PoitniM plačana t gotoroo.
Leto XYIUm št. 165
Ljubljana, nedelja 18. julija 1937
Cena t Din
UpravnlStvu, cjnmjana, lLnafl)era ulica 0 — Telefon «L 8122, 8123,
3124, 8125, 3126. tnseratni oddelek: LJubljana, Seleo» burgova ul 6 — TeL 3392, 8492. Podružnica Maribor; Gosposka ulica
St. 11 — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uL St. 2
Telefon fit. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čisla 78.180, Wien 8t. 105.241.
11 limano Din Inozemstvo Dis 40^-
UredulStvo: Knafljeva uhca 0, telefon 3222, 8128, 8124, 8125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon St. 2440, Oelje, Stroeamayerjeva ulica Ster. 1, telefon St. 65.
Rokopisi ae ne vračajo.
»Carta constitutiva«
Prihodnji torek se obnavlja drugi zgodovinski datum iz leta 1917. Poldrugi mesec po majski deklaraciji je bila dne 20. julija na Krfu od srbske vlade in delegatov Jugoslovenskega odbora podpisana slovita »krfska deklaracija«, predhodnica prvodecemberske-ga akta zedinjenja in jugoslovenske ustave. Dvajset let nas loči od tega dne. Spominjamo se vse notranje radosti, ki nas je navdajala, ko so v jesenskih dneh tistega leta prispele prve vesti, da so se združili zastopniki celokupnega našega naroda iz Avstrije in predstavniki kraljevine Srbije ter proklamirali zedi-njeno Jugoslavijo pod dinastijo Kara-djordjevičev kot najvišji postulat in cilj vse narodne borbe. Takrat se je pri nas razvijal deklaracijski pokret, proces moralne osvoboditve našega naroda in proces novega nacionalnega spoznanja. Glas s Krfa je mogočno podiral okvire ozkega gledanja in je do skrajnosti krepil vero v zmago jugoslovenske misli.
Ko gledamo nazaj iz razdalje dvajsetih let na Krfsko deklaracijo in uvažu-jemo, v kakšnih prilikah in razmerah je nastala ta magna Charta našega edinstva, šele vidimo, kako velik je bil optimizem tistih, ki so verovali v Jugoslavijo. Razvoj dogodkov 1. 1917. še nikakor ni dajal sigurnosti popolne an-tantine zmage, od katere je zaviselo naše osvobojenje. Ali kar je še bolj pomembno: miselni razvoj vodilnih sil, ki so se nahajale v borbi proti centralnim državam, leta 1917. še ni sklenil računov nad habsburškim cesarstvom in ju-goslovensko vprašanje v svojem polnem naionalnem obsegu takrat ni bilo predmet razmišljanj in odločitev antan-tinih kabinetov.
Nasprotno! Razpoloženja v tistem času so bila še povsem za ohranitev avstro-ogrske monarhije. Italija je smatrala, da si je z londonskim paktom osi-gurala maksimum svojih aspiraci]' in da nima interesa na razbitju bivše zaveznice. Rusija je bila popolnoma zapletena v svojo pravoslavno ideologijo in je bila naravnost nasprotna vsem tendencam, da bi se pomešal pravoslavni element s katoliškim, boječ se, da bi to škodilo njenim posebnim interesom. Anglija in Francija sta v težki borbi, v kateri je vsak dan grozila premoč centralnih sil, vse svoje napore osredotočili na to, da bi odcepili habsburško monarhijo od nemškega zaveznika. Pripravljena sta bili dati avstrijskemu cesarju višek koncesij in poznejša odkritja o akciji Siksta Bourbonskega, ki je bil posrednik med Dunajem, Parizom in Londonom, so pokazala, kako blizu je bil sporazum, ki bi bil konserviral staro habsburško tvorbo. Ravno v aprilu in maju 1917. je cesar Kari pošiljal predsedniku francoske republike Poin-caréju pismena zagotovila ' svoje pripravljenosti za poseben mir in za pre-ustrojstvo svoje države v smislu večjih svoboščin nenemških narodov. Tudi v Ameriki je jugoslovensko vprašanje kot državni problem bilo takrat še povsem izven računa. Saj je prezident Wilson v svojih znamenitih 14 točkah še v januarju 1918. leta govoril samo o potrebi, da se narodom avstro-ogrske monarhije zajamči svoboden avtonomni razvoj ter je posebej za Srbijo in Črno goro zahteval restavracijo in svoboden izhod na morje.
Ali je v tej mednarodni situaciji bilo čudno, če je srbska vlada, odgovorna za usodo svoje države, dolgo oprezno takti-zirala in da precej časa ni moglo priti do popolne solidarnosti med njo in Ju-goslovenskim odborom, katerega požrtvovalni člani so kot pooblaščenci Ju-goslovenov iz Avstro-Ogrske od vsega početka postavljali načelo polnega narodnega in državnega edinstva? Niška narodna skupščina iz leta 1915. je bila sicer, navdahnjena one notranje jasnovidnosti, ki jo narod v usodepolnih trenutkih svoje zgodovin instinktivno občuti, proglasila kot vrhovni cilj borbe na življenje in smrt kraljevine Srbije osvoboditev in zedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Toda preko tega ideala so grmele katastrofe in potresi let 1915, 1916 in 1917. Stvarna mednarodna konstelacija je leta 1917. govorila z zelo suhoparnim in kar nič jugoslo-venskim jezikom.
Tem večjega pomena je bilo, da je bil v času, ko je luč naše narodne svobode komaj še brlela na obzorju, postavljen program zedinjenja celokupnega našega naroda. Ta program je takrat sprejela kraljevina Srbija, edina naša mednarodno priznana edinica — Črna gora ni štela več — kot cilj vse svoje borbe, a se je istočasno odrekla prirodni koncepciji vsake države za slučaj zmage — aneksijski politiki. Kot dva enakopravna činitelja sta s-bska vlada in Jugoslovenski odbor podpisala krfsko deklaracijo. In od 20. julija 1917. je bilo jugoslovensko edinstvo zastava vseh sinov našega naroda, ki so na tolikih bojiščih krvaveli za osvoboditev.
Krfska deklaracija pa je še več: ona vsebuje že vse elemente organizacije bodoče jugoslovenske države in po vsej pravici jo je veliki Masaryk imenoval »carta constitutiva« jugoslovenske narodne neodvisnosti O vsebini deklara-
JAPONSKI ULTIMAT KITAJSKI
Japonska vlada izjavlja, da bo smatrala zbiranje kitajske vojake
na severnem Kitajskem za »casus belli«
Nanking, 17. julija, br. Po nalogu svoje vlade je danes japonski poslanik v Nankings obiskal predsednika kitajske vlade in mu izročil ultimativno protestno noto japonske vlade. V tej noti protestira japonska vlada proti zbiranju kitajskih čet in pošiljanju vojaških transportov v severno Kitajsko. Zlasti ne bo trpela vkora-kanja kitajskih čet v provinco Hopej, ker bi pomenilo prekršitev pogodbe iz 1. 1935. (Tedaj je bil ustanovljen avtonomni svet za vzhodni del ti pokrajine.) V noti je japonska vlada zagrozila, da bo smatrala koncentracijo kitajske vojske, ki ogroža japonske interese, za casus belli, če se kitajske čete do ponedeljka ne bodo umaknile, bo japonska vojska očistila vso severno Kitajsko in pregnala vse kitajske oddelke.
Predsednik kitajske vlade je takoj odgovoril, da odklanja protest in japonske grožnje, ker ne gre za ogrožanje japonskih interesov, marveč nasprotno za očitno kršenje kitajske suverenosti in poseganje v kitajske notranje zadeve.
Transporti kitajskih čet v severne pokrajine se z vso naglico nadaljujejo.
Pet nadaljnjih japonskih zahtev
Sanghaj, 17. julija, b. Navzlic velikim obojestranskim pripravam, ki kažejo, da sta obe stranki pripravljeni tudi na najhujše, se v ozadju vendarle še vedno vodijo pogajanja za mirno poravnavo spora. Pogajanja potekajo sicer zelo počasi,
značilno pa je, da se sploh vrše. Nenadne spremembe položaja prav zaradi tega niso izključene.
Iz dobro poučenega vira se doznava, da so Japonci pri pogajanjih s Kitajci postavili še naslednjih pet posebnih zahtev:
1. Predvsem zahtevajo popolno avtonomijo za vso severno Kitajsko. 2. Nadalje predlagajo sklenitev skupne japonsko-ki-tajske protikomunistične fronte. 3. Močno se potegujejo za to, da bi jim Kitajci dovolili gradnjo strateško zelo pomembne železnice iz Sinčiačuanga do čangčaua in pa svobodno izkoriščanje bogatih ležišč premoga v Lungjenu. 4. Razen vojaštva naj bi jim Kitajci dovolili tudi namestitev posebnega oddelka japonskih orožnikov v Pekingu. 5. Iz 29. kitajskega armadnega zbora naj kitajska vlada odstrani vse pro-tijaponsko razpoložene častnike. — Te zahteve zgovorno dokazujejo, da je Japoncem incident pri Pekingu samo dobrodošla pretveza za uresničenje daljnosežnih ciljev.
General Cangkajšek je sporočil predsedniku avtonomnega sveta v Hopeju in ča-harju, naj ne podpiše z Japonci nobenega sporazuma, ki bi pomenil teritorialno okr-nitev kitajske republike.
Novi spopadi
Peking, 17. julija. Osem kilometrov
zapadno od Pekinga je prišlo do novih spOu padov med kitajskimi in japonskimi četami. Podiroibno&ti o teh spopadih še manjkajo.
Dr. Hodža sestavlja vlado
Kriza čsl. vlade bo bržkone rešena že jutri
Praga, 17. julija, o. Nocoj ob pol 19. je bil objavljen o krizi vlade službeni komunike, ki pravi:
Predsednik republike dr. Beneš je sprejel ponovno po 18. uri min. predsednika dr. Milana Hodžo. Pred tem je imel posvetovanje s podpredsednikom vlade Frankejem, ministrom mnsgr. Šramkom, ministrom Neuman-nom, ministrom Czechom, ministrom brez portj el ja Zajičkom, notranjim ministrom C er nyjem, ministrom Behy-nom ter predsednikom socialno-demo-kratske stranke Hamplom. Predsednik je po zaslišanju omenjenih politikov in ministrov ter po poročilu dr. Ho-dže poveril ponovno dr. Hodži mandat za sestavo nove vlade in obenem odredil, naj vodi dosedanja vlada posle do rešitve krize.
Ker zaupajo vse koalicijske stranke, ki so doslej tvorile vlado, v dr. Hodžo in ker med njimi ni političnih nesoglasij, bo kriza vlade že v najkrajšem času rešena. Dr. Hodža bo pričel posvetovanja s posameznimi politiki v ponedeljek ob 8. zjutraj ter bo do večera gotovo že sestavljena nova vlada, bržkone brez vsakih izprememb.
Praga, 17. julija. w. Politično ozadje sedanje vladne krize je treba v prvi vrsti iskati v starih nasprotstvih v aigrarni stranki. Agrarna stranka je, kakor znano, razcepljena v krilo dr. Hodže in v desno radikalno krilo. Zadnja skupina vzdržuje zveze s stranko sudetskih Nemcev. Sestavo nove vlade bodo torej ovirale težkoče toliko časa, dokler se odnošaji v češki agrarni stranki ne bodo razjasnili. Ker je dr. Hodža spet dobil mandat za sestavo vlade, bo po sodbi političnih krogov naj-brže prišlo do izprememb v vladi. Zlasti bi vstopila v vlado dosedanja opozicijska skupina nacionalnega udruženja. Obstoji tudi možnost, da se bo najprej sestavil uradniški kabinet pod vodstvom dr. Hodže ali moravskega deželnega predsednika Öernyja. Ta vlada bi imela nalogo, da bi vprašanje žitnih cen rešila na način, ki bi bil zadovoljiv za obe stranki.
Dunajski glasovi o dr. Hodži
Dunaj, 17. julija, b. Večina današnjih dunajskih listov posveča daljša poročila razvojni češkoslovaške vladne krize in nekateri izmed dnevnikov objavljajo celo uvodnike, v katerih s posebno simpatičnim poudarkom pišejo o odstopivšem ministrskem predsedniku dr. Hodži. Tako piše vladna »Reiohpost« med drugim: Od Švehle dalje m
ci j e bomo še spregovorili. Glavne določbe so bile ustvarjene: Srbi, Hrvati in Slovenci so se zedinili v enotno državo pod dinastijo Karadjordjevičev in ta njihova država je postala, kakor je svečano predvidevala beseda, izgovorjena pred 20 leti na Krfu, garancija narodne neodvisnosti in vsestranskega kulturnega napredka, zaveznik vseh onih kulturnih narodov in držav, ki so za pravico in svobodo narodov in za načelo mednarodne pravice; in postala dostojen član nove mednarodne zajednice, kakor je tudi zahtevala deklaracija. Zahteva, da mora teritorij nove jugoslovenske države obsegati vse ozemlje, na katerem živi naš narod v strnjeni in nepretrgani masi, se ni izpolnila in zedinjenje je tudi naš narod plačal s tež-
imela Češkoslovaška nobenega ministrskega predsednika Hoclževega tipa. Dr. Hodža je zbudil pozornost zlasti zaradi _ jasnosti svojih zamisli in pa zaradi energije, s katero je zasledoval uresničenje svojih ciljev. Notranjepolitično se je na vso moč zavzemal za izvedlbo nsiavnih določb napram Nemcem, Madžarom, Poljakom in Rusinom. Zunanjepolitično se je ves posvetil posebno gospodarski reorganizaciji Podunavja in je v ta namen izdelal tudi velikopotezen načrt, ki je znan pod imenom »Hodžev načrt«. Nihče se ni tako kot on, po svojem prepričanju agTarea, razumel e socialistom Bene* šem, prezidentom republike, ker sta oba jasmo spoznala pravi položaj države, Ako bi sedaj Hodža odšel bi bil delu za notranje pomirjen je zadan velik udarec. Posetr no potrebno pa ee nam zdi podčrtati tudi zunanjepolitične uspehe dr. Hodže, riasti njegovo akcijo za zbližan j e podiunavskih dr_ živ, ki je rodila že precejšnje konkretne uspehe, mei njimi zlasti češkoslovaško-av-strijsko trgovinsko pogodbo in porušenje ovir za zbližan je med državami Male antan-te in državami rimskih protokolov. Zato hd Hodžev uimik pomenil tudi za srednjo Evropo velik udarec.
V podobnem smislu piše tudi »Neue Freie Presse«, ki posveča dogodkom svoje uvodne misli.
Skoro dve leti
Praga, 17. julija, b. Vsi današnji češkoslovaški listi obširno pišejo o krizi vlade, ki je nastopala zaradi odstopa finančnega ministra dr. Kalfusa. Dr. Milan Hodža je postal ministrski predsednik 5. decembra
1935	po odsitopu Malypetra. Prvo spremembo je njegova vlada doživela z odstopom dr. Beneša kot zunanjega ministra in njegovim imenovanjem za prezidenta republike. Na njegovo mesto je tedaj prišel kot zunanji minister dr. Kamil Krofta, Leta
1936	sta sledili dve nadaljnji rekonstrukciji kabineta, ko je odstopil najprej prosvetni minister dr. Kramar, na katerega mesto je bil imenovan dr. Franke, nato pa še dolgoletni finančni minister dr. Trapi, namesto katerega je vstopil v vlado dr. Kalfus, dotedanji načelnik finančnega ministrstva. Sedaj prihaja za novega finančnega ministra baje spet v poštev bivši, finančni minister dr. TrapL
Velika amnestija v Rusiji
Moskva, 17. julija, br. Ob otvoritvi prekopa, ki veže Moskvo in Volgo, je ba podpisan ukaz o amnestiji večjega dela kaznjencev, ki so sodelovali pri kopanju prekopa. Amnestije bo deležnih 55.000, po večini političnih kaenjemcev.
kimi žrtvami. Ravno ta zahteva pa dokazuje, kako totalitarno je krfska deklaracija pojmila načelo zedinjenja in kako je bila prežeta resničnega jugoslovenskega duha.
Diplomatska borba, da zmagajo načela krfskega sklepa, le bila dolga in težka. Vršila se ni brez znatnih notranjih sporov in. hudih pogrešk. Obrati, ki so nastopili v mednarodnem razvoju in na bojiščih leta leta 1918., pa so omogočili, da je ta diplomatska borba v glavnem vendar le zmagovito končala. Lepe besede s Krfa so postale meso in kri. Iz naše jugoslovenske zgodovine ne bo nikdar izginil tudi glas slave in priznanja delu, ki je bilo opravljeno na otoku Krfu, in možem, ki so ga opra-vilL
Japonska vlada odločena za skrajna sredstva
Tokio, 17. julija- o. Iz krogov bližini vlade se doznava, da je nastopil kritičen trenutek japonsko-kitajskega spora. Na dopoldanski seji japonske vlade so bili sprejeti končni sklepi, ki pravijo, da mikado-va vlada ne bo več dopustila, da bi se sedanja pogajanja med zastopniki pokrajin Hopej in Čahar z zastopniki japonske vojske na severnem Kitajskem še nadalje zavlačevala. Komunike o seji pravi, da je vlada odločena podvzeti potrebne ukrepe in pospešiti izvedbo potrebnih sklepov. Komunike ne govori, kakšni so ti sklepi in kakšni bodo ti ukrepi.
Japonska javnost pripisuje temu komunikeju veliko važnost.
Japonski vrhovni poveljnik v 6everni Kitajski je dobil nalog, naj vztraja na tem, da se takoi skliče konferenca s predsednikom političnega sveta pokrajin. Hopa in Čaharja in da naj takoj protestira pri nan-kinški vladi proti odpošiljanju vladnih čet na sever.
Japonska motorizirana divizija na poti v Cingtav
Tiencin, 17. julija, o. Prva motorizirana divizija japonske redne vojske, ki prihaja naravnost iz Japonske v spremstvu vojnih ladij, bo prva, ki se bo poizkušala izkrcati v drugem kitajskem mestu in ne v Tienci-nu, namreč v luki Cingtav. Mesto bo japonsko vojno brodovje najprej bombardiralo ob sodelovanju japonskega letalstva, nakar bo sledilo izkrcanje japonske voj-
Pb mnenja vuj&Skfh opazovalcev namerava Japonska osvojiti mesto CSngtav, ker je važno železniško križišče. Ce ga bo osvojila, vlada v Nankingu ne bo več mogla pošiljati svoje vojske v severno Kitajsko po najkrajSem potu.
Stotisoč japonskih vojakov na poti na Kitajsko
Tokio, 17. julija, g. Japonska je mobilizirala stotisoč mož, popolnoma opremljenih, za odhod v severno Kitajsko ter je v to svrho najela 31 velikih tovornih par-nikov.
