^vtotovinf113 Leto VIII, št. 206	Ljubljana, petek 2. septembra 1927	Cena 2 Din
m limja ob 4. ijutraj. s=
Stane mesečno Din «5*—; za inozemstvo Din 4tr— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo 1
Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/I. Telefon št. 307« in 2804; ponoči tudi it. 3034.
Rokopisi se ne traiajo.
__Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko ,ana* ^^Si?^
UpnvnStvs:-Ljubljana, freSernora ulica St. $4. — Telefon št. «036.
iDseratal oddelek; Ljubljana, Prešei« nova ulica St. 4. — Telefen št «49*
Podružnici: Maribor, Aleksandrova St. 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Ljubljana, 1. septembra.
Iz Beograda sedaj v polni meri potrjujejo, kar je «Jutro» napovedovalo že nekaj časa in kar so hoteli naši klerikalni modrijani javnosti zakriti: radikalna stranka se je tudi oficijelno ločila od g. Vukičeviča, obsoja njegovo politiko in z njo tudi zloglasni «blejski pakt» in volilce odkrito poživlja, naj ne volijo g. Vukičeviča in njegovih prijateljev. Prihodnji dnevi bodo pokazali, ali se bo kdo od tako zvanih centrumašev solidariziral z g. Vukičevičem. Podoba pa je, da niti g. Uzunovič niti gg. Nin-čič ali Maksimovič ne bodo radi izbac-njenja g. Vukičeviča in njegovih najbližjih drugov izvajali nobenih koo-sekvenc. In tako ostane g. Vukičevič sam.
S tem je v radikalni stranki završena karijera g. Vukičeviča še predno se je prav začela. G. Vukičevič samo še lahko osnuje novo stranko, za kar mu pa manjka i znanja i ugleda i programa.
Te dni so se sestali gg. Trifkovič, Davidovič, Pribičevič in Joca Jovanovič, da pripravijo materijal za obtožbo gospoda Vukičeviča. Torej oba šefa vladnih strank in glavna opozicijonalna šefa! G. Vukičeviču ostane le še SLS.
S tem pa je v' naši parlamentarni državi tudi končno zaključena javna karijera g. Vukičeviča. Mož je zopet zbežal iz Beograda, a ne v Šumadijo, da se bije z radikali, temveč v Bosno, da se brani samostojnih demokratov in zemljoradnikov. On le še navidezno upravlja državno krmilo do 11. septembra.
Ob političnem grobu g. Vukičeviča ne bo plakal nihče drugi nego naša SLS, ki ji je zopet splaval up po vodi.
Blejski pakt in vse, kar mu je sledilo, komprimitiranje SLS z g. Vukičevičem je osebno delo g. Korošca, ki je mislil, da bo po tem potu lahko ugodil navodilu rimske kurije, naj. se SLS vrine med radikale in tam doseže razpoloženje za državi neugoden konkordat, za opustitev zahteve po glagolici in večji vpliv klerikalizma na ves državni, zlasti na kulturni aparat. Razvoj dogodkov pa priča, da bolj nerodno ni mogel nihče zgrabiti cele stvari, kakor je to storil g. Korošec. Vsak previden politik bi počakal na izid volitev, ne bi podrl mostov in ne bi vsega zidal na eno karto. t. j. na slabotne rame g. Vukičeviča. Politično izvežbanejši pristaši SLS, zlasti inteligenca in duhovščina, se tega tudi dobro zavedajo. Sprva je bil političen «blef» z Vukičevičem sprejet z mešanimi občutki, danes pa v dnu duše vsi vidijo, da je gospod Korošec zopet enkrat speljal SLS v zagato, iz katere se bo zelo težko izkopati.
Pridružiti celo SLS policijskim radikalom, zavreči ves tako zvani -^krščanski socijalizem» in se zliti v eno politično grupo s konservativno srbijan-sko skupino g. Vukičeviča — pripravljenost k vsemu temu — je morala vsakemu odpreti oči, da SLS nima nobenih načel in da z isto vnemo sega po centralizmu kakor je svojčas letala za republikanskim federalizmom. Cilj je le, rešiti cerkveno veleposest agrarne reforme in doseči za državo ponižujoč konkordat, v Sloveniji pa dobiti v roke nož proti vsem nacijonalnim in naprednim elementom.
G. Korošec je s to politiko predčasno odkril slabosti in skrite želje SLS. Danes pa jo je zavozil na pesek.
Udarec za udarcem razkrinkuje politično nezmožnost g. Korošca in ostalega vodstva SLS. Oba označujejo breznačelnost. nesamostojnost in neprestano kolebanje iz ekstrema v eks-trem. Spočetka je bil dr. Korošec s svojimi adjutanti besen centralist, ki je prekašal v tem pogledu vse Srbijance; dve leti kasneje je preskočil v federalistični tabor, malikoval Radiča in se mu dobrikal. Obenem je s svojo strupeno gardo vodil grd boj proti Srbstvu in v vsej državi zapravljal simpatije do Slovencev. Komaj je ta faza minila, se udinja radikolm in pade v objem epigonu in slabiču. Iz ekstrema v ekstrem. Danes nihče ne ve. kaj SLS hoče razen vlade, moči in duhovniške nadvlade v Sloveniji.
Gospodarske posledice te cik-cak politike so strašne. Radi nje trpe tudi skoro vse naše kulturne institucije, ki jih je klerikalna politika umazala, daja-joč jim klerikalni značaj.
Dr. Korošec in njegova ožja okolica sta se, odkar vodita SLS, pokazala kot skrajno nesposobna. S tako močjo bi bil kdo drugi znal kaj več doseči. S surovostjo, z drznimi osebnimi napadi in diplomatskim hochštaplerstvom se pomanjkanje v znanju in politični sposobnosti ne da nadomestiti. G. Korošec in z njim vsa SLS gredo skupno pot z g. Vukičevičem. Od blamaže v blamažo in prepad.
Polašistenj'e prefektov v Italiji
Rim, 1. septembra. 1. Pofašistenje prefek« tov se postopoma nadaljuje. Sedaj je bilo imenovanih 13 novih prefektov, med kateri« mi je 7 prefektov, ki nimajo za seboj niti najmanjše javnopravne službe. Bivši trža« ški prefekt Gasti. ki je bil na razpoloženju, je upokojen.
Volilni proglas NRS proti Vukičeviču
Aca Stanojevič jc odobril ostrejši proglas. — Silna nervoznost v vladnih radikalskih krogih. — Davidovič napoveduje obtožbo proti Vukičeviču. — Spaho poživlja v boj proti nasilmškemu
režimu!
Beograd, 1. septembra, p. Volilni proglas radikalne stranke tudi danes ni bil objavljen. To dejstvo so pridno izrabljali vladi-novci ter razširjali vesti, da ga Aca Stanojevič noče podpisati. Te govorice 90 se izkazale za prazne. Zvečer se je vrnil iz Vrnjač-ke banje glavni tajnik NRS dr. Ivkovič, ki je prinesel od gosp. Stanojeviča podpisan proglas. Kakor se v dobro poučenih krogih zatrjuje, se je Aca Stanojevič odločil za ostrejši koncept, vendar ga je mestoma v izrazih nekoliko omilil, češ, da bo tako učinkovitejši. Ni dvoma, da bo na Stanojevičeve predloge pristal tudi glavni odbor NRS, ki se jutri dopoldne zopet sestane, da odobri definitivno redakcijo proglasa ter ga objavi.
Medtem 6e zastopniki oficijelne stranke in ožji prijatelji gosp. Vukičeviča v novinah medsebojno obkladajo z omalovaževalnimi sodbami. Nervoznost v vladnih radikalskih krpgih pa je očividno vedno večja. Najbo karakteristično je, da dolžijo sedaj tudi gosp Marinkoviča, da igra ž njimi neiskreno igro, češ, sicer bi ne bilo mogoče, da 6e Davido-vičeva akcija proti Vukičeviču tako brezobzirno nadaljuje. Zadnje dni se je med mini-
strom Marinkovičem in Pribičevič&m razvila kratka javna polemika. Vukičevičevci jo označujejo kot prozoren manever, ki naj zakrije cintrige, ki se za kulisami pletejo proti predsedniku vlade» . . .
Priznati se mora, da je vznemirjenje ožjih prijateljev opravičeno. Danes je Ljuba Davidovič na zboru v Radovištu zopet izre-i no ostro napadel Vukičeviča in njegove ministre. Očital jim je najhujši terorizem ter označil radikalno stranko kot leglo korupcije. Svečano je obljubil, da bo demokratska stranka v novi Narodni skupščini zopet po-krenila akcijo, da se poženejo korupcijonaši in nasilneži na zatožno klop in napovedal je, da bo obnovljena obtožba proti Maksimoviču, a da bo pognan pred sodišče tudi g. Vukičevič.
Pravo senzacijo je v tej zvezi vzbudil proglas ministra trgovine dr. Spaha, naslovljen na Črnogorce in na muslimane v Južni Srbiji V proglasu dr. Spaho ostro napada radikalski del vlade ter poziva muslimane, naj se brez izjeme pridružijo borbi proti današnjemu nasilniškemu režimu. Treba je enkrat priti v državi do reda in zakonitosti.
Razbit Radičev shod v Beogradu
Burni prizori v hotelu Jadran. — Pavle Radič kamenjan. — Stje-pan Radič se ni prikazal. — Radičevci dolžijo vlado, da je dala shod razbiti. — Stjepan Radič razmišlja ali je Vukičevič pre-varil Korošca ali narobe
Beograd, 1. septembra p. Nocoj ob 7. je bil napovedan v dvorani hotela »Jadrana« shod radičevcev, ki so tokrat prvič postavili svojo kandidatno listo tudi v Beogradu. Na shodu bi imel poleg nosilca liste Pavla Radiča govoritj tudii Stjepan Radič, ki je v ta namen danes zjutraj dospel v Beograd. Ves dopoldan se je vršila konferenca v radičevskem klubu, na kate. ri so sestavili poseben proglas za Beograd. Popoldne je povabil g. Radič v radičevski klub novinarje, jim sporočil vsebino proglasa in jim podal tudi daljšo izjavo. V svoji izjavi je Radič naglasil, da bodo volili radičevce v Beo. gradu predvsem inteligenčni krogi, ki so stali doslej ob strani. Ostro je napadel beograjsko čaršijo, cincarje in korupcijoniste. Kar se tiče blejskega pakta, smatra Radič, da sta se Vuki_ čevič in Korošec medsebojno prevarala, a bolj je nasedel Vukičevič dr. Ko_ rošcu, nego Korošec Vukičeviču. Po Radičevih informacijah je namreč dr. Korošec potom g. Vukičeviča zasigural Vatikanu ugoden konkordat, m. dr. tudi to, da bi postal papež lastnik vsega cerkvenega premoženja v naši državi. Radič je obširno govori! tudi o volil, nem terorju in grozil, da bi vrgel g. Vukičeviča skozi okno, če bi si drznil še enkrat razpustiti Narodno skupščino.
Proglas radičevcev za Beograd je zelo obširen in se bavi z raznimi ko-rupcijsbimi aferami vlade, volilnim terorjem in naglaša, da je lista HSS v Beogradu edina jugoslovenska lista, ker so na njej zastopana vsa tri Plemena.
Zvečer se je že pred napovedano uro zbralo v zborovalnem lokalu hotela »Jadrana« večje število mlajših ljudi, oboroženih s trobentami, piščalkami in pločevinastimi škatljami. Ko je dospel v dvorano Pavle Radič in hotel pričeti svoj govor, je nastal strahovit trušč. Zborovalci so žvižgali in razbijali, tako da-Pavle Radič sploh ni prišel do besede. Padali so klici: »Doli avstrijski špijon, doli svinje« in slično. Nazadnje je začelo na govorniško mesto frčati kamenje, tako da se je moral Pavle Radič skriti pod klavir. Šele po dolgem času je dospela policija, ki je shod razpustila. Medtem se je zbralo pred hotelom več sto radovednežev, ki so prirejali v spremstvu orožnikov odhajajočemu Pavlu Radiču demonstracije. Stjepan Radič je bil že pred shodom obveščen, da se pripravlja na_ pad in se zato na zborovališče ni prikazal.
Radičevci so radi razbitja shoda ze. lo ogorčeni. Trdijo, da so bili razgrajači preoblečeni detektivi in žandarji in da je vse skupaj inscenirala vlada.
Neuspeh Rothermereovega borzijanskega
manevra
Trdna tendenca češkoslovaških državnih papirjev. — Finančni minister dr. Engliš o akciji angleškega lorda.
da izhaja akcija za revizijo trianonske po-
Praga, 1. septembra, d. Zadnji napad lorda Rothermerea na Češkoslovaško v zadevi trianonske mirovne pogodbe, v katerem je raztegnil akcijo tudi na finančno polje, je rodil v češkoslovaških finančnih krogih baš nasprotni uspeh. Češkoslovaški vrednostni papirji so se na praški borzi ne le obdržali na dosedanji višini, temveč so se celo oja-čili. Zlasti 90 porasla državna posojila.
Finančni minister dr. Engliš je izjavil o Rothermereovi akciji sledeče: Vsakomur je jasno, da gre pri tem le za sredstvo političnega boja, ne pa za finančno ocenjevanje države. Tudi kominterna, ki hoče poceni nakupovati, operira včasih s sličnimi sredstvi, izbira borbenih sredstev pač vselej odgovarja okusu nasprotnika. Tudi Rothermereovo akcijo je finančni svet takoj pregledal in češkoslovaški vrednostni papirji so ta teden v Londonu mnogo višje, kakor pa so bili poprej. S svojo časopisno kampanjo lord Ro-thermere Češkoslovaški ne more škodovati, ker CSR sploh ne išče inozemskih posojil. Angleški in ameriški lastniki naših vrednostnih papirjev niso šli na ta lim, v ostalem pa bi borzijanski manever lorda Rothermerea lahko Škodoval samo njim in ne nam. Če je Rolhermereova akcija vendarle imela za posledico, da bi naše vrednote v inozemstvu nazadovale, nam bo to celo ljubo, ker nam bo na ta način olajšana repatriacija teh papirjev, za katerimi vlada na domačem trgu ilak veliko povpraševanje.
Pariz, 1. septembra, d. Pred zaključkom zasedanja medparlamentarne unije je podal češkoslovaški delegat Hrušovsky daljšo izjavo glede akcije lorda Rothermerea ter naglasil, da Češkoslovaška sicer nikakor ne želi vojne, marveč zasleduje vseskozi miroljubno politiko, vendar pa je ve6 češkoslovaški narod enodušen v tem, da bo, če treba, tudi z orožjem branil svoje meje, ki jih določa trianonska mirovna pogodba. Naglasil je, da je le v interesu miru in da bi bilo za vso Evropo koristno, da zapadne sile ne nasedajo propagandi iredentističnih centrov. Špecijelno glede Rothermereove akcije je Dovdaril, da se je treba tem bolj čuditi.
godbe baš iz Anglije, dasi so Angleži v okrilju konference veleposlanikov aktivno sodelovali pri določitvi teh emj in je tozadevni komisiji predsedoval Anglež.
Značilen izid volitev v Klajpedi
Klajpeda, 1. septembra, d. Pti nedeljskih volitvah v deželni zbor so dosegli Nemci velik uspeh. Nemška stranka je zlasti na deželi mnogo pridobila in pride v deželni zbor kot najmočnejša stranka. Imela bo z 22 mandati absolutno večino, ker je dobila velikolitavska stranka komaj štiri, komuni« sti dva in ostali opozicijonalci en mandat. Volilna udeležba je bila reJo minimalna in je znašala po deželi komaj (JO odst., v me« stih pa 73, dočim je pri zadnjih deželno« zborskih volitvah bila nenavadno velika in je znaša 95 odst.
Klajpeda, 1. septembra, (be.) Pri zadnjih volitvah so Nemci prejeli 43.000, Litovci 7000 in komunisti 4000 glasov.
«Edinost» zopet zaplenjena!
Trst, 1. septembra, o. Današnja številka »Edinosti« je bila zaplenjena. Prefekt je dal zapleniti tudi efetarsko Riječ».
Podpora za zagrebško občino
Zagreb, .1. septembra, n. Ministrstvo za socijalno politiko je nakazalo zagrebški mestni občini ter ji izplačalo preko zagreb« ške Mestne hranilnice 5 milijonov dinarjev za zgradbo delavskih stanovanj.
Prihodnja medparlamentarna konferenca v Berlinu
Berlin, 1. septembra, (be.) Prihodnja med« parlamentarna konfercnca se bo vršila v Berlinu prihodnje leto.
Važne izjave zunanjega ministra
Dr. Marinkovič je na Bledu sprejel novinarje in v razgovoru z njimi odločno demantiral dr. Koroščeve in druge zunanjepolitične senzacije
Bled, 1. septembra, a. Zunanji minister je danes ob 10. dopoldne v spremstvu našega pariškega poslanika g. Spalajkoviča in šefa Presbiroja g. Hadžigjorgjeviča dospel na Bled. Takoj po prihodu se je prijavil v Suvoboru v avdijenco. Ker pa je bil kralj na sprehodu, se je vršila avdijenca šele popoldne ob pol 5. in je trajala eno uro.
Po avdijenci je odšel dr. Marinkovič v vilo Mankoč, kjer je nastanjen. Tam ga je pričakovalo več novinarjev, ki jih je minister povabil v prvo nadstropje v sprejem-nico in jim odgovarjal na stavljena vprašanja. Razvil se je nekako sledeči pogovor:
»Ali ste g. minister predložili v podpis kake ukaze?«
»Samo dva. Stavljena sta na razpoloženje naš poslanik v Varšavi Mlljutin Jovanovič in naš odpravnik poslov v Kairu Jovo Du-516.
G. minister, vašemu potovanju v Ženevo pripisujemo veliko važnost. Govori se, da pride ob tej priliki do podpisa francosko-jugoslovenske prijateljske pogodbe«.
»V Ženevi ne bo podpisana prav nobena pogodba. Niti s Francijo riti s kom drugim. Sploh se ne dela v tem praven. Ženeva vam ne bo prinesla nobenih senzacij. Čudim se, kako le mogla taka vest priti v javnost, ker Je brez vsake podlage. Pravkar sem čital v Bstih, da francoski zunanji minister g. Briand sploh ne pride v Ženevo.«
»Ali se boste sestali z bolgarskim zunanjim ministrom g. Burovom? Splošno se domneva, da se z Bolgarijo nekaj priprav-
lja, da pa se te vesti demantirajo samo radi Italije«.
»Verjetno je, da se sestanem z g. Burovom. Ne vem kaj misli on, lahko pa vam izjavim, da nimam v načrtu nobenih posebnih razgovorov. Priznati pa moram, da se stalno trudimo, da bi prišlo med našo drža. vo |n Bolgarijo do kar najboljših odnošajev«
»Ču.iemo, da potujete zvečer v Ljubljano. Ali imate tam kaj važnega?«
»Da, da, potujem in ostanem jutri v Ljubljani pri svoji rodbini. Mislim, da sme imeti tudi minister malo odmora. Jutri zvečer odpotujem iz Ljubljane v Ženevo. V Ljubljani ne bom imel nikakih sestankov ali konferenc.«
Ti rezervirani odgovori zunanjega ministra so presenetili novinarje in bodo gotovo vzbudili tudi presenečenje v javnosti, ker pomenjajo odločen demanti vesti, da stojimo v zunanji politiki pred važnimi dogodki. Te vesti je prvi in na alarmanten način sprožil v Ptuju dr. Korošec, nakar so sledila razna konkretna poročila, zlasti o skorajšnjem podpisu formalne prijateljske pogodbe s Francijo in o docela novi fazi v naših odnošajih z Bolgarijo. S svojimi blejskimi izjavami je zunanji minister vsem tem senzacijam izpodnesel tla.
Med razgovorom dr. Marinkoviča z novinarji je vstopil v spreiemnico tudi nemški poslanik dr. Olshausen, ki se je z ministrom par minut razgovarjal, nato pa zopet odšel. Zvečer ob pol 8. se je dr. Marinkovič odpeljal z avtom v Ljubljano.
Fašisti nadaljujejo z nasiljem
Premeščanje slovenskih učiteljev v notranjost Italije. — Nadalj-ni razpust slovenskih društev
Trst, 1. septembra. 1. Premeščanje slovan« 8kih učiteljev v notranjost Italije se je pri« čelo te dni in se nadaljuje. Izgleda, da bo malokateri slovanski učitelj ostal prihodnje šolsko leto v Primorju. — Tukajšnji prefekt je razpustil mladinsko društvo «Zarja» v Bazovici.
Otvoritev ženevskega zasedanja
Včeraj se je pričelo 46. zasedanje Sveta Društva narodov. —
Prvi razgovori med zunanjimi ministri. — Grčija zahteva sedež
v svetu
Gorica, 1. septembra, o. Oblasti so raz. pustile v zadnjih dneh še naslednja sloven« ska društva na Goriškem: Čitalnico v Sol« kanu, ki je obstojala že 60 let, nadalje Pro« svetna društva v Lokovcu, v Ajdovščini, Oslavju, Vrhpolju, Podragu in Budanju.
Ženeva, 1. septembra, (ssbespa). Dopoldne ob 11. uri je bilo z enoinpolurno tajno sejo otvorjeno 46. zasedanje Sveta Društva na« rodov in sicer pod predsedstvom čilskega zastopnika Villegasa. Razen določitve dnev nega reda se je na tajni seji razpravljalo tudi o ureditvi nekaterih upravnih vpra« šanj, največ pa se je bavila seja z g-dan« skim vprašanjem. Prihodnja seja je dolo» čena za jutri.
Popoldne se je sestal angleški zunanji minister Chamberlain z belgijskim zuna« njim ministrom Vanderveldom, kateremu
je poročal o razgovorih s francoskim zuna« njim ministrom Briandom glede redukcije zasedbenih čet v Porenju. Pozneje je spre« jel madžarskega zunanjega ministra Valka in rumunskega zun. ministra Titulesca, s katerima je razpravljal o vprašanju ma« džarskih optantov v Rumuniji.
Grški zunanji minister Politis je v ime« nu svoje vlade zahteval tretje prosto me« sto v Svetu Društva narodov. Na to mesto kandidira tudi Finska, za katero sta se iz« javili tudi Latvija in Estonska.
0 „Saint Raphaelu" ni nobene vesti
Nadaljne senzacije iz letalskega sveta. — Letalska nesreča
Berlin, 1. septembra, (be.) Od včeraj da« lje ni o angleških letalcih, ki letijo preko Oceana, nikakih poročil.
Ottaiva, 1. septembra, s. Signalni oddelek mornariškega departementa je prejel iz San Mala v provinci Quebec poročilo, da je tamkaj ob 11.05 krajevnega časa letel v se* vemo zapadni smeri siv enokrilnik, ki ga smatrajo za letalo «Saint RaphaeK
London, 1. septembra, (lo.) Danes popol« dne je prispela vest, da je «Saint Raphael« ob 7. uri 5 minut zjutraj preletel Quebec v Kanadi, vendar dosedaj ni uradnega po« trdila, da odgovarja ta vest resnici.
Medtem sta davi ob peti in tri četrt od« letela kapetan Fully in poročnik Medcalf iz Ontaria proti Londonu. Ob dveh popol« dne sta odletela iz Windsorja (Ontario) na Angleško letalca Schiller in Wood. Nadalje je startal iz Londona poročnik Bentlev, ki poskuša 7000 milj dolgi polet iz Londona v Capetovvn. Letalec upa, da bo preletel to daljavo v 14 dneh.
Pariz, 1. septembra, s. V Orlyju sc je davi pripetila zopet letalska nesreča. Po« veljnik tamošnje vojaške letalske šole je pri nekem poskusnem poletu padel z višine 100 m na zemljo in se ubil.
Likvidacija poljsko-ruskega spora
Moskva, 1. septembra, d. Komisarijat za zunanje zadeve je izdal službeno objavo, v kateri povdarja, da je poljsko«ruski kon« flikt zaradi umora poslanika Vojkova defi« nitivno likvidiran in da so rešena vsa spor« na vprašanja.
V uradnih krogih označujejo kot najvaž« nejšo točko poljsko«ruskega sporazuma za« gotovilo Poljske, da bo razpustila vse mo« narhistične organizacije ruskih emigrantov na Poljskem, ter da bo vse zarotnike iz« gnala. Ze sedaj je v teku postopanje zoper najodličnejše ruske emigrante. Po povrat« ku poljskega poslanika, ki je na dopustu, se bodo nadaljevala pogajanja za sklenitev nevtralitete in trgovinske pogodbe.
Amerika ne dovoli prodaje orožja v Rusiji
Newyork, 1. septembra, (pa.) Pogajanja z agenti sovjetske vlade glede nakupa 150 tisoč pušk so bila prekinjena, ker je vlada prepovedala izvoz orožja.
Turčija odklonila podaljšanje pogodbe z Rusijo
Angora, 1. septembra, (pa.) Sovjeti so predlagali vladi naj podaljša rusko»turško prijateljsko pogodbo. Vlada je ta predlog odklonila.
Poskusna mobilizacija v Rusiji
Moskva, 1. septembra, d. V ljeningraj« skem in krimskem okrožju je povzročila poskusna mobilizacija letnikov 1896 do 1903 veliko razburjenje. Vlada je namreč izved« la poskusno mobilizacijo, da ugotovi spo« sobnost mobilizacijske organizacije. Četudi je bila ta mobilizacija najavljena, je vca« dar nastalo med prebivalstvom veliko raz« burjenje in se je splošno smatralo, da gre za vojne priprave. Razburjenje je bilo ta« ko veliko, da je morala vlada izdati pro« glas, v katerem grozi z najstrožjimi kazni« mi onim, ki bi širili o tej mobilizaciji na« pačne vesti in jo zrabljale za protisovjetsko propagando.
Neprestani incidenti ob italijan-• sko-francoski meji
Pariz, 31. avgusta, (pa.) V bližini Niče so fašisti aretirali dva francoska turista, ki sta pomotoma prekoračila italijansko mejo. Turista sta bila prepeljana v San Dal« mazzo, kjer so jih fašisti pretepli Izpuščeni so bili šele po 12 urah.
Viharji v Rumuniji
Bukarešti., 1. septembra, s. Zadnje dni so divjali po raznih delih dežele veliki nalivi in viharji, ki so povzročili znatno škodo. V Severinu je strela ubila tri vojake. 2e« lezniški promet ni bil nikjer oviran.
Pred obračunom s stranko črnogorskih princev
Delirij tremens v vodstvu SLS. — Obupni klici «Domoljuba». <Ker je dr. Korošec v Narodni skupščini glasoval za črnogorske prince, naj pa 11. sept. črnogorski princi glasujejo zanj!»
