List 21.
Gospodarske stvari.
Nauki svilorejcem.
Zopet smo začeli svilne ali zidne črviče rediti. Bog daj, da bi naš trud ne bil letos zastonj, — to je, da bi nam bolezen ne pokvarila bogatega pridelka.
Komisija dunajske svilorejne družbe je po mnogih skušnjah razglasila sledeče vodila, po kterih naj se vsak svilorejec ravna, da dobro opravi svoje delo.
Ko priporoča za seme si izbrati le zanesljivo dobre jajčica od zdravih kokonov (mešičkov) ene barve in ene sorte (nikakor pa ne filipopelskega, bolgarskega, velikega in perziškega plemena), svetuje dalje to-le :
1.    Svilorejec mora gledati, da ima več murbinega perja, kakor ga za izvaljene črviče potrebuje, sicer mu utegne slabo vreme ali prepičla krma rejo koliko toliko zakasniti;  pomanjkanje perja mu pokvari vso zalego.
2.   Črviče, ki so se še le tretji dan potem izvalili, ko se je veči del že pred izvalil, vse zavrzi.
3.    Črviči ne smejo nikoli stradati; večkrat in po malem jim perja pokladaj; to več izda, kakor če jim bolj poredkoma pa na kupe pokladaš. Zmeraj imej nekoliko perja že pripravljenega. Nikoli jim ne pokladaj mokrega ali premrzlega.
4.   Drevesa, na kterih se perje za črviče nabera, se morajo popolnoma obrati; al vsako drugo ali v dobri zemlji vsako tretje leto jih pusti pri miru. Mladih dreves, ktere nimajo saj 12 do 15 funtov perja, ne oberaj, sicer ti gotovo grejo pod zlo.
o. Hrami, kjer se zapredajo črviči, ne smejo zatulili, ampak morajo popolnoma brez duha in smradu biti.
6.  Mešički (kokoni) se smejo šelečezSdni potem , ko se je zadnja gosenca zapredla, z les pobrati. Zastanci naj se pa odločeni kje zapredejo. Kjer so se vsi Črviči zapredli, se morajo podnevi vse okna in vrata odpreti, da se vlažnost popolnoma posuši in se črviči hitreje in bolj popolnoma zapredejo.
7.   Ko se mešički z les pobero, naj se izberejo brž tisti za seme. Odbere se jih toliko, kolikor se jih misli za domačo potrebo ali za prodaj imeti; toda nikdar se ne smejo za seme, ne za dom, ne za prodaj jemati taki kokoni, ki niso za to. Najbolji za seme so drobni, lepo okroglozadelani in na obeh koncih trdi kokoni. Ko žeplo rumenih ali zelenih kokonov nikoli ne jemlji za seme. Kokoni za seme odbrani morajo čisto ene barve in brez vsega razločka biti; vsako partijo (vsak oddelek) na posebni kraj deni, da metulji izležejo. Kokonov, ki si jih dobil iz mnogoterih krajev, če ravno so z drugimi enakih barv, nikoli ne mešaj z drugimi.
8.   Kokoni, za seme odbrani, ne smejo eden na drugem ležati, ampak le eden zraven druzega, in sicer
v tamnem hramu razpoloženi biti, kjer ni prehladno, da se metulji popolnoma izlevijo in izležejo. Od mešičkov še le ta čas metulje vzemi, kadar so se jim perutnice popolnoma razvile, in sicer med 9. in 10. uro dopoldne, popoldne pa med 4. in 5. uro. Čez 6 ur se morajo metulji od oplojenih babic ločiti; za pleme še močni samci se morejo v kakem tamnem jerbasu za drugi dan pridržati. On in ona, ki nista popolnoma dogojena, ali če sta gola, črnopikasta ali ru-java, nista za pleme; pomeči jih na stran.
9.  Babice, ki imajo jajčica leči, deni na belo, Čisto oprano, precej debelo rijuho pavolnato. Poprej jo natanko zvagaj in zapiši na-njo s tinto, koliko tehta, da zveš, koliko jajčica vagajo.
10.  Rijuhe z jajčici jieni v kak tamen, hladen, suh in zračen hram. Če je rijuha skupaj zložena, se morajo po dvakrat na teden dobro prezračiti. Mesca kimovca (septembra) ali suše a (marca) se jajčica z rijuh, ktere se nekoliko v prestani vodi namočijo , s kakim tumpastim nožem zlahkoma postrgajo. Jajčica se v ravno tej vodi operejo; voda skozi kako gosto sito precedi, jajčica pa v enako hladnem hramu na debelih rijuhah razprostene sušiti denejo. Z vinom jih nikoli ne peri. Suhe jajčica se obesijo v prostornih žakljih iz redkega platna v tak zračen kraj, kjer ne morejo moli, mravlje, miši, podgane in mačke zraven, in se vsaki teden pretresejo.
H koncu tega poduka komisija opominja svilorejce, da seme ne sme biti poglaviten namen svilorejca, ker ni misliti, da bo cena semena zmiraj tako visoka kakor je pretekle leta bila zavoljo bolezni na Laškem. Poglavitni cilj in konec murbo- in sviloreje je pridelovanje svile (žide); pridelovanje semena je le stransk dobiček, ktero je marsikteremu svilorejcu poslednje leta, ko se je seme tako drago prodajalo, lepe dohodke donašalo. Al to ne more večno trpeti; svila ali Žida pa se bo vedno potrebovala, dokler bo svet stal, zato naj vsak svilorejec zraven semena, dokler se dobro plačuje, ne prezira prihodnosti, ki bo le bolj žide potrebovala.