje, Dokler nas kliče zvona glas; K’dar sodbe strašna tromba poje, Ne bo več zvon zapel, Takrat ne bo več zvon zapel, Mis’jon slovo za vselej vzel. J. Virk. III. Misijonski križ. i. Kraljevo znamnje — križ stoji. Bandero glej vihrati! In z križa Jezus nas uči, Za dušo se vojsk’vati. O sveti križ, življenja luč, O sveti križ, nebeški ključ ! Ponižno te častimo, Zvestobo obljubimo. 15 2 . O križ, izvoljeno drevo Z rešnjo kervo polito, Nosilo Jezusa telo, Oh bodi nam častito ! O sveti križ itd. 3 . Raz svet’ga križa božji Sin Crez zvoljen svet kraljuje ; Svet’ križ terplenja lep spomin, Nam milost oznanuje. O sveti križ itd. 4 . Raz križa Jezus vabi nas. Zvesto za njim hoditi, Svoj križ zadeti vsaki čas In ga za njim nositi. O sveti križ itd. 5 . Svet’ križ bandero naše je Premagati skušnjave, Odverniti sovražnike, Prenesti vse težave, O sveti križ itd. s =■ 00 — 00 ^ »a- — S) — ra <3 — S) ^=S> Vse k — 16 — 6 . 0 križ na smertni postelji Prijatelj naš edini! Na grobu pot nam kažeš ti K nebeški domovini. O sveti križ itd. 7 . O križ, ti znamnje usmiljenja, Spokornim tol'ko milo ! Prihod sodnika ostrega Nam bodeš oznanilo. O syeti križ idt. 8 . O sveti križ, ti boš spomin, Namen svetega misijona: Spominjaj nas, kar božji Sin Uči nas tvoj’ga trona: Molite ino žujte vsi, Ostan’te vselej zvesti mi, In vam gotova krona Bo svetega misijona. Slomšek. večji časti B^žjVirt ir^še matere Marije. 1