Ameriško priporočilo
Washington, 17. julija. AA. Po sestanka s kitajskim poslanikom je izjavil ameriški zunanji minister Hull: Priporočamo po svojem običaju in v skladu z našo mednarodno politiko vsem državam, da se odpovedo oboroženi sili kot sredstvu svoje politike in da se v nobenem pogledu ne vmešavajo v notranje zadeve dragih narodov.
čeprav Hull ni v tej izjavi omenil Kitajske in Japonske, je vendar dodal, da ne more priti do resnih sovražnosti nikjer na svetu, ne da bi postale kakorkoli pereče tudi obveznosti Žedinjenih držav. Na koncu je ponovil željo Žedinjenih držav po splošni razorožitvi; ker pa se morajo ▼ vsakem primeru ravnati po drugih državah, bodo zato pomnožile ali pa omejile svojo oboroženo silo sorazmerno s pomno-žitvijo aH zmanjšanjem oborožene sile drugih držav.
Kitajski poslanik
pri Litvinovn
Pariz, 17. julija. AA. Iz Moskve poročajo, da je kitajski poslanik obiskal snoči Litvinova in mu izročil poročilo kitajskega zunanjega ministrstva o položaju v severni Kitajski. To poročilo je izročil, ker je tudi Rusija podpisala sporazum devetih držav.
Drugo leto španske vojne
Španska državljanska vojna je zahtevala doslej milijon
žrtev
Madrid, 17. Julija, o. Nacionalisti so podvzeU velik napad med Villa rauervo de Pardillo in Campo zuelosoaa. Sprejeli so jih republikanski motorizirani oddelki ter so nacionalisti doživeli izgube. Nobena nacionalistična motorizirana enota nI mogla prodreti republikanske obrambne črte. Nacionalisti so se morali umakniti ter so pustih na bojišču večje število velikih italijanskih tankov in običajnih okloptnih avtomobilov. Republikanci so v tem boju izgubili dva tanika, ki ju je sovražnik razbil.
Jutri (bo Španska državljanska vo^na prešla v drugo leto. Nekateri so izračunali, da je v minulem letu zahtevala Španska državljanska vojna okoli milijon ljudi žrtev.
Barcelona, 17. JdttJa. b. Repdbfflfcaueha.
Spacdja bo »proslavSte* začetek španske državljanske vojne v nedeljo, in sicer s velikimi protifašističnimi demonstracijami v vseh republikanskih mestih. Ta se nadejajo, da pomenijo sedanji hoji pri Ma>-dridu samo uvod v veliko republikansko ofenzivo, ki se pripravlja-
Boji pri Huesei
Santander, 17. julija. AA. Včeraj so vladne čete ves dan v vseh odsekih zolo živahno delovale. Vzhodno od Huesce bo izvršile hud napad, ki pa se je izjalovil.
Na bojišču so pustile okoli tisoč mrtvih in ranjenih.
Včeraj so nacionalistična lovska letala sestrelila dve vladni lovski letali, ki sta zgoreli.
Iz nacionalističnega tabora
Salamanca, 17. julija. AA. Uradno poročilo nacionalističnega poveljstva objavlja, da »o včeraj nacionalistični oddelki odbili napad na Pino Saigado. Tudi na ara-gooski fronti je bil odbit napad republikancev. Pri Huesei so republikanci napadli i 20 tanki. Tudi v odseku Albuquiere je bfl odbit napad. Sovražnik je imel hude izgube. Begunci z madridske fronte poročajo, da so republikanci v zadnjih borbah pustili na bojišču izredno število svojih vojakov. Blizu Gotafeja so nacionalistična letala sestrelila sovražno lovsko letalo. Dvoje letal bo sestrelili na fronti pri Santan-dru. Eno bombno letalo so nacionalistične protiletalske strojnice zbile pri A vili. Letalo se je vnelo in padio na zemljo.
Baskovska vlada se bo preselila v Valencijo
Pariz, 17. julija, o. Iz Hendaya poročajo, da se je baskovska vlada odločila zapustiti Santander ter se preseliti v Valencijo. V Barceloni že pričakujejo prihod predsednika baskovske vlade Agulre.
v Budimpešti
Budimpešta, 17. julija, o. Včeraj Je prispel v Budimpešto z beograjskim bežim vlakom Leo Trocki s svojo ženo, ki je brzojavno naročil sobo v hotelu »Galere. Ko je prispel na kolodvor v Budimpešto, ga je sprejela policija in mu sporočila, da mora v teku ure zopet odpotovati ter se vrniti nazaj proti Beogradu. Trocki pota je s svojo ženo s takozvanim Nansenovim potnim listom. Izjavil je, da je prišel v Budimpešto, da U si ogledal mesto.
Anglesko-nemski , pomorski dogovor
London, 17. julija. AA. Dopoldne so v zunanjem uradu podpisali anglesko-nemski pomorski dogovor, s katerim se izpopolnjuje dogovor iz 1. 1935. Pogodba stopi v veljavo obenem z lansko pomorsko pogodbo in z letošnjo angleško-sovjetsko pogodbo. V imenu Nemčije je pogodbo podpisal poslanik Ribbentrop, v imenu Velike Britanije pa zunanji minister sir Anthony Eden in mornariški minister Duff Cooper. Pogodba ima tri dele. tako imenovani kakovostni dooovor, namreč dogovor o tooaži in kalibru vojnih ladij z obveznostjo, da bosta obe državi v bodoče drupa dragi sporočali podatke o novih gTadnjah, nadalje izjavo, ki naglaša zvezo med sedanjim in prejšnjim dogovorom, ter doUwtka k dogovoru o srrad-nji novih križark.
Devizne olajšave
v Rumnniji
Bukarešta, 17. julija- b. Rumunska vlada ie izdala uredbo, kj znatno olajšuje dosedanje stroge devizne predpise. Dočim je bil doslej prepovedan uvoz romunskih lejev iz inozemstva, ako ni zanj romunska narodna tanka izdala posebnega dovoljenja- je sedaj uvoz lejev v Rumunijo popolnoma prost. Prav tako je sedaj popolnoma prosta izraba tako zvanih zaprtih računov v romunskih lejih. tako da je sedaj mogoče plačilo v leiih tudi za izvoz iz Rumunije določenega blaga.
Slovo Ruždija Arasa v Moskvi
Moskva, 17. juh ja. w. Turški zunanji minister in turški notranji minister sta v četrtek odpotovala iz Moskve nazaj v Turčijo. O obisku turških državnikov ▼ Moskvi je bil izdan komunike, ki pravi med drugim, da so razgovori turškega zunanjega ministra s predsednikom sveta ljudskih komisarjev, z Litvinovom ln z drugimi člani ruske vlade dali priliko za zelo prijateljsko in iskreno Izmenjavo misli o vprašanjih mednarodne politike.
Na postaji se je od Ruždi Arasa poslovil Litvinov v spremstvu drugih komisarjev in vsega diplomatskega zbora.
General Nedič v Verdumi
Pari«. 17. julija. AA. Včeraj je general Mjljutin Nedič odpotoval s svojim spremstvom v Chalone s Marne, da si v tamošnjih okolici ogleda vojaško taborišče, motorizirane oddelke in material francoskega topništva in pehote. Iz Chalonsa pojde general Nedič jutri v Verdun, kjer bo pred spomenikom verdunskih borcev položil venec, nato pa si ogledal mesto- doumonsko kapelico * kostmi in tamošnje jarke. Iz Verdn-na bo odšel v Metz, kjer si bo t ponedeljek ogledal razne utrdbe, odtod pa v Strasbourg- kjer ga bodo sprejeli opoldne z vojaškimi častmi, nakar bo pred njim mimohod strasbourške garnizije. V torek se bo general Nedič vrnil v Pariz.
Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po številu malih oglasov. Današnje »Jutro« ima
360
rnaiih oglasov. Enkratni poizkus z nHm oglasom v »Jutra« Vas poofii, da ima oglas dvojno vrednost, če se Javi dvojno iterilo Interesentov.
»JUTRO« št 165
=Nedelja, 18. VIL 1937,-
Seji skupščine in senata
Vse zanimanje parlamentarnih krogov je osredotočeno
na razpravo o konkordatu
Beograd, 17. julija, p. Skupščina in senat sta tudi danes oba imela svoji seji. V narodni skupščini se je nadaljevala razprava o predlogu zadružnega zakona, ki ga je vladna večina tudi sprejela in bo sedaj takoj dostavljen senatu v nadaljnje postopanje. Z veliko pozornostjo je skupščina spremljala govor nar. posi. Ivana Mohoriča, ki je s svojo znano stvarnostjo opozoril na pomanjkljivosti predloženega zadružnega zakona zlasti v pogledu kreditnega zadružništva in zaščite vlagateljev. ter na nezdružljivost trgovskih spekulativnih poslov z poslovanjem zadrug. Prihodnja seja skupščine bo v ponedeljek. Na dnevnem redu bo razprava o konkordatu. Seja bo trajala s kratkim opoldanskim odmorom ves dan, tako da računajo, da bo
načelno glasovanje že v ponedeljek popoldne ali zvečer.
V senatu se je danes razvila zanimiva debata med predsednikom senata dr. Mažuraničem in senatorjem Ba-njaninom o kršitvi imunitete. Senator Banjanin je zahteval jasen odgovor, predsednik senata pa se je izgovarjal, da mora poprej počakati na odgovor notranjega ministra. Na dnevnem redu so bile manj pomembne zadeve, ki so jih* rešili brez debate soglasno. Prihodnja seja senata bo šele v torek. Na dnevni red pride zakon o sladkovodnem ribarstvu, medtem pa bo da* nes izvoljeni odbor pripravil zakon o gospodarskih zadrugah, ki je bil danes sprejet v narodni skuščini. Tudi v senatu je vsa pozornost osredotočena na konkordat.
Skupščina je sprejela zadružni zakon
Be°grad, 17. julija, p. Današnja ss ja narodne skupščine je bila posvečena pretresu zakona o gospodarskih zadrugah. Po prečitanju in odobritvi zapisnika zadnje aeje je bilo skupščini objavljeno poročilo odbora za predlog zakona o praricah odìi-kovancev z redom Karadjordjeve zvezde z meči. Nadalje je bila objavljena nujna interpelacija posi. Mite Dimitrijeviča (sta-roradikal) na ministra za socialno politiko in narodno zdravje zaradi stavk gradbenih delavcev v raznih krajih države. Ker je minister Dragiša Cvetkovič pristal na nujnost, jo je odobrila tudi večina Zatem ie bila objavljena interpelacija posi. Rista Grdjiča (JNS) na ministra za telesno vzgojo naroda zaradi razmer v gasilskem sa ve zu kraljevine Jugoslavije v Beogradu. Min. predsednik dr- Stojadinovič je sporočil, da je interpelacijo posi. Rika Fuxa o Sokolstvu v dravski banovini dostavil notranjemu ministru kot pristojnemu resornemu ministru, interpelacijo posi. Milana Mravljeta o postopku državnega tožilstva v Ljubljani pri cenzuriranju opozicijskega tiska ministra pravde.
< Posi. Mohorič o zadružnem zakonu
Zatem je skupščina prešla na dnevni red, na nadaljevanje načelne debate o zadružnem zakonu. V današnji debati je posi. V0ja Lazič govoril proti, odgovarjal pa mu je minister Voja Djord.jevič, ki je poudarjal, da ne gre za nikak političen zakon, marveč za izrazito gospodarsko zadevo, pri kateri ni treba kazati stranka reko -pol i ličnih razlik.
Govorili so na to še posi. Radivoje Ni-količ, Djordje Jevtič in Miloje S0kič, nakar je dobil besedo posi. Ivan Mohorič. V svojem govoru, ki ga je vsa zbornica poslušala z veliko pozornostjo, je najprej poudarjal, da bi moral biti zakon o gospodarskih zadrugah prav za prav sestaven del trgovskega zakonika, ker po svoji strukturi pridobitnega gospodarstva V zadružništvu in po matf|'ji prestavlja samo poseben sistem pridobitne gospodarske delavnosti. To kaže tudi že sama odredba o protokolaciji gospodarskih za-di-ug, kar je popolnoma v smislu trgov, skega zakonika. Gotovo pa je, da je ta zakon važen. Zadružništvo igra in bo še igralo pri nas v Jugoslaviji, kjer moramo čela polagoma zbirati sv0j lastni kaoital, veliko in važno vlogo. Zaradi tega jè potrebno, da se temu vprašanju posveča še pa-av posebna pozornost.
Govornik je dalje opozarjal na zgled kreditnega zadružništva v Sloveniji v dobi narodnih borb in gospodarske osamosvojitve v predvojni dobi- Ta vloga zadružništva pri nas še ni končana in bi moglo baš zadružništvo, zbirajoč prihranke najširših slojev ustvariti v Jugoslaviji mogočno organizacijo narodnega kapitala ter tako postati važen činitelj v našem gospodarske mrazvoju. Saj je kreditno zadružništvo samo v Sloveniji zbralo okrog 2 milijardi prihrankov malega človeka. Te vrste kreditno zadružništvo bi
se moralo razviti po vsej državi. Za to pa je predvesm potrebno, da se sprejmejo v zakon o gospodarskih zadrugah potrebne kavtele, da bo imelo ljudstvo v take zadruge zaupanje in da bo vedelo, da je njegov denar, v teh zadrugah varen. Ne smemo pozabiti, da js danes 50 odstotkov vseh kreditnih zadrug moralo zaprositi za odlog plačil ali pa za likvidacijo. To prav gotovo ne more dvigniti zaupanje v zadruge. V predloženem zakonskem načrtu pa ni ničesar ,kar bi nudilo jamstvo,, da se bo tako propadanje zadrug vsaj v bodoče preprečilo in se onemogočilo, da bi zadruge zopet kdaj zašle v tako kritičen položaj. Kmetijski minister je bil v teku enega leta prisiljen izdati dve uredbi o prisilni sanaciji dveh zadružnih zvez in je moral v to svrho zahtevati pomoč državne blagajne. Zato je treba že s samim zakonom ponovitev takih primerov preprečiti. To bi se doseglo, če bi bile v zakonu predvidene primerne sankcije, kar pa se ni zgodilo. Bilo pa bi tem bolj potrebno, ker so se začele v zadnjem času tudi iz polatičnih razlogov ustanavljati kreditne zadruge, kar gotovo ni zdravo.
Zadruge se ponekod tudi na debelo spuščajo v trgovske špekulativne posle. Taki posli so riskantni in bi se tega morale zavedati tudi zadruge. Po svoji zadružni ideji in po svoji socialni misiji zadruge ne bi smele vršiti nikakh trgovskh spekula-tvnih poslov. Dandanes pa imamo celo' vrsto blagovnih zadrug, ki izkazujejo kljub vsem ugodnostim, ki jih uživajo v primeri s trgovci, pasivno bilanco, potem pa apelirajo na vlado, da jim pomaga in krije deficit iz državnih sredstev. Zato je obžalovati, da gre ta zakon mimo vsega tega-Zadružništvo se ponekod vse bolj razvija v neke vrste privilegirano trgovino. Določba, da smejo zadruge dobavljati blago samo svojim članom, je ilusorna, ker je vsaka uspešna kontrola nemogoča Take zadruge bi se morale v vsakem pogledu izenačiti s trgovci, plačevati enake davke in obratovati pod enakimi pogoji.
Glasovanje
Za posi. Mohoričem je dal še nekatera pojasnila vladni poverjenik Milan Nova-k0vič, ki je branil zakon, češ da je sestavljen po zgledu najmodernejših zadružnih zakonov. Vladna večina je nato sprejela zakon o gospodarskih zadrugah v načeiu im podrobnostih. Seja je bila ob 12. zaključena. Prihodnja seja bo v ponedeljek ob 9.30. Na dnevnem redu je konkordat.
Staroradikali bodo glasovali proti konkordatu
Beograd, 17. julija, p. Jugoslovenski radikalni poslanski klub je imel danes popoldne se o, po kateri je bil izdan naslednji komunike:
Jugoslovenski radikalni poslanski klub je imel danes sejo. na kateri je razpravljal o konkordatu. Soglasno je bil sprejet sklep, da bo klub glasoval proti ratifikaciji predloženega konkordata. Pri tej priliki je klub določil budi svojega govornika.
Zopet živahen dan v senatu
Beograd, 17. julija, p. Po včerajšnjih dogodkih je vladalo za današnjo sejo senata vekko zanimanje. Navzočih je bilo tudi več članov vlade. Takoj po otvoritvi je predsednik dr. Mažuranič sporočil, da je ministrski predsednik dr. Stojadinovič interpelacijo senatorja dr. Kramerja o političnih prilikah v Sloveniji dostavil notranjemu ministru. Pred prehodom na dnevni red je zahteval besedo senator Banjanin zaradi kršitve poslovnika Ugotovil je, da je predsednik senata kršil poslovnik, ker mu na včerajšnji seji ni odgovoril nà postavljeno vprašanje, češ da mora šele zbrati podatke. Tudi danes ni dal odgovora, čeravno je imel za zbiranje materiala 24 ur časa in je bil med tem objavljen tudi uradni komunike, ki mu je bila dana najširša publiciteta. Nisem interpeliral notranjega ministra, tudi nisem zahteval od predsednika senata, da mi pojasni vzroke marveč sem zahteval od njega odgovora, kako stališče zavzema glede kršitve imunitete senatorjev. Za to pa ni treba zbirati nikakih podatkov.
Predsednik dr. Mažuranič je odgovoril, da bi bila zanj zadeva popolnoma jasna, če bi šlo za	Upa, da bo
imel v najkrajšem času poročilo notranjega ministra, nakar bo dal podrobnejši odgovor. Prosi, da senat dotlej potrpi.
Senator Banjanin se je z odgovorom predsednika, v kolikor se tiče njegovega stališča glede imunitete, zadovoljil, ni pa zadovoljen z odgovorom, v kolikor se nanaša na konkretni primer. Podrobno je nato govoril o ozadju zadeve. Predsednik Mažuranič ga je večkrat prekinil, naj govori o kršitvi poslovnika, ne pa o drugih stvareh. Zaradi tega je prišlo do ostrega prerekanja med večino in opozicijo.
Senat je naposled prešel na dnevni red in brez debate odobril poročilo odbora za
Citajte In širite
»J U T R 0«!
prošnje in pritožbe ter štiri mednarodne konvencije, ki so bile nedavno sprejete v narodni skupščini.
Po kratkem odmoru je predsednik sporočil, da je pravkar prejel od narodne skupščine predlog zakona o gospodarskih zadrugah. Na njegov predlog je bil z aklamacijo izvoljen odbor za proučitev tega zakona. V odboru sta med drugimi senatorja Ivan Pucelj in Miljutin Dragovič. Odboru je stavljen rok do 20. t. m., to je ao torka, da predloži svoje poročilo. Prihodnja seja senata bo v torek ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu bo zakon o sladkovodnem ri-Dare ivu.