Dr. Korošec in njegova stranka se
zvijata na vse mogoče načine, da bi slovenski volilci jasno ne spregledali njihove zavožene in katastrofalne politike. Z natolcevanjem in obrekova. njem političnih nasprotnikov, s postavljanjem vseh resnic na glavo bi se dr. Korošec rad izognil obsodbi naroda za grehe, ki jih je povzročil Sloveniji in Slovencem s svojo 81etno vrtoglavo in nesposobno politiko, zlasti pa za gre_ he. ki jih je SLS zagrešila nad našim narodom letos, ko je bila na vladi. Dr. Korošec misli, da se bo tudi pri teh volitvah njegova stranka odtegnila ljudski sodbi z blestečimi in goljufivimi besedami in frazami, pa se kruto moti, kajti dejanja, kfi obremenjujejo dr. Korošca in SLS, so tako usodna, njih posledice za vse sloje tako težke, da jih črnilo katoliške tiskarne ne more več spraviti s sveta. Tekom volilnega boja smo s citati dejstev, zlasti pa s citati poedinih členov proračuna za leto 27/28 ter njih konsekvenc do_ kazali, zakaj dr. Korošec in njegova stranka ni več vredna zaupanja ljudstva, zakaj bi pljunil vsak volilec v svojo lastno skledo, ako bi po tolikih bridkih preizkušnjah in prevarah od strani te stranke, 11. septembra ven_ darle še spustil kroglico v volilno skrinjico dr. Korošca. Kako živo so naša, vseskozi stvarna in z dokazi podprta izvajanja o udejstvovanju dr. Korošca zadela vodstvo SLS, se najbolj vidi iz brezumnega divjanja klerikalnega no. vinstva' ter politikujoče duhovščine proti SDS. Za vsem tem se skriva tudi strah dr. Korošca in njegove stran, ke pred SDS, odkriva pa se zavest, da bo SLS večje število dosedanjih man-datov Izgubila. »Od moža do moža!« kliče »Domoljub« ter obupno pristav lja: »Nasprotnika delajo s polno paro. Hodijo od hiše do hiše. od gostilne do gostilne, od volilca do volilca« ... Le malo je manjkalo, da ni »Domoljub« še zapisal: »Na pomoč! SLS teče voda že v grlo!«
Najbolj neprijeten je klerikalcem v tem volilnem boju očitek, da so poslanci SLS glasovali za člen finančnega zakona, s katerim se daruje črno.
Zakaj se Golijat boji Davida?
Vedno hujši strah klerikalcev pred SDS. — Da odvrnejo pozornost od diktature lastne klike, govore o «esdeesarski kliki». — Kaj so storili za državo in Slovenijo demokrati in kaj klerikalci
LJubljana, 31. avgusta.
»Pred koncem«, tako se glasi uvodnik, 'ki ga je objavil »Slovenec« včeraj, ki ga prinese jutri & ki ga je natisnil predvčeraj-
gorskim princem okroglo vsoto 42 milijonov Din v denarja, a 50 milijonov v nepremičninah.
V teh črnogorskih milijonih tiči vse krščanstvo, ves socijallzem, vsa pra vicoijubnost, ves ljudski značaj, ves čut odgovornosti in moralne kvalifikacije SLS. Program klerikalne stranke ni mogel najti boljše interpretacije in svoje popolnejše obistinitve.
Kje je slovensko podeželsko ljud. stvo, ki bi bilo sprejelo vsaj delno povračilo za ogromno škodio elementar. nih nezgod in poplav, za ceste in mostove, za splošno propadanje sloven_ skega kmetovalstva?
Kje so slovenska mesta, ki bi bila sprejela vsaj stotino stomilijonskega darila črnogorskim princem od strani SLS?
Kje so brezstanovanjci, katerim bi bila SLS v kompenzacijo za črnogorske milijone sezidala vsaj nekaj borih ko-čic in toplih zavetij.
Kje so upokojenci, ki bi bili prejeli vsaj par milijonov tega poklonila privatnikom !
Kje ste invalidi, da bi vam dr. Gosar ne bil črtal 80 milijonov iz svojega proračuna!
Kje ste privatni nameščenci, obrtniki, trgovci, da bi vam SLS ne bila vrhu plačila lOOmilijonskega darila ne naložila še novih davščin, novih krivic in trdot finančnega zakona za 1. 1927/28.
Kje je sploh sloj, stan ali plast slovenskega ljudstva, ki bi bila videla vsaj drobtinico onega, kar je SLS poklonila črnogorskim princem?
Ni ga stanu, ki bi danes ne občutil biča klerikalnega proračuna, zato pa se je SLS oddolžila črnogorskim privatnikom in jim darovala 100. reci. čitaj in pi5' sto milijonov dinarjev . . .
Čudno zato ni, da se dr. Korošec in njegova stranka dobro zaveda, kaj si je nakopala na hrbet z glasovanjem za črnogorske prince. Tudi v njegovih lastnih vrstah mora slišati klic: Ker je dr. Korošec glasoval v Narodni skupščini za črnogorske prince, naj pa 11. seotembra mesto Slovencev črnogorski princi glasujejo zanj!
šnjim. Prav za prav ie to ponatis uvodnika ki ga je »Slovenec« objavil že leta 1923. in potem pri naslednjih skupščinskih volitvah 1. 1925. ia končno letos januarja pred oblastnimi volitvami in morda še kdaj vmes Uvodniku »Pred koncem« je sledil dan prej ali dan pozneje, to ie irelevantno — uvodnik »Pred triumfom«, to je pred veličastno zmago SLS. Tako je bilo 1. 1923., potem 1. 1925. in končno letos januarja meseca pred oblastnimi volitvami in morda še kdaj vmes.
SDS pred koncem, SLS pred triumfom! SDS v strogi opoziciji in v borbi s policijskim aparatom, a SLS s paktom »prijateljstva« v žepu, to je s policijsko asistenco z vladnim apaTatom, s pritiskom na uradni-štvo, na trgovske in gospodarske kroge z menico o vstopu v vlado po 11. septembru. A razen tega SLS še s svojimi naprednimi odpadniškimi sateliti.
In navzlic temu — kakšen strah stranke Golijata pred Davidom! Kakšen trepet »Slo venca« in klerikalnih prvakov pred SDSar-sko — «kliko»! Da, ta «klika», ta jih boli in te jih je strah. Kriče o njej zato, da bi odvrnili pozornost od lastne klike. V klerikalni stranki res vlada klika, ki komandira in terorizira vse od generala do zadnjega redova v stranki, ki se figo zmeni za želje, zahteve in interese svojih volilcev, ki raz-pušča neljube ji zaupniške odbore in sama imenuje nove, ki odstavlja premalo pokorne poslance jn diktira volilcem svoje mamelu-ke. Da, v SLS gospoduje klika, SDS pa ima demokratično izvoljeno vodstvo, ki je v stalnem stiku z vsemi strankinimi'organizacijami in najširšimi sloji volilcev in ki v spo razumu ž njim odloča o vseh ukrepih in korakih stranke. To vodstvo sloni na zaupanju vseh strankinih pristašev in zato se ga klerikalci boje m ga zmerjajo s »kliko«. Boie se ga zlasti sedaj, ko se okrog njega v vedno večjem številu zbirajo slovenski volHci, ki so siti klerikalne .demagogije in klerikalne strahovlade, slovenski volilci, ki jih je SLS že tollkrat opeharila in pustila na cedilu.
Ljudje, ki so zasledovali in poznajo razvoj političnega mišljenja na deželi, sodijo, da dobe klerikalci 11. seiptembra, če jim pojde vse po sreči, 16 mandatov. Prej je stalo razmerje mandatov 21, 20 proti 1, 2, zdai bo to razmerje 16 proti 6, 71 To boli in povzroča strah, je pa uspeh te presnete »esdeesarske klike«.
Res, čudna mora biti »klika«, ki jo SLS proklinja in pobija z vsemi blagoslovljenimi in neblagoslovljenimi sredstvi, a je ne Ife noče biti konec temveč je vedno močnejša in večja. Njena moč obstoja v železni doslednosti, v resnicoljubnosti in požrtvovalnosti za splošni blagor. Na teh temeljih se Tazvija organizacija SDS v Sloveniji in vsej državi.
sod podpirala Tazvoj vseh naših gospodarskih panog.
»Klika« je naposled premagala federalizem in demagoški avtonomizem in je, začela izvajati upravno decentralizacijo, ki je glavni pogoj za ozdravljenje naše uprave. Klerikalna klika pa je bila, kadarkoli je bila na vladi, tudi v upravi centralistična do absurda in je danes zopet.
Zato pa je klerikalna stranka prinesla proračun in finančni zakon za !• 1927-28, najusodnejšega izmed dosedanjih, prtae-
»Ta »klika« je znala s svojima dvema poslancema več dobrega narediti za Slovenijo kakor SLS z vsemi dvajsetimi tigri. In tudi je v našem političnem življenju za najmanj toliko zalegla. Kaj bo šele zdaj, ko bo njena delegacija v našem parlamentu najmanj potrojena in bo v močnem bloku demokracije uspešno zajezila klerikalno poplavo Slovenije ter popravila krivice, ki so jih Sloveniji naprtili klerikalci.
Klerikalna klika že ve, zakaj v obeh svojih ljubljanskih dnevnikih toliko vpije o »esdeesarski kliki«, ki je ni. Voditelji SLS se dobro zavedajo, zakaj se boje, in zavedajo tudi, kaj so zagrešili zadnja leta, odkar direktno ali indirektno sodelujejo na vladi. Boje se obračuna za bremena svojega letošnjega proračuna, za strankarsko korupcijo, ki so jo uvedli v državno upravo tudi pri nas, za diktaturo v oblastnih skupščinah, za usodno oškodovanje cestnih odborov, za redukcije železničarjev, za obdavčenje privatnih nameščencev, delavcev, penziionistov in invalidov!
Za vse to bo morala dajati klerikalna klika 11. septembra odgovor slovenskim volil cem. In odgovor bo težak, obračun neprijeten.
Z lahkim in mirnim srcem pa stopa pred volilce »klika« v SDS. Ni se ji treba sramovati njenega dela v naši državi, ne ob ustanovitvi države, ne dela v kasnejših letih. V prvih kaotičnih časih je sodelovala z vsemi pozitivnimi elementi na ureditvi države in ii pomogla do ustave, ki nudi vsem slojem in plemenom jugoslovenskega naroda popolno enakopravnost in široko samoupravo; klerikalci so vedno znova ovirali da bi se ustava v tem pravcu polno uveljavila.
»Esdeesarska klika« je dala državni samoupravni zakon, ki je po priznanju od kle rikalcev postavljenega velikega župana najboljši v Evropi. In dala je državi osnovne socijalnozaš itne zakone, zakon za zaščito delavcev, bolniške blagajne, bratovske skladnice, delavske zbornice. Tudi v teh panogah so se klerikalci in njihovi zavezniki udejstvovali vedno na škodo gospodarsko šibkih slojerv.
»Klika« je sestavila uradniški zakon, ki ga je še le pod klerikalno zaščito stoječi samoradikalni režim poslabšal v zadnjih urah pred uzakonjenjem. In potem, ko »klika« hi bila več na vladi, so ga klerikalci, radičevci in radikali slabšali od leta do leta. Naj pokažejo klerikalci le eno korist ki so jo prinesli uradništvn.
»Klika« je podpisala ustanovitev ljubljanske univerze, prinesla Sloveniji nebroj novih šol vseh kategorij in postavila s tem našo ožjo domovino v kulturnem ozira daleč pred druge pokrajine države. SLS je prinesla redukcije in demontlranje srednjega in osnovnega šolstva.
»Klika« je prinesla davčne kontingente in davčne komisije, je forsirala agrarno reformo in zakon o kmetijskih kreditih, je pov
sla redukcijo železničarjev, razširjenje ročnega davka, takse na prenos malih kmečkih posestev, obdavčenje ljudi, ki so bili doslej davka prosti, znižanje dravinjskih doklad itd. itd Nobel je poklonila črnogorskim princem 42 milijonov, mesto da bi podprla naše socijalne institucije, stanovanjsko akcijo in po vremenskih katastrofah prizadeto prebivalstvo.
Klerikalci vedo dobro, zakaj se boje »esdeesarske klike...«
Volilni manevri mariborskih kleroradikalov
Brezvestno igranje z Mestno hranilnico, — Lažnive intrige proti SDS. — Minister Spaho zahteva izvršitev svoje odredbe
Maribor, 31. avgusta. I odbora, ravnateljstvo, ki sestoja iz 2
.....sam. demokratov, 1 klerikalca, 1 nar.
socijalista in 1 sam. kmeta. Večino v ravnateljstvu so imeli torej politični nasprotniki SDS, kar ie že na sebi dokaz, da o kakem partizanskem poslovanju ne more biti govora. Dejstvo je tudi, da se v ravnateljstvu, odnosno v upravnem odboru niso radi vodstva zavoda pokazala nikdar kaka posebna stvarna nasprotstva in da so bili vsi važnejši sklepi vedno storjeni soglasno. Ako gre torej za odgovornost, je treba konstatirati, da so vsaj v enaki meri odgovorni politični nasprotniki SDS. Kakor rečeno pa sploh ne gre za nobene «afere», za nikake «malverzacije» — gre le za volilni manever.
Državno pravdništvo je seveda dolžno preiskati izročeno mu revizijsko poročilo ter izslediti objektivno stanje. Kleroradikali računajo, da bo ta preiskava trajala najmanj do volitev in s tem je namen dosežen.
Značilno za moralo klerikalne politike je pač to, da je tej brezvestni gonji v stiski za mandate priskočil na pomoč dr. Korošec, kateremu mora biti znano, da je zavod v redu in da nimajo z nebistvenimi očitki revizijske komisije ne SDS, ne njeni strankarji nobenega posla. V naravnost herostratski razdiralni partijski strasti je dr. Korošec na javnem shodu napadal gospodarstvo pri «Mestni hranilnici®. To početje naravnost izziva, da se javnost prične pečati z «napakami» n. pr. pri «Zadruž-ni gospodarski banki». Mi tak boj per-horesciramo, konstatiramo pa, da ga vodi SLS. Enkrat pa bo le treba odtegniti klerikalnim švindlerjem plašč usmiljenja in videlo se bo, kakšna morala vlada v Koroščevi stranki. Sramota je tudi, da občina mariborska, ki ima župana iz SLS, ne ščiti zavod pred nevarnimi intrigami kleroradikalov.
Kdor je kdaj verjel, da je SLS kaj na zaščiti našega gospodarstva, bo iz tega slučaja moral videti dokaz, da tej stranki ni nobena stvar vzvišena nad strankarsko besnostjo. Naravnost zaničevanje pa izziva dr. Korošec, ki zažiga slovenski gospodarski dom, da bi odvrnil pozornost ljudstva od svoje za Slovence tako pogubne politike.
1umiwv*j	— " o----
Kleroradikali so sedaj pred volitvami pričeli veliko gonjo proti SLS zaradi Vlestne hranilnice. «Slovenec» poroča že par dni pod bombastičnimi naslovi o revizijskem poročilu, ki ga je dal sestaviti radikalski gerent dr. Ravnik.in ci je bilo prečitano v občinski seji ter hoče izzvati vtis, kakor da bi se bile v tem zavodu pod njegovo zakonito upravo zgodile kake zločinske manipulacije. in revizijsko poročilo so celo nesli na državno pravdništvo. Vse skupaj je manever, katerega glavni namen je, preprečiti izvršitev ministrske odredbe, da se naj v Mestni hranilnici vzpostavi zakonito stanje, v ostalem pa bi naj zlobno razširjene govorice o dozdevnih nekorektnostih upravnega odbora kompromitirale SDS. In še nečesa si želijo gotovi krogi: da bi Mestni hranilnici kolikor mogoče škodovali v prid — drugih interesentov. Ta namen se je deloma posrečil: ljudje, vznemirjeni radi govoric, ki jih v fantastičnih oblikah širijo klerikalci po deželi, so res postali nezaupni, akoravno je Mestna hranilnica pod upravo svojega zakonitega vodstva postala tako trden in soliden zavod, da velja za deset klerikalnih posojilnic in bank.
Prvega namena, preprečiti izvršitev ministrske naredbe, cela gonja tudi ni dosegla. Kakor poročajo, je minister dr. Spaho ponovno naročil, da se mora njegova odredba, ki odstavlja gerenta in sosvet, brezpogojno izvršiti ter vzpostaviti zakoniti upravni odbor.
Brezvesten in ciničen poskus ustvariti «afero» Mestne hranilnice teT jo natovoriti SDS, je pa le ponovitev stare igre, ki so jo klerikalci že povodom oblastnih volitev poskusili. Tokrat so ji le še dodali efekt z državnim pravd-ništvom. V stvari je glavna «afera» že dve leti znana. Gre za nekorektnost nekega nastavljenca, ki pa zavodu ni povzročila nobene efektivne škode in gre za nekatere formalne napake, ki se lahko dogodijo v najvzornejših zavodih. A če zadene vodstvo Mestne hranilnice kakšna odgovornost, potem ga zadene kot takega, ne pa samostojne demokrate. Posle Mestne hranilnice je vodil namreč izvršilni odbor upravnega
-sa.-
Na razdobju slovenske politike
(Misli in opazovanja nevtralca.)
XV.
Kaj je najvišja vseh političnih in strankarskih čednosti? je vprašal nekoč na nekem mladočeškem kongresu dr. Kramar in na to odgovoril: Hvaležnost.
Pri nas trdijo o Pribičeviču, da ie hvaležen politik, in večkrat smo že slišali, da ima Samostojna demokratska stranka svojo privlačnost veliko zahvaliti ravno tej osebni lastnosti svojega voditelja.
Tako mora tudi biti. Zvestoba za zvestobo, to mora za vsako stranko veljati kot najvišje moralno načelo. To daje stranki največjo notranjo moč, to jo najčvrstejše drži skupaj. Stranka, ki ji manjka te mor«., le, je slaba in trhla, pa naj bo številčno še tako močna.
Ni je pa stranke na Slovenskem, ki bi ji bila čednost politične hvaležnosti tako tuja in ki bi moralno načelo »Zvestoba za zvestobo« tako zametavala, kakor je to Slovenska ljudska stranka, ali bolje rečeno: klerikalstvo, ki drži to stranko v rokah, tisto klerikalstvo, kjer se od časa do časa sicer menjajo ljudje in vloge, kjer pa je duh v vseh časih bil ln ostane vedno isti, duh in morala, ki se ji pravi klerikalna ne-hvaležnost. Morali bi iskati daleč po svetu in bi še izteSca našli stranko, ki bi se na tem poprišču mogla kosati s SLS. V netava-ležnosti je SLS enostavno neprekosljiva.
Kje na svetu — vprašamo — ie pa še kaka stranka, razen SLS, katere zgodovina bi bila tako popisana s tragičnimi usodami mož, ki so padli kot njene žrtve? Kje je kaka stranka, ki bi bila z zaslužnimi svojimi ljudmi ravnala, kakor je ravnala SLS z Lampetom, štefetom, Šusteršičem In neštetimi drugimi, katerih imena so že izginila iz spomina javnosti. Grobovi tulijo o klerikalni nehvaležnostj in med živimi jih je na stotine, ki bi vedeli povedati žalostne
zgodbe o klerikalni zvestobi.
Sicer je klerikalna hvaležnost tako noto rična stvar, da je prišla v našem narodu že v pregovor, in mi bi se te strani SLS sploh ne dotikali, da nas ni izzval v to njen šef s svojim ptujskim govorom. Tam je namreč g. Korošec, vabeč ljudi v svojo stranko,, izrekel nič več in nič manj kot tole: »Mi ne poznamo medsebojnega so. vraštva, mi delamo z ljubeznijo in sporaz. umevanjem. Kadar je naš človek v potrebi, ne poznamo strankarstva, vsakemu pomagamo.«
Te besede dr. Korošca so celo samega »Slovenca« tako frapirale, da jih je natisnil z debelimi črkami. In po pravici. Saj jih je izgovoril isti dr. Korošec, ki ie osebno dal najsvetlejši zgled klerikalne plemenitosti in
dobrotljivosti. To je bilo takrat, ko se je dr. Šusteršič iz svojega pregnanstva obrnil nanj kot prijatelja s prošnjo, naj mu pomaga, da bi se spet mogel povrniti v domovino. Pomagaj mi, da morem domov — tako ga je prosil in rotil nfesrečni mož, — v Tvoji oblasti je, da preneha moje pregnanstvo; vedi, da imam obitelj, za katero moram skrbeti ... In takrat bi bilo dr. Korošca, ki je bil na vrhuncu oblasti, v resnici stalo samo eno besedo in pomagano bi bilo možu, ki si - je vendar — kaj je politično zagrešil, to je tu čisto postranska stvar, pridobil za SLS nevenljivih zaslug, za kar bi mu morala biti stranka večno hvaležna.
A kaj je tedaj doživel Šusteršič? Na svoje pismo od dr. Korošca niti odgovora ni dobil, kakor to pripoveduje v svoji znani brošuri, ampak šele čez več tednov mu Je po tretji osebi, ki je zanj posredovala, g. Korošec dal lakonično sporočiti: »Povej mu, da zdaj ni nič.« To je bil ves Koroš« čev odgovor. Niti ene tople, usmiljene besede, niti ene besedice tolažila ali tkanja vsaj bivšemu voditelju SLS v pregnanstvu! Zares, ne moreš prečitati tega naj-tragičnejšega poglavja v tragični usodi dr. Šusteršiča, kakor ga je sam opisal, da ne bi te pri tem v dušo zazeblo. — In česar takrat za Šusteršiča ni hotel storiti politični sobojevnik in tovariš skoz dolgo let, prijatelj, rojak, Slovenec in katoliški duhovnik povrh, to Je potem zanj stoTtl mož, ki mu je bil Šusteršič nekdaj celo sovražnik, — pravoslavni Srbin (in v »Slovenče-vih« očeh celo framazon) Nikola Pašlč. Ta je rešil dr. Šusteršiča pregnanstva in mu omogočil vrnitev v domovino.
Taka je morala (pokazana na samo enem zgledu) pri stranki, ki pravi, da ie katoliška in da temelji na krščanstvu, — in taka ie morala pri drugih strankah, ki nimajo krščanstva v programu, zato pa več v dejanjih.
Ne, ne Vse lahko govori m obeta SLS ljudstvu pred volitvami, magari pravljične gradove, ki jih nikoli ne bo mogla dati, vse Je v volilnem boju dopustno, razumljivo in odpustljivo, samo tega naj nikar ne pripoveduje o sebi, da Je stranka Uflbeznl ln sporazumevanja, da ne pozna sovraštva ln strankarstva, kjer je treba pomagati.
Nikdar še ni SLS pomagala človeku, če ni bil absolutno stoprocentni klerikalec, kaj šele, da bi pomagala komu, ki ni njen pristaš! V tem je SLS znana-in razvpita po celi Slovenski deželi. Da, druge stranke so pač že velikokrat pokazale, da znajo biti plemenite tudi napram nasprotnikom, toda SLS!? Ni na Slovenskem liberalca, ki bi si upal pri klerikalcih kaj prositi, ker vsak ve, da bi dobil broo, ki bi jo pomnil vse življenje.
Piscu teh člankov je znan mož, ki je bil
dvajset let pristaš SLS in ie igral tam tudi precejšnjo vlogo. Šusteršič in Lampe sta ga visoko cenila in v vseh važnejših gospodarskih zadevah iskala njegovih nasvetov. Sploh je to človek, kfje ne glede na svoj veliki ugled v domači občini, kateri je dolgo let načeloval, obdarjen s tako izredno politično inteligenco, da je bil za stranko naravnost neprecenljiv; toda glej: tega moža, za katerega bi se druge stranke kar pulile, je SLS hladnokrvano žrtvovala, ko je prišel v konflikt z domačim župnikom. (Tudi tipičen primer klerikalne hvaležnosti!) In notabene je ta župnik ne samo slab duhovnik in pri faranih skrajno nepriljubljen, ampak tudi velik političen zgagar in je on največ kriv, da SLS do-tlčne občine nima več v rokah. Torej: najslabši duhovnik je za SLS politično več vreden kot najboljši kjik — vsekakor in« teresantno merilo za klerikalno politiko.
Ta mož, ki pač dobro pozna duh SLS, je piscu teh člankov izjavil: V SLS se more obdržati samo tisti, ki je zagrizen njen pristaš. Kdor to ni, tega SLS prej ali slej izloči iz svoie srede.
To Je živa resnica, ki jo vedno zopet najdemo potrjeno v vsakdanjih opazovanjih. Zagrizenost — to je temeljno načelo klerikalne strankarske vzgoje. Zagrizenost zahteva SLS od vseh svojih pristašev, in le kdor ima to kvalifikacijo, more priti v tej stranki v ospredje, oziroma se tam ob. držati. Kdor ni zagrizen, temu stopi SLS gotovo enkrat za vrat, prej ali slej.
In to nam pojasnuje, zakaj je ravno v klerikalnem taboru toliko sfanatiziranosti, toliko nestrpnosti in toliko sovražnosti napram drugomišljenikom, dasi bi ravno ta stranka — ne glede na to, da se izdaja za krščansko, — kot številčno najmočnejša slovenska stranka, morala biti najtolerant-nejša in najširokogrudnejša.
Ampak klerikalstvo ne pozna tolerantnost; in širokogru-dnosti. Klerikalstvu se hoče strankarske zagrizenosti, nestrpnosti in sovražnosti.
In to ie tista temna stran na SLS, ki jo dela nesimpatično in ki odbija ljudi. In ki stori, da se toliko ljudi, ki jih je versko nagnenje privedlo v njen tabor, spoznavši njen pravi obraz, zopet od nje odvrne.
Zbor SDS v Novem mestu
V sredo zvečer se je v napolnjeni dvorani Sokolskega doma v Novein mestu vršil krasen shod napredne gospodarske liste. Po uvodnih besedah svetnika gosp. Seidla so govorili gg. dr. Žerjav, oblastni poslanec Ivan Tavčar in srezki kandidat za novomeški okraj Klement B j e 1 o v s k i. Gosp. Tavčar je zlasti obravnaval propad socijalno - političnega delovanja SLS in njen obrat od krščanskega socijalizma in razpravljal o položaju nižjih nameščencev in železničarjev. Gosp. B j e 1 o v s k i se je predstavil volilcem s svojim programom. Gosp. poslanec dr. Žerjav pa je podal poročilo o politični situaciji v Beogradu. V toku govora je dr. Žerjav povdarjal, da se to pot vrši volilna borba mirnejše. Mejo pa je daleč prekoračil dr. Korošec zlasti s svojimi govori v Slov. Bistrici in Mariboru in za njim seveda novinstvo SLS, ki zadnje dni besni in laže, kakor nikdar. Naslanjajo? se na zastarelo, že v javnosti zda"naj obravnavano revizijsko poročilo o pogreškah nekega uradnika v Mariborski hranilnici, ki pa so brez širšega pomena in brez škode, in so ordinaren volilni manever klerikalcev, se je gosp. Korošec tako spozabil, da je 6umničil celo našo stranko ter izvajal besedo <demo-kracija» od glagola ckrastb. Dr. Žerjav ostro zavrača g. Korošca, ni nima pravice sol-be o demokratih, ki so za svoje prepričanje doprinesli vse drugačne in težke žrtve nego vsi klerikalci z gosp. Korošcem vred. Ta izraz gosp. Korošca je pobalinski in se je voditelj SLS s tem v ugledu kot političen voditelj zelo ponižal. Gosp. Korošec je v volilnem strahu izgubil sanisel za dostojnost, njegove klevete 6e obsojajo same. Govornik je nato obširno obravnaval o obrtniškem in uradniškem vprašanju. Lepo uspeli zbor je bil zaključen ob 11. zvečer s sledečo resolucijo. ki je bila soglasno sprejeta:
cVolilci, zbrani na volilnem shodu naprednega bloka za združeno slovensko gospodarsko listo, se zavedamo velikega pomena volitve v Narodno skupščino, ki bo 11. septembra. Saj bo nova skupščina določala pota in usodo naše države za prihodnja štiri leta. Izjavljamo svoje zadovoljstvo nad združitvijo napredno, narodno, socijalno in gospodarsko usmerjenih strank v Sloveniji — to so SDS, NSS in prvotna SKS — in se zahvaljujemo preizkušenim voditeljem za doseženi skupini nastop. Želimo, da bi novo skupščino prevevale vodilne misli naše združene skupine strank in ji dale voljo in moč za resno in uspe&io delo v prid državi. Zaupamo našim voditeljem in kandidatom prepričani, da bodo delovali za svoj program složno in v medsebojnem podpiranju. Želimo, da naS jugoslovenski narod v vseh oblastih izbere po večini enako usmerjene poslance. Naj preneha v Narodni skupščini dosedanje strankarstvo in naj ga nadomesti skrbno, složno delo za boljšo bodočnost države. Za to, da so se znašli naši voditelji in kandidati za tak pravi cilj, jim izrekamo naše priznanje, naše zaupanje in našo zahvalo.*
Po vsej Sloveniji gre glas, le „Domovina" je za nas!