Izstop iz vladnega senatorskega kluba
Beograd, 17. julija, p. Senator Dobrosa/ Djordjevič, član vladnega delovnega kluba v senatu, je poslal predsedstvu kluba pismo, v katerem mu sporoča, da z današnjim dnem izstopa iz kluba. Novinarjem je izjavil, da je storil to zaradi tega, ker hoče imeti popolno svobodo odločevanja glede glasovanja o konkordatu. Korak senatorja Djordjeviča je zbudil v političnih krogih veliko pozornost in živahne komentarje.
Iz državne službe
Beograd, 17. julija, p. Za sodnika upravnega sodišča v Celju je imenovan v 4. skupini 1. stopnje Stanko Masič, svetnik notranjega ministrstva.
V 6. skupino je napredovala profesorica učiteljišča v Ljubljani Biserka EJrce-govac. — v 8. skupimo je prevedena kot daktilografinja Pavla Bolha, doslej ofici-jaintka direkcije državnih železnic v Ljubljani-
Beograd, 17. julija AA. Na lastno proS-njo ,je bil upokojen dr. Slavtč Korbler član državnega sveta Obenem je bil odlikovan z redom Jugoslovanske krone 3. stopoije,
Sokol Zgornja Šiška
ima danes ob 16. uri
telovadni nastop
Beležke
Glavno glasilo dr. Mačka o odklonilnem stališču JRZ
Objavili smo že izvleček iz uvodnika »Samouprave«, glavnega glasila JRZ, s katerim je ta stranka ostro odklonila znani zemljoradniški predlog, naj bi se sklicala konstituanta, ki bi v okviru nove ureditve države rešila tudi hrvatsko vprašanje. O tem odklonilnem stališču JRZ razpravlja v uvodniku včerajšnje številke glavno glasilo dr. Mačka »Hrvatski dnevnik«. List pravi med drugim:
»Pri čitanju tega članka smo dobili vtis, da je »Samouprava« pozabila ne samo na ono, kar so govorili predstavniki JRZ, marveč tudi na ono, kar je sama pisala. Ponovno je namreč poudarjala, da si želi tudi JRZ sporazuma s Hrvati, jasno pa je, da se sporazum ne dela tako, da bi kaka stranka sprejela ravno ono, proti čemur se bori.«
»Hrvatski dnevnik« polemizira dalje z mnenjem »Samouprave«, da bi izvedba zemljoradniškega predloga pomenjala za državo zmedo in kaos. Pravi, da se tega ni treba bati, saj je Jugoslavija po svoji ustanovitvi živela nad dve leti brez ustave, ne da bi bila prišla v kaos.
Končno se »Hrvatski dnevnik« zopet obrača do Davidoviča z apelom, naj sprejme zemljoradniški predlog, in zaključuje: »Sedaj v počitnicah imajo srbijanski politiki priliko, da razmišljajo in razpravljajo o tem vprašanju, mi Hrvati pa bomo gledali in poslušali, kaj oni mislijo, in — mislili svoje.«
Poskus pobotanja med Davidovicem in dr. Mačkom
Zagrebški listi poročajo, da je napovedan obisk dr. Bože Markoviča iz Beograda pri dr. Mačku. Vseučiliški profesor dr. Mar-kovič spada med intimne sotrudnike Ljube Davidoviča. Dr. Mačku naj bi pojasnil stališče Ljube Davidoviča glede znanega zemljoradniškega predloga, ker mačkovci Davidoviča ostro napadajo, zakaj se noče temu predlogu pridružiti. Ali bo imela Markovičeva akcija kaj uspeha, se bo kmalu pokazalo.
Za „Obzorom" „Slovenec"
Pred par dnevi smo pribili nespretno in tendenciozno »Obzorovo« intrigo, ki jo je skušal skovati iz sklepa poslanskega kluba JNS, da bo glasoval proti odobritvi konkordata. Namigoval je, da so poslanci JNS proti konkordatu zaradi tega, ker ga odklanja pravoslavna cerkev, obenem pa trdil, da hočejo glasovati proti njegovi odobritvi zato, ker tvorijo večino med katoličani v naši državi Hrvati. Ugotovili smo takrat, da so »Qbzoru prav dobro znani pravi razlogi odklonilnega stališča kluba JNS, a da se dela neumnega, da bi se prikupil drugi skupini svojih gospodarjev.
Za framasonskim »Obzorom« je točno prihitel sedaj tudi ljubljanski »Slovenec« in posvetil isti stvari dolg uvodnik. Tudi on bi rad podvalil sklepu poslanskega kluba JNS slične motive, kakor je to skušal storiti »Obzor«*, samo da je Hrvate nadomestil s Slovenci in da povrh očita JNS še protidržavnost. Pri tem pa tudi gospodje pri »Slovencu«, ki so konkordat gotovo že ponovno preštudirali od točke do točke, prav dobro vedo prave vzroke, zaradi katerih se poslanci JNS upirajo njegovi ratifikaciji ne glede na to, ali so Slovenci, Hrvati ali Srbi. Kljub temu napadi »Slovenca« na nacionaliste v zvezi s konkor-datom seveda ne morejo nikogar ne presenetiti, ne razburiti. Bolj čudno bi bilo, ako bi tudi te ugodne prilike ne izrabili za nje.
Stara načela in nova pota
V	nedeljo bo tudi v škofji Loki »prosvetni dan«, kakršni se prirejajo v zadnjem času po raznih krajih. Listi iz Kopitarjeve ulice vabijo na to prireditev in sporočajo med drugim :
»Ta dan bo blagoslovljen tudi nov prapor. Stari obhaja letos svojo 40-letnico. Ta zastava bo zamenjana z novo. To naj bi se reklo: načela so ostala ista, nova pa so pota, po katerih je treba hoditi v teh časih, ki jih preživljamo danes.«
Mlajši generaciji priporočamo, naj si poišče kak zgodovinski spis in se iz njega pouči, kakšna so ta načela, ki so jih pred 40 leti simbolizirali škofjeloški in drugi prapori iz takratnega slovenčevskega tabora.
Pomen punktacij
V	svojem kranjskem glasilcu razpravlja g. dekan škrbec menda že par let o šen-čurških in drugih dogodkih 1. 1932. V zadnji številki obravnava tudi slovite punkta-cije. Po njegovem mnenju so bile te punk-tacije »resna volja, določiti podlago za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci in tako ustvariti močno državno celino.«
Ko primerja ljubljanske punktacije z zagrebškimi, prihaja g. škrbec do sodbe, da »so bile punktacije dr. Korošca veliko bolj radikalne, kakor t. zv. hrvatske punktacije«. Zato se g. škrbcu zdi čudno, da »dr. Korošca niso tirali pred sodišče, temveč so ga le internirali«, dočim so dr. Mačka zaprli in obsodili. G. dekan prihaja končno do zaključka, da »bi moral režim odlikovati vse sestavljalce punktacij, ker so se trudili najti resno podlago za sporazum med Hrvati in Srbi.«
Konferenca predsednikov banovinskih odborov JRZ
Kakor poročajo listi, so se v četrtek sestali v ministrski sobi narodne skupščine predsedniki vseh banovinskih odborov JRZ. Prisotnih je bilo tudi nekaj ministrov. Razpravljali so o strankinih zadevah in o akciji med prebivalstvom.
Bosanske zadeve
Nedavno je sarajevski nadškofijski Ordinariat objavil okrožnico, v kateri zahteva, da se mora vsak, ki vstopi v katoliško cerkev, odkriti. Do okrožnice je prišlo baje zaradi tega, ker so nekateri muslimani v skladu s svojimi verskimi predpisi tudi v katoliških cerkvah obdržali fes na glavi. Banska uprava v Sarajevu je zaradi tega vsem uradom naročila, naj ob državnih
Patriarhovo stanje nespremenjeno
Beograd, 17. julija, p. Se vedno se ne more reči, da je v bolezni Nj. Sv. patrijar-ha minila vsaka nevarnost. Vendar upajo zdravniki, da se bo bolezen obrnila polagoma na bolje, če ne nastanejo nove komplikacije. Bolnik pa je zaradi dolgotrajne bolezni in večtedenskega gladovanja zelo shujšal in obnemogel. Njegov organizem je močno oslabeL Zato bo okrevanje zelo počasi napredovalo. Za sedaj je glavna skrb zdravnikov posvečena prehrani bolnika, ki mora imeti tudi popolni duševni in teleeni mir. Zato ne puščajo k njemu nobenih obL skov.
Beograd, 17. julija. AA. Bulletin o zdravstvenem stanju patriarha Varnave pravi:
Zboljšanje zadnj:h dni se nadaljuje, čeprav je splošno stanje še vedno zelo resno.
logal
O G A L
tablete
ugodno učinkujejo zoper:
hripo,
bolezni vsled prehlada reumatizem, protin,
živčne bolezni, utor (Hexenschuss),
Reg. soee. 6. n. 33- išias in glavoboL
Kemijsko farmacevtsko podjetje Dr. Miodrag» V. Ste-vanoviča & Viktora. F. Pyka, Beograd.
Dr. Stojadinovič o uspehih pogajanj z Italijo
Povečanje izvoznih kontingentov za les in živino — Pogajanja o preferenčnem postopku še niso končana
eebojnem prometu. Tako se je naš dosedanji ìkvoz lesa povečal za 125°/o, kar pomeni, da bo vrednost letnega kontingenta za les znašala okoli 300 milijonov dinarjev izvoz živine pa 6e poveča za 100°/e, to je na svojih 300 milijonov dinarjev.
Naposled je znano, da nam omenjeni gospodarski dooovor z Italijo priznava načelno izenačenje z Madžarsko iti Avstrijo glede na preferenčni postopek, ki sta ga ti dve državi uživali že več let za svojo živino in les. Odbor je imel določiti ekvivalent teh preferenčnih ugodnosti za našo državo. To dielo pa bo moral še nadaljevati, ker ga ni bilo mogoče izčrpati v tako krat» kem času. Vzlic temu so se v tem pogledu dosegli zadovoljivi uspehi in ne bomo več zapostavljeni pri našem izvozu omenjenega blaga, vsaj ne v dosedanjem obsegu.
OdboT je torej naprej ugotovil vitalnost naše sedanje trgovine z Italijo, nato pa ee loit.il nadaljnjega razširjenja sedanije trgovine. v prvi vrsti za les in živino. Naposled je konkretiziral naše zahteve glede na izvajanje že znanega nam preferenčnega postopka trudi za našo državo. Tako pomeni zasedanje odbora prvo izvršitev nače] in določil gospo liarske pogodbe iz mepeca mar. ca t. 1. Ti uspehi odbora bodo imeli ucrodne pos'edice tnrdi za našo trgovinsko politiko snloh, ker bodo erno-cročili boljšo uravnoteženost. našega gospodarskega razmerja do ostalih držav s preprečitvijo preobremenjenosti na eni strani in praznine na drugi strani, posebno v trgovini s klirinškimi državami. S tem je odbor v celoti izvršil to nalogo.
Beograd, 17. julija. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič je izjavil o rezultatih prvega zasedan;a jugo-elovensko-italijanskega stalnega gospodarskega odbora v Rimu od 28. junija do 8. juiij:.
Kakor znano, ureja naš gospodarski dogovor z Italijo, ki smo ga podpisali skupaj e političnim dogovorom 25. marca. t.. 1., ustanovitev stalnega gospodarskega odbora in določa njegove periodične sestanke. Prvo zasedanje je bilo v Rimu, drugo bo pri nas.
To pot se je imel odbor ukvarjati z zelo pomembnimi vprašanji. Proučiti je bilo treba predvsem uspehe dosedanjih izkušenj trgovinskega in plačilnega dogovora z Italijo z dne 26. septembra lanskega leta, 6 katerim smo po nagli prekinitvi trgovinskih zvez, nastali zaradi sankcij, dosegli reden in normalen promet., obenem pa se dogovorili twi« za docela drugo osnovo medsebojne trgovine. Ta osnova je 100°/o kliring, torej izključitev naše trgovinske aktivnosti in rstrezajoče devizne kvote, obenem pa znižanje vsega prejšnjega prometa na polovico. Šele po ugotovitvi, da najnovejše izkušnje upravičuiejo nadaljnjo, čeprav postopno in obzirno pomnožitev medsebojne trgovine, se je mogel odbor ustaviti tudi pri vprašanju obsega te pommožitve. z drugimi besedami, pri novih kontingentih našega, izvoza v Italijo.
Odbor je presodil, da se more začeti nadaljnja pomnožitev glavnih kategorij izvoza v Italijo (lesa. živine, perutnine, jajc itd.) brez strahu za ohranitev ravnotežja v med-
Silna nočna nevihta nad Ljubljano
Mogočni bliski in strele so pretresali ozračje
Ljubljana. 17. julija.
Lepo, vedro, pa vlažno, deževno vreme se v drugi tretjini julija venomer borita za premoč. Komaj se raztegne sončni azor-ski anticiklon preko južne Evrope v notranjost, že se v času, ko se nadejamo trajno lepih dni, požene nova vlažna depresija z Atlantika globoko nad našo celino. Soparno vzdušje se zaradi tega pretaka z odrinjenim lepim vremenom, na njegovo mesto pa upada osvežujoči vlažen oceanski zrak.
Tudi v petek se je soparica pred pritiskom prednje fronte britanskega ciklona umaknila od nas v notranjost Balkana. Posebno vroče je bilo že v srednjem delu našega Primorja, kier je Split zabeležil 37" C v senci! V Ljubljani smo imeli le nekaj manj ko 30° Č; težki oblaki, ki so se zbirali na našem obzorju že popoldne, so pritiskali soparico k tlem. Na večer se je za gorami na zapadu neprestano bliskalo — znamenje, da se severno in južno od alpskega grebena bliža k nam vpad ocean-slkega zraka.
Silen piš je kmalu po 22. uri dvignil prah, padle so prve težke kaplje — nakar se je med močnim nalivom, močnim grmenjem in treskom znesla nad ljubljansko ravnino huda nevihta. Venomer so švigale strele, ozračje je bilo zaradi naglega vpada hladnih, morskih struj v segreto področje zelo naelektreno.
Po prvem močnem nalivu je po malem deževalo do jutra in dežjemer je zabeležil 17 mm padavin. Kljub nevihti in vdoru hladnega zraka je bilo danes še vedno 2S.6' drugod po državi še preko 30° C. Barometer se polagoma dviga, za vlažnim ciklonom pritiska spet azorski znanilec lepega vremena — morda bo le sonca spet na pretek.
Požar v Mestnem logu
V petek okrog 23. ponoči so iznenada švignili plameni n Skabebrnetove šupe na travniku ob koncu Ceste v Mestni log. Od-svit ognja je opazil grajski čuvaj, ki je te-lefonično alarmiral gasilsko postajo. Poklicni so takoj z motorno brizgalno pohiteli v Mestni log, njim pa so kmalu sle-
dil1 še prostovoljni, prav tako z motorko. Zaradi mokrega terena je bil dohod do šupe precej težaven, vrhu tega pa se je bilo poslopje, ki je bilo do vrha napolnjeno s senom in drugimi lahko vnetljivimi stvarmi, do prihoda gasilcev že tako razgorelo, da na reševanje skoraj ni bilo mogoče več m'sliti. Gasilci so hitro napeljali vodo iz precej oddaljenega Malega grabna, a omejiti so se morali predvsem na zavarovanje sosednih šup, ki so bile v resni nevarnosti, da jih zajamejo plameni. Za ljubljanskimi so prišli na kraj požara še gasilci z Viča, k: pa prav tako niso mogli več pomagati. Ogenj je uničil šupo do temeljev, škoda znaša okrog 30.000 din. Požar je zanetila strela, saj je med silno ploho v noči od petka na soboto treskalo in grmelo kakor za sam sodni dan.
čsl. Sokoli in bolgarski Junaki pri ministru za telesno vzgojo
Beograd, 17. julija, AA. Ministra za telesno vzgojo dr. Josipa Rogiča so danes obiskali zastopniki strelske zveze kraljevine Jugoslavije gg. Ivan Ribar, general Dragomir Popovič, general Miljutin Zu-panjevič, polkovnik Miljutin Miličevič in g. Svetozar Srečkovič, ki so mu poročali o razmerah v strelski zvezi.
Ministra Rogiča je obiskal tudi zastopnik mednarodnega olimpijskega odbora prof. Franjo Burac iz Zagreba. Nato je sprejel zastopstvo gasilcev iz Jabuke, ob 12. pa zastopnika bolgarskega »Junaka«, predsednika generala Ranka Atanasova in polkovnika Ljutova, in člana predsedstva češkoslovaškega Sokola dr. Vodičko in Havla, Zastopnike bolgarskega »Junaka« in češkoslovaškega Sokola je vodil v imenu sokolskega saveza kraljevine Jugoslavije prof. dr. Mihajlo Gradojevič.
praznikih za svoje zastopnike pri cerkvenih svečanostih v katoliških in pravoslavnih cerkvah ne določajo muslimanskih predstavnikov, k svečanostim v muslimanskih molilnicah pa naj pošiljajo predvsem muslimane.
Do slične afere je prišlo tudi v Travniku, kjer pa so muslimanske cerkvene oblasti zabranile vstop v tamošnjo džamijo nemuslimanom z utemeljitvijo, da se pri vstopu ne sezujejo, kakor to zahtevajo muslimanski verski običaji. Ali je že in kako je rešena ta afera, iz listov še ni razvidno.
Pribičevicevski disidentì
čitatelji se bodo še spominjali, da se je del srbskih pristašev bivše samostojne demokratske stranke po smrti Svetozarja Pribičeviča ločil od zagrebškega vodstva, kateremu očita zatajitev strankinih osnovnih načel in preveliko odvisnost od dr. Mačka. Ti disidenti so pred mesecem dni začeli prirejati svoje agitacijske shode povsod, kjer imajo pribičevičevci še kaj pristašev. Kakor poroča »Obzor«, so te dni svoje agitacijske turneje končali. Baje med pribičevičevci niso našli razumevanja za svojo disidentsko akcijo,
Obisk Kentskega vojvode na Poljskem
Varšava, 17. julija, g. Kenteki vojvoda bo v kratkem prišel na Poljsko, kjer bo v Lanoutu gest grofa Alfreda Potockega.
Krst nove italijanske križarke
Trst, 17. julija, o. Jutri bodo slovesno spustili v morje novo veliko italijansko kri-žarko »Vittorio Veneto«, kj ima 35.000 ton. Značilno je, da bo slovesnosti kumoval navaden ladjeielniäki delavec, ki je navdušen fašist.
Amerika : Nemčija 1:1
London, 17. julija, g. Na wimbledonskem stadionu se je danes pričel medeonski finale za Davisov pokal med Ameriko in Nemčijo. Danes sta se odigrali dve single igri.
Prerokovanja za ti igri so imela prav. Obe državi sta si priborili po eno točko. Nemec Cramm je premagal Američana Granta 6:3, 6:4, 6:2. V drugi igri pa je Američan Budge z lahkoto premagal Nemca Henkla 6:2, 6:1, 6:3.
Stanje po prvem dnevu je torej 1:1.
Vremenska napoved
Dunajska: Izpremenljivo vreme, najprej bo^j o&la&ia in dvig temperature,
»JUTRO« S. MS
3
Neadta.Ä
ZelexnisßS voasel v £f ubij ani
Načrt In prizadevanja za ureditev glavnega kolodvora
Ljubljana. 17. julija.
Dopoldne je bila na mestnem magistratu pod predsedstvom univ. prof. inž. Hro-vata, ki je zastopal akcijski odbor za zgradbo novega kolodvora v Ljubljani in mestni svet obenem, interna anketa o reševanju najbolj perečega, pa tudi največjega prometnega vprašanja, kar jih je zadnji čas zastavljenih našemu mestu. Med drugimi interesenti sta anketi prisostvovala tudi zastopn:k tehničnega oddelka banske uprave inž. Juvan in zastopnik vojaške delegacije pri železniški direkciji kapetan Hajnovsky. Načrte je predstavnikom ob-1 aste v obrazložil inž. Dimnik in po kratkem razgovoru so udeleženci v imenu svojih instanc zagotovili vso podporo zamisli, ki jo je bila svoj čas sprožila ljubljanska sekcija Združenja jugoslovenskih in-ženjerjev in arhitektov in ki se ob sodelovanju železnišk'h in drugih inženjerjev od stopnje do stopnje polagoma prebija h končni izvedbi. Načrti, ki jih je odobrila včerajšnja anketa, predstavljajo v reševanju kolodvorskega vprašanja maksimalni program, ki pa je kljub razmeroma visoki proračunski vsoti izvedljiv, saj bo delo zaradi velikega obsega itak treba organizirati po etapah. Za četrtek je sklicana širša anketa vseh zainteresiranih oblastev ki kor-poracij, ki bo dala akcij1 za zgradbo novega kolodvora vsekakor še manifestativ-nejši poudarek.
Železniško križišče in kolodvor s poglobitvijo
Ljubljansko kolodvorsko poslopje in tirje je za mariborskim in celjskim najstarejše v državi. Zgrajeno je bilo v letih 1847. in 1849., torej v času, ko je živel še dT. France Prešeren. Oblika m ustroj, kakor jo je takrat dobil ljubljanski kolodvor, je bila do danes prav malo prilagodena modernemu načinu obratovanja. Neprijetnosti pretesnega kolodvorskega tirja in naprav so postale železniški upravi občutne že skoro pred 50 leti. Dokaz temu so številne konference, načrti ter proučevanja v namenu, da bi modernizirali kolodvorske naprave. Naš železniški problem pa je danes že tudi ljubljanski cestni problem, problem smotrnega razvoja ljubljanskega mesta v urbanističnem smislu, problem higiene ljubljanskega ozračja.
Nujno je potrebna preureditev kolodvorskega tirja. naprava med tirnih peronov z varnim dostopom do njih, povečanje in modern:zacije kolodvorskega poslopja, signalnih naprav itd., kar vse bi šele omogočilo varen promet potnikov, zvišanje števila vlakov in skrajšanje časa njih odpre-mi. Nujno je treba odstraniti iz mesta ku-rikrce, ker po nepotrebnem kužijo z dimom ozračje sredi stanovanjskega naselja. Nujno je treba odpraviti iz sedanjega kolodvorskega ozemlja ranižiranje vlakov, kakor so to vršili že v vojnih in prvih povojnih letih v Zalogu. Ta premestitev premika iz mesta je potrebna tako v hig;en-skem oziru, ker ranžirne lokomotive izredno dimijo zrak, kakor tudi zato, ker pre-mikalno delo močno kali nočni mir. Končno je potrebna preureditev železniških križišč s cestami tako, da bi bil izpeljan cestni promet nad ali pa pod železniško progo. Motnja cestnega prometa ne obstoji danes le na Tyrsevi cesti, pojavlja se občutno tudi že na Gosposvetski cesti in na drugih križiščih.
Dosedanje zapreke
Načrtov m predlogov za odpravo inedo-statkov je bilo že od L 1897. precej. Avtorji tak;h predlogov so si večinoma zamislili preložitev kolodvora iz mesta proti severu, proti vzhodu ali proti jugu tako, da bi bilo treba izpeljati železnico okrog Rožnika ali s predorom pod Golovcem čez Mestni log. Nekateri, so pustili v svojem predlogu kolodvorsko tirje in poslopje tam, kjer je danes, ki pa bi ga naj predelali v čelni kolodvor ali pa, da bi vso železniško progo vred dvignili na nasipe in stebre 6 m nad cestno višino, da bi bil na ta način cestni promet neoviran. Vsem projektom pa je bila ena velika zapreka, ki je povzročila, da so obtičali v sami zaimisfi .— velika gradbena vsota, ki bi b;la potrebna za njih izvedbo. Za take načine izvedbe bi rabili 200 do 500 milijonov dinarjev. Pridružili so se pa še drugi vzroki kot na primer pri rešitvi s čelnim kolodvorom neprijetnosti nerodnega obratovanja vlakov pri tranzitnem prometu. Tako na pr. sim-plon-ekspres bi potrebnega ranžiranja pri-čelnern kolodvoru ne prenesel in najbrže bi
se Ljubljani umaknil. Pri preložitvi kolodvorskih naprav proti periferiji mesta bi pa izgubili sedanjo posrečeno lego postaje, ki je danes skoro v centru mesta, in še ne bi mnogo pridobili, ker bi se čez leta, ko bi se mesto razširilo do novega kolodvora, že zopet ponovno pojavilo ljubljansko železniško vprašanje s skoro vsemi današnjimi neprilikami.
Zamisel naših inženjerjev
Iz vrst ljubljanske sekcije Združenja jugoslovenskih inženjerjev pa je izšla leta 1930. zamisel, da bi odpravili nastajajoče železniške neprijetnosti na ta način, da bi poglobili vse železniško tirje in kolodvor za največ 7 m in izpeljali ceste čez železnico. Na med tirne perone glavnega kolodvora bi potniki vstopali od zgoraj navzdol neposredno k posameznim vlakom. Odpravili naj bi nepotrebni gorenjski kolodvor in namesto njega ustanovili postajališča Vič, Dravlje, Kleče in Moste. Kurilnice in ranžiranje vlakov bi naj premestili na prostor ob železnici med Mostami in Studencem na tako zvane Dolge njive. Uredil naj bi se moderen tovorni kolodvor ob današnji Zeleni jami. Ta projekt omogoča najcenejši način temeij:te odprave vseh železniških nedostatkov v Ljubljani. Glavni kolodvor bi ostal v posrečeni legi skoro v centru mesta in dolžina železniške proge ne bi bila nič podaljšana. Imel bi idealno izpeljano tirje za hiter in varen, pa tudi mnogo obširnejši železniški promet kakor danes. Zelo lepo bi bilo možno izvesti medtirne perone in napraviti ugoden dostop do njih. Preglednost vlakov in orientacija za potnika bi bila najboljša.
Vse ceste, ki križajo sedanjo železniško progo, bi ostale v današnji vodoravni regi, brez nepotrebnih klancev navzgor ali navzdol, kar bi bilo za cestni promet najboljše. Vse ovire, ki jih nudijo današnje železniške zapornice, bi odpadle. Nastala bi možnost, da bi izpeljali še nekatere uli-lioe in ceste, ki končajo danes ob 1200 m dolgi kolodvorski pregradi, preko poglobljenega kolodvora. Zvezan bi bil bolje sve-tokriški okraj s tostran kolodvora ležečim delom mesta. Tramvajski promet bi izpeljali lahko neovirano na vse strani, tudi na Posavje in k Sv. Križu. Odpravljene bi bile iz mesta kurilnice in ranžiranje vlakov, ozračje bi imelo zato manj dima in na kolodvoru bi ne bilo toliko hrušča. Z odstranitvijo kurilnic in gorenjskega kolodvora bi pridobili okrog 50.000 m2 odličnega stavbnega prostora skoro v centru mesta. Izginil bi nelepi železniški nasip ob Zeleni jami in z ogromno izkopnino bi zasuli številne prazne gramoznice severno ob kolodvoru in jih spremenili v stavbišča. Pri izkopu bi pridobili najmanj okrog 400.000 m3 najboljšega gramoza in peska,
ki. bi ga deponirali in odprodaja!! nekaj let za potrebe vseh ljubljanski zgradb, namesto da bi kopali nove gramoznice. S poglobitvijo železn^e bi zelo olajšati kanalizacijo Podrožnika, Tivolija, SiSke in Bežigrada, ker bi vodFH vzdolž poglobljene proge zbiralni kanali Ropot, ki ga povzročajo vlaki na prosti progi, bi bil pri poglobljeni progi manjši, ker bi se zvok odbijal v ozračje. Železnica bi prihranila na stroških za plače osebja, ker bi ne bilo treba več čuvajev ob cestnih zapornicah in bi lahko zmanjšali število onega osebja, ki vrši danes varnostno službo pri prihodu vlakov na postajo. Ta prihranek bi iz-nesel letno vsaj četrt milijona dinarjev.
Stroški: 100 milijonov
Gradbena vsota, ki bi bila potrebna za popolno dovršitev poglobitve železnice, kolodvora in vseh drugih naprav, bi bila po proračunu rz 1. 1935. okroglo 83 milijonov dinarjev. Danes, ko so cene gradivu m tudi mezde višje ko takrat, bi se gibala ta vsota med 90 do 100 milijonov dinarjev. Če primerjamo to gradbeno vsoto z zneski, ki jih je država investirala ali pa namerava investirati v drugih delih države, kjer je bila potreba, nujnost in upravičenost mnogokrat manjša, so naše zahteve še kaj skromne. Saj namerava država vtakniti za preureditev beograjskega železniškega križišča okrog 400 do 500 milijonov dinarjev, čeprav ima Beograd manj potniškega in tovornrga prometa ko Ljubljana. Za modernizacijo sarajevskega in skopljan-skega kolodvora nameravajo potrošiti do 200 mil'jonov dinarjev, ko železniški promet na obeh teh postajah ogromno zaostaja za ljubljanskim. Če pomislimo nadalje, da je investirala država za en sam zemun-ski most 280 milijonov dinarjev, za pan-čevski most in cestne priključke 485 milijonov dinarjev, za savski prstan v Beogradu 110 milijonov dinarjev, za osušitev Pančevskega močvirja 300 milijonov dinarjev, za železniške podvožnjake v Zagrebu 1. 1935. okrog 10 milijonov dinarjev m za modernizacijo železn;škega mostu čez Savo v Zagrebu lani in letos okrog 42 milijonov dinarjev — potem so naše zahteve, ki so za Ljubljano mnogo globlje važnosti, kakor se trenutno zavedamo, zelo majhne.
Pomisliti pa moramo še, da so prav železnice v območju naše direkcije visoko donosne, najbolj v vsej državi, medtem ko so v območju Beograda komaj izravnavajo stroški in dohodki, a v južnih delih države so celo pasivne. Tudi to dejstvo potrjuje, da izvrši železniška uprava pri nas le svojo dolžnost s tem. da odpravi s poglobitvijo železniških prog in kolodvora v Ljubljani namah vse neprijetnosti, ki nam jih povzroča železnica.
Žrtev Iz kroga naročnikov »Jutra«
Zavarovalnina „Jutra" v znesku 10.000 din izplačana vdovi pok. šolskega upravitelja Josipa Lapajneta
Ljubljana, 17. julija. V Ijiatolfjanskl botanšnici je umrl letos 2. aprila cerkljanski šolski upravitelj g. Josip Uapajne kot žrtev prometne nesreče. Ta nesreča je strgala iz vrst našega uči-
teljstva in vsega javnega življenja mar-kantno oseftmost. Nadučitelj Josip Lapaj-ne je bil vzor naroctaega vzgojitelja in prosvetitelija. Rodil se je v Ljubljani L 1880 in službo je dobli po dovršenih študijah v Cerkljah pri Kranju, kjer je služboval do svoje prerane smrti. Mnogi učitelji hranijo neizbrisne spomine na šolo v Oerkljah, kjer so službovali pod njegovim vodstvom. Izredno bogato pa je bilo tndi njegovo izvenšolstoo delovanje- Sodeloval je ,prl najrazličnejših gospodarskih in kulturnih organizacijah. Mnogo je koristil prebivalstvu 8 svojo temeljito gtospodar-sko izobrazbo. Nešteto je bilo njegovih gospodarskih predavanj piri raznih organizacijah in kot vzor gospodarja si je pridobil touldi mnogo diplom ina raznih gospodarskih razstavah.
Sodeloval je pri vseh strokovnih Hstfh in revijah, njegova ljubezen do prir0de se izkazuje v člankih »Planinskega Vestni-ka«, bdi pa je tudi zvest sotrudnik »Jutra« in »Slovenskega Naroda«. Prekratko je bilo življenje zglednega učitelja in zmačaj-nega moža. Nesreča na avtobusu je moža, polnega življenjskih sil, ugonobila in povzročila veliko vrzel v našem šolstvu in javnem življenju. G. nadučitelj LapaJne je tdl od začetfka zvest naročnik »Jutra« in je bila njegova Vdova deležna tudi »Ju-trove« zavarovalnine, za katero se je te dni upravništvu zahvalila z naslednjimi ibesectamt:
Stari in nov! Ptuj
Kulturno'ZgodovinSka slika
Dravska kotlina od Maribora preko Ptn-ja do Cakovca prehaja proti vzhodu v Ogrsko nižino, proti jugu pa v Varaždinsko ravnino. Ta pokrajina se imenuje po reki Dravi Dravsko, po mestiu Ptuju, njenem naravnem središču, pa tudi Ptujsko polje. Zanimiva pokrajina je krog in kros: obrobljena s prijaznimi vinorodnimi griči ter na obeh bregovih Drave na gosto obsejana z vasmi. V minulih časih, je bilo tukaj prepogosto torišče znamenitih dogodkov. Tu so se bojevali dolga stoletja razni narodi.
Na tem polju so vasi več ali manj oddaljene od železniške proge, kakor to opažamo tudi drugod na velikih ravninah, n. pr. v Slavoniji, Sremu, Vojvodini, Banatu itd. V višjih legah, v Slovenskih goricah in Halozah pa eo raztreseni kmetski domovi, tam ni strnjenih vasi. Prva večja vas in železniška postaja proti vzhodu od Pragenskega so C i r k o v c e. Prihodnja postaja je Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Dobro tiro hoda od postaje proti jugu v Haloze je trg Ptujska ali Črna gora s starimi trškimi pravicami. Na nizkem griču stoji veličastna cerkev, izmed najlepših in zgodovinsko najbolj znamenitih stavb na slovenskih tleh. To j« zadnji dostojen spomenik Genskih grofov, preden so za vedno ugasnili. Cerkev kaže lep poznogotski slog. Od vsega najbolj znamenit je relief v glavnem oltarju, visok do 2 m in širok nad 3 m. izklesan iz enega samega kamna, delo neznanega umetnika V reliefu je 81 figur, ki nam prikazujejo izvirne portrete zgodovinskih posebno. Btä one dobe, med njimi celjska grofa Her-umana IL in Friderika. IL Relief je zanimiv;
tudi v narodopisnem pogledu, ker nam nazorno kaže narodno nošo štajerskih Slovencev v onih časih. Star je nad 500 let. Prekrasen je razgled iziza cerkvenega obzidja. Kakor na dlani gledaš pred sebotj razprostrto, vzorno obdelano ravnino, od Maribora preko Ptuja tja daleč do Središča ie še čez. Zadaj za Ptujsko goro je dolina, po kateri teče Dra vin ja. V tej dolini sta vasi M a j š p e r k s tovarno za pridobivanje ta-nina in Makole z graščino Statten-h e r g, v 16. stoletju last plemiške rodbine Tahijev, ki so bili izmed glavnih povzročiteljev kmetskega upora leta 1573. Na vznožju Ptujske gore je premogokop Medved-ce.
Nasproti Črni gori tja daleč čerz Dravo na južnem obronku Slovenskih goric zagledamo staro graščino Vurberg, kjer je zdaj ruska bolnišnica. V zahodnem delu Ptujskega polja so poleg Oirkova še večje vasi: sv. Lovrenc, sv. Marjeta, sv. Janž, sv. Miklavž in Race. V Slovenskih goricah pa Bta najbolj vidna vrhova sv. Peter pri Mariboru in sv. Barbara. Nadaljna železniška postaja proti vzhodu je H a j d i n a. fci oživi jeseni, ko natovarjajo obilne sadne in vinske pridelke. Kmalu nato privozi vlak v starodavni Ptuj.
Ptuj nI veliko mesto, šteje okrog petti-sog prebivalcev. Tukaj je sedež sreskega načetetva. tu so razne šole: drž. realna gimnazija, meščanska, šola, osnovne šole, Dijaški dom, Mladika, glasbena šola- z"iame-niti Ferkov muzej ter še razne kulturne ustanove. Zelo prijetno izprehajališče je v mestnem parku, edinstveno pa je nad en
kilometer dolgo nabrežje ob Drav4, ki mn ni lepšega v državi. Nad mestom ee dviga starodavna graščina, last grofov HerbersteL nov. Mesto ima osem večjih m manjših trgov ter zeio lepo urejen živilski trg »tol_ nàoa. Na glavnem trga stop rimski Qr-fejev spomenik, ki je do leta 1848, služil
droBbi »JaeMtarfJfcc t LjAljari ml . čflo 10.000 (fio, na katero fo bil mor) pokorj-rri mož zavarovan za primer smrtne nesreče. Posebna moja zahvala pa velja» upravi »Jutra*, kl je zavarovala vse moja naročnike in izvršuje na ta način vetevaà-no efebrodetao akcija »Jutrava« zavarovalnina je bila že mnogim blagodejna pomoč v najhujši stiski«
Anica Bukovceva
nas je lani oso rej za vedno zapustila. Kot uradnico JZSS so jo poznali in cenili vsi naši smučarji, njeno postrežljivost pa »o znali ceniti tudi tujci, zakaj živela je samo za organizacijo in za sport. Bolezen jo je od dela, kateremu je posvetila vse svoje «Ho» odtrgala, morala se je zdraviti v sanato« ri ju, a ko je na videz okrevala, se je spet podala v planine, ki jih je tako iskreno ljubila, in to je bilo za njo usodno. Pro* hladila se je in spet je morala leči na bolniško posteljo, da se potem nI več dvignila in pohitela na gorske vrhova. Vsi, ki so jo poznali, soglašajo sedaj ob prvi obletnici njene prerane smrti, v zatrjUlo, da bo njen spomin večno živel med slovenskimi ljubitelji prirode
Gasilski praznik v Zadreeki dolini
èPwia^M
naj bo pri Tvojem otroku tudi szodnjU SAKGOV
KALO DD NT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Ano tüMux Ka0tl ta dan bo prrxflavfia gs-
deta v fimartoem ob Dreti moj 30-letnt Jabflej ter blagoslovila novi gasilski (tua
P» tnalaputoem delo» skrbeh in gmob-nfii žrtvah yrttt gaefioev v Smartstem je •vendar dograjen gasEKkf dom, ki ptrvači v Savinjski dolini. Vsa Gornja, Savinjska dolina nad ponoena na ta doma, v katerem se bo vzgajal gasilski rod v duhu bratstva, sloge in ljubezni do bližnjega. Ta dom je dokaz, da gasilstvo v naši dolini napreduje kakor nikoli poprej. Minogo naprekJka in požtvljenja v naših gasilskih četah je pripisati agiteanu vodstvu naše gasilske župe, v glavnem pa seveda delavnosti tn požrtvovalnosti naših naprednih gasfloera.