Omejitev izseljevanja iz Italije
Rim, 1. septembra, (pa.) Danes stopijo v veljavo nove odredbe glede omejitve iz. »eljevanja iz Italije.
Dogodki na Kitajskem
London, 1. septembra. (Io.) Vojni urad poroča, dk bodo angleške čete na daljnem vzhodu reducirane. V Sanghaju ostane za. časno vsa angleška posadka.
Sangha}, 1. septembra, (pa.) V Kantonu je oddelek vojaštva obkolil trgovsko zbor* nico in zahteval izplačilo 10 milijonov do= iarjev.
Krvav spopad v angleški Indiji
Bsrely, 1. septembra, s. Pri neki svečano, sti je prišlo ob zvokih godbe, ki je ravno korakala mimo, do spopada med množico in policijo, ki je večkrat ustrelila Pri spo. padu je bilo 13 oseb ubitih, 96 pa ranjenih.
Naši Kraji in ljudje
Z zavezanimi očmi
(Dopis iz pravniških krogov.)
Širše občinstvo je zopet neprijetno dir-njeno, ker ne gre nikomur v glavo, kako to, da se je neznanemu storilcu že v drugič posrečilo izropati poštno ambulanco na vicinalni kočevski progi, »zaslužiti« obakrat prav znatne zneske — in da ostane storilec obakrat nezman. Vse preiskavanje obstane pred težkočami katerim poslujoči organi niso kos. Obenem pa se ob takšnih slučajih vzbuja zanimanje za ustavno io tehnično ptovedbo preiskave same.
Stari kazensko-pravini red, ki sioer še vedno velja, je z ustavo vendarle nekoliko izpremenjen. Nihče ne sme biti klican na odgovor, niti biti pritvorjen, niti mu ne sme drugače nihče vzeti svobode razen v primerih, ki jih je določil zakon. Nihče ne sme biti pritvorjen brez pismene, z razlogi oprte odločbe oblastva. Izročiti se mu .mora najkasneje v 24. urah, ta če v treh dneh ni pritožbe, mora oblastvo (policija) v nadaljnih 24. urah poslati odločbo sodišču. Torej najdelj v štirih dneh, ne vštevši dan aretacije. Delo policaje sploh ni nič drugega, kot poizvedovalno ta pripravljal, no in se moraijo protokoli »unvenveilt«, brez odloga, izročiti preiskovalnemu sodniku, ki bo v slučaju potrebe poizvedbe ponovil in izpopolnil. Policaja je za preiskavo sploh pristojna le v prvem Upu, ob nujnosti, preden more sodišče nastopi, ti, ono pa mora nastopiti čim prej. Da bi policija ves teden brez preiskovalnega sodnika vodila sama preiskavo, je nedopustno i po ustavi i po kazemsfco-pravdnem redu. S prakso, ki je drugačna, se oba imenovana zakona venomer kršita.
To ni samo teoretičnega pomena, marveč še prav posebno praktičnega. S takšno nezakonito prakso se sodišču odvzema lena glavnih njegovih nalog, sodišča se ponižujejo na odpravljanje »špetirov« ter majhnih in sredinjih tatvin, goljufij, pretepov, telesnih poškodb Mesto da hi sodišče .poleg povprečnih preiskovalnih sodnikov, ki odpravijo maso majhnih in srednjih zadev, imelo še vsaj po enega specl-jaldsta, izvežbanega krimdmialista, preiskovalnega sodnika za težke slučaje, se je naš Palais de Justice navadil Ha komodno prakso, da odpravi policija v težjih nepri. čakovanih slučajih vsa glavna dela, potem šele pride na vrsto g. preiskovalni. Efekt — popoln neuspeh.
To smo zlasti videli v slučaju uglednega trgovca, splošno znanega — ustreljen je bii zvečer sredi uMce, pa do dames ne vemo, kako in kaj. Lanski napad na kočevsko ambulanco je »vrgel« četrt milijona dinarjev ta ostal nepojasnjen. In sedaj zopet. Od celokupne mase deliktov jih sicer sme ostati nepojasnjenih normalno 15 %, v težkih časih celo do 40 %, toda, da v treh težjih slučajih v nobenem ne najdemo nič, to je dokaz, da le sito preširoko. Ni dovolj da se pri obravnavi konstatira, da ni dokazov. Tudi po nedolžnem osumljeni ali obtoženi ima interes na tem, da ni oproščen, ker ni dokazov o krivdi, marveč da je oproščen, ker so dokazi o njegovi nedolžnosti. Nikdo ne hodi rad .po svetu osumljen.' Kdor je prisostvoval porotni razpravi, ki je sledila prvemu ropu v ambulanci, se bo spomnil, da resnega dokaznega materijala sploh ni bilo na razpolago. Tudi sedaj ni drugače in na sodišču skoro vsi vemo, da bo preiskava v kratkem ustavljena, ker se bo pač moraila ustaviti: »Materijala« ni. Ignoranuus et ignorabi-mus. Ubogemu g. Bratožu s tem tudi ne bo dovolj ustreženo. On upravičeno želi dokazov za svojo nedolžnost, ml pa želimo spoznati neznanega krivca. Ostalo bo naj. brže pri želji, upravičen je najhujši pesa mizem.
S temi vrsticami želim samo opozoriti, da je treba kriminalno službo organizirati. Ne le, da bi se spodobilo, da dobi naša univerza sposobnega krtataologa, — to je že ftaesa. Najprej je potrebno, da dohi naše sodišče preiskovalnega sodnika, po praksi ali nagnjenju posebno kvalificiranega za slučaje, kakor so trije zgoraj našteti. Koši običajnih aktov se seveda ne smejo nositi na njegovo mizo. Kljub temu ne bo imel la. hkega dela, nasprotno. In sam bo!
Obenem pa se mora reorganizirati poH. cija. Ona ne sme ostati v teh zadevah tako samostojna, kakor doslej, marveč mnogo ožje vezana s sodiščem io njemu podvr. žena v smislu zakona. Dobiti pa mora več osebja ta moderno Solarnega. CJ. Zajdela stori vse, kar more, in je talent; toda to ni dovolj. Svetovno šolani energični Io. pavi bi nas danes lahko okradli, kakor hI se jim IIubilo. Ml nimamo dovolj Solarnega
osohia, o kriminalnem muzeju sploh ni govora. naši »Uberfallkomando«, »Mordde. zernat« itd. ne obstoje, album je pomamj. kljiv, daktiloskopični oddelek pomanjkljiv, o obširni uporabi kemičnih in fizikalnih pripomočkov, o analizah, efektni fotokemiji, mikroskopiji ta sličnem se sploh ne Suje. Nema pare! Tu je primarni razlog za im-potenco kriminalne službe. Policija je or_
gan, za katerega se že dolgo nihče ni brigal in M zato ne more izpolnjevati svoje naloge Pare nema, ker nema brige. Tudi naše justično ministrstvo je le prazen mlin za akte, kakor vsa vlada. Že z onim denarjem, ki je bil obakrat ukraden v vlaku, bi se bilo dalo mnogo storiti. Tako pa . . . Justica ima zavezane oči v pravem pomenu besede.
Živorad Petrovič bo prepeljan v domovino
Bolestni odmevi tragedije naših dveh hrabrih letalcev v domovini in inozemstvu
Zlata knjiga našega letalstva, ki poleg razmeroma številnih žrtev beleži krasne uspehe naših bril. bo ohranila posebno, črno obrobljeno stran s pretresljivo tragedi-o dveh naših najhrabrejših letalcev, dveh »asov«. Vesti, ki prihajajo o njuni kata. strofi, potrjujejo prvotno poročilo, da je Živorad Petrovič mrtev in so ga tekom
včerajšnjega dne s strahovitimi napori prenesli z usodnega predarlskega ledenika v Klosterle, odkoder bo prepeljan v domovino. A njegov pilot, poročnik Pajevič, se bo — ako okreva! — z zlomljenimi krili vrnil domov in bo izpovedal tužno zgodbo o katastrofi svojega letala in svojega poveljnika.
Nesreča obeh letalcev, ki sta se v službi domovine vračala domov z mednarodne le_ tajske tekme ta podlegla demoničnim silam alpskih višin, je presunila vse državljane. V Beogradu je zavladalo splošno žalovanje, a v Novem Sadu, kjer sta bila oba letalca silno priljubljena ta popularna, je vest o kata-trofi učinkovala naravnost porazno. A tudi izven države je tragična vest našla odmev globokega sočutja, o čimer svedočijo številne brzojavke, ki jih pošiljajo letalske organizacije evropskih držav Posebno toplo sožalje je prvi izrazil berlinski Aeroklub.
Mladi podpolkovnik Živorad Petrovič je imel sijajno častniško karijero. Rodil se je 1. 1891. v Prokuplju, absolviral je gimnazi. jo v Nišu. vojno akademijo pa je 1. 1912 zapustil kot podporočnik Prestal je obe balkanski vojni ta svetovno vihro, trikrat
je bil ranjen, štirikrat odlikovan. Njegove junaške prsi je poleg srebrne in zlate svetinje krasil Beli orel V. z meči ta francoski vojni križ z zvezdico in palmo. Poveljnik I. letalskega polka je postal pred. lanskim po tragični smrti podpolkovnika Jovana Jugoviča, kateremu je zdaj enako tragično sledil v večnost
Dragoljub Pajevič. 281eten, stasit, idealen poročnik, 'je MI eden izmed onih naših sokolov, ki jim morajo tu in tam za-braniti, da ne bi neprestano »viseli« v zra. ku. Neustrašen gospodar svojih kril ta zračnih višin. Doma je bil iz Jagodine, srca ponosne Šumadije. Častnik ie postal po vojni in je s svojo brezprrmerno smelostjo podal že dovolj dokazov, da bi v vsakem novem spopadu zmogel čudesa. Morda bo še letel — tudi Živorad Petrovič se je iz svetovne vojne vrnil s skrivljeno nogo — toda velika nada. ki jo je vanj stavilo letalsko poveljstvo, ie izgubljena. Mladi poročnik ima zlomljeni obe nogi in leži v Klosterlu, kjer se od časa do časa prebuja k popolni zavesti ta pripoveduje zgodbo o svojem podpolkovniku, ki leži v istem kraju na mrtvaškem odru.
Letalsko poveljstvo v Petrovaradinu Je že odredilo vse potrebno za Petrovičev prevoz v domovino. V Klosterle je odpoto. val poseben delegat ki bo vodij prevoz. Vsa domovina bo z globoko žalostjo izkazala mrtvemu heroju Živoradu Petroviču poslednjo čast Svoio dolžnost bo ob prevozu gotovo na najdostojoejši način izvršila tudi Slovenija i® posebno Ljubljana.
Zastrupljenje z gobami
Prva pomoč.
Te dni se je pripetil v splošnem redek primer, da se je v Rožni dolini pri Ljubljani zastrupila z gobami cela rodbina. Dva člana rodbine sta žb podlegla zastrupljenju. Kakor pripovedujejo nesrečniki, so jedli nekakšne belkaste gobe, kj so jih nabrali na Rožniku ter so jih smatrali za kukmake (šampinjone). Skoraj gotovo so bile usodne gobe strupeni kukmak ali krompirjevka (lat. amanita phalloides, amanita mappa, amanita bulbosa, amanita viridis, amanita citrina; nemški: Knollenblatter-schwamm). Kakor povedo latinska imena, je ta nevarna strupenjača raznih barv, v naših gozdih so najčešče rumenkaste in bledobelkaste, bolj redke so zelene in zelenkaste.
Le zelo površen nabiralec more zamenjati to nevarno platničarko z užitnim kukmakom ali šampinjonom (tudi pečenica in pečurka). Užitni kukmaki so prvovrstne gobe Evrope, a to treh vrst: 1. poljski kukmak (lat. psalliota campestris), 2. travniški kukmak (lat. psalliota arvenris), 3. gozdni kukmak (lat. psalliota silvatica). Vse tri vrste so pod klobukom (t. j. lističi) lepo rožnate, na starost pa čokoladne barve. Strupeni kukmaki pa so pod klobukom vedno beli. Strupeni kukmaki imajo po vrhu klobuka kožnate krpice (kakor navadna mušnica) kot ostanek kožnate lupine, v katero je bila zavita mlada goba. Seve lahko dež krpe tudi izpere, zato je merodajna baTva pod klobukom. Nadaljni vidni znak za strupene kukmake je, da imajo pri tleh liki hruška odebeleli kocen v kožnati lupini, dočim imajo užitni kukmaki povsod enako debeli kocen brez kožnate lupine pri tleh.
Užitni kukmaki so v ljubljanski okolici sploh zelo redki, posebno redko se dobe v gozdih, kvečjemu na travnikih, pašnikih in ob njivah, dočim so strupeni kukmaki le v gozdih, a to od rane spomladi do pozne jeseni.
Strupeni kukmak je najnevarnejša strupenjača, posebno zato, ker začne strup delovati šele 10—20 ur po zavžitju t. j. po prebavi, ko se je strup razlezel že po vseh žilah. Pri drugih strupenih gobah se znaki zastrupljenja
Če bi možje vedeli -
Premijera danes ob: 4., pol 8. in 9. uri.
Mladini prepovedano.
ELITNI BINO MATICA
T«lefon 2124
FANAHEEAi

javijo kmalu po zavžitju, zato so proti sredstva možna. Najmanj 90 odstotkov vseh zastrupljeni v zadnjih 10 letih je povzročil v Evropi strupeni kukmak
Znaki zastrupljenja. Prva pomoč.
Po zavžitju strupene gobe začuti bolnik, da ga v grlu peče in praska. Iste občutke ima tudi v želodcu. Bolnika obhajajo slabosti, omotica, meglitev pred očmi. Kmalu začne bljuvati, trpi hudo žejo. Ako se želodec pravi čas ne izprazni, nastopijo srčni krči in človek je izgubljen.
Kakor brž nastopijo znaki zastrupljenja naj bolnik pije mnogo mrzle vode ali sladkega mleka, da se strup v želodcu razredči ozir. da se želodec izprazni. Bolnik naj vzame tudi kako odvajalno sredstvo (ricinovo olje). Ko se je želodec izpraznil, naj se mu devajo na trebuh topli obkladki. Seve mora takoj v posteljo ter se mu naj pomaga s čaji in odejami, da se začne potiti, nakar ga je treba mrzlo drgniti. Vse kakor pa je treba čimprej poklicati zdravnika.
Vsak tak nesrečni primer provzroč: nove bojazni pred uživanjem gob. Bojazen pa je pretirana. V naših krajih imamo nad 100 vrst užitnih gob, stru penih pa je samo 5—6 vrst. Vsakdo bi si pač lahko dobro zapomnil teh par strupenjač, saj imamo dobro knjigo •(Naše gobe) z naravnimi slikami. Popolnoma zanesljivih znakov za strupene gobe sploh ni, temveč se je treba učiti razlikovanja. Navadno pa imajo strupene ali neužitne gobe zopern, zatohel duh in pekoč ali grenak okus, a baš pri zgoraj imenovani najnevarnejši strupenjači teh znakov ni. Strupeni kukmak diši nekoliko po sirovem krompirju, a tudi okus ni neprijeten. Zato so rekli bolniki, ki so okrevali po zastrupljenju s to gobo: «Jed pa je vendar bila čisto okusna.«
Opetovano se je že povdarjalo, da se lahko zastrupimo, ozir. si pokvarimo prebavila tudi z najboljšimi gobami, ako so prestare, da se že razkrajajo, ako so videti sicer še mlade in jedre, a so že bile predolgo nabrane, ako uživamo postano ali pogreto gobjo jed. Ako je goba več kot 48 ur pobrana, naj se ne porablja za svežo jed, temveč se naj kvečjemu posuši. Lahko zastrupljenje se je pripetilo že celo z užitnimi gobami (jurčki, globanja, vrganj), ker so prišli na trg šele več dni potem, ko so bili nabrani. To se zgodi posebno takrat, ko so gobe v gozdu še redke. Na-biralki se ne izplača da bi nesla par gobic v Ljubljano na trg, temveč jih drugi dan, tretji, četrti dan še zraven nabere. Take gobe so sveže pripravljene vsekakor škodljive. Tržni organi bi morali poznati take prestare gobe. Ako se klobuk uda pod lahnim pritiskom prsta, ako se da z gobana z lahkoto odlupiti vrhnja kožica, so gobe prestare.
Nekatere sicer prav okusne gobe na primer smrčki (mavrohi) in hrčki imajo sveže strup (helvela-kislina), zato se morajo prekuhati in voda odliti. Tako zvani prstki ali medvedje tačke imajo ostro kislino v vršičkih, zato je treba vršičke postriči.
Ne bojmo se preozkosrčno zastrupljenja z gobami, pač pa je previdnost tudi tu na mestu. Učimo se iz dobrih knjig spoznavati, užitne in strupene gobe. Nujno bi bilo želeti, da se tak pouk podaja naši mladini v šoli. A. B.
Ljubljanski dogodki
Ljubljana, 1. septembra
Učiteljica Adela šušteršičeva in njena mati podlegli zastrupljenja z gobami
V včerajšnjem »Jutru« smo poročali o zastrupljanju Šušteršičeve rodbine v Rožni dolini. Najbolj obolelo Adelo Šušterši-čevo, učiteljico ročnih del, in njeno 72-Ietno mater Ano Hvalo so morali včeraj zjutraj z rešilnim vozom prepeljati v jav. no bolnico. Kmalu za njima še 191etnega dijaka Adolfa Šušteršiča. Včeraj popoldne sta se Adela in njena mati Ana še precei debro počutile. Proti večeru pa se je Ani Hvalovi nenadoma obrnilo na slabše io je umrla v strašnih mukah. Čez noč se Je tudi stanje Adele Šušteršičeve poslabšalo, tako da je umrla danes zjutraj.
Dijak Adolf Šušteršič se še bori z mukami, vendar upajo, da ga bodo rešili. Ostali člani rodbine, g. Julij Šušteršič, trgovski potnik, 13Ietna Erika in lSletna Vanda, obe dijakinji, so ostali v domači zdravnl. ški oskrbi in se je nadejati, da bodo okrevali v najkrajšem času. Pogreb obeh žrtev zastrupljenja z gobami se bo vršil danes popoldne. Tragična smrt obeh vzbuja splošno sočustvovanje-.
Trije bratje alarmirali vso ulico
Snoči je prihitelo več Trnovčanov na tifiovsko policijsko stražnico. Močno razburjeni so pričeli pripovedovati, da so se sprli v Trnovski ulici trije bratje, da so se pograbili ta da se z noži obdelujejo med seboj. Vsa ulica je pokonci, kakor bi bila revolucija ta nič se ne ve, kaj se lahko še pripeti . . .
Policijski organi so takoj stekli s pen. dreki v rokah v označeno smer in dospeli na lice mesta v trenotku, ko se ie glavni vihar med tremi brati, hišnimi posestniki, že polegel. Dognali so, da je bil povzročitelj hudega pretepa brat Ivan, ki je prišel v družbi svoje žene na dvorišče brata Franceta io mu razdrl voz. katerega si lasti. Brat France je vzrojil, pomagal mu je še tretji brat Matevž, nakar so se spopri. jeli ta se začeli pretepati. Epilog burnega prepira med brati se bo odigral pred sodiščem.
Razburljiva aretacija in preiskava na stanovanju vlomilca Špa-rovca
Na podlagi dolgotrajnega zasliševanja vlomilca Petra Šparovca, ki ie izpovedal, da je za vse njegove vlome v Reberniko-vo trgovino vedela njegova 281etna žena Frančiška ter da mu je tudi pomagala raz. pečavati ukradeno blago, se je policija odločila Šparovčevo aretirati. Policijski organi so se že snoči napotili na Šparovčevo stanovanje v mestni baraki na Ledini. Ko so stopili v stanovanje, so bili deležni razburljivega prizora.
Šparovčeva ie ležela na tleh sredi alarmi ranih stanovalcev, ki so bili zelo raz. burjemi, kajti Šparovfieva je bila v nezavestnem stanju ta se ie zvijala v silnih krčih. V njeni bližini je bila steklenica z jo-dovo tinkturo, radi česar so bitli vsi trdno prepričani, da se je z jodom zastrupila. Prepeljali so jo takoj v bolnico, kier .pa so ugotovili, da se je preveč naulžila alko. hola.
Danes zjutraj je Šparovčeva že zapustila bolnico, naikar je bila aretirana in odvedena v policijske zapore. Ob tej priliki so policijski organi ponovno izvršili natančno hišno preiskavo. Dvignili so pod ta našli pod njim še za 3000 Din ukradeoih ple-
JUTRI:
otvoritev sezife 1927-28
MARGY PIEI
v popolnoma novi posebni senzaciji sezije 1927-28
Dragulji maharadže iz Dohore
Pustolovina najlepših dragu ljev Pariza! — JUTRI premijera za Jugoslavijo
KINO «DVOR»
Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri
Harry Liedtke
in
Ossi Oswalda
v kolosalno uspeli veseloigri
«Devojka na gugalnici»
Pri predstavah umetniški orkesterl Telefon 2730	KINO «DVOR».
Jutri otvoritev sezije 1927/28 Pozor!
I
skarskih potrebščin. Šparovčeva je najbrže slutila, da jo bodo aretirali, ker je oddala svojega edinega otroka k neki sorod-nici ta se nato do nezavesti napila. Preiskava se še vedno marljivo nadaljuje. Danes so ves dan zasliševali tudi vajence in pomočnike nekaterih ljubljanskih pleskar, jev.
V lepo
jedilnico
spada stoječa ura, katero Vam dobavlja kompletno ali samo verk. Omara v stilu pohištva:
LJubljana
Prešernova
F. Čuden,1
Pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni"
Uprava Ljubljanskega velesejma bo tudi letos priredila poleg svojih običajnih vzorčnih velesejmov pokrajinsko razstavo pod devizo »Ljubljana v jeseni«, ki se bo letos vršila od 17. do 26. septembra. Zavzela bo ves prostor obsežnega sejmišča Ljubljanskega velesejma in nudila zaokroženo in zanimivo sliko.
Na razstavi prednjačj zlasti kmetijstvo, ki se bo letos prikazalo v trgovinskem pravcu. Tako bo na sadni razstavi obiskovalcem omogočen ugoden nakup najboljšega sadja v zabojih po 20 kilogramov. Zelenjadni oddelek bo nudil različno vrtno zelenjad, istočasno pa prikazal, da je naša sočtvna hrana zelo raznolična. Mlekarski oddelek bo obsegal naše domače izdelke sira in sirovega masla. Čebelarji bodo razstavili letošnji med in vosek, vinska razstava pa bo obsegala najboljša sortna vina v buteljkah. Kmetijsko - strojni oddelek bo obsegal cel paviljon in bo prikazal kmetijskemu prebivalstvu vse vrste kmetijskega orodja in strojev, ki jih rabimo pri poljedelstvu in travništvu, pri živinoreji in mlekarstvu, pri sadjarstvu, vrtnarstvu, vinogradništvu in kletarstvu itd. — Ljubitelje cvetja in dekorativnega rastlinstva bo vzradostila obsežna ta enotno prirejena vrtnarska razstava, katero prirede priznani ljubljanski trgovski in umetni vrtnarji. — Razstavo plemenskih konj v zvezi z veliko jahalno in dirkalno dirko bo priredilo Kolo jahačev in vozačev v zvezi s Konjerejskim društvom v Ljubljani.
Novost bo vsekakor kulturna razstava »Zgodovinski razvoj slovenskega gledališča«. Slovenci take razstave, ki bo prikazala, da ima tudi skromno slovensko gledališče svojo tradicijo in primeren umetniški nivo, še nikdar nismo imeli. Deko-rirala pa bodo to razstavo umetniška dela naših najboljših slovenskih upodabljajočih umetnikov. — Higijenska razstava pod vodstvom zdravnika - strokovnjaka bo preurejena in bo nudila mnogo novih zanimivosti.
Radio - razstavo amaterjev bo priredil Radio klub v Ljubljani. Razstava bo prikazala najnovejše tehnične novosti, istočasno pa bo tudi revija od amaterjev sestavljenih aparatov. Določene so številne denarne in blagovne nagrade. V kolikor bo ostalo razpoložljivega prostora v pavi-Ijonskih zgradbah, se bo namestilo razstav-ljalce, ki razstavljajo industrijske in obrtne izdelke onih pknog, za katere pride jesenska seziia v poštev.
Na vinskem oddelku pa bo nameščen veseličn park z raznimi vrtiljaki, hipodromi, tobogani itd. Deviza »po delu zabava« nai obvelja tudi na Pokrajinski razstavi. Uprava Ljubljanskega velesejma upa, da bo s temi prireditvami pestre vsebine vzbudila zanimanje pri vseh slojih našega prebivalstva.
Buffet Savica pri slapu Savice
Domače vesti
Opozorilo naročnikom. Zadnje dni smo poslali položnice za mesec september. Naročniki, ki jim je naročnina potekla, se naprošajo, naj jo nakažejo takoj prve meseca obenem z eventualnim zaostankom. Naročnike, ki se vračajo z letovišč in počitnic, prosimo, da nam spremembo naslova pravočasno naznanijo, ker sicer ne moremo jamčiti za redno dostavljanje lista.
Upravništvo «Jutra». *
♦	Zunanji minister Marinkovič v Ljubljani. Včeraj ie dospel v Ljubljano zunanji minister Marinkovič in se nastanil v hotelu »Slon«. V Ljubljani ostane 5e danes, nakar odpotcie.
♦	Zdravniška zbornica za Slovenijo. V
imenik zdravniške zbornice za Slovenijo je opisan zasebni zdravnik dr. Janko PihlaT
▼	Veloviakn pri Ptnju.