Med wk lHtto rf Telo podubuti vendar je leiiW razlika med njim. Jstotako je veRfca. rszJfka med nscrsdoo in čibto mlečno gumo iz ktteit ie izdelan
PERMÀ TEX
h7si3znskagoma
Šmartno ob Dretì^ 17. Julija.
Pred vrati starega Gornjega grada ob aplavarsttd rečici Dreti sanja alpska vasica amarti» ob Dreti. Prijazna Je ta vasica in gostoljubni so njeni prebivalci. Dne 8. avgusta se bo vsa vas odela v pcazni-
gssftikJ ki Ufft prijatelji gasdl-od bftaa ia daJeò ste najprisrftnejše vafcijeari, da prftntifce dne & avgusta v fimartno ki tako povzdignete proslavo vrle čete in se poveselite med flosarji v Za-ttragfcfi doBni- Dokjasfita, da znale ceniti deto gasBstva ter jih spodbuditi k nadaljnjemu napredku. Za vašo požrtvovalnost pa vam deta Jamči, da se boste v naši lepi vasici ob tej priliki res tudi od srca natoaivali ki odnesli od tod najlepše spo-
Oöer »Kako je z mojim sinom v Soli?« TJOtelj: »Nič ne pazi in je videti zaspan!« — »Da, to je talent, ki v njem spi!«
»AH mi lahko daš malo denarja, moži-ček?« — »Da, malo denarja od mene lahko vedno dobiš!«
»Peterfek, dokler Jaz govorim, ne smeš govoriti -vmes!« — »Mamica, ali moram počakati, da odndoš spat?«
BREZ VODOVODA!
VESELJE EV VEDROST ZDRAVJE IN SVEŽOST
so prednosti higienske kopeti.
V MESTIH W VASEH, KJER NI VODOVODA
služi izvrstno »FEROLEM«, patentirana avtomatska peč za kopslntoe, ki daje hitro (v 25 minutah) in poceni (za 56 para) toplo kopeL
Proizvodi »FEROLIM«, VinkovcL Minimalna nabavna cena, nfkakfh instatedjsklh stroSteav. Prospekte pošilja na željo brezplačno »FEROLIM«, VinkovcL
ž$S5e važnih cest £e Rimljani »o dobro spoznali strateško m prometno lego tega mesta. Ptuj je ba v rimsiki dobi glavno mesto Zgornje Panomje ter je v tistih časih dosegel vrimneo swo*b efave in bogastva Rimski imperatorji eo nneii svoje palače na prostoru današnjega Heiberstefnovega gra-
kot sramotilni stsber, na Florijanskem tagu pa je visok steber e sv. FlorSjanom, v »Po-min na strašen požar leta 1744, fci je trpe-pelil celo ptujsko mesto. Ptuj ima tudi Narodni dom. najstarejši m slovenskih tleh. Ustanovil ga je znameniti politik in borec za narodne pravice, sloviti govornik na slovenskih taborih, Božidar Raič, župnik pri sv. Banbari v Halozah.
Zgodovina ptujskega mesta sega v dobo stai ih Keltow. Tokaj je bilo od nekdaj ka_
da. To je büa »Coloni» Ulipia T*aja_ n a Po e to v i on e ne i s«. Ptuj j© postal tako mogočen, da je teta 104. p. Kr. samostojno izfciical poveljnika Panonije Septimi-ja Severa za rimskega cesarja in mu postavil že omenjeni Orfeje>v spomenik, ki stoji na glavnem trgu. Ptuj pa je obiskalo fcudj več drugih rimskih imperatorjev, med njimi cesar Probus, po rodu Panonec. ki je posebno skrbel za vinogradništvo okoli Ptuja ■ t Hatacafc. Visoki sta bOi
kultura in umetnost, Jrf gfca ee razšnSl tradì v zasedene pofcrajine, ▼ koflonije. Iz razvalin vellikanske cesarske palače na ptujskem grada so pozneje powidali srednjeveški grad. V rimski dobi je vezal v Ptuju riba dravska bregova kamenit most, dočim je most ces Dravo še dandanes lesen. Todi je imel Ptuj takrat svoj vodovd, ki m ga Rimljani speljali s Pohorja, kar je bila za ooo dobo velikanska razdaja glede tehničnih sredstev. Se nedavno so naleteli na ostanke tega rimskega vodovoda. Rimljani so bili izvnstni zidanji cest ter je bil Ptuj zelo važno cestno križišče proti Ormožu, pa čaz Slovenske gonne v Radgono in Prefcmurje. Rimljani eo tudi zelo podpirali obrtr lončarsko, kovaško, kamnoseško itd.: že takmafc so lomili na Pohorja marmor. Obrtniki so imeli svoje zadruge in templje. Tudi trgovci m brodaitfi so inveli svojo zadrugo.
Glede civilizacije so imeli Rimljani svojo, psihološko dobro utemeljeno taktiko: narodu so pustiK njegovo vero in običaje. Poglavitno jim je bilo, da je narol priznaval rimsko nad oblast, da je plačeval davke in dajal vojake, sicer pa so mo pustili svoboda Tako nevsiljivost je napravila rimsko kulturo domačemu prebrvafcfrvii prikupno. Mlajši rod je postal ponosen, èe je mogel svojemu domačemu imenu prid e jati §e rim-steo ime. In tako vidimo, da ni na svetu prav nič novega in da se v zgodovini vse ponavlja. Istih metod in enake taktike so se posluževali v teh krajih dvatisoč let pozneje tndi Nemci. Tuldi v tem primeru si je štel. sicer majhen del našega naroda, predvsem v mestih in treih v čast, če je mogel okrasiti svo'a imena z ravnimi » s c h «. » ts c«, »gg« itd., narod zunaj na kmetih pa je trdno vztrajal.
Sledil^ je v teh krajih prva doba krščanstva s škofom in mučenikom ßv.Viktoriji ina svoj oMat r ptujski riobici.
fcJUTRCk ist 185
4
rH«3dfe. Ä OT. NÄ-
Gospodarstvo
Nase kmetijsko gospodarstvo še ne more govoriti o izboljšanji!
V zadnjem petnajstdnovoem buttatimi
Privilegirane agrarne banke, ki jih izdaja oddelek za atudije, je objavljena kratka atudija o stanju naših kmetijskih gospodarstev ob koncu letošnjega aprila sn ob koncu letošnjega m lanskega maja. Iz stridi j e povzemamo:
»Mi nimamo instrumenta «a merjenje razlik ▼ gibanju cen kmetijskim in industrijskim produktom, to je tako «ranih škarrij si cene. V to svrho je z ene strani potreben indeks cen za pridelke, ki jih kmetovalec prodaja, aaj je znano, (ki so te cene nižje od borznih cen za prodajo na debelo. Trgovci, ki od kmetov kupujejo žito v majhnih množinah, si vračunava j o ne samo stroške za transport do svojih skladišč, temveč tudi stroške za zbiranje vagonskdh pošiljk, obresti za čas, dokler »e hrani žito v skladiščih, stroške za hranjenje samo in pa »primeren« zaslužek. Po izkušnjah vemo, da je ta razlika manjša v Vojvodini in Sramu, a mnogo večja v Srbiji, zlasti v krajih, oddaljenih od železnic. Ponavljamo, da indeksa teh cen še nimamo.
Z druge strani pa je za izračunavanje
Skarij potreben indeks cen, po katerih ai kmetovalec nabavlja sredstva svojega pridelovanja in predmete za vsakdanjo po--t re bo. To so predvsem cene na drobno, a to ne v velikih centrih, temveč pogosto v zelo odročnih krajih. Prave škarje cen bi se torej mogle ugotoviti šele tedaj, če bi imeli na razpolago oba omenjena indeksa cen.
Spričo nedostajanja zanesljivih podatkov simo prisiljeni, da se poslužimo indeksa Narodne banke za cene na debelo, ker obsega indeks cen na drobno preveč predmetov, ki se v vasi malo rabijo, a ne obsega sredstev za kmetijsko pridelovanje (recimo modre galice, vrvarskih izdelkov in drugega), čemur bolj ustreza indeks cen industrijslkim izdelkom, četudi gre tu za cene na debelo. Ker so v tem indeksu kmetijski pridelki razdeljeni v dve postavki.
vzamemo sredo med tema dvema indeksoma in upoštevamo pri tem, da kmetovalec proda okoli 50°/« svojih rastlinskih in 60®/« svojih živinskih pridelkov.
Ako ao iznše ustrezni obračuni, pridemo do nastopnih podatkov: Indeks IV. 1936 IV. 1937 V. 1936 V. 1937 prodajni 66.90 65.76 63-50 66.65 nabavni 69.40 76.60 67.90 72.60 Škarje 103.74 116.48 106.93 108.93
Vidimo torej, da se je položaj kmetovalcev nasiproti lanskemu letu v neki meri poslabšal. Za gospodarstva, ki imajo presežke za prodajo, se gotovo lahko trd:, da j« njihova kupna moč večja, tako zaradi tega, ker je bil pridelek lansko leto večji, kakor zavoljo povoljnejših oen. Toda so tudi cene industrijskim izdelkom poskočile, in sicer še močneje kakor cene kmetijskim pridelkom. Za gospodarstva, k', kljub dobri žetvi nimajo presežkov za prodajo in niti ne pridelajo dovolj živil zase, je stanje še bolj poslabšano, ker si morajo po povečanih cenah nabavljati živila, kolikor jih manjka, potem sredstva za pridelovanje in vsakdanje potrebščine.«
V gornjih izvajanjih je rečeno, da so škarje cen med kmetijskimi in industrijskimi produkti izračunane le zasilno. Potrebno pa bi bilo v naši tako izrazito kmetijski državi, da se taki indeksi cen in vsi drugi kmetijski statistični podatki vodijo skrbno in natančno. Treba bi bilo malo pogledati v Ameriko, Nemčijo, Italijo in Rusijo kako tam take reči delajo. Morda bi potem počasi prišli na misel, da je vse nase kmetijstvo potrebno sistematične pre-oanove, ne samo zato, da bi se lahko povečal izvoz, temveč tudi zato, da bi si v siromašnejših pokrajinah pridelali dovolj kruha. Za izvedbo preosnove bi bila potrebna petletka ali morda desetletka, da bi se stroški porazdelili na leta. Brez takega načrta, pri katerem bi morali sodelovati vsi najboljši strokovnjaki, praktični in teoretični. ne bo šlo.
Italijanskih kontingentov ne ho lahko popolnoma
Objavili smo že vest Agencije Avale o kontingentih za naš izvoz v Italijo, ki so büi določeni na prvem sestanku jugoslo-vensko-italijanskega stalnega gospodarskega odbora. Agencija Avala je dala podatke po vrednosti, vendar pa so skoro vsi kontingenti določeni tudi po količini. Za konje znaša kontingent 3000 glav letno, za govedo 30.000, za svinje 7000 in tako naprej. Vrednost kontingentov, ki smo jih dobili v Rimu, znaša letno 300 milijonov lir.
Dovoljenja za uvoz v Italijo bo dajala Italija za vse predmete, katerih uvoz v Italijo je podvržen predhodnemu uvoznemu dovoljenju. Kontingenti veljajo za šest mesecev in se neizkoriščeno avtomatično prenese na drugo polletje. Novi sporazum velja od 1. t m. Ako bomo mogli do konca leta popolnoma izkoristiti dodeljene kontingente, bomo izvozili v Italijo za 150 milijonov lir blaga. Kontingenti, ki nam jih ie Italija odobrila za tretje tromesečje letošnjega leta na osnovi začasnega dogovora z dne 15. septembra leta 1936., so že vračunani v te kontingente.
Ali se bo naš izvoz v Italijo na podlagi novega dogovora povečal, je še vprašanje. Po kontingentih, ki smo j?h dobili, bi mogli samo izvoz drv in gradbenega lesa povečati na 300 milijonov dinarjev letno. Izvoz živine pa bi se mogel povečati na 200 m'lijonov dinarjev. To pomeni, da bi nam samo izvoz lesa in živine v Italijo lahko vrgel pol milijarde dinarjev. Doslej je ta izvoz dal okoli 400 milijonov dinarjev letno.
Čeprav so kontingenti zagotovljeni in tudi sicer doseženi zadovoljivi rezultati v pogledu preferencialov za naše blago m olajšav, kakršne uživata Avstrija in Madžarska, vendar se ne more pričakovati, da se bodo vse možnosti za izvoz v Italijo izkoristile, in sicer rz preprostega razloga. ker ne bo tako lahko povečati uvoza iz Italije. Predvsem srno v tkaninski industriji že zelo napredovali m krijemo velik del potrebe v tem blagu z domačimi produkti. Na drugi, strani pa Nemčija v cenah mnogih predmetov, ki jih potrebuje-
Potprn pa so prihrumeli divji Goti in je prišlo preseljevanje narodov. Ptujsko polje pa so bila ona naravna vrata, skozi katera so korakali: Al ari k z zahdnimi Goti, kralj A t ila z divjimi Runi, Odoakar s Heroji. T eodori k z vzhodnimi Goti itxl. Za njimi so pritisnili Longobardi, Avari ali Obri. Narodna priča pripoveduje in kaže grič pri cerkvj sv. Roka na desnem bregu Dnuve. kjer naj bi bil pokopan Atila v zlati, srebrni in železni krsti. To so bile silne vojne vihre, kakršnih 6vet še ri doživel in so trajale okrog tristo let. Slovence, ki so prišli že zgodaj v njihovo sužnost, je rešil kralj Samo. Na svojem potovanju v Rim sta hodila po edini tedanji prometni cesti skozi Ptuj tudj slovanska blagovestni-ka Crii in Metod. Glede na prijateljske stike med Moravsko in knezom Kocljem se sklepa, da je bil znaten dotok priseljencev rz današnje Slovaške. Z bavarsko nadoblast-jo je prišel Ptuj za dolgo časa v last sol-nograških nadškofov, ki so imeli geslo: »Slovani morajo radi ali neradi pod našo oblast!« Od 10. stoletja nadalje nahajamo v Ptuju plemenitaško rodbino, ki so bili njeni poglavarji poznejši grofje ptujski (Burggrafen). Mimvgrede so si Madžari ponovno osvojili Ptuj, ki je bil nekaj časa celo prestolnica ogrskih kraljev. Po odločilni bffcki nad Madžari leta 955. na Lesk ©m polju je bila ustanovljena Ptujska marka. V tej dobi so nastali s t r e 1 b k i dvorci v bran proti sovražnikom, še dandanašnji se nahaja v teh krajih priimek S r elee. Ti dvorci so bile večje kmetske hiše. utrjene in z jarki obdane. Mimogrede je prišel Ptuj pod oblast češkega kralja Otokarja n. Po njegovem nesrečnem koncu leta 127^. pri Suhi'h Krutih je prišla pokrajina s Ptujem vred pod vlado Habeburžanov, kjer je ostala do konca svetovne vojne. Odslej so imeli v Ptuju vso oblast Gospodje Ptujski (die Herren von Pettata). Povzpeli so se do velike moči in bogastva.
iKopec X terekJt
mo, uspešno konkurira z Italijo. V Rimu je bil torej le določen okvir, v katerem se bo gibala naša trgovina z Italijo, s pogojem, da se bo držalo ravnotežje.
Z zanesljivostjo se lahko že zdaj trdi. da ne bomo mogH izkoristiti vseh izvoznih možnosti, saj tudi doslej nismo izkoristili vseh možnosti, ki. nam jih je dajal dosedanji dogovor. Gotovo pa je, da so zdaj možnosti našega izvoza v Italijo mnogo večje, kakor so bile. Verjetno je, da se bo povečal izvoz lesa v Italijo in morda tudi izvoz živine in mesa.
Klirinški saldo z Italijo ne bo «nel biti nikdar večji od 20 milijonov lir, odnosno 50 milijonov Din, v našo odnosno italijansko korist Narodna banka v Beogradu in zavod za plačila v Rimu bosta nadzorovala kliring. Kadar bo kazalo, da bo saldo prekoračil 20 milijonov lir, bosta omenjeni dve ustanovi sporazumno storili potrebne ukrepe za zmanjšanje salda na vsoto 20 milijonov lir.
Doslej je italijanska lira služila v kliringu kot osnova za plačevanje. Po novem dogovoru pa bo imel kl'ring, kakor ie že iz gornjega razvidno, dva računa. Eden bo v l'rah, a drugi v dinarjih. Račun v lirah se bo vodil pri naši Narodni banki, a račun v dinarjih pri zavodu za plačila v Rimu.
Gospodarske vesti
= Hranilne vloge in vloge na tekoče račune v Jugoslaviji naraščajo. Po podatkih Narodne banke so vloge na knjižice in v tekočih računih narasle do letošnjega 1. maja nasproti lanskemu za 935 milijonov na 11.319 milijonov dinarjev, o čemer smo že poročali. Zadnji podatki govore, da so te vloge naraščale tudi naslednji mesec, in sicer so se dvignile nasproti letošnjemu 1. maju za 71 milijonov dinarjev. Pri tem povečanju so udeležene Državna hipotekama banka in Poštna hranilnica s 44, samoupravne hranilnice s 6 in zasebne banke z 21 milijoni dinarjev. Nasproti lanskemu letu znaša povečanje vlog 998 milijonov, to je skoro nrlijardo dinarjev.
= Pred začetkom izvažanja zgodnjih ?e-Spelj. V teku prihodnega tedna se bo začel izvoz zgodnjih češpelj na dunajsko in praško tržišče. Cena zgodnjim češpljam je zadosti ugodna jin računa se, da bo ta izvoz vrgel znaten znesek
= Prizad je dvignil cene tnrščjci. Tendenca na tržišču turlčice se je v zadnjem času zelo okrepila spričo velikega zanimanja Prizada za to blago. Prizad je 14. in 15. t. m. kupil veljko količino tur?čice in je 15. t. m. povišal ceno od 97 na 99 Din za 100 kg.
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Brunčiča Albina posestnika v Ljubljani, Resljeva 23. Narok za sklepanje poravnane pri okrožnem sodišču v Ljubljani, soba 134., 24. avgusta ob 9. Rok za oglasi-tev do 18. avgusta.
= Angleži bodo kupili zlat} rudnik Slišane v vardarski banovini. Angleška družba British Pacific Trust je sklenila kupiti omenjeni rudnik in je že dala naplačilo. Kakor se doznava- je angleška družba naročila nove instalacije in bo rudnik začel obratovati najbrž ob koncu t. m. Dnevna kapaciteta to 100 ton rude. Računa se, da bo rudnik prinašal mesečno sedem milijonov dinarjev kosmatih dohodkov.
= Kontingenti za Izvob v Italijo veljajo od začetka julija. Iz Beograda poročajo, da veljajo sklepi prvega sestanka italijansko-jugoslovenskega stalnega gospodarskega odbora od 1. t- m. To velja seveda tudi za kontingente, ki nam jih je Italija odobrila. — V noticj Agencije Avale, ki smo jo ob-iavjlj v petek o kontingentih za izvoz v Italijo, je treba popraviti postavko o suhih gobah. Dovoljen nam je le kontingent za en milijon lir, ne pa za 10 milijonov.
= Italijanska tvrdka nam ponuja kable. Kakor smo že poročali* je vprašanje zgradbe mednarodnega telefoneko-brzojavnega kabla Maribor — Beograd rešeno. Obstoji pa še potreba razširjenja lokalnih kabelskih zvez v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani m drugih mestih. Poleg nemških, ameri-*
[ ftlh> angleškfli h metKarckiK tvorni» kablov, k$ se zanimajo za te nahave, ae je
pojavilo zdaj tudi veliko italijansko podjetje Pirelli.
= Država sama isvaia Jelezae rado. Iz
Beograda poročajo, da ee od L t -m. ▼rši izvoz železne rude iz državnih rudnikov v državni režiji, ker je koncesija tvrdkj Koso-vjč in Co. potekla 30. junija, a ministrstvo za gozdove in rudnike je odklonilo obnovitev pogodbe. Vprašanje dobave železne rude Češkoslovaški, Madžarkj in Rumuniji se ni rešeno. Pogajanja se vrše dalje in po dobljenih informacijah kaže, da bodo vse tri države dobile znatne kontingente.
= Jesenski gradbeni ve le se jem v Leipzigu. Hkratu z jesenskim velesejroom v Leipzigu bo tudi gradbeni velesejem. Otvoril se bo v nedeljo 29. avgusta in se bo končal v četrtek 2. septembra. Tehničnega ve-lesejma poleg gradbenega v jeseni ne bo. Na gradbenem velesejmu bodo razstavljeni predvsem gradbeni material m gradbene potrebščine vseh vrst, zlasti za notranjo izgradnjo potrebne naprave, armature in drugo.
«= Stanje kliringov 8. t m.: Naše terjatve nasproti Nemčiji 222 milijona mark. nasproti Italiji 45.4 milijona lir, nasproti Poljski 10 in nasproti Turčiji 3.6 milijona dinarjev, nasproti Španiji 2.6 milijona pezet; dolgujemo pa : Italiji po novem kliringu 20.7 milijona lir, Rumuniji 24.4 milijona dinarjev, Češkoslovaški 119.9 češkoslovaških kron, Madžarski 13 milijonov di-
narjev, Belgiji 41 milijona beig, Franciji 6.5 milijona frankov.
Blagovna tržišča
Devize
Curih. Beograd 10, Pariz 16.6750, London 21.70. Newyork 436. 6250 Bruselj 73.4750, Milan 22.9750. Amsterdam 240.550, Berlin 175.45, Dunaj 83 (82), Stockholm 111.90, Oslo 109.0250, Kobenhavn 96.87550, Praga 15.21, Varšava 82.70, Budimpešta 8625, Atene 3.95, Bukarešta 325.
2 ITO
T Chicago (17. t m.). Začetni tečaji: pšenica: za sept 129, za dee. 130; turščica: za jul. 128.1250, za sept. 114.
+ W inni peg (17. t. m. ). Začetni tečaji: pSenlca: za juL 155, za okt. 146, za dee. 143.25.
BOMBAŽ
+ Liverpool (16. t. m.). Tendenca stalna.
Zaključni tečaji: juL 6.67 (prejšnji dan 6.79), za okt. 6.66 (677)< za dee. 6.65 (6.74).
-f- New York (16- t. m.). Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za avg. 11.92 (12.09), za okt. 12.02 (12.10). za dee. 11.97 (12.05).
ŽIVINA
r-f Svinjski sejem v Mariboru (16. t m.). Pripeljanih je bilo 140 rilcev. Povprečne cene: prascem, 5 — 6 tednov starim 100 — 140, 7 — 9 tednov 115 — 145. 3 — 4 mesece 180 — 195, 5 — 7 mesecev 245 — 360, 8 — 10 mesecev 400 — 500, eno leto starim 730 — 850 din za rilec. Prodanih je bilo 106 rilcev. Mesne cene: za kg žive teže 5 — 7.50, za mrtve teže 9 — 11 din.
Celjski mestni svet
Gradnja poslopja OUZD — Prodaja Planinskega doma pod Tovstom — Regulacijski načrt mesta Celja — Regulacija vzhodnega dela Gaberja — Razširjenje podvoza pri hotelu »Pošti« — Poročilo o pretekli gledališki sezoni — Volitev upravnega odbora mestnega avtobusnega podjetja — Nove namestitve
Celje, 17. julija.
Mestni svet celjski Je imel v petek zvečer zadnjo redno sejo pred poletnimi počitnicami, ki je trajala skoraj štiri ure. Zupan je najprej poročal o intervenciji de-putacije mestnega sveta pri pod banu zaradi katastrofalnega onesnaževanja Savinje, nato pa o gradnji uradnega poslopja OUZD poleg Delavskega doma na Vrazovem trgu. SUZOR je določil za to stavbo 1,500.000 din. Stavba bo imela tri nadstropja, bo pa za rad', zmanjšane vsote v smeri proti gledališču za 16 metrov krajša, nego je bilo sprva predvideno. Poslopje bo zgrajeno tako, da ga bo mogoče vsak čas podaljšati v smeri proti gledališču. Mestni svet je sklenil, da morajo biti zidarska in težaška dela oddana najpozneje 31. decembra t. L nezazidani del parcele. OUZD mora najpozneje v 10 letih zazidati del parcele v smeri proti gledališču, sicer preide to zemljišče zopet v last mestne občine. V tej dobi se sme nezazidani prostor uporabiti samo za javen nasad, ki ga mora urediti in oskrbovati OUZD. Mestni svet je lani sklenil, da proda banovinske-mu odboru za zdravstveno zaščito učencev v surovem stanju zgrajeni novi planinski dom poleg stare Celjske koče pod Tov-stvom. Omenjeni banovinski odbor je prosil pri osrednjem fondu za zdravstveno zaščito učencev v BeogTadu za posojilo v znesku 740.000 din, s katerim bi plačal kupnino. Ker vprašanje posojila še ni rešeno, je mestni svet odložil izvršitev prodaje do začetka novega šolskega leta. V interesu tujskega prometa v Celju je, da ne pride do prodaje omenjene zgradbe, marveč da se novi, nujno potrebni planinski dom pod Tovstvom izroči namenu, za katerega je bil zgrajen.
Gospodarski odbor. Jugoslovensko gumarsko udruženje bo imelo letos svojo skupščino v Celju in namerava prirediti izlet v mestne gozdove v Pečovniku. Mestni svet je prošnjo za podporo odklonil. Pač pa je mestni svet oprostil salezijan-ski dom v Gaberju uvoznine za uvožen brezplačni gradbeni material Za adaptacijo Winklerjeve hiše v Gosposki ulici, Id jo je kupila mestna občina, je odobrenih 50.000 din. Posestniku Lipovšku bo občina prispevala 1000 din za napravo gnojišča, posestniku Jerneju Liliji pa 800 din za nabavo škropilnice za hmelj in sadno drevje
Gradbeni odbor. Mestni svet je odobril osnutek programa za regulacijski načrt mesta Celja. Mestna občina bo razpisala nagrade za izdelavo idejnih skic za generalni regulacijski načrt in sicer 16.000, 12.000 in 8.000 din ter določila tudi dve odkupnini za skice v zneskih po 4000 din. Določeiia bo tudi posebna ocenjevalna komisija. Za izdelavo regulacijskega načrta bo vnašala občina v proračun vsako leto 250.000 din. V zvezi z otvoritvijo Jenkove ulice je prosila Stavbna zadruga drž. uslužbencev v Celju za odkup njenega zemljišča, za katerega zahteva 39.840 din. O upravičenosti tega zahtevka bo še razpravljal pravni in personalni odbor. Mestni svet je odobril regulacijski načrt za vzhodni del Gaberja, ki je v zvezi z gradnjo salezijansksga doma. Regulacijski načrt predvideva novo cesto paralelno z državno cesto in sicer od cerkve sv. Maksimilijana skozi bodoči železniški podvoz do vile »Fortune« na Sp. HuJinje ter glavno prečno cesto od Gorjančevega posestva na državni cesti v Gaberju mimo tovarn Pacchiaffo & Knez in žične industrije do regulirane Vogla.jne z bodočim priključkom na banovinsko cesto Celje— Rogaška Slatina. Ostale prečne ceste so v glavnem prilagodene sedanjemu stanju. Občina je nameravala razširiti preozki in zanemarjeni železniški podvoz pri hotelu »Pošti« za 4 metre, pred kratkim pa je posebna banovinska komisija sklenila, da se podvoz razširi na 12 metrov in poviša. Srednja opora bi delila podvoz v dve polovici, v katerih M bila tudi po dva metra široka hodnika za pešce. Mestno poglavarstvo bo prosilo generalno direkcijo državnih železnic, da bi brezplačno preskrbela zadevne načrte. Društvo hišnih posestnikov se je izjavilo proti uvedbi enotnega higieničnega izvažanja smeti, Cefi da bi to pomenilo novo obremenitev, zaradi česar naj bi se odvažanje smeti prepustilo tudi v bodoče hišnim posestnikom samim. Ker pa je Celje tujskoprometno mesto, je dosedanji primitivni način izvažanja smeti nedopusten. Z zadevo se bo še bavil finančni in gospodarski odbor. Mestni svet je odobril parcelacijo zemljišča g. Draga Graha med podaljšano Kersnikovo ulico in Dečkovo cesto in odstopil g. Grahu zemljišče z arondacijo njegove parcele po 25 din kvadratni meter. Občina bo posredovala v zadevi novega vojaškega vežbali-šča ter prostora za novo vojaško skladišče in senik. Poročilo gradbenega referenta je bilo tako dolgovezno, da so se mestni svetniki vidno dolgočasili.
Prosvetni odbor. Mestno gledaHftfe, ki i
ga je v pretekli sezoni vodila mestna občina sama, je imelo 76.634.25 din dohodkov in 72.394.25 din izdatkov. S prebitkom v znesku 4240 din bo občina plačala pred meseci nabavljene reflektorje in novo 2000-wattno žarnico, ostanek v mesku 1560 din pa je določen za zunanjo obnovo gledališkega poslopja. Referent je pohvalil delovanje Dramatičnega društva v Celju, ki je vse do lani vzdrževalo celjsko gledališče na dostojni višini V pretekli sezoni so bile z repertoarjem težave. Gledališki dinar na kinavstopnice, ki je dvignil v Celju mnogo prahu, je dal v pretekli gledališki sezoni v Celju 84.246 din.
Odbor za občinska podjetja in pokopališča. Mestna elektrarna bo iz svojega proračuna povečala transformatorsko postajo na Sp. Lanovžu z gradnjo nove transformatorske celice, ki bo stala 44.650 din. Gosp. Fran ju Kalanu proda občina na okoliškem pokopališču poleg Farčnikovega groba prostor za grobnico. Tudi vsi ostali prostori v tej vrsti bodo prodani samo za grobnice.
Pravni odbor. Zaradi prepovedanega točenja alkoholnih pijač bosta morali dve osebi v nadomestni zapor. V upravni odbor mestnega avtobusnega podjetja so blH izvoljeni dosedanji člani. Frekvenca mestnih avtobusov je v zadnjih dveh letih narasla, bilanca se je izboljšala. Lani je podjetje nabavilo dva nova avtobusa z Dieslovim motorjem, letos L avgusta pa bo začel obratovati Se tretji avtobus te vrste. Podjetje se Je zelo opomoglo s tem, da je bila železniška uprava obsojena na plačilo dela stroškov, ki jih Je povzročila znana avtobusna katastrofa v Medlogu.
Obrtni odbor. Pravilnik za avtotaksije in fijakarje je bil odobren, o novi tarifi, ki je previsoka, pa bo sklepal mestni svet šele, ko bo dobil podatke o tarifi v Zagrebu, Ljubljani in Mariboru.
V tajni seji sta bila nameSčena prt pred-stojništvu mestne policije g. Viktor Fur-lan kot uradnik in gdč. Danica Krušičeva, uradnica v odvetniški pisarni dr. Ogrizka, kot uradnica, služba uradnega sluge pri mestnem poglavarstvu pa Je bila podeljena bivšemu trgovcu g. Francu Jakšetu.
Ali je to nelojalna konkurenca
Prejeli smo:
Zadnji čas se Je od strani neke Inozemske tvrdke pričela silna gonja proti raznim domačim podjetjem z žitno kavo aM, kakor splošno imenujejo knajpom. Ze reka j mesecev sem je vedno več sreskih obla-stev zaposlenih z različnimi ovadbami od te tvrdke zaradi nelojalne konkurence m tudi tujemu kapitalu prijazni listi pomagajo obešati delikvente.
Kaj pa se je zgodilo tako strašnega?
Nič novega in nič slabega! Nekatera domača podjetja z žitno kavo so z nizkimi cenami svojih izdelkov malo pritisnila na tujj kapital s tem, da prodajajo istovrstno hlajro skoro za polovico ceneje. Zato je nastal ta konkurenčni vihar.
Zadeva je še naslednja: Gori omenjena tvrdka je fuzionirala dve domači podjetji iste stroke. Seveda se je to zgodilo pod plaščem nacionalizacije- S to fuziio so si nroti najosposnejši konkurenci zavarovali hrbet. Za ostala manjša podjetja paso si izmislili drugo taktiko, ki je cenejša. Treba jih je preganjati zaradi nelojalne konkurence in jih tirati v visoke globe. Ta § 32, je mogočno orožje, ker je zelo elastičen, s katerim poskušajo ugonobiti vso ostalo konkurenco.
Predvsem pa se je spravila opisana tvrdka na žitno kavo »Slast«. ker prodaja poleg žitne kave tudi skodelce in lončke, ki jih prodajajo trgovci z žitno kavo za isto ceno, kakor omenjena tvrdka prodaja žitno kavo samo. 7akaj pa bj to bilo prepodano? Kaj pa je tn nelojalnega če kdo prodaja dva predmeta za isto ceno kakor drugi samo en predmet? Kvečjemu spada oni, ki istovrstno blago prodaja za 50% držaje pod paragraf za navijanje cen. Kaj nima tudi ona to možnost, prodajati skodelico k žitni kavi za isto oeno?
Pisec teh vrst se Je informiral pri raznih prodajalcih, ki s<> nm dali tale pojasnila
Dotična ovajajoča tvrdka jn tndi druge tvrdke so te vrste prodajo uvedbe Se pod Avstrijo in tndi po vojni pri nas. Kupovanje žitne kave z lončki ali skodelicami se ie pri nas tako udomačilo, da kupci zahtevajo vedno kavo j lončkom, posebno -Se. ker je konkurenca znižala ceno žitne kave na polovico.
Na vpraSanje pisca teh vrst ali ne misli kupovalka, da je dotila lonček kot nagrado, je bil odgovor: Ne kupovalka dobro ve, če kupi kavo »Slast«, plača za ovitek za % kg 5 Din, z lončkom ali skodelco pa 8 Din ali 8.50 Din, kakršno sipač izbere- Kupi pa lahko povsod samo žitno kavo za 5 Din ali pa sam lonček ali skodelico za 2.50 ali za 350 Dia.	*
Kaj pa Je potem tteto, kar vieBe guspožBujo, da kupi oboje? To je diferenca, ki jo pro-fitjra med konkurenčno ceno in ceno kave »Slast«, pa lep« in vabljiva oblika m efi-karfja lončka ali Skodelice. Ženske eo na lepe lončke kakor čebele na med. Tn ne more biti govora o prevari nagrad, ker se vsaka kupovalka zaveda- da mora kavo % lončkom plačati, posebno še, ker so cene po izbirj predmetov različne.
Pisec teh vrst je izpraševal nadalje prizadete, ali so bili zaradi teh ovadb že kaznovani. Mnogi so bili pri prvih instanc na občutne globe obsojeni. Neka tvrdka se je pritožila na upravno sodišče, katero je sodbo razveljavilo tako, da so avtomatično odpadle tudi razsodbe prvih oblasteu. Čeprav ne doseže mišljena tvrdka v dravski banovini, hoče doseči v drugih banovinah. Neka tukajšnjua tvrdka je dobila kar iz treh srezov ovadbe na en dan. S tako sistematično gonjo ovadb hoče uničitj domača podjetja, da bj se uklonila v korist tujega kapitala. Ti ljudje hočejo za svojo žitno kavo ustvariti nekak monopol, da bi delali, kakor so poprej, diktirali trgovcem cene jn pogoje. Če je mišljena tvrdka poprej izdelala in prodala ©mesečno do 10 vano-nov te žitne kave. ji je seveda tal prejšnjega ogromnega dobička. Če se vzame od tega polovica, kar bo zbila domača konkrH renca v cenah, odpade 6koro pol milijona, dinarjev na mesec v korist občinstvu. In kdo je največ plačal? Siromašni ljudje, katerim je žitna kava koejlo in večerja.
Ta firma, ki skuša dokazovati, da je prodaja 6kodelce jn lončkov z žitno kavo nelojalna, išče vsepovsod v konkurenčnih žitnih kavah in ovaja n. pr-, če je na ovitku tiskana z debelejšimi črkami beseda »kava« kakor »žitna«. Tiskana je zato debelejše» ker ljudje v splošnem rečejo samo kava aK samo knajap. Nihče nj tako naiven, da bo mislil, da bo za 5 Din dobil % kg prave kave. Ovadte so bile tudi zaradi tega ker je bilo zapisano »prava« žitna kava. Dalje, ker je bil h kavi »Slast« priložen listek: Kdor bo priporočal kavo »Slast«, bo dobil nagrado (plačilo) za svoj trud.« Kdo je dolžan zastonj priporočati? Ovadena je bila fjrma, ker pošilja časopis svojim odjemalcem. Ovadene so bile tvrdke. ker so žitno kavo zavijale v robce- v doze, ker eo pri-devale zraven pravo kavo in še vse druge različne dlačice eo ee iskale pri konkurenčni kavi. Vse te ovadbe so sledile vedno od ene m iste firme, medtem ko ona pri svoji propagandi noče videti debelih kocin, ki spadajo s pravico pod zakon nelojalnosti- Po hišah pošilja agitatorje ki prodajajo žitno kavo in imajo v tercnoforfh skuhano dvoje vnet žitne kave. Eno od svoje firme, drugo od konkurence.