♦	Osebne vesti s pošte. Premeščeni so: pb. trr. n-4 S. Rodič iz Celja v Maribor, M. Kralj iz Celja v Rogaško Slatino. K. Videm-Sek iz LJubljane v Toplice pri Novem mestu. E. Hrovat iz Toplic pri Novem mestu
▼	Ljubljano in M. Ažman iz Kranja v Železnike; pb. nr. II-5 Marica Kališnik iz Maribora v Rogaško Slatino; telet. Ifl-3 M. Perše iz Kamnika v Gornjo Radgono; prip. III-4 A. Ljtibič lz Ptuja v Hrastnik in K. Mirtlč iz Metlike v Vinico pri Črnomlju; zvan. 3. skup. F. Rudolf iz Celja v LJubljano in J. Ažbe z ravnateljstva v Brežice; »luž. 1. skup. Josip Berložnlk iz Ljubljane v Kranj. Postavljeni so: za upravnika v Rogaški Slatini Ig. Pečar pb. ur. v Maribom, za pogodb, poštarja K. Kosmač v Straži šču in Fr. Šumej v Slivnici pri Celju.
♦	Kdo bo plačal račun. Iz Trbovelj nam pišejo: Delavstvo v Trbovljah in po drugih Tevirjih družbe neprestano povprašuje, kako Je bilo SLS mogoče najti za črnogorske prince 42 milijonov dinarjev podpore, za rudarje in zlasti za staroupokojence pa nič. Zlobni Jeziki pravijo, da bodo odžagani klerikalni poslanci na dvore teh princev sprejeti v službo. Dalje rudarji razmišljajo o tem, kdo bo plačal cestne in občinske do-klade, ko pa se TPD po milosti klerikalcev ne sme naložiti »preveč« visokih doklad. Gosp. Lebinger v Litiji premišljuje, kako bo kril velik prlmankljaj v blagajn! cestnega odbora. O vseh teh stvareh z vso odločnostjo premišljujejo naši klerikalci In so že stopil v stik s svojim tovarišem iz radikalne stranke g. Štefanovidem, da morejo te stvari skupno pojasniti radovednim volilcem na shodu, ki ga napovedujejo za 8. t. m. v Trbovljah.
♦	Natečaj za gojence za vetertao. Po odloku ministra vojske in mornarice se sprejme letos Iz civilnega prebivalstva 10 gojencev za študlTanje veterine na veterinarski fakulteti zagrebške univerze. Prvenstveno pravico imajo oni kandidati, ki so že vpisani v omenjeno fakulteto, in med niimj oni, ki so že uspešno opravili prvi državni izpit. Kandidati se morajo zavezati. da ostanejo po dovršenih študijah v vo-jaško-dTžavnl službi kot veterinarski častniki dvakrat toliko časa, kakor so ga prebili kot vojaško-dTŽavni gojenci. Kdor hoče konkurirati, naj vloži prošnjo neposredno pri veterinarskem oddelku ministrstva vojske in mornarice, tako da dospe k ministrstvu nakasneje do dne 10. oktobra. Izbrani gojenci bodo dobivali prejemke od dne 1. oktobra t 1. in sicer: štipendijo po 1200 Din mesečno, za nabavo knjig in ostalih šolskih potrebščin 600 Din na semester ter odškodnino za šolnino, izpitne takse in za natis disertacije. Zdravniški pregled kan didatov se izvrši dne 20. septembra v stalni bolnici I. armijske oblasti v Beogradu.
♦	Razpisano zdravniško mesto. Osrednji urad za zavarovanje delavcev razpisuje mesto pomožnega zdravnika-specijalista za pljučne bolezni v zdravilišču Brestovcu pri Zagrebu. Mesečna plača znaša od 2000 do 3500 Din po pogodbi, ki se sklene, kjer je namestitev pogodbena; razen tega brezplačno stanovanje in oskrba v zdravilišču. Služba se mora nastopit' takoj.
♦	Gibanje nalezljivih bolezni. V mariborski oblasti je bilo po uradnih podatkih dne 14. avgusta bolnih na nalezljivih boleznih na škrlatinki 67 (največ v okr. Maribor Celje in Gornji grad), na tifuznih boleznih 43 (največ v celjskem okraju), na davici 5, na dušljivem kašlju 7, na šenu 3, na krčeviti odrevenelosti 2 in na vraničnem prisadu 2.
♦	Zaročil se je dne 27. avgusta t. 1. g. dr. Simon Zibert, ravnatelj serum, zavoda Kamendin v Novem Sadu z gdč. Mijo Jan-kovičevo, hčerko g. upravitelja na Dobrni pri Celju. Iskreno čestitamo!	1311n
♦	Najmlajši turist na Triglavu. Očak Triglav že davno ni več tako nedostopen, kakor je bil v času, ko se Je prvič seznanil z njim njegov pevec, pokojni župnik Jakob Aljaž. Zdaj plezajo po njegovem sivem hrbtu turisti obeh spolov, med njimi tudi taki, ki bi si gotovo premislili, da pot od Kredarice odnosno Aleksandrovega doma do vrha ni tako zavarovana. Čestilcev ima naš očak zadnje čase dovolj. Bolj redki so pa na njem najmlajši med mladimi plezalci. Takega gosta je sprejel Triglav v torek. G. Viktor K veder, sam navdušen alpinist, je prinesel v nahrbtniku na vrh Triglava svojega 20 mesecev starega sinčka. Kakšne misli so obhajale malčka, ko ie zrl iz očetovega nahrbtnika na veličastne gorske velikane, ni znano. Triglav pa je doživel obenem še drugo prijetno presenečenje. Nje gov stari prijatelj g. Alojzij K n a f e 1 c ga je poseti! 72t!č. V spomin na 72. svidenje je g. Knafelc prepleskal Aljažev stolp z belo barvo, ki jo je dal brezplačno na razpo-
lago trgovec z oljnatimi barvami v Ljubljani g. RavhekaT.
*	Brezžična oddajna postaja pri Domžalah. Lepa, 30 m dolga in 10 m široka, svetlo pleskana baraka za brezžično oddajno postajo stoji danes na travniku 2 km iužnoza-padno od Domžal. Svet, kjer je baraka postavljena, so dvignili za 40 cm, da bo poslopje tudi ob največjih poplavah stalo na suhem. Zdaj se urejujejo notranji prostori za dinamo, Diezlov motor ln akumulatorje. V bližini barake postavijo dva železna stebra, visoka po 120 m in 200 m oddaljena drug od drugega. Vsak stolp bodo držala 3 sidra., ki bodo močno pritrjena v tla. Med stolpoma bo napeta antena z napenjačo. Stolpa bodo postavili nemški inženjerji, ki so sedaj zaposleni pri enakem dehi v Zagrebu. Brezžična oddajna postaja bo v zvezi z ljubljansko glavno pošto, nekaj po kab-lju, večji del pa po nadzemski napeljavi. Le malo je krajev v naši kraljevini, ki se bodo ponašali z enako moderno napravo kakršna bo v Domžalah. Lepi domžalski trg bo ž njo mnogo pridobil na svoji privlačnosti in zanimivosti.
*	O uspehih Jugoslovenskih razstavljal-cev na RekL Predvčerajšnjim je prispel na Reko italijanski poslanik na našem dvoru g. Bodrero ter si ogledal tamkajšnjo umetniško razstavo. Nakupil je pri tej priliki tri razstavljene umetnine Jugoslovenskih raz-stavljalcev in sicer Justinove »Starce«, Gju ričevo »Delo v pristanišču« in Pečenčevo »Turško hišo«. Tudi drugi razstavliald so prodali po več umetnin. Umetniški oddelek razstave je bil predvčerajšnjim zatvorjen, sejem sam pa je še podaljšan.
*	Oceanografski institut v Splitu. Uprava pomorstva in rečne plovltbe je pomorski direkciji v Splitu nakazala znesek 200.000 dinarjev za početna dela za gradnjo poslopja za oceanografski institut. Stavblšče za institut je že odkupljeno.
*	Zanimive izkopnine v Makedoniji. Kakor smo že poročali, se izkopavanje na razvalinah starodavne naselbine Stobi letos nadaljuje. Stobi, v bližini železniške postaje Gradsko ob Vardariu, je bila starogrška naselbina, ki je v rimljanski dobi slovela, v bizantinski pa začela propadati. 2e pred leti je neki francoski znanstvenik opozoril na pomen teh razvalin. Leta 1924. se ie po inicijativi beograjskega narodnega muzeja pričelo sistematično raziskavanje teh historičnih tal. Raziskavanje vodita dr. Vlado Petrovič, načelnik beograjskega Narodnega muzeja, ter profesor ljubljanske univerze dr. Baldvin Saria, ki sta odkopala velik del obsežne bazilike in rimskega gledališča. Zal, da doslej še niso našli napisov, ki bi omogočili določitev starost! izkopanih stavb. Strokovnjaki so mnenja, da je bazilika, koje marmorni stebri so Izredno dobro ohranjeni, bila zgrajena v drugem do petem stoletju po Kristusu.
*	Strokovna zveza dentistov za Slovenl-o. Na podlagi od velikega župana odobrenih pravil, se je vtšB v sredo dne 31. pr. m. Ustanovni občni zbor »Strokovne zveze dentistov za Slovenijo«. Po volitvi odbrna se Je sklepalo o važnih stanovskih vprašanjih. 1316
*	»Dobrota«, obsmrtno podporno društvo poštnih nameščencev naznanja, da je v 2. četrtletju t. I. na novo pristopilo 220 članov Izstopilo je v tem času 12 članov, in sicer 4 so prostovoljno Izstopili, 8 jih je pa umrlo Njih preostalim je društvo izplačalo po 3000 Din. podpore. Društvo lepo uspeva: števl:-lo članov stalno raste. Dne 31. avgusta 1922 ie štela »Dobrota« 473 dne 30. juflija 1927 pa 2394 članov.
*	Kaj poreko naši filatelisti? V Ljubljani kakor tudi v Mariboru, Cejn Itd. imamo znatno število filatelistov. Njih število je zadnja leta znatno naraslo med šolsko mladino. Vsi ti prijatelji filatelije so čakali že par let, da se bodo prodale na Javni dražbi stare spremnlce, na katerih so, kakor znano, večji del znamke večje vrednosti. Zal, da so čakali zaman. Iz Beograda Je prišel strog nalog, da se morajo vse sprem-nice prodati v papirnico kot — škartni pa pir. Poštna uprava bi bila za poštne znam ke, prodane filatelistom, skupila lepe tisoča ke, v papirnico prodane, jI bodo pa vrgle prebito malo. Da ta metoda državnega gospodarstva ni državi v prid, ie jasno ko beli dan.
*	Ko poročilu o poneverbi v Ribnici (»Jutro« št. 203) smo od Merkantilne banke v Kočevju prejeli pojasnilo, da ima njena podružnica v Ribnici samo enega dirigenta in sicer g. Avgusta B e r c i e r l j a, ki pa ni ničesar poneveril niti se ni sam javil sodišču, temveč je še vedno v naši službi. Predmetni članek se more nanašati le na bivšega uradnika Josipa B.
*	V Gorskem kotaru pogorela cela vas. Iz Delnic v Gorskem kotaru poročajo:" V pondeljek ponoči je v selu Crnllug pri Del nicah na doslej nepojasnjen način Izbruhnil požar, ki je v kratkem času zavzel velike dimenzije. Plamen je objel in uničil dvajset objektov. Škoda znaša nad mirim dinarjev Le velikemu naporu gasilcev in žandarme-rije se je zahvaliti, da ni cela vas postala žrtev požara. Zavarovanih je bilo samo pet poslopij.
*	Štirinajstletna požigalka. V selu Draž v Baranji so se v zadnjih dneh pojavili trije požari. Zgorelo je več hiš, živeža in krme. Škoda Je velika. Požiga Je bil osumljen Marko Jovanovič, ki ga je žandarmerija aretirala in izročila državnemu pravdnlštvu v Somboru. Ko so ga tamkaj zasliševali, Je od žandarmerije v Dražu prispela brzojavka, da je požigalka izsledena v osebi štirinajstletne deklice. Jovanovič je bil nato iz zapora Izpuščen.
*	Velik požar v JasenovL Iz Vršca poročajo, da je predvčerajšnjim ponoči pogorela v Jasenovi velika tamkajšnja opekarna, last neke delniške družbe. Gasilno društvo iz Bele Crkve Je sicer prihitelo na pomoč
a bilo je prepozno: opekarna je pogorela do tal. Škoda se ceni na tri milijone dinarjev. Opekarna je bila zavarovana pri zavarovalni družbi »Jugoslavija«. Kako je požar nastal, ni znano. Neki nameščenec opekarne Je bil aretiran.
*	Pobegla deklica. Iz višnjegorskega okraja je odšla 13 letna šoloobvezna deklica. Za svoio starost je dobro odraščena, močnega života, okroglega rdečega obraza in plavih pristriženih las. Kdor ve, kje se iskana deklica nahaja naj sporoči to bližnji žand. stanici, ki so itak o tem obveščene. Prijavitelj dobi primerno nagrado.
*	Velik sejem za živino ln kramarstvo se bo vršil dne 7. septembra t. 1. v Šmar-jeti poleg Rimskih toplic.	1311
*	Pri prehudem zaprtju, napenjanju, žrvč nih bolečinah v kolkih bolečinah v straneh pomanjkanju sape, utripanju sTca migreni šumenju v ušesih, omotici, duševni potrtosti Vam povzroči prirodna grenčica »Franz Josef« izdatno izpraznjenje črevesa ln Vas oprosti čuta tesnobe. Mnogi zdravniki z i zbornim uspehom vporabljajo vodo »Franz Josef« tudi prj zdravljenju trakulje. — Dobiva se v' vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah.
KUŠAKOVIČA KALODONT
najboljša pasta za zobe.
*	Kuratorij za slepce se Iskreno zahvaljuje p. n. gospem, ki so nabirale letos članarino rednih in podpornih članov pri raznih društvih. Dobili smo po ge Ludvigcrvi (Šentpeterska podruž. sv. C. in M.) 158; Golobovi (orliška podzveza) 10; — Zitkovi (Kolo jugoslov. sester) 220; — Cvelbarjevi (Dobrodelnost) 1518; — Prelčevi 466 in Vohinjčevi 740 (ženska podr. sv. C. in M. v Šiški); — Bahovčevi (Atena) 1140; — Šer-kovi (Ženski pokret) 179; — Sičevi (šentja-kobsko-trnovska podružnica sv. C. in M.) 40; — dr. Majaronovi 480; — VVessnerjevi, gdč. Viti Zupančičevi (slov. učiteljice) 320; Poleg teh so nam poslali po ge. Sičevi politič. društvo Št. Jakob 100, ženska C. M. podružnica Št. Jakob-Trnovo 100 ln moška istotam 100 Din; A. Čepon, mesto venca na grob gdč. Remčeve 100 Din; — neimenovan gospod ob smrti svoje ge. soproge 1000; in iz Amerike 53 Din. — Po poštni hranilnici so darovali: Vzaj. zavar. 1400; Zadr. gospodarska banka 1000, Stavbna zadruga »Asad. dom« 720.40 Ptujsko predujem, društvo 200; Kavčič R. v Ormožu in Vovko Iv. v Sv. Petru pri Novem mestu po 100, Obrt. hran. in pos. društvo na Bledu 50; Pokora Fr. v Besnici 25, Cernoga Iv. v Zdolcih in Zidar Fr. v Lerobergu po 10, Brleč Fr. v Kandiji 250, pa hranilnice ozir. posojilnice: Maribor 2000; LJubljana, ljudska 1000; Sevnica in Ormož po 500; Novo mesto Poljane nad Škofjo Loko, Škocijan pri Mokronogu po 250, Braslovče, Celje ljud ska, Kranj, Maribor spodnještajersika po 200; kmet. del. Dol. p. Hrastniku, Prekmurska v Murski Soboti, Ruše, Vel. Lašče, za sodni okraj Lašče in okolico, Vrhnika po 100; Črnomelj, Hajdina, Hoče, Ljutomer okr. Slivnica p. Mariboru, Središče ob Dr. Škofja Loka, ljudska, Št. Jernej na Dol. Vitanje po 50; Dragatuš, Sv. Anton v Slov. gor. Sv. MaTtin p. Vurbergu, Št. Janž na Drav. polju po 25; Cerklje ob Krki. Dravograd, Sv. Benedikt v Slov. gor. št. Ru-pert pri Mokr„ Vurtoerg po 20; kmeč. v Radovljici 15; Cerklje p. Kranju, Kranjska gora. Št. Peter pri Mariboru, kmeč.: v Te-haTjih, Velenje po 10 Din. Prisrčna hvala darovalcem in iskrena prošnja onim, k; bi se mogli še spomniti največjih Tevežev, slepcev.
Iz Ljubljane
u— Občili zbor Pomočniškega zbora Gre-
mija trgovcev v Ljubljani je danes, dne 2. septembra ob pol 8. uri zvečer v mali dvorani Trgovske zbornice.	1315 u— Merkurjev izlet na Grosuplje z ogledom podzemne jame bo v nedeljo, dne 4. septembra. Odhod ob 6.25 zjutraj z glavnega kolodvora. Prijave društveni pisarni Gradišče 17-1 (telefon 2652). 1314 n— Mestna kopel v Kolodvorski ulici bo v pondeljek, dne 5. septembra 1927 zopet otvorjena.
u— V nedeljo, 4. septembra vsi na Javno telovadbo Sokola II. na Prule! Po telovadbi prosta zabava s plesom. Za brate v krojih udeležba obvezna!	1318 u— Življenje ln umiranje v Ljubljani. Gla. som zdravstvenega izkaza mestnega flzika-ta se Je v dobi od 22. do 1. avgusta rodilo v Ljubljani 53 otTok (28 moškega, 25 ženskega spola), med temi 2 mrtvorojenčka, umrlo Pa Je 10 moških in 7 žensk, skupaj torej 17 oseb in sicer 2 osebi za Jetiko, 2 za rakom, 2 za boleznijo na srcu, 1 za osta-relostjo, 8 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 2 pa vsled smrtne nezgode. Izmed umrlih je 5 oseb doseglo starost nad 70 let. Na nalezljivih boleznih so obolele 4 osebe: 2 na griži. 1 na škrlatinki in 1 na davici.
u— Policijska kronika. Krojaškega pomočnika Ivana PleSka, stanujočega na Glincah, sta napadla v Rožni dolini okoli 1 ponoči neki klepar in pleskar. Pošteno sta ga prenriatila in mu raztrgala 400 Din vreden suknjič. Oba sta naznanjena policiji. V noči od srede na četrtek so bile aretirane 4 vlačuge radi vlačugarstva, nadalje 1 radi suma tatvine in 1 radi prepovedanega po-vratka. Prijavljen je 1 rop, 2 tatvini, 1 poneverba, 2 telesni poškodbi. 1 pretep na ulici, 1 .sum tajne prostitucije, 1 nedostojno vedenje, 1 zastrirpljenje z gobami, 1 puščanje otrok brez nadzorstva, 1 kaljenje nočnega miru in 10 prestopkov cestno-policij-skega reda.
u— Razne tatvine. Trgovcu in posestniku Odonu Koutnyju, stanujočemu na Medvedovi cesti, ie odnesel neznan tat iz nezaklenje nega vrta platneno plahto za pokrivanje vozov, vredno 500 Din. — Prodajalcu dalmatinskega vina v Podobnikovi gostilni v Vodmatu, je bilo ukradenih iz prostora za balincanje 7 velikih krogel iz rdečega Italijanskega lesa v vrednosti 700 Din. Tatvine
so osumljeni neki delavci, proti katerim vodijo preiskavo.
u— Otroci, ki so brez nadzorstva. Sprevodnik cestne železnice Franc PurkaTt je naznanil policiji, da je ob 14. 3 letni otrok na vogalu Strossmajerjeve ulice vrgel kamen v voz in razbil okno, s čimer je povzročil 100 Din škode. Okno je razbil sinček neke delavke, stanujoče na Poljanskem nasipu. Žena stalno boleha, leži večinoma v postelji ter ne more paziti na svoje mladoletne otročiče, ki se vsepovsod igrajo. Prosila je, nai ji škodo radi velike bede spregledajo.
u— Velika nesreča preprečena. Hlapec Alozij Oroš, stanujoč v Postojnski ulici je pustil voz s konjem na Emonski cesti blizu mosta čez Gradaščico in odšel po oprav kih v bližnjo trgovino. Na vozu je sedel njegov 5 letni sinček. Naenkrat se je konj splašil in začel dirjati po cesti. K sreči Je še pravočasno skočil h konju strojni ključavničar Rudolf Klemene in ga ustavil. Padel pa je pri tem pod konja in s; raztrgal suknjič. Klemene se je ranil na rokah in nogah, medtem ko se dečku ni ničesar zgodilo.
u— Nesreča na Ižanski cesti. Hlapec Lovrenc Zadel je vozil s konjem po Ižanski cesti s senom naložen voz v smeri proti LJubljani. Nasproti mn ie privozil voznik z dvovprežnfm tovornim vozom. Ko sta se oba voznika hotela izogniti drug drugemu, pa je pridrvel na kolesu 17 letni učitelji-ščnik Maks Ferjan. Prišel ie med oba voza in pade! s kolesa. Kolo se je hudo poškodovalo, Ferjan pa je ostal po čudnem naključju nepoškodovan.
u— Napad si je izmislil. Veseljak France, krojač po poklicu, je prijavi! policiji, da so ga ob pol 1. ponočf napadli v Rožni dolini neki tuji ljudje in ga do krvi pretepli. Policija je šla na delo in je dognala, da mora biti Francetovo pripovedovanje o napadu gladko izmišljeno. France ie res bil nekoliko potolčen, toda njegove rane izvirajo najbrže odtod, ker je dvakrat padel pod klop, na katero sta ga položila dva stražnika, ki sta ga našla na cesti v visoko vinjenem stanju.
u— Ob pričetku šolskega leta opozarjamo cenj. učitelistvo glasbenih iavnih in zasebnih šol na našo veliko izbiro vseh šolskih not, etud. šol itd. za vse instrumente in petje. Posebno smo založeni s klasičnimi in zadnjimi modernimi skladbami. — Matična knjigarna. Kongresni trg.	1252 u_ Stenlcol najboliše sredstvo proti stenicam v zalogi drogerije A. Kane. Zidov-ska ulica. # 1006
(7 MsrJVra
a— Iz obrtniškega življenja. V ponede.
Ijek, dne 29. pr. m. se je vršil občni zbor mariborske kolektivne obrtne zadruge. Zborovanje Je vodiil dosedanji zadružni načelnik g. Pelikan. Ta zadruga spada še k tistim, sedaj že maloštevilnim obrtniškim organizacijam, M so si že ob svoji ustanovitvi določile le majhen zadružni okoliš, v tem primeru mesto Maribor ZadTuga šteje 84 članov. Id pripadajo 31 različnim strokam. Uspešno delo v takih organizaci. Jah Je jako težko. Da Je to zadrugo bilo mogoče vsekakor vzdržati na višini in pri tem vsa) po možnosti ustrezati zahtevam vseh, tako raznovrstnih včlanjenih strok, je pač v največji meri zasluga izredno mar-I ljivega ta iniciativnega odbora z načelnikom g. Pelikanom. Občni zbor je izvolil novo naSelstvo. v katerem zavzema predsedniško mesto naš vrli obrtniški delavec g. Miho Vahtar, podpredsedniško mesto pa g. Nedog. G Pelikanu, ki se loči od za_ diuge radi izločitve njegove stroke, je občna zbor ob splošnem odobravanju izrekel iskreno zahvalo za njegovo zvesto delo in mu izročil zelo Učno izdelano priznalno diplomo, za kar se Je g. Pelikan gin j en zahvalil Obrtništvo Je koncem zborovanja ob soglasnem pritrjevanju sprejelo ostro resolucijo zoper novi volilni red trgovske in obrtniške zbornice v sličnem smislu, ka. kor je bila sprejeta na obrtniškem zborovanju v Rogaški Slatini dne 15. m. m.
a— Ustanovni občni zbor »Kola iahačev v Mariboru« se je vršil v torek ob številni udeleHi prijateljev jahaškega športa, tako iz oficirskih kakor meščanskih krogov. Zbora so se udeležili komandant mesta g. general Spasič, komandant vojnega okruga g. puk. Stojadanovič. komandant 45. pp. g-puk Sarič in komandant 32 art. puk. g. pukovnik Lukovič. Zbor Je otvoril v imenu pripravljalnega odbora g- podpukovnik Pogačar. ki je v kratkem pojasnil svrho Kola iahačev. Za tem so se prečitala pra. vila Kola jabačev in so nato vsi navzoči, nad 40, pristopili kot redni člani. V odbor so bili z vzklikom izvoljeni za predsednika g. pukovnik Lukovič, za podpredsednika g. podpukovnik Fr. Pogačair in g. dr. Adolf Obran, za odbornike gg.: pukovnik Sarič, podpukovnik Vukotič, major Branko Pe-jič. Rado Lenard Beno Jiroušek. Matko Kumar. Albin Lajnšič, Josip Knafelc. Jul. Novak, Bogdan Cunta, Ivan Vrisk in Anton Lukman, za namestnike poročnik Kamel Koraevič Arnošt Framke, Karo! Pahor in Zmagoslav Hren, in za račuska preglednika gg. A. Struna Ln Frar.ta Kovar. Po volitvah se Je določila letna članarina za redne in podporne člane z Din 60. Med slučajnostmi ie predsednik g. pukovnik Lukovič razvil program dela ta zagotovil, da se bo mogla redna jahaška šola pričefi že dne I. novembra. Kolo se dogovori s kasaškim društvom, da o priliki svojih dirk sprejme na program tudi gahpske dirke Več članov je stavilo predloge n nasvete, kako najuspešneje razviti delovanje Kola jahafiev. Po zaključenju občnega zbora se ie takoj sestal upravni odbor k seji in koopdral v odbor gg. Kajola in Obradoviča, za blagajnika izvolil g. ravnatelja Jirouška. za tajnika g Lukman a ta za zapisnikarja g. Lajnšiča. Nadalje je odbor razpravljal o vsem, kar je potrebno za pričetek rednega delovanja. Odbor vabi k pristopu vse. k! se zanimajo za jahaški šport, prosi pa tu. di vse prijatelie tega najlepšega športa ln roerodajne činitelje za izdatno podporo.