Seveda se lahko zgo<fj, da dado konkurenčno kavo za svojo poskušali gospodinjam Mnogo je gospodinj, ki dado okusu in aromi prednost žitni kav; »Slast« ali kaki drugi konkurenčni znamki. Ni odvisno,/» koliko sladij vsebuje. Predvesm odločata okus in aroma. Kaj vse pri teh poskušniah propa-gatorice govore gospodinjam in v nič dev-ljejo druge znamka vedo povedati gospodinje. So bili primeri- kjer je propagatori-ea rotila gospodinjo, naj priseže, da bo odslej rabila samo to njihovo znamko. Zato pa je dobila paket šivank s firmo proizva-jateljice.
Pa naj še kdo reče, ali more biti še kaj bcflj nelojalnega? Seveda so videli za vse to konkurenčna pod jetja, ki pa se ne poslužujejo ovadb, temveč so v°e kavaljnsko prezrli in pritisnili na drugi gumb, ki je še bol» zabolel, ko je konkurenca znižala cene v toliko- da kupi za isto ceno se lončkek po vrhu-
Tujemu kapitalu- k? hoče oblastveni prikazati, da se prodaja žitna kava »Slast« z nagrado, dajmo pa odgovor z pozivom Narodne odbrane. »Kupuj domače blago«.
Iz Julijske krapite
Požari. V Gorici ob Tržaški ulici je pogorelo gospodarsko poslopje Ivana Zavad-lala. V št. Petru pri Gorici je gorelo v hiši Marije Kumar. V Senožečah je požar upe-pelil dve poslopji; nastala škoda presega 50.000 lir.
Na občnem zborn fašja v Komnu Je fašistični pokrajinski podtajnik ugotovil, da šteje komenski fašjo 600 članov. Od teh se jih je 60 udeležilo vojne v Abesiniji. Eden je padel, in sicer Viktor Colja, trije pa so bili ranjeni, eden je bil odlikovan s srebrno kolajno, 12 pa z vojnim križcem.
Jugoslovenski akademiki v Benetkah. V Benetke je prispela skupina slušateljev trgovske visoka šole v Zagrebu. Iz Benetk =o se izletniki podali v druga večja italijarn ska mesta.
V	bližini Tomaževioe so našli domači nir ko so se podajali na polja, ruplo 78 let starega Vincenea Mesarja. Zadela ga je menda kap.
V	Gabrovici pri Komra je utonila v va-< škem kalu 8 letna Albina Luin.
Smrt po sončarici. 13 letn-; Drago Gterželj iz Podgrada je zaspal na vozu svojega očeta, ko se je ta vračal po prodaji drv proti domu. Ker pa je močno sijalo sonce, je dečka zadela sončarica. Prepeljan je bil v tr-. žaško bolnišnico, a je naslednji dan umrL Letina pšenice na Goriškem. Po vesteh merodajnih krogov se je pridelalo letos v goriški pokrajini 75 tisoč stotov pšenice napram 55 tisoč rtotom lani.
Lokev na Krasu. Odstopni je dosedanji fašistični tajnik dr. Josip Rizzo. Na njegovo mesto je imenovan Gvidon Trapasso* Silen vihar je v soboto, 10. t. m. divjal po vsej Goriški. Povzročil je precejšnjo škodo. Beležiti je tudi več nesreč radi udara strele. V Krminu je strela ubila mlado deklico, v Krumski okolici pa težko ožgala dve dekleti. V Gorici v ulici Manzano št. 2G je strela zanetila požar, ki bi lahko imel hude posledice, ker se je v hiši nahajala precejšnja količina vnetljivih snovi. Mestni požarni brambi pa se je pravočasno posrečilo pogasiti ogenj.
St. Peter na Krasu. Naša občina bo dobila nov sedež fašja Na svoji zadnji seji je občinski svet sklenil prispevati 40 tisoč lir za zgradbo poslopja. Istočasno je občina sklenila odstopiti brezplačno potrebno zemljišče.
Idersko pri Kobaridu. Težak tovorni avto tvrdke Sartori iz Idrije je povozil domačinko 51-letno Katcrino Kurinčič. Rešilni voz jo je prepeljal v zelo nevarnem stanju v goriško bolnico.
Po Krasu se vršijo v zadnjem času zelo številna predavanja za povzdigo kmetijstva. Priporoča se Krašovcem in se jim tudi dajejo tozadevno nasveti za čim bolj racio« nalno pridelovanje pšenice in rži ter razširjanje gojitve sadnega drevja.
Knbed v Istri. V nedeljo, 4. julija je bral novo mašo domačin Stanko Kocjančič. Na svečanost je prišlo par tisoč ljudi od blizu in daleč, med njimi tudi lepo število cerkvenih pevcev. V naši vasi nismo imeli no-vomašnika že od 1. 1914., ko je bral svojo ene mago g. Kuxx*t ,
»JUTRO« m
5

Tri meje se stikajo
Lepo, nepoznano Prekmarje vab! v svojo samoto
Murska Sobota, sredi Julija
—	Pfüat die Gott.. . je zapisano nad vrati Langvirtove gostilne.
—	Zum essen nichts, aber zum trinken ... Obraz stare, drobne žene je podoben obrazu katerekoli žene po prekmurskih vaseh. V Matjaševcih, ki so samo četrt ure oddaljeni odtod, ljudje govorijo naš jezik. Tu nas več ne razumejo.
—	Österreich über alles... stoji na zidu pod sliko političnih voditeljev.
—	Sauf dich voll, Ess dich dick, Und rede nicht von Politik,
se glasi napis na drugem zidu.
Ne, saj tu zgoraj ni mogoče govoriti o politiki. Tu govori narava, oči se pasejo nad barvami in oblikami hribov, oblakov in nepreglednih bukovih gozdov. O politiki? Nekje je Ljubljana, da. Zagreb, Beograd, ljudje, ki vodijo dolge debate, skupščine, seje. Nekje je Španija, daljni Vzhod s svojimi večnimi nemiri.
Tu zgoraj — »in diesem extrazimmer ist fein«. To pravi napis nad vrati. Da sedi tu dekle ob čaši vina in ljubi vsakega gosta. Napis nad nasprotnimi vrati pravi, da je tu »Wiener Küche«. Na omari dunajske kuhinje je radio, ob njem visi na zidu molek in nad podobo irvetnika trd nedeljski ovratnik.
Zunaj v drvarnici, ki je dobre tri četrtine na Slovenskih tleh, sedi pek. Obmejna straža — dva vojaka, ogrnje-iia z zmečkanima plaščema, ogledujeta rumeno pekovo legitimacijo.
Pfüat die Gott... Langvirtova mati! Gremo naprej ob meji, vedno ob kame-nitih mejnikih SHS in Oe. Vsakih sto, clvesto korakov dve navzkrižni palici, pobeljeni, znamenja za zimsko dobo.
Iz hriba navzdol — po ilovnati cesti, inimo hiš, stisnjenih v breg. Proti nam laje pes, privezan na verigo. Otroci, ki so nas ugledali, beže v hišo. Nato se na podstenju prikaže sivolas oče, oprt na palico. Dvoje majhnih oči nas začudeno gleda. Morda semkaj nikdar ni prišel noben tujec. Česa naj iščev tej nepoznani kotlini?
Deklica, ki smo jo vprašali za ime vasi, je zbežala.
Ure dolgo se vleče kolovozna cesta, obsajena z mejniki SHS in Oe. Med gozdovi, po grebenih hribov, v povprečni višini štiristotih metrov. Deževalo je in v cesto so vrezani globoki kolniki, blato se oprijemlje koles, noge se pogrezajo globoko v ilovico. Navkreber, zmi-rom navkreber, med gozdovi. Na tleh leže milijoni iglic, in velike glave raznolikih gljiv in gobanov gnijejo v mahu. Rujava, kratka kača se je zvijala tik ob mojih nogah. Skozi grmovje, par metrov za nami, vidimo obraz vojaka. Dobrodušno se smehlja in pozdravlja:
—	Dober dan!
Potem gre za nami, s puško v rokah.
Daleč nikjer nobene hiše, nobenega Človeka, nobenega glasu. Daleč okrog Sume, samo šume in tišina. — Poglejte tja! Sadno drevje! — Na vrhu se skozi drevje beli hiša. Marof. Otroci beže k lesi in gledajo za nami. Tako bi gledali, če bi priletela tod mimo redka ptica, ali pribežala redka žival. Vznemirili smo jih v njihovem enoličnem življenju tu daleč od soseda, daleč od ljudi in velikih cest.
Z razgledom, ki se nam odpira tu, nas je narava nagradila za ves napor vzpenjanja po ilovnati cesti.
Vzpetine, pokrite z gozdovi, čudovita zelena barva bukovih gozdov, nižine in zopet hribi — gori, doli — vse zeleno, vsi odtenki zelene barve. Oči vriskajo nad to lepoto, saj v ozadju razločno vidijo Boč, Donate, Pohorje, Kozjak, Peco in temno-modro gmoto Svinje planine.
Nekdo vzhičeno lovi mojo roko:
—	Poglej tja, Katja! —
Pravkar sem gledala tja in se izpra-Sevala, kdaj bodo ljudje odkrili ta raj in pričeli romati vanj. Nekoč se bo to moralo zgoditi; nekoč bo tu, tik Marof a morda, stala lepa planinska hiša ali zdravilišče. Prinesli bodo semkaj ležalnike, in vse, na kar je mestni človek navajen.
Videli smo tisto mesto, kjer se stikajo meje treh držav. Trirobni spomenik na
nekaj metrov dolgem in širokem prostoru sredi gozda. Tri ozke poti navzdol. Dve klopi iz brezovih vej. Dva vojaka in dve avstrijski deklici se smejejo tu zgoraj. Radi bi si nekaj pripovedovali, pa se ne razumejo.
—	Odkod ste doma, deklice? —
—	Von zu Haus, — se navihano smejejo in beže po eni izmed treh poti navzdol.
Spodaj je Trdkova. Uboga Trdkova, tu na koncu treh držav, za tolikimi hribi, daleč od vseh velikih cest.
—	Kako je kaj v Trdkovi? —
—	Gnes dobro, ko je nedela! — pravijo ljudje, ki sede po podstenjih in na dvoriščih.
Od hiše po hribu beži postarna mati, da bi nas bolje videla. Dekleta se drže za roke in se smejejo za nami.
Če morete, pridite na vsak način pogledat kako živijo ljudje v Trdkovi!
—	Bogu v čast. . Gasilski dom in majhna, lična kapelica spredaj. Na eni strani zidu Brezmadežna, vsa v vencih
in umetnih rožah, na drugi strani zaprašena brizgalnica. Majhna greda z rdečimi rožami. Vežna vrata, od dima trn zid. Fant, ki je obstal na dvorišču in presenečeno pogledal za nami. Nemogoče je povedati, kaj vse sem videla v Trdkovi. Polkrog hribov, cesta navkreber, razgled. Postami očetje pasejo po dve, tri krave. Šume, oblaki, nebo. Potok, hiše, rože. Ljudje. Da, ljudje. Ali ljudje iz Trdkove občutijo lepoto svojega kraja? Da, kadar ga gledajo v duhu, tam daleč v Franciji, ali na sezonskem delu v Slavoniji. In vselej se vračajo domov v svoje uboge vasi na Goriškem. Zdaj vem, čemu se vračajo.
Na vrhu hriba stoji lesena uta z majhnim zvonom. Na uti dve rjasto-rdeči pegi — brezoblični Kristus in pod njim Marija. V Trdkovi nimajo cerkve, samo ta zvon. K maši hodijo v Gornjo Lendavo.
—	Tä smo valón, — tja pripadamo, — razlaga ženska. Tam zgoraj nad Trdko-vo priteka velika cesta iz Madžarske. Pelje skozi gozdove, na ovinkih se odpira pred nami svet — tja do Halcz, do Zagrebških hribov, do Pece. Cesta se cepi, široke, bele ceste prepletajo doline in hribe. Gornja Lendava, Sveti Jurij, Cankova.
Pri Sv. Juriju bo zvečer lepo počesan carinik zopet klical gostilničar!a:
—	Toni, pivo! —
Za mizcmi bodo sedeli kmetje, mlad poročnik, doma nekje iz Šumacije, mlada uradnica in domačin, ki je prišel iz Beograda	"
—	Toni, pivo! —
Lepo je pri sv. Juriju. Cerkev, hribi,
Ome. ki jame! %a najboljšo kakovost
suda
Z°	liuu


njive; toda mesece, morda leta živeti tu in imeti na razpolago samo gostilničar-ski vestnik, nikdar nobene družbe, nobenega koncerta, gledališča... In če pride kdo iz tistega sveta, kjer gre življenje z bliskovito naglico naprej, kako dobrodošel bo tu, v gostilni pri Pošti! — Jutri bo poštar zopet pripeljal pošto, zvečer pa Toni sveže pivo iz Sobote. Kako počasi polzi življenje med temi hribi! Carinik je razbil dve časi ob vratih, potem so nam odkazali sobo, v kateri je gorel košček sveče.
Zdelo se mi je, da še v snu slišim odsekane carinikove klice: — Toni! —
Klicanje je postajalo vse obupnejše, nazadnje je bilo podobno klicanju na pomoč. To ni bil več carinik. To je bilo klicanje zemlje same, te čudovito lepe zemlje.
Prinesite magari svoje ležalnike, svoje pisane sončnike in šminko, karkoli hočete, samo pridite in vcepite življenje tej mrtvi lepoti!...
Katarina Spur
VETÖVNI 1AZSTÀVI
_ bogastvu in lepoti razstavljenega blaga sedanja pariška razstav* sicer ni največja, nedvomno pa najbolj pestra, kar jih je bilo doslej
Privlačnost
T"»
Običaj je, da ima vsaka svetovna razstava neki višek — Francozi pravijo temu »clou« — ki je nekakšen simbol in center, okrog katerega se vsa razstava grupira. Takšen clou je bil n. pr. za pariško razstavo 1889 znameniti Eiffelov stolp ali pa slavni »Riesenrad« za dunajsko svetovno razstavo. Bodoča svetovna razstava v Newyorku bo Imela svoj clou v orjaškem planetariju, v katerem bodo lahko deset-tisoči v malem sledili gibanju zvezd v vse-mirju in sicer v tako dovršenem posnetku naravnih kozmičnih potov, kakor se doslej še v nobenem planetariju ni dosegel.
Sedanja pariška razstava tako očitnega clouja nima. Njena karakteristika je sicer obeležje, ki ga je tehnika pritisnila vsemu življenju in dogajanju našega časa, ali posebno monumentalnega dela. kakor je bil n. pr. Eiffelov stolp, to pot ni postavila. Sprva so s:cer nameravali prireditelji grupirati razstavo okrog, stolpa iz železobeto-na, ki naj bi se nalik babilonskemu stolpu vzpenjal najmanj 600 m visoko pod oblake, toda zaradi pomanjkanja sredstev so morali to drzno zamisel opustiti.
No, pa ima pariška razstava namestu enega clouja kar več monumentalnih del, ki predstavljajo skoraj neprekosljive rekorde. Omenjati dimenzije posameznih razstavnih praviljonov bi bilo preveč dolgočasno, čeprav tudi ti predstavljajo po gorah materijala, ki je v njih nakupičen in po smelosti konstrukcije nedosežene kul-minacije stavbarstva. Omejili se bomo tu rajši na nekaj kurioznih rekordov, ki so za sedanjo pariško razstavo bolj karakteristični od nje vnanie lupine. Tu je n. pr. našla na steni avstrijskega paviljona prostora največja fotografija, ki jo je kdaj videl svet. Nič manj ko 29 m dolga in 12 metrov visoka je slika avstrijskih Alp. na kateri se hkrati vidi troje najznamenitejših avstrijskih gorskih cest. Očividci pravijo, da nobena umetniška slika še ni na-
redila nanje tako silnega vtisa kot ta mojstrska fotografska povečava, ki s svojimi nenavadnimi dimenzijami človeku z vso silo sugerira živo resničnost gorskega sveta, ki ga predstavlja.
Za milijardo diamantov
Kar se tiče vrednosti razstavljenih predmetov je na tej razstavi dosegla rekord Belgija. V svojem paviljonu je razstavila v dvajsetih vitrinah toliko dragocenosti, kolikor jih še nikoli ni bilo zbranih na tako majhnem prostoru. Tu je razstavljenih stotine diamantov, deloma sirovih, kakršni se kopljejo na diamantnih poljih, pa brušenih v vseh formah in velikostih ter ču-' dovito lepih alegoričnih kompozicij, sestavljenih iz diamantov in drugih Žlahtnih kamnov. V eni sami neznatni šatulji se iskri za 22 milijonov Din draguljev, med njimi 13 gramov težak diamant, ki je sam vreden 10 milijonov, dočim cenijo vrednost celotne zbirke skoraj na milijardo dinarjev. — Na vsakogar, ki bi si morda poželel tega bogastva več kakor samo za očesno pašo pa čaka pet paznikov z nabitimi samokresi in še nekaj detektivov, ki so neopazno pomešani med gledalci.
Včasi je bila Holandska dežela diamantov, zdaj'pa jo je prekosila Belgija. V An-versu so štiri draguljarske borze, kjer se sklene vsak dan za nekaj deset milijonov kupčij in belgijski delavci specialisti zaslužijo z brušenjem dragih kamnov letno skoraj eno milijardo dinarjev.