Nove člane sprejemajo vsi odborniki. Cla. narina za leto 1927 znaša Dih 20.
a— Pevci »Drave«, pozor! Redne pevske vaje za moški zbor se zopet pričnejo v ponedeljek, dne 5. septembra ob 19.30. Novj pevci dobrodošli! Ne pozabite točnosti! Odbor.
a— Gosp. In pol društvo za magdalen" ski okraj priredi v soboto, dne 3. septembra ob 20 v gostilni Friedau volilni shod za člane in somišljinike. Poroča sreski kandidat dr. Milan Gorišek .
a— Rogaška Slanina v Mariboru. Od uprave zdravilišča Rogaške Slatine smo sprejeli naslednje pojasnilo: Z ozirom na Vašo notici) z dne 31. t. m. pod naslovom Rogaška Slatina v Mariboru Vas prosimo, da resnici aa ljubo pojasnite v svojem cenjenem listu, ia se je res prepeljalo iz Rogaške Slatine v Maribor pohištvo za oblastne urade, da se pa to pohištvo ni vzelo od tukajšnjega inventarja, temveč se Je izdelalo novo v tukajšnji mizami proti pla. Slu od strani oblastnega odbora.
a^- Mariborski sanatorij prodan. Včeraj Je upravni svet Ljubljanske kreditne banke odobril kupno pogodbo, s katero je Ljubljanska kreditna banka prodala mariborskemu oblastnemu odboru znani Tavčarjev sanatorij za Din 955.000. Oblastni odbor namerava otvoriti v sam a ton ju po. rodnišnioo. Za sanatorij se je potegoval tudi neki mariborski zdravnik, ki pa ie ponižal le Din 500.000. Dalje sta se zanimala za sanatorij tudi dva zagrebška kirurga, ki pa sta potem svojo ponudbo umaknila. Ta sanatorij ie vzbudil svoj čas veliko razburjenje med zdravniškimi krogi, ko je ra_ dikalski minister podelil koncesijo trgovcu Tavčarju, ne pa zdravnikom. Pozneje je Državni svet ta odlok ministra razveljavil. Do prvega avgusta je imel sanatorij v na_ jemu mariborski zdravnik dr. Ipavec. S tem dnem pa ie torej Maribor sanatorij izgubil. Kakor je pozdraviti otvoritev porodnišnice v Mariboru, tako je obžalovati, da bo Maribor sedaj brez sanatorija. in premožnejši boilniki bodo še bolj nosili svoj denar čez mejo nemškim sanatorijem in zdravnikom, ker je mariborska splošna bolnica neprestano prenapolnjena, zlasti pa kirurgičnj oddelek, ki tudi z razbremenitvijo porodnic ne bo pridobil mnogo več prostora. Podjetnike, in sicer slovanske, torej opozarjamo, da bi bilo v Mariboru gotovo dobičkanosno otvoriti sanatorij, ker je Maribor znan po dobrih specijalistih za •kirurgijo in notranje bolezni.
Iz Celja
e— Infamno lažnivo vest o razkroju SDS v Sloveniji, zlasti v Celju, ni skuhala samo že popolnoma izprijena ter pokvarjena klerikalna klika, njeni inspiratorji so tudi v radikalskih vrstah. Celjska in mariborska radikalija je nastala v povojnem osrčju ter nima s pravim radikalstvom skoraj nič skupnega. Pravi radikali v Sloveniji kakor v Srbiji so jih v kratkem spoznali do mozga ter jih absolutno niso marali. Zato ni čudno, da so se zlasti celjski radikali razveselili najnovejše zvezde, ji z velikimi na-dami sledili v Vukičevičev Betlehem ter se z dušo in telesom zapisali temu najnovejšemu odrešeniku. Kratkemu veselju pa sledi že bridko razočaranje. Iz Beograda prihaja jo za slovenske »radikale« v mariborski oblasti prav žalostne vesti, da je Vukičevič že odžagan od pravega radikalnega drevesa, da se izpreminja blejski pakt klerikalcev v največjo blamažo, da se pa z njimi vred pogreza v neizogiben prepad tudi vse to, kar se ie zbralo okrog Vukičevičevih kle-rcradikalskih jaslic kakor muhe okrog medu. V tem brezupnem razpoloženju tik pred skupščinskimi volitvami in v nadi, da bo vendar le mogoče na kak senzacijonalen način prikriti lastno razkrajanje, so klerikalci in »radikali« vTgli v svet infamno laž o izstopu dr. Božiča jn Rebeka iz Samostoi ne demokratske stranke. Ker pa ima laž kratke noge, so jih dobili sami občutno po zobeh, kar jim danes prav iz srca privoščijo vsi pošteni Celjani. Na dan volitev, dne 11. septembra pa bodo ž njimi obračunali tudi vsi narodni in pošteni volilci cele Slovenije.
e— Volišča pri volitvi v narodno skupščino v mestu Celju. Po razglasu mestnega magistrata ima Celje pri skupščinskih volitvah zopet dve volišči. Volišče I. se nahaja v poslopju meščanske šole (dohod iz Stross mayerjeve ulice), volišče II. pa na mestnem magistratu, to pot v I. nadstr. soba št. 2. Dodelitev volilcev I. in II. volišča je ista, kakor pri zadnjih volitvah.
e— Imenovanje. Prvim državnim pravd-nikom na dosedanjem službenem mestu ie imenovan g. dr. Joško Požar, državni pravd nik v Celju. Čestitamo!
e— Preselitev obrti. G. Franjo Dolžan, kleparski mojster v Celju Je premestil svoio delavnico s Kralia Petra ceste v lastno hišo Za kresijo št. 4.
e_ Razgrnitev porotne liste. V smislu § 6. drž. zak. o sestavi porotnih seznamov z dne 23. V. 1873, drž. zak. št 121. je razgrnjen prvotni seznam porotnikov za Celje na celjskem mestnem magistratu od 10. do 18. septembra med uradnimi uram,- od 9. do 12 Reklamacije, bodisi pismene bodisi osebne na zapisnik, proti pravilni sestavi seznama se sprejemajo do 20. t. m.
NCCAVICE
rJtftJUC"
najboljše .najirpežne/se, zato ^jognjejlfe
Iz Kranja
r— Gibanje sadjarjev. Podružnica Sad* jarskega in vrtnarskega društva v Kranju priredi v nedeljo dne 4. septembra ob 9. uri dopoldne shod. Zborovanja naj se ude« ležijo po odposlancih tudi druge podružni« ce kranjskega sreza, da poročajo o sadni letini itd.
r— Pred pričetkom šolskega leta. Več dni trajajoči ponavljalni izpiti na tukaj« šnji državni gimnaziji, ki so prvi naznanja« li v pouličnem vrvenju začetek šolskega življenja, so že dokončani Včeraj se je vršilo vpisovanje v prvi gimnazijski raz« red, ki je bilo letos prvič brez tradicijo« nelnih sprejemnih izpitov. Na ulicah zlasti
fe že opažati ^dijašie grupe. Prihodnji'te. den pa se bodo odprla vrata učilnic...
r— Otvoritev kina v Narodnem domu. V soboto dne 3. septembra bo končno
0	tvor j en v Narodnem domu nov kinema« tograf. Izvajal se bo zgodovinski velefilm iz dobe francoskega rokokoja <rManon Lescaut». Pri predstavi, ki se prične ob pol 21. bo sodeloval popoln orkester Na« rodne čitalnice s primernim programom.
r— Priprave za otvoritev gledališke sezo> ne. Kakor doznavamo, so se pričele z res« no voljo in navdušenjem priprave za otvo« ritev gledališke sezone po Gledališkem odru v Narodnem domu. Diletantski an« sambi je pridobil s pristopom novih moči mnogo na svežosti in sili. V režiji gospo« da R. Hlebša se pripravlja znana narodna igra «Rodoljub iz Amerike®. Pisatelj g. dr. Dobovišek je obljubil, da bo prisostvoval otvoritveni predstavi, ki bo najbrže že v drugi polovici septembra. Upati in po pro* gramu sodeč je pričakovati, da bo letošnja sezona z uresničenjem repertoarja nadkrili« Ia lansko, ki je že ta dosegla izredno lep umetniški nivo in odličen sloves daleč na okrog.
Iz Trbovelj
t_ šah. V Hrastniku obstojajo 3 manjši šahovski krožki, v Trbovljah pa 2. Na _ini« cijativo par starejših šahistov pa snujejo v Trbovljah nov šahovski klub. Do sedaj se je prijavilo ca 30 šahistov. Ustanovni občni zbor je sklican za sredo 7. septembra ob 20. v mali dvorani Sokolskega doma v Trbovljah. Vabljeni so vsi prijatelji šahov« ske igre.
t— Sokolska tombola bo nepreklicno 18. septembra. Dobitki so razstavljeni v So» kolskem domu.
t— po načrtih tvrdke Ročak*Ciuha se gradi nova tržnica, ki bo nov prispevek k olepšavi trg«. Tržnico gradi občina v last« ni režiji, tvrdka Ročak«Ciuha pa samo nads žira gradbo.
t— Vodovod v Planinski vasi je dogra« jen. V kratkem se prične z gradnjo vodo« voda od žandarmerijske stanice do kolo« dvora.
t— Udruženje rez. oficirjev sekcija Tr* bovlje priredi v nedeljo 4. t. m. na griču «Dunaj» piknik, h kateremu so bil povab«
1	jeni tudi gostje. To bo prva javna dru« žabna prireditev, ki jo prirede trboveljski rez. oficirji. Ob slabem vremenu v rudniški restavraciji družabni sestanek vseh rez. oficirjev in gostov.
t—Posvetovalnica za matere v Trbovljah posluje redno vsak pondeljek in četrtek od 14. do 16. popoldne. Uradne ure sestre so v mesecu septembru istotako le v ponde* Ijek in četrtek od 9. do 11. dopoldne.
M\ onstran Me
Kulturna svoboda v Italiji
Gorica, 1. septembra, o. Oblastva so raz« pustila prosvetno društvo v Lokavcu, Aj» dovščini, Oslavju, Vrhpolju pri Vipavi, Po« dragi in v Podanjah z motivacijo, da delo« vanje teh društev ni v skladu z državnimi interesi.
•
p— Nadškof dr. Sedej v Cerknem. Faši« stični «11 Popolo d i Trieste« poroča: «Cer» kno, kjer se je naš nadškof rodil, je prire« dilo prisrčno proslavo prelatu. Monsignor Sedej je prispel v Cerkno okoli 9. (28. av« gusta), spremljala ga je številna duhovšči« na. Vse prebivalstvo mu je šlo naproti, da ga iskreno pozdravi. Sprejel in pozdravil ga je podeštat z orožniki v paradni unifor« mi in prelat je šel s procesijo v cerkev. Pri maši je bilo vse prebivalstvo, podeštat, fašistični tajnik in vsi fašisti cerkljanske sekcije v črnih srajcah s praporom. Po ma« ši je imel nadškof kratek nagovor, na kaT je intoniral zahvalno pesem. Popoldne je nadškof blagoslovil množico in odpotoval v Gorico.®
p— Slovenski učitelji premeščeni v stare ptovlnce. Rudolf Vižiintin v Renčah, Ivan Murovec v Št. ViŠketn vrhu, V. Nanut v Kozani in Medveš v Lomu so premeščeni v turinsko šolsko okrožje, učiteljice Soban v Vrtojbi, Lapanje na Vogrskem in Kuntih v Prvačini so premeščene v Pijemont, na KobariŠkem so dobili poremestitvene odloke v stare province Alojzij Carli na Vršnem, Albert IvanHč v Smasteh in Stanko Skočir v Robedišče. Premeščenih je tudi nekaj učiteljev s Cerkljanskega, tako da bodo menda kmalu odpravljeni iz Julijske Kra« jine vsi slovenski učitelji.
p— V Idriji je razpuščeno «De!avsko iz« obraževalno društvo*.
p— Na Italijanski drobiž je pljunil z za« ničevanjem v navzočnosti gostov v hotelu «Central« v Gorici Nemec Ervin Kamme« rer. Obsojen je na eno leto ječe.
p— Fašisti, katerim smrdi vsako delo. Fašistični «13 Popolo di Trieste* piše v članku «Vedno isti*, da ako bi razdelili fa« Siste na dve strani, bi stali na eni oni, ki delajo, na drugi pa oni, ki se ne brigajo za nobeno delo. Slednjim je mar v glavnem to, koliko popijejo in pojedo po kavarnah tekom vetrnega počitka dopoldne, popol« dne. zvečer in ponoči. Živijo od perfidije in dobro jim je došla vsaka slaba vest, da jo spravijo v široke razgovore. Izvajanja kakega takega lepega možakarja na počit« ni c ah ali kakega večnega brezposelnega člo« veka slonijo le na fantaziji... Tako je to« rej sredi fašističnih vrst v Trstu leta 1927! Vprašamo Ie, katerih je več, ali onih, ki jim delo diši aH onih, ki jim delo smrdi?
p— Ostrogotsko Ime ima neki Tommasi v Trstu. «Otokar,» to je tuje, barbarsko, zato pa je signor Tommasi naprosil oblast, da mu izpremeni ime v «Oto». ki zveni bolj žioveško. Ako misli Tommasi, da je Otto« ne italijansko ime, se zelo moti. Otresel se je enega tujega imena ra si nadel drugo tuje ime. Prav smešni so Italijani pri itali« janizaciji svojih priimkov in imen.
nasproti
Mestnemu domu.
SOOOOOOOOOOOOO
Šport
Nedeljske nogometne tekme
Semifinale pokala za poškodb eni fond: Ilirija : Krakovo. — Mednarodna tekma:
SK Rapid, Celovec : SK Slovan Prihodnja nedelja nam prinese prvo in« ternacijonalno tekmo letošnje jesenske se« zone. Agilni SK Slovan, ki je pred krat« kim praznoval svojo 151etnioo, je angažiral za ta termin celovški Rapid. Gost nam je sicer še popolnoma neznan, vendar igra v svoji domovini prav važno vlogo ter beleži lepe rezultate. Vsekakor bo enakovreden nasprotnik SK Slovanu, ki se bo pač moral potruditi, ako hoče doseči lep uspeh. Tek« ma se vrši na igrišču Ilirije in se prične ob 17. uri.
Kot predtekma se vrši istotam ob 15.30 semifinalna tekma za pokal poškodb enega fonda, in sicer med Ilirijo in Krakovom. Zmagovalec te tekme pride v finale s Pri« morjem. Ilirija sicer ne more nastopiti s kompletnim prvim moštvom, ker nastopijo nekateri njeni igralci v podsaveznem tea* mu v Beogradu. Tako bodo moči precej iz« enačene ter obeta biti ta tekma z agilnim in požrtvovalnim Krakovim prav lepa in zanimiva.
Državno prvenstvo v lahki atletiki
Po večletnem presledku se vrši v nede» ljo zopet damsko državno lahkoatletsko prvenstvo v Ljubljani. Ljubljana, ki je v damski atletiki vodilno mesto v Jugosla« viji, je dosedaj vedno odnesla zmago. Pred vsem ima SK Ilirija izvrstne atletinje, od katerim štejemo lahko nekatere v medna« rodni razred. Lani je dosegla Ilirija držav« no prvenstvo in ga letos brani. V Zagrebu se zdi, da je zanimanje za damsko atletiko znatno popustilo. Tudi Beograd ni dosedaj ničesar pokazal. Vsekakor ne bodo ljub« ljanske atletinje imele pretežke naloge in bodo tudi topot odnesle zmago.
Naša športna publika bo imela priliko videti naše najboljše atletinje. Bernikova, državna prvakinja in rekorderka v metu krogle, je trenutno v izvrstni formi in je sigurno pričakovati rekorda. Tratnikova bo sigurno zmagala v skoku v višino in metu drska. V obeh točkah bo najbrže zboljšan rekord. Tudi v skoku v daljavo ji je I. me« sto skoro sigurno, ker njena najnevarnejša konkurentinia Šantlova, ni bila prijavi je« na. V drugih točkah so moči precej enake in ie pričakovati ostre borbe.
Tekmovanje se vrši na igrišču ASK Pri« morja in prične ob 15.
Nadaljevanje juniorslcih tekem za pot kal SK Ilirije. V nedeljo 4. t. m. odigrata pokalno tekmo juniorski moštvi Jadrana in Marsa ob 10. uri na igrišču SK Ilirije. Fi« nale med Ilirijo m Mariborom se vrši pri« hodnjo nedeljo, 11. t. m. kot predigra tek« mi Ilirija : Borac (Split).
Druga in zadnja treningitekma naše podsavezne reprezentance, ki se je včeraj vršila z moštvom SK Slovana, tudi ni i>ri» nesla zaželjenega uspeha. Reprezentanca je sicer po trdem in vseskozi enakovrednem boju zmagala s 3 : 1, vendar pa po svoji igri ni zadovoljila. Ahilova peta moštva je napadalna vrsta, ki v postavi Dramičanin« Erman«Cebohin«Uršič»DoberIet ne bo zmož« na akcij proti beograjski obrambi. Trio premalo uporablja krili, izmed katerih Dra« mičanin ni dorasel. Ostalo je z malimi iz« jemami prilično enakovredno; glavna opo« ra bosta pač Dekleva in Lado. Erman v vratih je sedaj v formL Želimo, da bi nas naša enajstorica častno zastopala v presto« lici!
Beograjsko Jugoslavijo, ki je, kakor znano, imela preteklo nedeljo težak inci« aent z igralci dunajskega WAC«a, je savez suspendiral od vsakega javnega nastopa, dokler preiskava ne ugotovi neposrednih krivcev teh škandalov. Savez je istočasno poslal avstrijskemu nogometnemu savezu pismo, v katerem obžaluje, da je prišlo do takih dogodkov in sporoča, da je podvzel energične korake, da najde in kaznuje kriv« ce. BLP ima nalog izvesti preiskavo in po« ročati o njej savezu. Res je skrajni čas, da se slični dogodki, ki nam rušijo mednaro« den ugled, enkrat za vselej nehajo. Zato smo prepričani, da bo savez eksemplarično potipal vse, ki so kakorkoli zagrešili, da je prišlo do dejanskega obračunavanja.
Evropsko prvenstvo v plavanju. V sre« do so se pričela v Bologni tekmovanja za evropsko prvenstvo v vodnih športih z wa» terpolom in predteki na 1500 m prosto. Waterpolo izidi prvega dneva so sledeči: Avstrija : Nizozemska 5 : 3 (3 : 1); Šved« ska : Nemčija 7 : 4 (4 : 1), Madžarska : Anglija 7 : 2 (2 : 1), Češkoslovaška : Italija 3 : 1 (1 : 1), Francija : Španija 5 : 0 (2 : 0), Belgija : Jugoslavija 6 : 1 (3 : 1). V drugem kolu se srečajo Avstrija s Francijo, Češko« slovaška s Švedsko in Belgija z Madžarsko. Popoldne so se vršili predteki na 1500 m, kjer se je Ceh Antoš kot četrti z najbolj« šim časom (22:34.6) kvalificiral za semifi« nale. Najboljši čas v predtekih je dosegel Parentini (Italija) s 22:05.2. Jugosloveni ni« so startali.
Smuškottehnlčni odbor JZS&a. Danes ob 18. kratek sestanek v kavarni «Emona». Važno! — Načelnik.
Službeno iz LNP. V podsavezni tim, ki nastopi v nedeljo 4. IX. proti timu BLP, nominiram sledeče igralce: Erman I., Sla« nrič (P), Pleš, Zupančič L., Dekleva, Zu« nan čič G., Doberlet (T), Uršič, Cebohin, Erman II (P), Šiška (D; rezerve: Verovšek (I), Camemik (P). — Imenovani igralci mo> rajo priti danes v petek, točno ob 19.50 na glavni kolodvor radi odhoda. S seboj mo« rajo prinesti kompletno obutev. Majce in hlačke preskrbi iK>dsavez. Pods. kapetan.
Liubljanski plivački podsavez (Služb et no). Sklicujem za danes, petek ob 21. v damskem salonu Emone delegate ASK Pri« morja, Iliriie in Ljubljanskega športnega kluba v svrho dogovora za eventuelno pla« valno tekmo, pri kateri bi ob povratku iz Bologne nastopila kompletna jugoslovenska reprezentanca. — Tehnični referent.
Gospodarstvo
Čestitke ljubljanske zbornice k 751etnici Trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu
Na proslavi 751etnice Trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu, kj se je svečano izvršila v nedeljo 29. t. m., je Ljubljansko zbornico za trgovino, obrt in industrijo zastopal njen prvi tajnik gosp. dr. Fran W i n d i s ch e r, Ljubljansko borzo pa njen tajnik g. dr. Marij D ob ril a.
Gosp. dr. Fran Windischer je imel ob tej priliki pozdravni govor, v katerem je poudarjal, da iskrene čestitke Ljubljanske zbornice, kot poklicane zastopnice trgovine, obrti, industrije in denarstva v Sloveniji spremljajo prisrčne želje, da bi lepi in prijateljski odnošaji, ki so vezali dolga desetletja v sreči in stiki obe posestrimi, ostali vekomaj tako dobri in tako nekalje-no čisti, kakor so bili v "preteklosti. Gro-madno delo je opravila Trgovska in obrtniška zbornica v Zagrebu tekom 75 let svojega živahnega delovanja in si stekla ne-venljivih zaslug za povzdigo gospodarstva in za splošno blaginjo. Po srečnem ujedh njenju je ob povečanih nalogah bohotno razširila svojo delavnost in dala nam vsem vzgled preudarnega in smotrenega dela.
Zbornice za trgovino, obrt in industrijo so po svoji sestavi poklicane, da goje solidarnost gospodarskih interesov, ki se včasih križajo; držati se jim je v svojem delovanju umerjenosti ln srednje poti, skušati jim je, da po najboljši možnosti izgla-dijo nasprotstva, ki se v trdnem življenju oglašajo. To zvanje in ta naloga nista vedno hvaležni in gospodarska praksa poganja včasih ob razumljivi gorečnosti odločnega zastopanja in gospodarskih interesov poedinih gospodarskih panog Cesto struje, ki oporekajo koristnosti in umestnosti takega dela. Spoštuje sicer stvarne razloge, misli pa, da je srednja pot zlata pot in da imajo svojo upravičenost besede starega izkustva, ki pravijo: in medio virtus.
Trgovska in obrtniška zbornica v Zagrebu ima za seboj na vsak način trajne uspehe, ki jih mora vsakdo priznati. Slovenci so v najtežjih časih narodne borbe prihajali iskat utehe, sveta in podžiga v Kraljevi Zagreb in se vračali okrepljeni in ojačeni.
Na koncu svojega govora je g. dr. Win-diseher prosil zagrebško zbornico, da sprejme za svoj veliki dan skromno vezilo, ki naj bo vidni znak naše ljubezni in našega spoštovanja, sliko najlepšega kosa zemlje, ki ga ima Slovenija, sliko Bleda. (Slika je mojstrsko delo našega akade-mičnega slikarja Matiia Jame.)
Prosena vešča kot škodljivec hmeljske rastline
Gosp. Ivan Drev, hmeljar iz Slatine pri Šmartnem ob Paki. mi ie dne 21. pr. m. pisal med drugim:
<Pri golding - hmelju sem tudi opazil, da ga je nekaj zaostalo, a ne morem dognati, ali je to povzročila peronospora, ali je to poškodba po kakem drugem mrčesu, ali kaj je vzrok, da golding nima kobul. Rastlina vendar ni napadena po peronospori — in vendar se ji od daleč vidi, da boleha. Kaj mora to biti?»
V nedeljo, 28. pr. m. je prišel sin gosp. Dreva k meni na dom ter takoj po pozdravu vzkliknil, da ima škodljivca, ki je golding hudo poškodoval in lomil njegove vrhe. Položil mi je na mizo več koščkov hmeljske trte, na katerih so se razločno videle zvrtane luknjice, iz katerih je viselo na tankih nitkah nekaj goseničnih odpadkov. Ko sem te koščke razcepil, sem našel v enem malo gosenico ter jo spoznal kot gosenico prosene vešče. Imeli smo torej pred seboj škodljivca, ki je lomil goldingove vršičke in povzročal ujeacvo jalovost.
Gosp. Drev mi je že 1. 1924. prinesel žive hmeljske stenice, ki sem jih dosdhmal poznal ie po knjigi in podobi, ne pa po naravi, za kar sem mu bil prav hvaležen. Letos pa je našel v našem okolišu proseno veščo kot škodi ji vko hmeljske rastline. Za »so njegovo vzorno prizadevanje pri zasledovanju hmeljskih škodljivcev mu bodi izrečena najboljša zahvala. Njegovo opazovanje pa priporočam vsem hmeljarjem v posnemo, da se ne bo več pripetilo, da bi hmeljarji ubijali njim koristne žuželke (božji volek in njegova ličinka).
Prosena vešča povzroča tu in tam na prosu in na turščici precejšnjo škodo, vendar je škoda, povzročena na hmelju veliko večja. V hmelju razjeda stržen, in sicer manjše gosenico v zgornjih, nežnejših, večje gosenice pa v spodnjih, krepkejših trtah doli do koreni-ke. Orumenelo listje in zvrtane luknjice na trtah z zdrobljenim strženom in blatom kažejo takoj na sovražnika. Vešča sama je metuljček, ki polaga meseca julija svoja jajčeca (2—3) najraje tja, kjer se trta naslanja na drog. Na Češkem se je našlo do 20 gose-
nic v eni rastlini. Iz jajčec pridejo gosenice, ki so doraetle do 20 mm dolge, umazano si-vorjavkaste, po trebuhu bolj svetle barve. Glava je črnorjava. Gosenica prezimuje ali v trtah samih, ali v razpokijinah drogov, doloma si izdolbe med trtami in drogom svoje zavetišče. V nasadih na žico prezimujejo gosenice med spletenimi trtami, kjer si prirede svoja bivališča. Ko se je gosenica spomladi zabubila, pride meseca julija metuljček na dan in pričenja svoje pogubonosno delo.
Škoda, povzročena po proseni vešči, more torej postati prav občutna in je nujno potrebno, da se hmeljarji opozarjajo na opisanega škodljivca.
Kot obrambno sredstvo se priporoča sežiganje hmeljevine in vseh odpadkov ter uničevanje gosenične zalege v hmeljskih drogovih potom vode ali ognja, kakor se je to že priporočalo tudi za druge živalske hmeljske škodljivce.	A.. P.
= Važna posvetovanja zastopnikov mlinske industrije. Ministrstvo za trgovino in industrijo je sporočilo Industrijski zbornici v Beogradu, da želi slišati mišljenje mlinske industrije glede predloga o mletju enotne moke. Enako željo je izrazilo tudi ministrstvo za kmetijstvo in vode. Ker je to vprašanje zelo važno za vso našo mlinsko industrijo, je Centrala industrijskih korporacij v sporazumu z bograjsko Trgovsko zbornico pozvala zastopnike mlinske industrije iz cele države na predkonferenco, ki se vrši- danes
2.	t. m. v dvorani Industrijske zbornice v Beogradu. Ob tej priliki je Savez mlinov v Srbiji sklenil povabiti prisotne zastopnike mlinske industrije iz cele države na splošno konferenco mlinske industrije, ki se bo vršila
3.	t. m. Namen te konference je izmenjava misli o delovanju mlinske industrije, o železniških tarifah, o carinskih tarif ali za zaščito nase mlinske industrije, o mletju moke za vojsko, o konvencij med Zvezo avstrijskih mlinov in Zvezo madžarskih mlinov ob priliki povišanja avstrijske carine na mlinske proizvode od 1.45 zlatih kron na 7 zlatih kron, o posameznih ukrepih za poboljšanje produkcijskih metod v mlinski industriji in o možnosti ustanovitve enotne iveze mlinov za vso državo.
= Občni zbori. Občni zbor Merkantilne ban ke v Kočevju se bo vršil 14. t. m. v sejni dvorani Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani (odobritev bilance za 1. 1925.); občni zbor Celjske posojilnice, d. d. v Celju pa 20. t. m. v sejni dvorani banke v Celju (sklepalo se bo o zvišanju del. glavnice).
= Hmelj. Na nurnberškem hmeljskem tržišču je 30. avgusta znašal dovoz 130 bal. Dopoldne je bilo prodanih 100 bal. Tendenca nespremenjena. Cene za gorski hmelj 265, za hallertauški 240 — 285 mark za 50 kg. -Iz Žateca (CSR) poročajo 31. avgusta, da se nakupovanje na kmetih nadaljuje. Ker je lepo vreme, je obiranje v polnem teku. Cene do 2550 Kč za 50 kg (86 Din za kg). Večje povpraševanje je za stari hmelj po ceni 2000 Kč za 50 kg.
= Odprava konkurza. Ker je bila sklenjena prisilna poravnava, je odpravljen kon-kurz o imovini prezadolžencev Pavla Dostala in Zalke Dostalove v Ptuju.
= Zagrebški velesejem. Na zagrebškem velesejmu se letos opaža večji obisk iz vseh krajev Jugoslavije, predvsem iz Vojvodine in Bosne. Najboljše uspehe more zabeležiti dosedaj industrija gospodarskih strojev. Za izdelke domače tekstilne industrije je opažati živahno zanimanje s strani trgovcev iz Srbije, Bosne in Vojvodine.
= Produkcija in izvoz ruskega žita. Po statistiki ruskega poljedelskega urada, _se kmetijska produkcija v Rusiji hitro približuje predvojnemu stanju. Obdelana ploskev je dosegla že 90 % predvojnega sitanja in tudi živinoreja se hitro razvija. Od letošnje letine bo ostalo za izvoz okrog 1 milijarde pu-dov žita (16.4 milijona ton). Poučeni krogi so napram tem številkam zelo skeptični, ker se je zadnja leta izkazalo, da je bil dejanski izvoz mnogo manjši kakor pa predvideni. Treba je tudi pomisliti, da so v Rusiji cene žitu nad svetovno pariteto in da ruski producenti žita zaradi ie višjih cen industrijskih proizvodov niso voljni prodajati žito. V zadnjem gospodarskem letu je Rusija izvozila le 160 milijonov pudov žita napram 800 milijonom povprečno v letih 1900 do 1913. Čeprav^ ni izključeno, da bo letošnji izvoz rusikega žita znatno večji, kakor je bil v preteklem gospodarskem letu, vendar ni misliti, da bi vsaj izdaleka dosegel 1 milijardo pudov._
— Razvoj češkoslovaške avtomobilske industrije. V zvezi s fuzijo med družbo Češko-moravsko Kolben in družbo Danek se pripravlja znatno povečanje produkcije v tvor-nici avtomobilov <Praga>, ki je pripadala družbi Ceškomoravska Kolben. Po reorganizaciji v produkciji bo znašala kapaciteta avtomobilske tvornice <Praga> 10.000 avtomobilov letno. Lani je znašala produkcija^ 3300 avtomobilov, letos se je že znatno dvignila in bo dosegla 5500 avtomobilov, v 1. 1928. pa se bo to število še podvojilo.
= Zopetno nazadovanje cen na svetovnem tržišču kovin. Po znanem padcu cen na svetovnem kovinskem tržišču v prvi polovici t. 1. so se cene kovinam v juliju znatno okrepile. Ta čvrsta tendenca pa ni trajala dolgo, kajti v avgustu so cene zopet znatno popustile. Od konca julija do konca avgusta je n. pr. cena bakru na londonskem kovinskem tržišču nazadovala od 56.05 na 55.05 angleškega funta, cena kositru od 292.1 na 289.1, cena svincu od 24.3 na 22.75, cena cinku pa od 29.5 — 27.75 angleškega funta.
Vremensko poročilo
Meteorološki ia»«irt » l.jmhiiam 1. septembra 1927.
Višina baromelni 3tW> m
Kraj
Cas
ipazOvanj
Ljubljana (dvorec) ,
Mariboi . Zagreb , Beograd i Sarajevo . Skoplje . Dubrovnik Split Praha
7
14
21.
7
Barom.	Temper.	31 93 1 *	imei vetrn ir brzint » metrih	Oblačno 0-10	Padavine	
					Vrst«	* mm do f. ar*
■ 64-4	18 5	86	mirno	3		
763-1	25 6	47	S 2	3		
764 8	19"	«0	S 2	1		
76S9	190	75	NW 7	10	dež	2.0
/64-2	2i-0	74	NE 9	10	dež	1.0
761-9	170	98	\V 2	10		
762-4	17-0	81	NE 2	7		
761-9	190	63	NW 1	2		
'60 5	2(i0	55	mltiio	0		
61-2	22 0	73	N 2	5		
759-5	14 0	-	mirno	0		
Preljuba prijateljica!
Opažam vedno, kako si otožna. Seveda glavobol, razne bolečine ln težave našega spola nam je podarila mat) narava I Znanost pa je Iznašla sredstvo za ublaženje teb nadlog. Poskusi vendar enkrat
Aspirin-
tablete <Bagek ln prepričana sem. da ml Jih boš pohvalila. Pazi pa na originalnost zavojev, Id Jo spoznaš po modro-belo-rudeči varstveni znam-
Borze
Solnce vzhaja ob 5.20, zahaja ob 18.39, luna vzhaja ob 10.19, zahaja ob 21.1. Najvišja temperature dane« » Ljublianl 25.8 C, najnižja 16.4 C.
Dunajska vremenska napoved za petek: V Južnih alpskih deželah bolj oblačno, morda tudi že malo padavin. Tempe:atura skoraj nespremenjena.
Tržaška vremenska napoved za petek; Ncrmalni vetrovi. Nebo večinoma jasno. Temperatura od 22 do 28 stopinj. Morje mirno.
1. septembra.
Na deviznem tržišču ni bilo pomembnejših sprememb. Na ljubljanski devizni borzi je bil promet 6rednji. Deviza na Trst se je trgovala po 309.5 (v Zagrebu po 309.75—309.875). Narodna banka je intervenirala predvsem v devizi na Curih.
Na ljubljanski efektni borzi je Kranjska industrijska popustila na 345 denar. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v dTžavnih papirjih zelo čvrsta. Vojna škoda se je dvignila za 1 dinar; promptna je bila zaključena po 356, za september po 358.5, za november pa po 365. Investicijsko posojilo se je trgovalo po 86.5, agrarne obveznice pa po 50.5. Tržišče bančnih vrednot je bilo zanemarjeno. Na tržišču industrijsikih vrednot so bile čvrstejše delnice Šečerane Osijek, Danice in Dubrovačke; Trbovlje pa je bilo zaključeno po 465.
Devize in valute.
Ljubljana. Berlin 13.52 — 13.55 (13.535), Curih 1094 — 1097 (1095.5), Dunaj 7.99 do 8.02 (8.005), London 275.85—276.65 (276.25). Newyork 56.65 — 56.85 (56.75), Praga 168.05 do 168.85 (168.45), Trst 308.5 — 310.5 (3095).
Zagreb. Dunaj 7.9875 — 8.0175, Berlin 13.52 - 13.55, Milan 308.83 — 310.83, London 275.85 — 276.65, Newyork 56 65 — 56.85, Praga 168.05 — 168.85, Curih 1094 — 1097.
Trst. Beograd 32.10 — 32.60, Dunaj 253.75 do 263.75, Praga 54.15 — 56.65, Pariz 71.75 do 72.25, London 89.15 — 89.45, Newyork 18.295 — 18.395. Curih 352 — 356; dinarji 31.80 - 32.80.
Dunaj. Beograd 12.468 — 12.508, Berlin 168.36—168.85, Budimpešta 123.955—124.255, Bukarešta 4.3775 — 4.3975, London 34.4275 do 34.5275, Milan 38.58 — 38.68, Newyork 707.95 — 710.45, Pariz 27.7525 — 27.8525, Praga 20.97625 — 21.05625, Curih 136.49 do 136.69.
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.39, London 25.21625 Newyork 518.70, Pariz 20.335, Milan 28.2375, Praga 15.37, Budimpešta 90.775, Bukarešta 3.215, Dunaj 73.125.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pra-. gi 59.16125, v Berlinu 7.395.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 197 — 199, Ljubljanska kreditna 140 — 0, Merkantilna 0 — 90, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 135 — 0, Ruše 260 — 270, Kranjska industrijska 345 — 0, Stavbna 56 — 0, šešir 104 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Investicijsko 86.5 — 86.75, Vojna škoda promptna 300.5 do 356.5, kasa 355.5 — 356.5, za september 357 — 358, za oktober 360 — 362, za november 364.5 — 365.5, agrarne 505—51.5; bančne vrednote: Eskomptna 91 — 92, Kreditna 91 — 92, Hipo 55 — 56, Jugo 91 — 92, Ljubljanska kreditna 140 —147,Narodna 4850—0, Obrtna 40 — 41, Zemaljska Sarajevo 125 do 135, Srbska 130 — 131; industrijske vrednote: Nihag 0 — 15.5, Gutman 240 — 250, Slavonija 14 — 15, Drava 560 — 570, Sečerana Osijek 507.5 — 510, Vagon 35 — 40, Union mlin 290 — 295, Vevče 135 — 140, Dubrovač-ka 375 — 380, Trbovlje 465 — 470, Našice Union 1750 — 0. Danica 160 — 165.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (1. t m.)
Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 10 vagonov brzojavnih drogov (smreka, jelka, bor), od 8 — 12 m, fco vagon meja po 290. Povpraševanje je za bukova drva, suha, cepanice, fco vagon naklad, postaja po 19.5, za bukove plohe, nežamane, 38—100 mm od 2.5 m dolžine naprej, od 20 cm šir. naprej, I., II., fco vagon naklad, postaja po 420 in za tračnice, po noti kupca, fco vagon naklad, postaja po 240. Deželni pridel-ki: Tendenca nespremenjena. Zaključen 1 vagon. Nudi se pšenica (78/79 kg, 2 slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 344.5 — 352, za september po 347 — 349.5, sremska, promptna po 337 do 339, slavonska, promptna po 334 — 339; turščica, promptna, plač. 30 dni, slov. postaja, navadna tarifa po 250 — 255, mlevska tarifa pa po 245 — 250; moka <0», fco Ljubljana, plač. po prejemu po 500.
Dunajska borza za kmetijske produkte (31. avgusta.) Na inozemskih tržiščih je tendenca neenotna. Na ameriških borzah so tft-čaji nazadovali, na budimpeštanskem termi a-skem tržišču pa je razpoloženje prijaznejše. Pod utisom prekomorekih poročil je bil na dunajski boTzi promet v pšenici in rži slab. Čvrstejša je tendenca za ječmen in oves. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39 do 40.5, madžarska Tisa (81/83 kg) 445 do 45; rž: marchfeldska 39.25 — 39.75, madžarska 39 — 39.25; ječmen: L 88 — 43, madžarski 37 — 42; oves: domači 295 — 30, češkoslovaški 285 — 29; turščica: 285 29. Moka <0> (v trgovini na debelo): domača 67 — 69, madžarska 64 — 67. romunska 61 — 63.
Iz življenja in sveta
Povodenj v Galiciji
Deževno vreme zadnjih dni je v severni Evropi povzročilo poplavno katastrofo, o kateri še ni točnega pregleda. Vendar se lahko reče, da je povodenj velika in da je škoda, ki jo je napravila, ogromna. Revir petrolejstan vrelcev v Borislavovu je pod vodo. Reka Tesnijenica, ki teče skozi Boris-lavov in Drohovič, je izstopila ter poplavila okoličanske kraje.	^
V Borislavovu se je zrušilo vec tuš. Več ljudi je obležalo pod razvalinami. Tri mrliče so potegnili izpod ruševin. Železniško in telefonsko omrežje je
razdrto.	. , , ,
Kakih 12 tisoč ljudi je brez strehe. Prišli so ob vse imetje. Promet na progi Stryj - Drohovič - Stanislavov -Tuštanovice je ustavljen. Mesto Stryj je težko prizadeto. Okoli 120 hiš je pod vodo; število človeških žrtev se še ne da dognati.
Varšava, 1. septembra, s. K poplavam v vzhodni Galiciji se še izve, da je katastrofa zadela vse kraje pod Karpati. Vse vzhodne in del srednjegaliskih rek je prestopil bregove, preplavil deželo in odnesel mostove, tako da je bilo treba prekiniti železniške zveze, kar je tudi zelo otežkočilo pomožno akcijo.
V	kraju Marzinowu pri Stryju se baje 300 ljudi ni moglo več rešiti iz valov.
V	okolici Stanislava in Kolomeje je utonilo 36 oseb. Ko se je utrgal oblak, je divjal tudi silen vihar, ki je v mnogih krajih popolnoma razdejal hiše. Vlada je začasno dala 500 tisoč zlotov.
Tragična smrt evropskega raziskovalca v Aziji
Raziskovalec Viljem Filchner postal žrtev tibetanskih svečenikov.
Poleg Šveda Svena Hedina in Norvežanov Amundsena ter Nansena je na glasu najboljših sodobnih raziskovalcev sveta Nemec Viljem Filchner. Njegova specijalna stroka, geografija, ga je izvabila daleč čez meje nemške in evropske domovine na azijska tla. Kakor javljajo sedaj iz Sikkima preko Londona, pa je postal Filchner žrtev svojega poklica; njega in njegovo spremstvo so našli ljudje v Sešuanu mrtve. Ubili so jih lame, budistični svečeniki iz Tibeta.
Umor se je izvršil že meseca julija, vest o dejanju pa je prišla v Evropo skozi Ameriko. V Filchnerjevem spremstvu sta bila angleški misijonar Wat-kinson in Američan Splymer. Vsi trije so postali žrtev razbesnelih menihov. Napotili so se meseca junija v zapadni Kansu ter so hoteli skozi tibetansko ozemlje v Indijo.
Filchner je bil svetovnoznan učenjak, častni doktor dveh univerz, vseučilišča v Konigsbergu in v Monakovem ter je svojčas prepotoval Balkan v svojstvu člana nemškega generalnega štaba. Leta 1900. se je proslavil kot samoten potnik; prejahal je sam pamirsko ozemlje ter srečno dospel na vrh «Strehe sveta«. Umel si je tudi otvoriti vrata v dotlej malo dostopni Afganistan.
L. 1903. ga je nemška vlada poverila z vodstvom Kitajske ekspedicije, leta 1910. do 1912. pa z vodstvom antarktičnega podjetja, ki je prineslo važne rezultate. L. 1913. je imel Filchner oditi z Amundsenom na severni tečaj, toda izbruh svetovne vojne mu je prekrižal načrte. Filchner je bil strokovnjak za severovzhodni Tibet in je o tem vprašanju napisal serijo knjig.
Že na svojih prejšnjih ekspedicijah je imel Filchner spore z autohtonim azijskim prebivalstvom. Večkrat so ga napadla divja plemena, zlasti pleme Ngolok. Ponovno je viselo njegovo življenje na nitki, toda vselej se je srečno izvil ter odnesel celo kožo. Naposled ga e zaneslo v Šešuan. Pridružil se je nekaterim drugim inozemskim raziskovalcem, ki so kakor on naleteli na velikanske zapreke. Ker pa je imel svoja pota, se je ločil od njih in nastopil svoje popotovanje samo z dvema tovarišema. Na prelazu v gorovju Tan-laga, 6000 m nad morjem, pa je prišel v konflikt s tibetanskimi menihi ter postal žrtev njihovega azijatskega fanatizma.
Resnična tragedija
»Čudež« na Bavarskem
«Svetnica» Terezija Neumann v vasi Konnersreuth. — Pohabljeno in slepo dekle je nenadoma ozdravilo. — Znamenje božje muke na nogah in rokah, — Romarji prihajajo. — Cerkev in znanstveniki preiskujejo
v gledališču
Na Bavarskem, ki je tipično katoliška dežela, imajo slučaj, ki preprosto ljudstvo silno vznemirja. Dobili so svojo »vodiško Johanco«, ki je še bolj zagonetna nego kratkotrajna, danes že pozabljena čudodelka iz Vodic. Odkar je prišla ta senzacija v javnost in so se začele v listih obsežne polemike, se zanima za njo vsa Nemčija in Avstrija. Kakor pri raznih »čudežih«, gre tudi v tem primeru za tiste skrajnostne pojave na meji med telesnim in duševnim svetom, ki jih je moderna medicina že prilično raziskala, čeprav še ne v celoti pojasnila, ki pa lajikom često mešajo pojme.
«Čudežno« ozdravljena! Spomladi leta 191S\ je izbruhnil v bavarski vasi Konnersreuth nevaren požar. Gasiti je pomagala tudi 12 letna deklica Terezija Neumann, šibko, a vendar že godno dekle, nekam ekscen-trična hčerka precej revne kmečke rodbine v Konnersreuthu. Nenadoma je občutila okoli kolka bolečine; prenehalo ji je mesečno perilo in deklica je po daljšem bolehanju ohromela, v avgustu 1. 1919. pa tudi oslepela. V njeni hiši so že od preje posebno častili najmlajšo katoliško svetnico Terezijo z Detetom Jezusom. Tudi mlada bolnica se je često zatekala z molitvami k tej božji izvoljenki. Dne 29. aprila 1923. se je mladi Tereziji nenadoma vrnil vid, dne 17. maja 1925., ko je bila Terezija z Detetom Jezusom v Rimu proglašena za svetnico, pa je izginila ohromelost. Vsa okolica je videla v tem čudežno ozravljenje in Terezija sama je z naivnostjo kmečkega dekleta verovala, da je v mistični zvezi z novo svetnico Terezijo. Ko je v novembru 1. 1925. občutila v trebuhu bolečine, je zdravnik dognal, da ima vnetje slepiča in jo je hotel operirati. Medtem pa so se tudi v vaškem farovžu vživeli v slutnjo, da jim na vasi dorašča svetnica. Namesto, da bi šlo dekle pod kirurgov nož, je prinesla župnikova kuharica neke ostanke sv. Terezije in jih položila na bolečo stran. Bolečine so ponehale. Na pustni večer 1. 1926. se je pojavila majhna rana na srčni strani, v Velikem tednu istega leta pa tudi stigmati (znamenja Kristusove muke) na rokah in nogah. Na Veliki petek se je lotilo Terezije prvo zamaknjenje. Ta se ji zdaj večkrat ponavljajo.
Medtem se je raznesel glas o novi «svetnici» po vsej Bavarski. Tisoče ljudi je jelo prihajati v Konnersreuth, da vidijo čudodelko. Verniki so kleče poljubljali stigmate na njenih udih in zahvaljevali Boga, da so smeli videti njegovo novo izvoljenko.
Kaj pravi znanost?
Terezijo je preiskalo več zdravnikov, čeprav njeni starši in domači župnik niso nič kaj radi videli teh nevernih Tomažev. Dognalo se je, da se ozdravljenje ohromelosti in slepote potrjuje; tudi srčna rana in stigmate po primeru sv. Terezie res zaznamujejo dekletovo telo.
Medicinski znanosti niso taki pojavi nič novega. Noben znanstveno izobražen človek ne bo iskal v njih čudežev, t. j. vpliva neke nadnaravne sile. Znana je dolga vrsta primerov, ko je histerija povzročila ohromelost in slepoto. Pri takih bolnikih nastopi ozdravljenje nenadoma, pod vtisom kakega močnega vznemirjenja. Glede ozdravljenja «vnetja slepiča« pa se dvomi, da bi bila prvotna diagnoza pravilna. Tudi o stigmatih obstoji obsežna medicinska literatura. Vsi so v zvezi s histerijo, ponekod pa gre tudi za prevaro, kakor n. pr. vodiški Johanci, ki je potila kri — a ne lastno, marveč kravjo.
Takih ozdravljenj srečujemo vse polno v krajih, ki slove zaradi svojih čudežev, n. pr. Lurd. V večini slučajev tudi cerkev odklana vero, da bi šlo za nadnaravni, t. j. božji vpliv.
Cerkveni krogi in konnersreuthskj «čudež».
Treba je priznati, da so katoliški cerkveni krogi, odkar ima znanost svo bodno besedo in odkar je tako napredo-
v tarnopolskem gledališču se je vr šila v nedeljo zaključna predstava neke žaloigre. V zadnjem dejanju se je nenadoma zgrudil igralec Pisarse-rycki. Ljudje so mislili prvi hip, da spada to v dramsko dejanje; ker pa je nastala na odru zmeda, se je brž pojavila tudi v gledališču. Zastor se je nemudoma spustil. Pristopil je zdravnik in ugotovil, da je igralca zadela srčna kap. Odnesli so ga mrtvega z odra.
Tedaj je prijatelj naglo umrlega igralca Leczenski v svojem zgodovinskem kostumu in z orožjem stopil pred zastor, da naznani občinstvu nenapovedano vlogo, ki jo je prevzela in izvrši
la_Smrt. Od razburjenja in žalosti se
ga je lotila besnost. Zgrabil je za orožje in petkrat ustrelil med občinstvo. K sreči ni nikogar zadel, toda v gleda Iišču je nastal histeričen poplah. Vse je bežalo skozi izhode.
Kmalu nato je igralec Popovič skočil iz gledališča v reko Vislo. Zaman so se ljudje trudili, da bi ga oteli iz valov.
vala, da lahko naravno razjasni pojave, pred katerimi so se celo učeni ljudje pred 100 leti križali, zelo previdni. Nočejo se prenagliti, da ne bi Cerkve osmešili. Glede «čudeža» v Konnersreuthu so bila mnenja v njihovih krogih takoj deljena; opozarjalo se je zlasti na veliko papeževo nezaupljivost k pojavom stigmatizacije. Izmed katoliških listov pa je «Bayerischer Kurier« nastopil odkrito za čudež in dal prostora konnersreuthskemu župniku Wittu, ki je s svojimi napadi na zdravnike in znanost izzval ostre polemike. Omenjeni list je med drugim izlegel vest, da je znani nevrolog vseuč. prof. Ewald pre-iskal čudežno Terezijo in dognal, da ima zdrave živce. Prof. Ewald je to raco takoj zanikal in v posebni izjavi označil vse «čudežne» pojave kot simptome bolestnega telesno-duševne-ga stanja. Vrh tega se je doznalo, da je bila Terezija že preje zdravniško proglašena za «erwerbsunfahig< s 100 odst., in sicer izrecno zaradi histerije. K besedi se je oglasil tudi duhovnik dr. Mayr, ki je izjavil, da ima zadnjo besedo cerkvena oblast, katera pa se bo vsekdar ozirala na objektivna zdravniška mnenja.
In res je odredil škofijski konzistorij 14 dnevno opazovanje «čudežne» Terezije. Dognalo se ni nič posebnega. Zanimiva pa je pri tem vloga župnika Witta, ki je za Neumannovo hišo večja avtoriteta nego vsi zdravniki. Župnik dekle «zdravi» in toži po časnikih, koliko mora «uboga žrtev® pretrpeti. Izdal je tudi knjigo o «čudežu», v kateri govori o «nebeški lekarni«, ki ima vse drugačna in učinkovitejša zdravila nego zdravniška veda.»
Histerično dekle in ljudstvo.
Ljudstvo pa še vedno veruje v čudež, zakaj stara lastnost omejencev je, da čakajo čudežev z neba. Medtem ko je «uganka» Terezije Neumannove za znanstveno misleče ljudi rešena in se celo službeni cerkveni krogi drže ob strani, še vedno prihajajo cele procesije v Konnersreuth. V hiši Neuman-novih se drže slovesno, sprejemajo s spoštovanjem ljudi in —. Bratec čudežne Rozike je izblebetal nekemu nevernemu Tomažu, ki mu je dal novec, videč, da v hiši niso najboljše gmotne razmere: «Mi nič rie sprejemamo, ali tam zadaj polagajo ljudje denar.*
Ni tedaj čudo, če so pri Neumanno-vih in v farovžu tako ogorčeni nad zdravniki. Zdravila «iz nebeške lekarne« se očividno tudi dobro vnovčujejo.
Pričakovati je, da konnersreuthski čudež ne bo dolgo trajal.
Start „Mis Columbie" danes?
Levine, impresarij Chamberlinovega prekomorskega poleta Newyork-Ber-lin, se pripravlja na polet iz Evrope v Ameriko. Angažiral je za to podjetje angleškega avijatika Hincliffa. Če je našel moža, ki se bo pokoril samo njegovi volji, ni dvoma, da je zadel. In zmagal bo, če mu ne bo nagajalo slabo vreme.
Z letališča Croydon poleg Londona se je Levine s svojim poletom preselil na aerodrom v Cromwell. Pravijo, da ne zgolj radi strogega nadzorstva v Croydonu, ampak radi olajšav, ki jih nudi cromwelllsko letališče pri startu težko obremenjenih aeroplanov.
Britansko ministrstvo za zračno brodovje je postavilo Levina in njegov aparat pod kontrolo. Na Angleškem ne sme voditi aeroplan nihče, ki ni izprašan pilot. Britanski predpisi so v tem oziru mnogo strožji od francoskih in nedvomno je to dejstvo prisililo Žida, da je angažiral za pilota Hincliffa. Kako se bosta pogovarjala medpotoma, je seveda drugo vprašanje, kajti Levine je poslovni človek in podreja vse okolnosti temu momentu._
NAROČAJTE MARIBORSKI VEČERNIK «JUTRA»!
Ženski polet čez Atlantik
Iz Londona javljajo: Letalo «San Rafael* se je v sredo zjutraj ob 7. uri 30 minut dvignilo v zračne višave. Vzlet se je izvršil v Upravonu, grofija Wilt-shire; na krovu letala so tri osebe: polkovnik Minchin, stotnik Hamilton in princesa Lowenstein-Wertheim. Cilj letalcev je Ottawa v Kanadi.
Start ni bil popolnoma gladek in brez nevarnosti. Letalo se je dvignilo zelo počasi s tal in je le s težavo dobilo zagon ter vzplulo pod oblake. Vzlet je sledil šele po ceremoniji cerkvenega dostojanstvenika; princesa
Polet okrog sveta
Ameriški enokrovnik »Pride of Detroit« (Ponos Detroita), s katerim letita pilot Wil. Ikm Brock (na levi) in Edward Scihleo (navigator) okrog sveta. Aparat je opremljen
z motorjem 200 HP.
Franjo Žebot in bencinska afera avto-družbe
Sv. Lenart, 30. avgusta
Stal sem sicer na stališču, da ne spada opis predležeče zadeve v novine in to v prvi vrsti radi tega ne, ker nimajo prizadeti pravice zatekati se do javnosti v nesrečah. ki javnosti prav za prav ne zanimajo.
Ker pa smatra g. Franjo Žebot za svojo dolžnost, pomagati slovenskemu gospodar, stvu na ta način, da skuša z intervencijami napravit! papeža še bolj papeškega kakor je, ter z denuncijacijami gospodarsko uničiti politične nasprotnike SLS, naj izve javnost, v čem je zadeva:
Začetkom 1. 1922. je prišel k poslovodji avto-družbe v Sv. Lenartu, g. Srečku Kranjcu, neki inženjer Milko Brenc od tvrdke »Mara« v Mariboru s ponudbo, da hoče on izposlovat; avto-družbi davka prosti bencin in da ga potem lahko dobi družba pri njem po dnevni ceni brez davka. Ker je bil mož že več let ugledna oseba v Mariboru in se je pečal z uvažanjem bencina na veliko, nisem našel v podpisu tozadevnega pooblastila ničesar napačnega, osobito, ker sem se zanašal oa to, da se mora vršiti ves uvoz in vsa manipulacija v Mariboru pod nadzorstvom in pred nosom carine in njenih mnogoštevilnih tamikaiš-njih organov. Res je nato dobavil imenovani iniženjer avto-družbi par sodov bencina po nekaj nižji ceni; kmalu nato pa Je zahteval za svoj bencin več kakor drugi trgovci in se izgovarjal, da nima za avto-družbo neobdavčenega bencina. Ker avto-družba ni dobila sploh nikakega obvestila, niti od Generalne direkcije carin, niti od mariborske carinarnice, je bila prepričana, da ie stvair z uvozom davka prostega bencina zadela na težkoče.
Začetkom leta 1905. pa je bila pozvana •na carinarnico v Maribor, kjer je izvedela, da je imenovani Milko Brenc za avto-družbo uvozil kar tri cisterne bencina In te cisterne takoj v celoti iz Maribora od-posial in prodal tvrdkam, ka niso bile upravičene do tega bencina. Avto-družba se je iz spisov prepričala, da nje nikdo ne obsoja, da bi ona imela posla s to prodajo in je zato upravičeno upala, da nje ne zadene nobena krivda. Drugače je bilo s carino. Tamkaj so se postavili na stališče, da je avto-drilžba dala imenovanemu in-ženjerju pooblastilo za uvoz davka prostega bencina in da je s tem postala lastnica bencina, ker jo je kot tako označila od inženjerja Brenca podpisana deklaracija in da je torej ona odgovorna po čl. 163 car. zak. za to, da se ni porabil bencin na način, kakor je bii dovoljen.
Pripomnim, da je med tem časom porabila in plačevala avto-družba mnogo več obdavčenega bencina, dočim so drugi vozili z njenim neobdavčenim. Pristaviti pa je še treba, da je imenovani Brenc storil iravno isto goljufijo, kakor avto-d!ružbfi, okoli 60 tvrdkam mariborske oblasti in tudi kaznilnici v Lepoglavi Med prizadetimi se nahajajo korporacije, občine in mnoge odlične osebe, kojih imen »očem navesti, da jih ne bi s tem spravil eventualno v gospodarsko nevarnost Pri vseh je imenovani mož, za katerim je izdalo državno pravdništvo v Mariboru tiralico, nastopil na sličen način. Avto-družba je imela samo to smolo, da je prišla prva na vrsto. Sodbe, ki so se izdale v vseh 65 primerih, gredo na mnogo milijonov in bi močno ogrožale gospodarstvo mariborske oblasti.
Pri sodbi zoper avto-družbo pa se je od strani upravnih oblasti prezrla ena najvažnejših činjenic carinskega zakona, to je vprašanje: ali je bil bencin tudi pravilno uvožen?
Vsi prizadeti so se namreč zagovarjal s tem, da oni sploh niso vedeli za uvoz Carinske oblasti so popolnoma prezrle, da mora po izrecnem določilu zakona predložiti Zjt uvoz blaga deklaracijo ali lastnik sam, ali pa od njega pooblaščeni carinski posrednik. V tem primeru pa je predložil vse deklaracije toženier Brenc, oziroma družba »Mara«, ld k temu ni bila niti po zakonu upravičena.
Carinarnica bi morala po zakonu obvestiti lastnike ob prihodu blaga in šele potem izdati blago na podlagi pravilne deklaracije. V vseh primerih pa lastniki sploh niso bili obveščeni i.n nobeden ni imel pojma. da je blago zanj dospelo.
Gotovo v uvaževanju teh okolnosti le spremenila Glavna direkcija carin v tej bencinski aferi svoje stališče pri ravno istem vprašanju, kakor ga ima avto-družba gled<; občine Ljutomer v toliko, da zahteva le plačilo neplačanega davka.
Iz tega dejanskega stanja, ki je točno opisan v odločbah Državnega sveta in Glavne direkcije carin, na katere se sklicuje tudi Fran Žebot, izhaja, da avto _ družbe, oziroma mene ne zadene na celi aferi niti najmanjša krivda, da je bila avto-družba ogoljufana, ne pa država, in da ie popolnoma naravno, da se brani plačati tako ogromno kazen, ko sede krivci te afere popolnoma dirugje, kakor pri avto -družbi. Ker mi je vedno govoričenje o tej »aferi« že presedalo, sem porabil prvo priliko. da pokličem g. Franceta Žebota pred sodišče, da mu dam priliko, da zagovarja svode trditve.
Lowenstein-Wertheim si je namreč zaželela blagoslova, katerega si je izprosila od cardiffškega knezoškofa, ki je prišel osebno na letališče ter blagoslovil damo, njega spremljevalca in letalo pred startom.
Princesa Lowenstein-Wertheim je sestra barona Mexborougha. L. 1897. se je poročila s princem Ludovikom L6wenstein-Wertheimom, ki je dve leti pozneje padel kot španski častnik v neki bitki na Filipinskih otokih.
Upavon leži zapadno od Londona, letalo «San Rafael» sledi brzovozno linijo parnikov med Anglijo in kanadsko obalo.
Mesto tega pa se g. Žebot skriva za svojo imuniteto, katere sicer še nima, ne pride k sodišču, čeravno sem ga potom novin pozval, pač pa laže v »Slovencu« in v »Slov. gospodarju« o aferi dalje. Ker mislim, da se ie v štirih razredih ljudske šole, ki jih je dovršil, toliko naučil Citati, da se ne razume samo na arabsko pisanje številk od njega citiranega odloka, marveč tudi na čitanje ostalih besed, moram sklepati, da je vse njegovo postopanje usmerjeno v nasprotju z njegovim boljšim znanjem in da zavestno govori in piše neresnico.
Sliko o vrednosti značaja takega človeka si naj predstavlja vsak sam. Jaz le obžalujem, da moram imeti posla z ljudmi take vrednosti.	Dr. Milan Oorlšek
Poslanec Vlado Pušenjak obsojen na 14 dni zapora
Maribor. 1. septembra
Danes dopoldne se je končno vršila razprava v tiskovni tožbi posestnika Antona Koprive iz Arle vasi pri Petrovčah proti bivšemu poslancu in voditelju mariborske SLS, Vlada Pušenjaku, radi pregreška klevete po tiskovnem zakonu. »Slovenski gospodar« je namreč objavil meseca febru. arja t. I. za volilno agitacijo notico iz Pe-trovč, v kateri je grdo žalil posestnika Antona Koprivo, ki ga le nazval le pod imenom Tonček iz Arje vasi. Klerikalni ljudje pa so kljub temu dobro vedeli, kam je merila žaljiva notica in so jo nabili g. Koprivi na hišna vrata. Najprej je g. Kopriva pisal uredništvu »Gospodarja«, da mu Ja_ vi pisca. Uredništvo je molčalo in tako le vložil g. Kopriva najprej tiskovno tožbo proti uredniku »Slovenskega gospodarja«, Janušu Golcu. Ta je poslal na sodišče od_ govor, da je pisal žaljivo notioo narodni poslanec Vlado Pušenjak. Iz rokopisa Je bilo razvidno, da le pisal notico g. Pušenjak v Beogradu in jo od tam poslal uredništvu z naročilom za objavo. Očividno poslanec Pušenjak takrat ni imel koristnejšega posla v Beogradu.
G. Kopriva je vložil tožbo po razpustu Narodne skupščine tudi proti Vladu Puše. njaku. Ta se je skril za poslansko imuniteto, sodišče pa je bilo drugega mnenja ln je dopustilo obtožbo, ker je poslanska imu. niteta po razpustu Narodne skupščine ugasnila.
Danes se je vršila pri okrožnem sodišču razprava v tej tožbi. Tožitelja g. Koprivo je zastopal odvetnik dr. Reisman, toženca Pušenjak a pa dr. Veble. Pri današnji razpravi se je Pušenjak, kateremu poprej ni bilo mogoče dostaviti niti vabila k razpravi, ampak so mu morali obtožnico z va_ bilom vred nabiti na stanovanjska vrata in občinsko desko, še vedno izgovarjal z imuniteto in tudi razprava bi se po njegovem mnenju baje po čl. 3 volilnega zakona ne smela vršiti proti njemu, češ da sodišče 14 dni pred volitvami ne sme nikogar vabiti k sodišču!
Kot posebno obtežilno je smatral toži-teljev zastopnik dejstvo, da se toženi VI. Pušenjak na vse mogoče načine izmika odgovornosti pred sodiščem in zahteva za sebe vedno kake posebne privilegije, ki jih sodišče drugim državljanom ne priznava in tudi to, da je baš Vlado Pušenjak dolga leta kril s svojo poslansko imuniteto klerikalne Časopise, tako da napadeni niso mogla tožiti. Tiskovni zakon zahteva, da se mora vršiti razprava najpozneje v 5 dneh po pravomočnosti obtožnice in se že radi tega sodišče ne more ozirati na izjemno določilo čl. 3 volilnega zakona, ki je morda potreben v Makedoniji, ne pa v Sloveniji, kjer imamo dan na dan vse polno razprav, ne da bi se kdorkoli radi tega pritoževal Dr. Reisman zahteva z cziroir. na vse gornje obteževaln* okolnosti pri odmeri kazni uporabo najstrožjih mer, zla_ sti pa zaporno kazen, da bo sodba tudi napram tožencu Vladu Pušenjaku dosegla svoj namen.
Po daljšem posvetovanju je izrekel sodni dvor, obstoječ lz sodnikov nadsv. Posege, Guselja, sv. Tombaka in okrajnega sodnika dr. Travoerja sledečo sodbo: Vlado Pušenjak je kriv pregreška klevete po ČL 52. t z. in se kaznuje z zaporom 14. dni, denarno globo Din 2000 ali daljnih 20 dni zapora. Din 2000 odškodnine tožitelju Koprivi, v plačilo sodne takse ter vseh pravdnih stroškov ln v objavo sodbe na obsojenčeve stroške na čelu lista »Sloven. skega gospodarja«.
Tako je torej dobil tudi enkrat najodloč-nejši voditelj SLS zasluženo plačilo, čeprav se je na vse mogoče načine skušal sodbi še pred II. septembrom izmuzniti.
Sodba, ki je sicer mila, se je takoj raz. vedela po mestu in izzvala splošno zado_ ščenje med pošteno javnostjo. Predvsem pa javnost komentira dejstvo, da so doživeli klerikalci od znanega Erženovega duhovniškega procesa, ki so se kar kopali v pijani zmagoslavni maščevalnosti, celo legijo obsodb jn izgubljenih tožb. Tudi najnovejša klevetaiška kampanja radi Mestne hranilnice se jim bo slabo obnesla. Za vse to bodo kleri kalmi obrekovaki še odgovarjali.
Sokol
Bratom in sestram!
V. pokrajinski sokolski zlet v Ljubljani ln otvoritev Sokolskega Tabora sta za nami. Največji naš Sokolski dom v državi je odprl svoja vrata narodu, mladini in odraslim, da jih uči sokolskega dela. Delali in gTadili so vsi, od blizu in daleč na tej stavbi, na templju naše? ideje, osobito poleg Sokola na Tabora samega tudi Sokol Ljubljana Matica in Sokol II., ter dokazali s tem svojo solidarnost v imenu velike sokolske skupnosti, četudi so morda sami krvaveli, ko jim je na lastni grudi pretila pogibelj.
Pomagali smo Vam, bratje in sestre, kar ie bilo v Tn»&Th močeh in ne zamerite nam sedaj, če primemo z vsemi svojimi necepljenimi pitami za svojo lopato, da zoijemo svojo lastno trdo, z žulji posvečeno ledino. Tudi mi, bratje in sestre, tu doli na jugu Ljubljane, za stoletnimi zidovi Gradu in ob zelenih bregovih Ljubljanice imamo že svoje letno telovadišče, imamo svoje težnje in svoj cilj, da nekoč odpremo vrata svojega Sokolskega doma Sentjakobčanom, Trnovčanom in Kra-kovčanom in zapišemo v njegove zidove testament svoje volje in hotenja, da odpremo mladini zlato knjigo o nepotvorjeni resnici sokolske ideje in ji izročimo spomenik s pečatom naše krvi, našega truda in naših žuljev na slehernem kamnu naSe bodoče So-kolane.
Dne 4. septembra ob 4. popoldne bo priredilo naše društvo na svojem letnem telo-vadišču na Prulah svoj vsakoletni javni telovadni nastop. Pridite tudi Vi, bratje s severa, vzhoda in zahoda Ljubljane, da pogledate in pretehtate naše delo in naša stremljenja. Stojimo tik pred dvajsetletnico društva, goli in nepreskrbljeni na zunaj, kakor Sokolič mlad, ki v strahu pred globino peSn trepeta pod krili majke Sokolice, a v srcu imamo voljo do dela in nepremagljivo in ne-amajljivo zaupanje v lepšo bodočnost svojega življenja.
Do svidenja! — Zdravo!
Odbor Sokolskega društva Ljubljana II.
<Ljubljanski Sokol« opozarja svoje članstvo na javno telovadbo bratskega Sokola II., ki se vrši v nedeljo 4. t. m. Zbirališče članstva v kroju ob 3. popoldne na dvorišču realke. Zdravo! — Odbor.	1317
Sokolsko društvo v Ormožu priredi dne 4. septembra t. L popoldne v proslavo svoje 151etnice javni nastop z ljudsko veselico, plesom in srečolovom. Veselični prostor leži idilično za mestom v tako zvani mestni grabi. Za člane društev Ljutomer, Čakovec Varaž-din in Središče je dovolila generalna direkcija železnic 50 °fo popusta. Iz Cakovca vozi ta dan izreden mešanec z odhodom Čakovec ob 12.10, Središče 13.03, dohod v Ormož 13.25, na kar opozarjamo vse prijatelje So-kolstva.	1320
Dopisi
D. M. V POLJU. Soikolu Polje so darovali za zgradbo Sokolskega doma naslednji dobrotniki: Fran Grad, posestnik v Zg. Kašlju 500 Din; Ambrožič i. dr„ veletrgovina v LJubljani 250; dr. G. Žerjav, minister n. r. v LJubljani 100; Dominik Pa-temoster, Sombor 200; A. Saraban. vele. trgovec v Ljubljani 100; dr. Andrej Kuhar, notar v Ljubljani 100; dr. Ciril Pavlin, gen. tajnik Zdr. pap. 100 Din in dru£i z manjšimi zneski. Naj bi našli mnogo po-snemalcev!
MARUA SNEŽNA. Nova krajevna organizacija SDS se je ustanovila dne 21. avgusta pri nas na sestanku, katerega se je udeležilo blizu 50 kmetskih mož in mla-deničev. Delokrog organizacije obsega občine Velka, Trate, Sladki vrh in Lokavec. V odboru organizacije so najodličnejši možje iz cele fare. Na praznik 8. septembra po rani maši se bo vršil pri nas volilni sestanek »Zdniženc slovenske gospodar. ^Ice liste *
POLJANSKA DOLINA. V nedeljo, dne 4. septembra priredi ZKD v našem Sokol, skem domu v Gorenji vasi dve kino-pred-stavi, prvo ob ool 4. popoldne in drugo ob 7. zvečer. Po večerni predstavi bo sokolski družabni večer. Vsi bratje, sestre in prijatelji Sokolstva in sploh vsi, ki ljubite umetnost in znamenitosti kina. se tem po tom vabite, da se udeležite ene ali druge predstave in družabnega večera. Zdravo!
DOLNJI LOGATEC. Tukajšnje sokolsko društvo je priredilo v nedeljo veliko javno tombolo, ki je v vsakem oziru izvrstno uspela kljub pomanjkljivi reklami. Po tom boli se je vršila v Sokolskem domu vese_ lica. Udeležil se je je med drugim odličnimi gosti tudi naš priljubljeni kandidat g. Juvan iz Ljubljane. Omeniti gre mimogrede, da je opaziti pri sokolskem društvu zadnje čase sploh neko nenavadno razveseljivo živahnost Ob sobotah se redno
vrše družabni večeri, namenjeni oddihu, zabarvj in medsebojnemu zbliževanju Qan stva. Na ta način se gode v društvu ožji tn presrčnejši stiki. S septembrom se prične baje s kino-predstavami. vrše pa se obenem tudi že priprave za odersko sezono. Talko se nam za prihajajočo zimsko dobo ni bati dolgočasja. Vofitve pričakujemo polni zaupanja v uspeh naše stranke. Na. ša vrsta je disciplinirana in to nam ciaje pogum. V glavnem smo razdeljeni v dva tabora, ostali so drobci in ne pridejo nit; v poštev. Naši izgledi na uspeh so tem bolj upravičeni, ker je postavila, nasprotna stranka za naš okraj zopet istega kandidata, kakor pri zadnjih volitvah Storil i« mož za naš okraj niti toliko, kolikor je črnega za nohtom. To vedo zelo dobro tu. di pristaši nasprotne stranke saimi. Politika, s katero se diči stranka, ki je vzela samo. slovenstvo v zakup, mora pasti s svojim nadatimim vplivom, pogubne njene posledice čutimo vsi stanovi.
MALA NEDELJA. V nedeljo, dne 4. sept vsi od blizu in daleč na veliko tombolo in ljudsko veselico v Društvenem domu. Začetek ob pol 16. d) vsakem vremenu. Na_ rodno kulturno društvo.	1321
ROGAŠKA SLATINA. Pretekli četrtek se je vršil v zdraviliški veliki dvorani koncert, ki je bil menda poslednji v tej se-ziji. Sodelovali so prj tem koncertu: gdč. Ovsenikova. absolvirama konzervatoristka, g. Stanič (konzervatorist) ter g. B. Cvetko kot spremljevalec pri klavirju. Med gosti je vladalo za koncert veliko zanimanje in je bila dvorana nabito polna. Gdč. Ovsenikova maim Je odpela nekoliko arii iz To-sce, Mrtvih oči in Halke s tako uverljivo toplino, kakor Je človek če9to pogreša na naših najboljših gledališčih. Njen glas je v vseh legah enako zvočen, ugoden in lep. Zaradi svoje iskrene, muzikalno lepo izražene interpretacije jo Je oduševljena publika ponovno poklicala na deske. Gdč. Ovsenikova je — mimogrede omenjeno — nedavno absolvirala konzervatorij v Ljubljani pri profesorici g. Wistin.ghausenovi. Mlada pevka nam daje najlepše nade za bodočnost G. Stanič (isto Iz LJubljane) je odigral Bructiov koncert (g-mol) na violini Delo samo po sebi spada med najlepša dela violinske literature te vrste. O. Stanič poseduje zelo dobro tehniko in Je za svoje čustveno predavanje in globoko razumevanje tega dela dobil zasluženo plačilo: živahen in spontan aplavz. Oba umetnika sta prejela za svoje lepo izvajanje cvetje. G. B. Cvetko, ki se Je izkazal kot vrlo diskreten spremljevalec. Je odigral na klavirju Rachmaninova »Prelude« in je s svojim izvajanjem dosegel efekt ki en delo samo zahteva Koncertu ie sledil ples, ki ga je pozno v noč animiral splošno priljubljeni originalni Cvirnov Jazz-trlo.
Pristni in pravi »04 a
Kavčičev
rotilinflii želotfni
znan in preizkušen kot zanesljivo domače zdravilo že nad 20 let izdeluje in dobavja
EDINOLE
Rastlinska destilacija „ FLORI AN"
(Izdelovalec Edmund Kavčič) družba z o. z. v Ljubljani . Gosposvetska cesta štev. 13 (Kolizej) Vsaka pristna steklenica je opremljena z originalnim podpisom:
Za pristnost jamfti
Varujte se ponaredb, ki se prodajajo namesto pristnega
Ka vtiievega „F i o r IJ a n a"
Tridesetletna izKuSnja dokazute, da so caše in aparati znamke WECK za vkuhavanje najzanesljivejši in radi tega najcenejši. Zeto ugodne cene! Tovarniška zaloga ,W£CKa Ljubljana, Krekov trg 10 L nadstr. (tvrdka Fructus).
Pazite na C E L J Ee iosip Jagodic, znamko! M A R I B O R t Carl Lotz.
Malinovec
zajamčeno pristen, izborne kakovosti, izdelan samo iz pravili gorskih malin, prodaja v vsaki množini po zmernih cenah tvornica
9009
„ALKO"
družba z o. z.
Ljubljana. Kolizej
„o R c o"
Standard švicarskih sirov. Kvaliteta neprimerljiva. Tvorničarji: 0. Rotb & Co., A. G., Uster. Zastopniki;
FR. SR0AR & CO., ZAGREB, GJ. DEŽELICA PRILAZ 81.
■■■■■■■■■■
Bapfn 150.000 do 200.000
Mli top ii mehkega lesa
to letne zimske sečnje. Dolžna 6—15 m, debelost na vrhu 10—14 cm, druge debeline 12—27 cm. Najpovoljneje ponudbe, kar se tiče cene roka dobave iranko Fiome, naj se pošljejo na Pubiicitas d. d., Zagreo, G mduličeva 11, pod .Za 13 235*.
Objava.
Na osnovu Odluke Upravnog Odbora Sa-mostalne Monopolske Uprave M. Br. 10.922 od 30. juna 1927 god. i rešenja Gospodina Ministra Finansija Kom. Br. 201 od 8. jula 1927 g. Uprava Državnih Monopola odr-žače na dan 6. oktobra 1927 g. prvu ofer-talnu licitacija za nabavku fabrikacionih tnašina za Fabrike Duvana u Nišu, Sarajevu i Mostaru.
Svaki je ponndjac dužan položiti kavcija u Depozitnoj Blagajni Uprave Državnih Monopola najdalje do 10 časova dana od-redjenog za licitaciju. Kavcija iznosi za državljane SHS 5%, a za strance 10% od ponudjene cene.
Uslovi, kao i sva ostala obaveštanja mo-gu se dobiti svakog radnog dana od 8. do 12. časova u kancelariji Mašinskog Odseka Industrijskog Odelenja Uprave Državnih Monopola.
Iz kancelarije Industrijsko* Odelenja Uprave Državnih Monopola L M.
Br. 11.369 od 26. jula 1927. godine.
Razpis.
Mestni magistrat razpisuje oddajo zidarskih, tesarskih, kleparskih, mizarskih, steklarskih in pleskarskih del za napravo nove remize za vozove mest. pogrebnega zavoda na Ambroževem trgu Ponudbe je vložiti do 5. septembra 1927 do 11. ure dopoldne. Potrebni ofertalni pripomočki se dobe pri mestnem gradbenem uradu, pri katerem je tudi vložiti ponudbe.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 1. septembra 1927.
Opr. št. Nc 183/27
Dražbeni oklic.
Na predlog industrije gumbov v Celju z omejeno zavezo, zastopane po dr. Antonu Božiču, odvetniku v Celju, se bo vršila dne
13. septembra 1927 on 11. m pri \m sodišču, v sobi štev. 1,
prostovoljna dražba zemljišč vlož. štev. 301 in 326 kat. obč. Slovenjgradec.
Zemljišče vlož. štev. 301 kat. obč. Slovenjgradec obstoji iz enonadstropne hiše, tovarniškega poslopja in ene vitne parcele v skupni meri 13 a 37 m*; cenilna vrednost znaša 346.41 ^ Din.
Zemljišče vi št. 326 kat. obč. Slovenjgradec obstoji iz ene stavbne parcele in treh zemljiških parcel skupni meri 20 a 70 m*; cenilna vrednost znaša 25.970 Din.
Izklicna cena znaša pri prvem zemljišču 200.000 Din, pri drugem pa 20.000 Din, pri obeh skupaj 220.000 Din.
Dražba se najprej vsako zemljišče za sebe, potem pa obe zemljišči skupaj.
Vadij je 10. del cenilne vrednosti. Dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču.
Okrajno sodišče v Slovenjgradcu
odd. 1., dne 23 avgusta 1927.
TELEGRAM?
Prvi letošnji
se dobi pri
Bolaffio & sinova
V LJUBLJANI
Lastno prešanje na dvorišču si lahko vsak ogleda.
Zahvala.
Za premnoge izraze iskrenega sožalja ob priliki pre-rane smrti našega ljubega soproga in očeta, gospoda
karola Pirša
kakor za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebna zahvala pa bodi izrečena častiti šentviški duhovščini. gg. zdravnikom ter končno vsem številnim znancem in prijateljem za čaščeče spremstvo na njega zadnji poti
V Ljubljani, dne 1. septembra 1927.
9 4 j	Žalujoči ostali.
r
Šolske knjige
za use srednie, meščanske in osnovne šole
dobite
v knjigarni Tiskovne Zadruge
Ljubljana, Prešernova nI. 54
(nasproti glaone poŠte.)
+
Potrtega srca naznanjamo, da je naš ljubljeni soprog in naš oče, oziroma stari oče, gospod
Fran Ks. Goli
poseatnik in trgovec v Idriji
nepričakovano naglo, po kratki bolezni v 80. letu svoje starosti preminul.
Ljubljenega pokojnika smo pokopali dne 31. avgusta t. 1. pri Sv. Križu v Idriji.
Maše zadušnice se bodo brale v Idriji in v trnovski cerkvi v Ljubljani.
Idrija-Ljubljana, dne 1. septembra 1297.
Žalujoča soproga in rodbine: Goli, Vogelnik, dr. Prijatelj, Baebler.
J. D. Cnrwoo3:
50
preganjana žena
Roman.
»Tako — in tako — in takole, John! Privezala sem se k vam, pokopani ste v mojih laseh! Poljubite me, John —«
In nato je vstala divja, strašna groza velike zapuščenosti in ga je objela vsega. Janin glas je zamrl v šepetajoče sopenje. Ustnice, ki jih je poljubljal, mu niso več vračale poljubov in njeno telo mu je težko, težko počivalo v naročju. V svoji zapuščenosti je bil vendarle hvaležen Bogu, da jo je v teh poslednjih trenutkih obdaroval s pozabo. Z obrazom pritisnjenim k njenemu obrazu je čakal. Zavedal se je, da ne gre več za minuto, ampak za sekundo — in v teh sekundah je molil, dokler mu ni skozi vlažno gmoto njenih las z jasnostjo mrtvaškega zvonca zazvenel glas male ploščice v njegovi uri, ki je bila štiri!
Tuji svetovi bi bili mogli razpasti v prah, zgodovina kraljestev in držav bi se bila utegnila začeti in končati in pokolenja ljudi prehoditi pot od zibelke do groba v teh prvih, kakor stoletja dolgih sekundah, ko je Aldous zadrževal dih in čakal, da se izpolni napoved ure, ki je ležala na tleh votline. Ni se zavedal, kako dolgo je čakal, niti ni mogel presoditi, kako dolgo je stiskal Jano na svoje prsi. Sekunde, nrinute — in spet minute — minute še in še — in njegovi možgani so žareli v rdeči vročici in v gluhem trepetu blaznosti. Toda ura je tikala. Tikala, tikala, tikala! Tolkla je kakor kladivo.
Izprva je čul njen glas, kako je zvenel skozi Janine lase. Toda zdaj ni več prihajal skozi lase. Zdaj se je oglašalo nad njim in okoli njega — ne več tikanje, ampak razbijanje, neprestano, žvenketajoče butanje silnih udarcev. Postajalo je čedalje bolj razločno; zrak se je stresal od njega. Aldous je vzdignil glavo. Z očmi blaznika je
gledal okoli sebe — in prisluškoval. Njegove roke so izpustile Jano; brez moči, kakor mrtva je zdrknila na tla. Drevenel je in gledal — in buh! buh! buh! — stokrat silneje od tikanja ure — mu je butalo v možgane. Ali se mu je bilo zmešalo? Opotekel se je k zasutemu ustju rova in Me za krikom, jek za jekom se je trgal iz njegovih ust; nato je kakor blazen planil nazaj k Jani in jo je vzel v naročje, kličoč jo z imenom, ihteč nad njo in vriskaje v globokem, prvobitnem razburjenju, ki je pretresalo njegovo dušo. Zganil se je; njene oči so se odprle in pogledala mu je v obraz — v obraz blaznika, ki se je sklanjal k njej v svitu leščerbe — pogledala tako, kakor bi umirajoči pogledal duha smrti.
»John — John —s
Iztegnila je roke. John Aldous jo je dvignil na rokah in je s krikom planil proti zasutemu rovu.
»Cuj, čuj« je vpil kakor iz uma. »Milost božja v nebesih — Jana, ali ne slišite? Blackton je — Blackton s svojimi ljudmi! Cuj — čuj udarce kladiv! Jana — Jana — rešena sva!«
Jana ni razumela, kaj ji pripoveduje. Omahovala je, na pol na nogah, na pol v njegovem naročju, dokler se ji nista vrnili zavest in prisotnost duha. Njena roka je — kakor preje — zmedeno mlio-vala njegovo obličje. Aldous je videl, kako se trudi, da bi razumela, kaj se godi; rahlo jo je poljubil na ustnice, kroteč razburjenost, ki ga je gnala, da bi v divjem radostnem vzkriku iznova povzdignil glas.
»To je Blackton-!« je ponavljal brez prestanka. »Blackton in njegovi ljudje! Čujte — čujte njihove krampe in kladiva!«
XX.
Jana se je naposled osvestila, da vzbuha ni bilo in da Blackton s svojimi delavci koplje, da bi ju osvobodil. In zdaj, ko sta prisluškovala, ji je dih v ihtečem razburjenju udarjal iz prs — zakaj nič več ni bilo moči dvomiti o tem, da je ta glas, ta neprestani buh!-buh!- buh! — od katerega se je tako čudno stresal
zrak okoli njiju, prihajal z vnanje strani votline. Nekaj trenutkov je stala kakor hroma, brez besede, kakor da niti zdaj še ne razume povsem, da se vrata smrti odpirajo in da se ljudje prizadevajo, da bi ju rešili. Ko pa je bolje napela sluh, je začula glas. Šibak je bil, tako šibak, kakor da prihaja iz ust, ki bi šepetala mnogo milj daleč od nje — a spoznala ga je vendarle. Bil je glas, človeški glas!
»Nekdo kliče!« je rekel Aldous s koprnečo napetostjo. »Jana, dragica, obrnite se z licem proč od stene, da vas ne zadene kak drobec kamenja — jaz pa odgovorim s pištolo!«
Ko se je zavarovala pred kamenitimi drobci, je izdrl svojo avtomatsko pištolo in je ustrelil tik pred zasutim rovom. Sprožil je petkrat zaporedoma, v presledkih po tri sekunde; nato je nastavil uho na steno iz kamenja in prsti ter prisluhnil. Jana je stopila k njemu kakor senca. Njena roka je iskala njegove roke; oba sta pritezala dih. Strelov kakor da nista slišala — čula sta samo drobljenje in usipanje prahu in kamenčkov pod udarci svinčenk in razbijanje svojih lastnih src. Kladiva in krampi so utihnili.
Tesnejši, čedalje tesnejši je postajal pritisk Janinih prstov. Strašna misel se je porodila v Aldousovih možganih. Morda je bila kaka skala pretrgala električni vod — in zdaj so našli žico in so jo popravili! Ali je bilo to tudi Jani na umu? Njeni nohtje so se mu zarivali v kožo. Pogledal jo je. Njene oči so bile zaprte, njene ustnice stisnjene in brezbarvne. Tedajci pa je široko, brezumno odprla oči. Začula sta — komaj, baš toliko, da sta čula — enkrat, dvakrat — trikrat, četrtič — in petič! — sirel iz puške!...
John Aldous se je vzravnal. Globok vzdih se mu je izvil iz prs.
»Petkrat!« ie rekel. »To je odgovor. Zdaj ni več dvoma, da so naju slišali.«
Iztegnil je roke proti njej in ona se je s pridušenim vzkrikom vrgla vanje; z glavo naslonjeno na njegove prsi se je razjokala krčevito kakor majhno dete. Dolgo jo je držal tako v iesnem objemu ter ji poljubljal mokri obraz, vlažne lase in drhteče ustnice, med tem ko so se udarci krampov in kladiv neprestano približevali.
Naročila, in, vsa. dopisa. tbioČAfjt, malih, oglasov, jv poslat, aa, Oglasni od-daUk 'Jatra,' liubljana,. Vr%striuxM.+.TtL st. 2fg2.	Mali c iflusi		Vse pristojbin« jt, vposla, ti (manam, z naročilom,, so • csrst, oglasu aa pnobajo. Čekovni, račun, po/Ua kra nilnlca [jstbljaAa.št. tt£/z.
JLali, oglasi, hi služijo u posredovalne in, socijal nt, rucuruloa, občinstva,: vsaka, beseda, 30pas-.—Najmanjši zslcsosl Vin, Pristojbina, za, šifro Vin,j-.		ImUIuc, <Lopvrovanja. ul, oglasi, trgovskega, ah* 1 rnklanuiaga, zneučaja, : vsaka b tstda/ Bui, r-. — Naj - 1 manjši zjussk. Vin, to--. Pristojbina, za, šifro J)ul, 5--. |	
Koncert
r restavraciji »Bellevue« v soboto zvečer od 20.—24. ure. Igra salonski orkester.
priporočam za obilno udeležbo.	25003

Snežne čevlje
sprejema v popravilo radi bližajoče se sezone že sedaj tvrdka M. Trebar, Sv. Petra cesta 6 ia Preeimova uL 80 24523
Tvornica perila
Alešovee. sprejema zopet
v pouk gospodične
ki hočejo livaii perilo za se. ter izdeluje vsakovrstno perilo po meri is najnižji ceni. Cankarjevo nabrežje it. l/I.	24980
Knjige
Šolske knjige
dobro ohranjene, za 3. in 4. razred osnovne šole prodam. Naslov pove oglasii oddelek »Jutra«. 25012
Starejšega hlapca
za poljsko delo in h konjem iščem za takoj. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vesten 60».
25060
Knjigoveza
pomočnika, veščega v vezanju protokolov in drugih knjigoveSkih poslov ter po-zlačevanja. takoj sprejmem Pojasnila pri Studentskoj ksjižari, Kragujevac. 25058
Blagajničarko
sprejme manufakturna trgovina. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro »Verzirasa«.	24907
Natakarico
nekaj kavcije sprejmem taioj na račun v prijazno gostilno na dežeii. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
24997
Več vajencev
takoj sprejme D. Marinko, urai, Ljubljana, Florijan-ska ulica 31.	24981
Trgovskega učenca
rimejno šolsko izobrazbo, mo&iega. siprejmem takoj za trgovino mešanega blaga ter dežel, pridelkov. Ljudevit Sire, Kranj. 24994


Fotograf
prvovrstni retušer se sprejme takoj. Foto Pelikan, Rog. Slatina
Mesar, pomočnika
izvežbanega v klanju in sekanju sprejmem takoj. — Plača po dogovoru. Zrine. Bled I.	24875
Učenko
pridno in pošteno sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. Hrana in scanova-nje v hišL Ponndbe na ogL oddelek »Jutra« pod šifro •Učenka 26».
Učenca
i primemo šolsko naobrazbo sprejme konfekcijska trgovina v Ljubljani. Ponudbe na poštni predal št. 94.
24903
2 elktrotehnika
Izkušena, vajena dela i izmeničnim "tokom, vrtilnim tokom in visoko napetostjo sprejme premogokop T Alek-sincu (Srbija). — Prednost imajo tisti, ki »o le delali pri rudniku. Ponudbe s preja« spričeval na Dgljeni rudnik r Aleksineu, Srbija.
24339
2 klavca perutnine
spretna in Izvežbana rabim za službo v SrbijL Samo iz-vežbani naj se javijo pismeno ali osebno pri P. J. Klefisch, ekspoTt Jajc v Ptuju. •	25082
Brivskega
pomočnika
dobro izurjenega v striženju bubi, sprejme po dogovoru brivski salon za dame in goraede K Nežid, Ljubljana. Vošnjafcora 4.
25036
Šoier
porfekten vozač in mehanik. z izvrstnimi daljsle*-nimi sjffičevaii, dobro opisan. za razse vozove, dobi takoj dobro stalno službo. Dopase z navedbo curricu-lum vitae na Predflnieo t Tržiču.	2499*
Potnike
zastopnike, agente, zanesljive ' in poštene sprejme proti dobri provizij- tvornica pijač-— Ponudbe pod • Zanesljiv 28» na oglasni oddelek •Jutra«.
Šiviljo
sprejmem v konfekcijsko trgovino. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod značko • Konfekcija.,	25020
Manipulanta
«t>rejmem v dssasko kro-
jaštvo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro :Manipulant 12S». 24918
Učenca
sprejme manufakturna trgovina v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod »Manufaktnra 10».
25028

V enem dnevu
. lahko pri dveurnem delu rraje prislužile 200 Din. !dor ima dobro voljo, temu je pot odprta! Na male obroke prodajamo državne ^vrednostne papirje, poleg tega čudi švicarske ure. — Javite se pismeno ali ust-meno na: Zumbulovid — Ljubljana. Aleksandrova 12 25064
Trgovski potnik
agilen, s trgovsko izobrazbo, večletno potniško prakso, ieli zastopstva za Maribor in okolico. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Samostojen« 25084
Služkinja
ki zna kuhati is druga hišna dela opravljati, želi službo v Beogradu. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 24983
Blagajničarka
vajena trgovine, išče službe. Cenjene ponudbe pod •Kavcija 32« na oglasni oddelek »Jutra«. 25032
Kolesaril!
Službo hišnice
želi mirna oseba. Ponudbe a oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj ali pozneje 899» 25027
Prodajalka
pridna in poštena, iz ugledne hiše, želi nastopiti službo. Zna rudi dobro šivati pletenine. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 25018
Službo postrežnice
za opoldanske ure želim. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	25019
Šivilja
vajena vseh del, gre šivat na dom. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 25022
Gosli poučuje
bivši učitelj konsevatorija po znižanih cenah v Stu-dentovski ulici štev. 9/1.
24705
Strojepisni pouk
učna nra 4 Din. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 7/1. Vpisovanje vsak dan do 8. ure zvečer.
2005
Diplom, učiteljica
poučuje nemščino, francoščino in angleščino. Šelenburgova 4,1.	250«
Ločenka
stara 40 let, brez otrok, dobra gospodinja, gre k samostojnemu gospodu kot gospodinja. Ima nekaj kavcije. Dopise na podniinico »Jutra« v Mariboru pod :Ločenka».	25078
Šaiar
poslovodja ali logar, l dobrimi ^»ičervali, želi sluibe t kakini graščini ali večjem Dosestvu. Naeiov v oglas, oddelku »Jutra«. 25083
Zobotehmk
želi službe, najraje sa deželi. Ponudbe na podniinico • Jutra« v Mariboru pod šifro »Služba zabotefcnlka«.
25096
Trg. pomočnik
izvežban v macnfakturi. železnim, špeceriji in usnju, govori slov. in nemški, starejši, bi rad premeni! službo. Nastopi lahko 1. oktobra aH ja dogovoru tndi pozneje. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod Iifro »1. oktober 999«. 25049
Učiteljica
poučuje klavir in teoretične glasbene predmete po najboljši metodi. Ponk vesten, cena zmerna. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
25017
St Mamice!
30 otroških vozičkov raznih vsor--ev prav po--enj naprodaj t tovarni Tribuna. L:at*15an* Karlovska e. 4.
IS
Razprodaja
pohištva
omar. postelj, stolov, miz, uosteijnifi in gospodinjskih predmetov bo v soboto, 3. septembra ob 9. uri v Ljubljani. Metelkova ulica 1 — nasproti cerkve Jezusovega srca.	24966
Dvokoleea v ceni zelo padla Pneumatike Michelin, Dostop Ceniki franko. Prodaja na obroke F. BatjeL Ljub-liana. Karlovsks cest* 4.
159
2 omari in 4 stole
(staro, forsiraso) prodam za 600 Din. Naslov v ogL oddelku »Jutra«. 25068
Prešanega sena
travniškega kupi vsako množino Kregar & Co« Ljubljana VD.	25052
Vinograd
v bližini Brežic, z letošnjimi pridelki, vso opravo, sodovi. kadmi. stiskalnico, hišo is vin, hramom naprodaj. Pojasnila v oglasnem oddelku »Jutra«. 24782
Kozarci
za vlaganje sočivja, večje število (po 10 lit.) poceni naprodaj. Globoko pod ceno naprodaj tudi
stiskalnica za sadje
Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stiskalnica«.
25034
Pisalni stroj
znamke Remisgtos. popolnoma sov. pod *h cese prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25059
Kouoiiie
za ležišča
s primezijo 20°;o, 40% in 60°/o cinka bronaste šipke in puščice vseh d menzij dobavlja najceneje: .Caiin* k. d. Zagreb, Mandaličina 1.
Namizna jabolka
prvovrstna in par vozov buč po ugodni ceni postavi na dom gospa Jera Kokalj, Smarjeta, Rimske toplice.
24996
Poljsko kovačnico
staro, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »T. M.»	24706
Šivalni stroj
moški, krojaški, znamke •Pfaff 34. kupim proti takojšnjemu plačilu. Cenjene Donudbe na oglas, oddelek "»Jutra« pod »Pfaff 34«.
25010
Dynamo stroj
za enakomerni tok, 220 volt, ca. 1000—1400 obratov. 10—12 HP. kupim. — Elektromotor za enakomerni tok. 220 volt, ca. 4—5 HP. Ponudbe na naslov: A. Kane. tvornica parketov v Mengšu.	24876
Natakar
želi službe kot jelanoia ali donaialec. Ponndbe na podružnico «Jntri» v Mariboru pod šifro »Natakar«.
Pohištvo
kompletne postelje, stenske omare, stole, mize, 2 <5va-na, umivaine mize itd. naprodaj v Gledališki uL 7, pritličje, demo.	2S0S7
Garnitura
posteljna in mirna, skoro nova. za S50 Din naprodaj na Starem trgu 11/H — od 14.—16. ure.	25089
Sobno opremo
kompletno posteljo, omaro in nočno omarico poceni prodam. Naslov v eglasnem oddelku »Jutra«. 2S061
Gospasvetsla čuta 5
plačuje
rdeč fižol Din 4 — prepeličar Din 4 mandalon Din 3-;0 suhe gobe do Din /0 — vinski kamen Din 7*—
Večje množine po
ciogo oru.
Parcelo
velikosti od 450—700 m! kupim. Ponudbe z navedbo kraja in cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Parcela K 11». 25006
Novo hišo
prodam za 90.000 Din v Zgornji Šiški št. 152. 25011
Gostilno
na račun ali v najem, ev. tudi samo primeren lokal išče gospa z osebno pravico Ponudbe" na oglas, oddelek •Jutra* pod šifro »Prometni kraj».	25009
Trgovino
mešanim blagom na prometnem kraju, pripravno za začetnika, vzamem v najem Detajlne ponudbe na naslov Gvidon Premelč, Ruše.
24998
Lekarna
na Štajerskem, na glavni progi naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod •Lekarna«.	24780
ulični lahko
Lokal
ali dvoriščni,
tudi
prvem nadstropju, v sredini Ljubljane, za tiho obrt, iščem za takoj ali po dogovoru. — Ponudbe sa: Ivan Kokalj. Bled. Eibec-ška cesta 76.	24704
Lokal
oddam s 1. novembrom t Hrenovi ulici št. 16. Pojasnila istotam v H. nadstr.
25001
Trgovski lokal
majhen, želim. Cenjene ponudbe na oglasii oddelek »Jutra« pod »Promet SI«.
25031
tUHKwan)a
Stanovanje
3—4 sob, kuhinjo, kopalni-o. z vsemi pritiklinami — parket, električna luč, po možnosti v centru mesta, blizu glavne pošte, želi trgovec brez otrok takoj ali lo 1. novembra t. L Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«, kjeT Ee izve tudi naslov.	24674
Preselitve
izvršuje najceneje »Slove-nia-Transport«. sped. transportna družba v Ljubljani, Miklošičeva 36 — TeL 27-18 23101
Opremljeno
stanovanje
sobo in kuhinjo s štedilnikom takoj oddam mali družini na Tržaški cesti 30 7000 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 25070
Zakonca
brez otrok iščeta stanovanje z eso sobo (event. dvema) in kuhinjo, v mestu ali na periferiji za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod «Stan takoj«.
25051
Stanovanje
sobo in kuhinjo oddam mirni stranki brez otrok v Zeleei jami št. 220. 25073
Stanovanje
3 sob in kopalnice oddam. Dopase na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Z. A.»
25066
Stanovanje
sobico s kuhinjo, ali
souporabo kuhinje išče za takoj vdova, ki bi pomagala tudi pri gospodinjstvu ali kot hišnica. Ponudbe prosim na upravo Ju. tra pod «1927».
Stanovanje
2 sob in kuhinje išče mirna stranka (2 osebi). Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mirno stanovanje«.
25015
Zastonj
oddam podstrešni prostor v prvem nadstropju, za takojšnjo napravo enega ali dveh stanovanj. Dolesiska cesta 12.	25026
Stanovanje
2—3 sob. z vsemi pritiklinami želim za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Marija«.
25025
Stanovanje
2 sob. kuhinje, predsobe in pritiklin, z elektr. razsvetljavo ter vodovodom oddam s 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra: 25037
Dijaška stanovanja
Diijake
sprejmem sa dobro in tečno hrano po nizki eesi blizu realke. Naslov pove oglas oddelek »Jutra«. 24970
Dva dijaka
mlajša, sprejme v vso oskrbo družina brez otrok. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	24951
V popolno oskrbo
sprejmem 2 nižješolca v bližini realke in obrtne šole. Klavir sa razpolago. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
24950
Štiri dijake
sprejme na stanovanje dobro hrano A. Lokar. Opekarska cesta 41. — Strogo nadzorstvo, event. instruk-cija.	24920
Dva dijaka
ix boljše hiše. sprejmem v popolno oskrbo v bližini realke in sred. teh. šole. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	24864
Dve dijakinji
sprejme učiteljica v dobro oskrbo po zmerni ceni na Kongresnem trgu št. 6/IL 24866
Uradniška družina
blizu učiteljišča in gimnazije sprejme dijakinjo. — Klavir sa razpolago. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	25069
Dva dijaka
spremnem na stanovanje in hrano v bližini učiteljišča in H. drž. gimnazije. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod »Solnčno 72».
25072
Opremljeno sobo
z elektr. razsvetljavo oddam takoj 2 osebama, tudi dijakoma v bližini realke, i.hrtne šole in tehnike. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra«.	25013
Dijaka
sprejmem na stanovanje in hrano, event. tudi samo na stanovanje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 25071
Profesor
sprejme na hrano in stanovanje boljšega dijaka. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	25077
Učitelj v Mariboru
sprejme 2 dijaka ali dijakinji v vso oskrbo. — Koroščeva ulica štev. 2.
25080
Dijaka ali dijakinjo
sprejmem sa stanovanje in hraso v bližini kavarne »Evrooa«. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 25042
Dijaka
nižjega razreda, sprejmem v dobro oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.
23024
Dijaka
sprejmem v v&o oskrbo v bližini realke in obrtne šol« Naslov v oglasnem oddelka cJutra*.	25023
1—2 dijaka (inje)
sprejmem na stanovanje in hrano. Klavir na razpolago Naslov v oglasnem oddelka cjutra>.	25000
2 dijakinj! ali gdč.
sprejme v vso oskrbo uradniška družina. Soba * balkonom, blizu učiteljišča. Naslov v oglasnem oddelku cJutra >.	25007
1—2 dijaka
sprejmem v vso oskrbo v Knafljevi ulici. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.
25045
Dva dijaka
sprejmem v vso oskrbo v neposredni bližini realne gimnazije. Naslov v oglas, oddelku « Jutra*. 25046
1—3 dijakinje
nižjih razredov, iz boljše hiše. sprejmem v popolno oskrbo sredi mesta. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
25063
Dijaka
iz boljše rodbine sprejmem v dobro oskrbo, v neposredni bližini meščan, šole na Prulah. Naslov v oglas, oddelku cJutra*. 25053
Dijakinjo
sprejme boljša rodbina v vso oskrbo v bližini liceja, nunske in obrtne šole. Klavir na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku cJutra* 25054
Stanovanje
s hrano želim za dijaka E. letnika trg. akademije, pri
boljši rodbini, da bi bil zraven dijak ali domač sin, dobro vzgojen, tudi akademik D. ali m. letnika, ki bi mu pomagal pri učenju ter ga nadzoroval in mu bil skrbni tovariš. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 25021
Dijaka
sprejmem na hrano in stanovanje v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku cJutra.*.	24985
Dijaka
ali mlajšo dijakinjo iz boljše hiše sprejmem v dobro oskrbo v bližini učiteljišča. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.	25076
Dijaki in dijakinje
pozor na ugodnost
v nizki ceni. dobri hrani ter v le«pL higijenično urejeni sobi, v bližini Vrtače, realke itd., opremljeni z električno razsvetljavo, ki jo oddam 1—2 dijakoma (-injama) kateregakoli zavoda. Srednješolskim nižje-šoloem (kam) nudim poleg tega brezplačno pomoč pri učenju in je uspeh v šoli skoro dobesedno zasiguran. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.	24999
Dijaka
sprejmem na stanovanje — event. tudi na hrano. Poseben vhod, elektr. lue. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*.	25004
3 mlajše dijake
sprejmem v oskrbo. Naslov pove oglas. oddpJek Jutra.
24904
Dijaka ali dijakinjo
sprejmem v vso oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.	24384
Opremljeno sobo
z elektr. razsvetljavo oddam s 15. septembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jetra«.	24973
Opremljeno sobo
elegantno, v vili, s separi-ras:m vhodom oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	24960
Zdravnica
išče opremljeno, nemoteno sobo od 15. septembra, najraje v bližini bolnice ali v mestu. Ponudbe sa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »400 Din».	24S57
Gospodična
išče opremljeno sobo. po možnosti z vigetarijansko hrano. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Vegetacija*.	24956
Sostanovalca
sprejmem takoj sa vso oskrbo z dobro hrano- za 650 Din a Sv. Jakoba trgu it. 5.	24742
Čisto sobico
oddam za 150 Din mesečno Naslov v oglasneen oddelku »Jutra*.	24932
Na Dunaju
pri dobri, nemško in hrvaško govoreči rodbini je za oddati leoa opremljena soba z vso oskrbo. Ponudbe na gospo M. Doblitzkv, Wien VTTT Biindengasse 45 21.
25087
Sobo v Mariboru
lepo is solnčno. s prostim vhodom takoj oddam ese-mu ali dvema gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. ~	25079
Lepo, zračno sobo
s posebnim vhodom in elektr ko oddam Naslov v ogl. oddelku ».Jutra*. 25065
Zračno sobo
v bližini pošte oddam takoj mirni gospodični Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	25056
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, brez postrežbe takoj oddam gospodični. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 25075
Opremljeno sobo
oddam solidnemn. ves dan odsotnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
24991
Prazno sobo
s štedilnikom ali s souporabo kuhinje ičem za takoj Ponudbe na ojlas. oddelek »Jutra* r*od »Sigurnost 2*.
25002
Mirna zakonca
brez otrok iščeta separirano solnčno sobo v prvem ali drugem nadstropju v sredini mesta, s 15. septembrom. Dopise na oglas, oddelek «Jutra* pod šifro «Ssaga».	25029
Gospoda
sprejmem na stanovanje v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
25005
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam na Krekovem irzu št. 10/H.	2503«
Kapital
Kot družabnik
pristopim s 40.000 Dis gotovine. Dopise sa oglasni oddelek «Jutra> pod šifro »Podjetje 62».	£5062
T'J>
«Zorka»
Pismo čaka rešenja! 25057
Mirno življenje
Dvignite pismo.	25016
Boljši uradnik
želi znanja radi čimprejšnje ženitve s pošteno gospodično, do 28 let staro, z sekaj premoženja. — Samo resne dopise, event. s sliko na oglasni oddeiek »Jutra* pod šifro »Zvesta in skromna* 25074
Kratek klavir
prav dober, prodam za Din 15.000. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24S24
2 dijaka
;e vzameta na hrano n stanovanje ali sa« no na stanovanje. Černivec, Gradišče 14
Sirota
brez staršev, prosi dobre ljudi za brezplačno pripro-?to kosilo parkrat tedensko Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zadnje leto«.
25039
Šolske violine
najboljše, vsa glasbila, strune in potrebščine dobite le Pri muziku-strokovriaku bivšem učit. Glasb. Matire Alfonz Breznik. Ljubljana, Mestni trg o, poleg magistrata.	24892
Vijolino
s škatljo. '(i. dobro, prodam za 300 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 25^55
Klavir
planino, po mogočnost: črn. dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe z opisom in ceno na naslov: Ludvik Turk, Ljubljana. StreliŠka ul. 22.
25030
Listnico
z legitimacijo in manjšo vsoto denarja sem naša. Natlov v oglasnem oddelku
cJutra*.
25050
L. Mikuš
Mestni trg štev. 15
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic	<u9/
»J*	Hestn) pogrebni zavoc
V globoki ža osti naznanjamo pretužno vest, da s a umrli: naša doba soproga in mati, gospa
v
Adela Sušteršič roj. Hvala
učiteljica
in naša ljuba stara mama in tašča, gospa
Ana Hvala
nenadne smiti v dnavni bolnic'.
Pogreb obeh nepozabnih bo v soboto, dne 3. t. m. ob pol 3. uri popoldne iz drž. splošne bolnice na pokopa išče k bv. Križu.
V Ljubljani, dne 1 septembra 1927.
9 4S	Žalujoča rodbina Šušteršič.
Urefnic <k. Josip Blrsa. Izdaja za Konzorcij «Jntra> Adolf Ribniku, Z« Narodno tiskamo dd. kot tfaksmsrj« Fran Jereršek. Za iamtai dal je odgovoren Alojzij Novak. V« » Ljabfooi.