V belgijskem paviljonu je dalje razstavljen poleg krasnih flamskih čipk, ki uživajo svetovni sloves, tudi še neki drug rekordn izdelek, kakršen do danes še ni prišel izpod človeške roke, namreč velikanski relief iz tolčenega bakra na podlagi od črnega marmorja. Ta relief, ki predstavlja vse poglavitne panoge pridobitnega življenja je 6 m dolg in prav toliko visok in je narastel lz navadne bakrene pločevine, z edinim obdelovalnim orodjem: kladivom in dletom.
ruskega pavUijona
Morda največ obiskovalcev pariške razstave pritegne v svoje monumentalno obeležje ruski paviljon. V njem vzbujata posebno pozornost dve monumentalni deli: orjaški alegorični lik, ki se dviga iznad njegovega pročelja, pa najbolj luksuzen zemljevid, ki je bil kdaj izdelan na svetu. Kip, ki predstavlja rusko industrijo in poljedelstvo je 24 m visok in tehta 65.000 kg. Kip je votel in ga tvori jeklen skelet, preoblečen s komaj pol milimetra debelo pločevino, stolčeno iz neke polžlahtne kovine, kt ne oksidira in katere izdelava je še ruska tajnost. Obe velikanski postavi lika sta bili izdelani v Rusiji in so ju razstavljene prepeljali v Pariz, kjer so posamezne kose električno zvarili. V vhodni dvorani ruskega paviljona opaziš dalje velikanski mozaik — zemljevid Zveze socialističnih sovjetskih republik. Ta karta tehta s svojim bronastim okvirjem vred 6000 kg in ima 22 kv. m površine. 667 delavcev in tehnikov, draguljarjev, kamnosekov, geografov in inženjer-jev je imelo dobro leto dela z njo. Zemljevid je prav za prav mozaik, sestavljen !a 120.000 kamenčkov. In kakšni kamenčki so vmes! Zeleni jaspi3 predstavlja ravnine, nizi lazurnih kamenčkov predstavljajo reke, jezera in morja, z rožnatim rodomitom so obrobljene državne meje, nizi drobnih rubinov pa rišejo meje enajstorice zveznih republik. Veliki rubini, izbrušeni v zvezde na petero rogljev, predstavljajo glavna mesta, katerih imena so sestavljena iz samih smaragdov. Okrog Moskve se blišči še posebna inkrustacija iz diamantov. Industrijska središča so spet označena z dragulji različne oblike in velikosti, in sicer predstavljajo težko industrijo rubini, lahko industrijo ametisti, lesna industrija je označena s kristali kamene strele, živilska industrija pa s topazi. Stotine drobnih zvezdic iz alman-dina kažejo, kje je razvita ta ali ona obrt.
železnice so zarisane v karti s tenkimi progami od platine, dočim kažejo proge od temnega topaza petrolejske cevovode. Vse žlahtne kovine in vsi žlahtni ter polžlahtni kamni so iz Rusije. Ta edinstveni zemljevid je po sodb; strokovnjakov vreden najmanj pol milijarde dinarjev.
Ako je mozaik Rusije najlepši in najdražji, pa predstavlja na drugi strani mozaik, ki je razstavljen v italijanskem paviljonu delo, ki je zahtevalo največje potrpežljivosti saj je sestavljeno iz 700.000 koscev najrazličnejše keramike in meri 12 m v dolžino in 8 m v višino. Posamezni človeški liki na mozaiku so visoki od 3.20 do 5 m. Ta krasna umetnina, ki predstavlja staro in moderno Italijo je delo italijanskega arhitekta Maria Sironia in je bila izdelana ▼ Benetkah.
Pariz v usnju
Pariško mesto se je na razstavi postavilo z velikanskim načrtom celotnega mestnega teritorija, kakor se vidi iz ptičja perspektive. Načrt je ves sestavljen iz lesa pokritega s tisoč in tisoč krpicami raznobarvnega usnja. Vse je videti na njem: Seno, ki se vije pod monumentalnimi pariškimi mostovi, prostrane pariške trge in parke, a tudi vse najmanjše uličice in prehodi so vestno zarisani. In vsaka reč je razsvetljena v posebni barvi. Javne zgradbe žare V rdeči svetlobi, šole so vijoličaste, bolnice rumene, parki in promenade zeleni, reka je sinja, podzemeljsko železnico pa kaže niz drobnih belih lučk. Nad 6000 najrazličnejših žarnic je skritih pod tem velikanskim mestnim načrtom in vse se prižigajo in ugašajo v nekem določnem ritmu, ki omogoča lahek pregled vseh znamenitosti metropole sveta.
Pojoči kandelabri
Navadno so si arhitekt, tehnik za razsvetljavo in tehnik za zvok zmerom v laseh, ker zahtevajo drug od drugega nemogočih pogojev, da bi delo vsakega posameznega prišlo bolj do veljave Na pariški razstavi pa so se enkrat izjemoma zedinili v svojih težnjah in tako se jim je posrečilo ustvariti monumentalno kompozicijo arhitekture, svetlobe in zvoka, ki jo obiskovalci razstave zdaj občudujejo na taicozvani »triumfalni aveniji«. Na mostu Aleksandra TTT je ob trotoarjih postavljenih na vsaki strani šestero po 15 m visokih kandelabrov, ki služijo za razsvetljavo. To so pravcati stolpiči, sestavljeni iz aluminijastih cevi. Na prvi pogled bi dejal, da so na mostu postavljene orgle. In res so orgle. Ce namreč stopaš po mostu mimo teh kandelabrov iz katerih lije morje svetlobe, te ves čas spremlja simfonija lepo ubranih tonov, ki se stopnjujejo in upadajo ter harmonično prehajajo v najraznovrstneših odtenkih, kakor svetloba, ki lije iz kandelabrov In se sinhrono z muziko menjava v vseh barvnih niansah. V vsakem kandelabru je vdelan neke posebne vrste zvočnik, ki daje v resonanci z zračnimi 6tebri kandelabra najrazličnejša muzikalne tone.
Drevo iz ielezobetona
Se en svojevrsten rekord moramo omeniti h kraju, rekord, ki se bolj odlikuje po originalnosti, kakor pa po posebno velikih dimenzijah. Gre za pravo pravcato drevo iz železobetona, ki mu ne manjka prav nobena karakterična posebnost pravega drugega drevesa. Ima deblo in veje pa celo listje, cvetje in sad. Toda to železobeton-eko drevo nikakor nima namena delati reklame morda za les in lesno industrijo, ampak samo zase, za beton in vse njegove dragocene vrline in sposobnosti v modernem stavbarstvu. In bolj zgovorno kot to drevo res nobena druga reč ne bi mogla izpričati lepote in vsestranske uporabnosti železobetona. Vsaka veja tega drevesa nosi svoj poseben sad, bodi si model katedrale, moderne stanovanjske hiše, mostu, tovarne, dolinske pregrade itd.
Prav to železobetonsko drevo « svojimi cveti in plodovi je morda najkarakteristič-nejše delo pariške razstave, saj kaže, kaj vse ume današnja doba tehnike ustvariti iz neke snovi, ki je nam narava ni dala, ampak si jo je moral človek sam ustvariti a trdim delom svojih rok in razuma .
Sredi poletne sezone na Gorenjskem
Kranjska gora, 16. julija.
Da je malodušna bojazen ali pa še celo Škodoželjna skepsa nekaj, kar prav nič ne spada v presojanje naraščajočega tujskega prometa v posameznih krajih, je z najlepšim poudarkom pokazala najbližja okolica Kranjske gore. Bodočnost, k: so jo tako-zvanemu pišenskemu projektu napovedovali celo ljudje, ki smatrajo sami sebe za specialiste v zadevah, tičočih se tujskega prometa, se vendar ni uresničila niti v najmanjši meri, temveč se usmerja uprav v ono obliko, ki je najbolj prikladna naravnemu ustroju doline Velike Pišence. Sicer se je dograditev celotnega kompleksa trenutno zaustavila, ker se še niso pojavili pravi podjetni interesenti, vendar pa se po vseh vidikih in znamenjiih mora pričakovati da se bo ta dograditev izvršila že v teku desetletja, če ne že popolno, pa vsaj v glavnih obrisih, ki bodo že kazali obliko, kakršno bo romantična dolina zavzela v najbližji bodočnosti.	..
L;čne in kakor pravljica prijetne, sredi razkošnega gorskega zelenja samevajoče vile ki jih že zdaj srečas ob potu od Jasne naprej, so res nekaj svežega ki dajejo letovišču pečat neke prav posebne markant-nosti. 2e Jasna sama s svojo lego, s kakršno se ne more postaviti nobeno planinsko kopališče, je s svojo čudovito okolico najna-ravnejši vhod v to dolmo, ki bo v kratkem času postala le en sam niz pnstoh planin-«kih domov, seveda fe n« poeea» sme» k*>
ka nerazsodna roka, ki bi utegn:la pokvariti završno sliko. Največjo privlačnost pa ima Erika, okrog katere se je v teh par letih razvila prav mična okolica in zatorej prav nič ni čudno, da je Erika postala elitni le-toviščarski dom, ki ga čaka sijajna prihodnost ker je naravno izhodišče za vse ture na gore, ki se dvigajo s svojimi razklanimi stenami v njegovi neposredni bliž-mi, in je tudi središče lepih smuskih planjav.
Gradbena delavnost je trenutno v precejšnjem zastoju, le v sokolski počitniški koloniji se opaža precejšnja živahnost pri delu za novi počitniški dom. Želeti bi bilo, da bi bilo to delo dokončano že v tem poletju in bi bila kolonija v popolnem obsegu dovršena še pred glavno sezono prihodnjega leta, kakor sta bila dograjena zadružna počitniška doma pod Martuljkom. So-kolska kolonija bo prinesla Kranjski^ gori mnogo novega in svežega življenja :n bo v obilni meri prispevala k temu, da bo letovišče napredovalo ne samo gmotno, temveč pred vsem v moralnih ozirih. Ze pričeto delo pri izgradbi velikega hotela Uni-ona se je ustavilo že pred let: in ni prišlo dalj ko do osnovnih priprav. Kakšni vzroki so zaustavili delo, je neznano, a reči se mora, da je nedograditev tega velikega, najmodernejše zasnovanega hotela Kranjski gori v veliko škodo, ker bi bilo to poslopje za letovišče največja atrakcija.
Po deževnih dnevih se je končno vendarle vreme psffcatòlo. Mocci* že dolgo let
ni bilo tako lepih, pravih planinskih dni, kakršni sijejo že ves ta teden po borov-škem svetu in bodo, sodeč po vseh naravnih znamenjih, najbrž sijali do konca poletja. Ta vremenski preokret je privabM v osrčje naših planin veliko število gostov, da je letovišče oživelo kar čez noč in se je sezona razmahnila tako, da prav nič ne zaostaja za sezonami prejšnjih let. Vsi maki pa kažejo, da bo še bogatejša od prejšnjih. Hoteli ?n penzioni so polni, a tudi zasebne hiše se ne morejo pritoževati, dasi je na razpolago še dosti tujs-kih sob, ki pa bodo v teh lepih dneh, ko se sezona dvigne do svojega viška, prav gotovo našle zaželene goste.
Med Ietoviščarji so zastopane skoro vse narodnosti iz inozemstva. Seveda je med njimi največji odstotek gostov iz južnih pokrajin naše države. Med temi pa je večina starih in novih letoviščarjev iz Banata. Jako prijeten in slikovit irtis napravljajo Ba-načanke v svojih narodnih nošah, ki se kaj lepo mešajo med elegantni svet, da j:h mora biti človek naravnost vesel, kakor je vose' dejstva, da vladata po letovišču pravi planinski niir in gorska tišina, ki ju ne moti noben disharmoničen glas modernega j a zza ali druge podobne godbe. Tudi vesele Kranjska gora ne prireja med sezono nič več, kar je morda najbolj pravilno, saj ima zdaj gost popolen mir, zaradi katerega je pač prišel uživat gorsko lepoto.
Tudi okolica je postala živahna, zlasti še Rute pod Martuljkom, ki so za otvoritev poletne sezone dobile^ dve v resnici reprezentativni zgradbi: počitniški dom
bavljalnih zadrug državnih nameščencev in mladinski dom nabavi j aline zadruge uslužbencev državnih železnic v Ljubljani. _Ta dva doma, ki stojita v neposredni bližini na novo zgrajene lične železniške posta jd-ce, sta že polna gostov. Posebno mladina, nastanjena v počitniškem domu, se počuti prav dobro in je vsa navdušena. Saj ji pa ne manjka ničesar; za telesne potrebe ji je dobro preskrbljeno, zabav ima na pretek na izbiro, planinski zrak in gorsko soln-ce pa jo krepita, da kar žari od zdravja in pristnega veselja.
Pred nami sta še dva meseca poletja, ki nam bosta nudila še najlepše užitke boga-
te sezone, ki jo je letovišče pripravilo z največjo skrbnostjo, a tudi s skrito bojaznijo. Saj je bilo precej krivih prerokov, ki so za letošnjo sezono napovedovala vePk deficit v našem tujskem prometu, a so se pošteno ušteli. Tujski promet bo v borov-škem letovišču naraščal od leta do leta. seveda če se bo letovišče držalo na višini, na kateri se zdaj nahaja, in če bo v bodoče znalo voditi po svetu propagando tako, da z njo ne bo zaostalo za kraji, ki rasejo z nenavadno brzino le :z razloga, ker so tam pravi mojstri sodobne propagande in ne-usidjive reklame.
/I
wos*


»JUTRO« il 16S
*
Nedelja. 18. VII. 1937.
Domače vesti
*	Naš| javnosti. Savez vojnih dobrovolj-<ev v Ljubljani obvešča javnost' da s<> odslej uradne ure v društveni pisarni, Frančiškanska ulica 10., veak ponedeljek popoldne od 17. do 19. in vsak petek dopoldne od 10- do 12. ure. Opozarjamo javnost, da sta že nad dve tretjini naklade knjige »Do-brovoljci kladivarji Jugoslavije* oddani, zato nai interesenti pohitijo z naročilom. Prodaja knjige je zaključena ter stane izvod odslej 145 din in event. poštnina z odpremnimi stroški 15 din. Smatramo, da spada ta spominska knjiga, katero je naša javnost sprejela z izrednim zanimanjem, v vsako javno in zasebno knjižnico. _
*	priznanje dobrovoljstva koroškim borcem. Glavni odbor Legije koroških borcev opozarja evoje članstvo na vse potrebne in. formacije glede priznanja dobrovoljstva vse-bujočo okrožnico, ki jo bo te dni razposlal vsem krajevnim organizacijam in poverjeni-štvom. Glede tega priznanja ee širijo med članstvom razne neoenovane domneve. Na poistavi pojasnil vojnega ministrstva smejo prositi za obnovo postopanja glede priznanja dobrovoljstva oni, ki so do 30. septembra 1933. že vložili prošnjo, pa jim je bila takrat odbita. Splošni pogoji za vložitev take prošnje so; da je prosilec že enkrat pravočasno vložil tako prošnjo, da je do 5. novembra 1918. prostovoljno aktivno požrtvovalno ali v borbi z neprijateljem i uspešnim delom kot vojak pomagal pri ustvaritvi naše narodne osvoboditve in ze-dinjenja in da vloži prošnjo za obnovitev postopanja do 1. julija 1938.
LJUBLJANA Komen skfg» al. 4 Telefon: S6-23
Di Prane Dergan« ief-primari]
tdrarg *M. v p. Ordinir»: tU—iL
Pri tem znova opozarjamo, da tudi pojasnilo vojnega ministrstva zaenkrat izključuje nove prošnje za priznanje dobrovoljstva. 01 dobro informirane strani smo tudi zvedeli, da se odredba vojnega njinistretva štev. 16 ne nanaša na koroške borce, ampak samo na borce, ki so sodelovali v takrat obstoječih zavezniških vojskah. Izven tega okvira si pa g'avni odbor LKB reeno prizadeva, da izvoiine vsem koroškim borcem-dobrovoljceni priznanje dobrovoljstva v smislu sklepov letošnjega občnega zbora £lav" nega društva in bo glavni odbor o doseženih rezultatih pravočasno obvestil svoje čanstvo, ki se naproša, da že zdaj začne zbirati potrebne dokumente, ker bo za event. vlaganje novih prošenj težko doseči podaljšanje roka 1. 7. 1938. Vse krajevne organizacije bodo o vsem točno obveščene Ln poučene in naj se članstvo obrača za pojasnila nanje.
Pisalne in računske stroje Vam strokovno popravi BORIS V. SIMANDL, Ljubljana, Dvorakova ul. 3, telefon 24-07
*	Petdeset letnico bomo obhajali Janezi .vsi ki smo služili pri 17. avst. pešpolku leta 1887, — dne 29. avgusta 1937. na Visokem pri Kranju, obč. Šenčur. Vabimo vse, da se zanesljivo udeleže tako važnega kontrolnega pregleda. Veselilo bi nas, da se pridružijo tudi drugi letniki iz naše dobe. Tudi žene so dobrodošle. Prijavite se najkasneje do 22. avgusta na naslov: Ivan Okorn, gostilničar. Visoko pri Kranju, pošta Šenčur. To pa zaradi priprave kosila. Stroške nosd vsak sam.
Pri lenivem črevesju in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed zaradi zapeke naj se uporablja že oddavna poznana naravna Franz-Josefova« gren-čica. Zelo pogosto je ugotovljeno, da je »Franz- Josefova« grenčica zlasti koristno domače sredstvo, kajti gre za to, da se prebavni kanal v jutru izčisti s kakim salinskim sredstvom za Iztrebljanje.
Jgl. reg S. Dr. !6. 4S5/"3R
*	Ekskurzije ZKD na svetovno r®zSta«. vo v Pariz. Druga ekskurzija 29 udeležencev je odpotovala v nedeljo 11.1- m. preko Italije in Švice v Pariz, da si ogleda, prikaz celotnega ljudskega napredka v gospodarstvu in tehniki, v kulturi in umetnosti, v znanstvu in vedi. Tam se ne seznani človek samo z življenjem in neha» njem velikega francoskega naroda, marveč dobi pred vsem še!e prave predstave in nepozabne vtise o ogromnem in brezpo-kojnem svetovnem organizmu, polnem usodnih zapletov, hrupnega vrvenja in. veličastnih vzponov. Skratka, v izraziti in popolni sliki se mu prikažejo hkrati vse dobre in slabe strani človeške narave in civilizacije. Navduši ga božanska tvornost človeškega duha in pretrese ga njegova demonična razdiralnost. Tam šele prisluh-
Foto-atelje „HELIOS44
V. BESTER JE ! ! !
ŽIDOVSKA U L. 6.
ne človek utripu velikega, polnega življe-
nja, če se mu le približa z odprtimi čutili in žejno dušo. šege, običaji, razveseljeva-nja in nazori imajo tam često druge oblike ini mere, toda na vse zadnje spozna v tujcu samo sočloveka s sličnimi skrbmi in stremljenji v težkem boju za obstanek.
Vse to novo opazovanje in doživljanje ima svoj velik vzgojni pomen, saj obogati du-
ha, raizširi obzorje, izostri kritičnost in s tem usposobi tembolj ceniti ono, kar imamo doma dobrega. Take poučne ekskurzije, prirejene posebno v manjšem številu,
v tem oziru ne morejo zgrešiti svojega namena. ZKD bo organizirala še dve taki ekskurziji: od 8. — 18 avgusta in od 5. do 15. septembra 1.1. Za obe je še nekaj mest prostih, prijave pa bomo zaključili 23-1, m. oziroma za zadnjo 20. avgusta. Do takrat morajo tudi vsi definitivni pri-javljenci urediti vse obveznosti, nakar jim pošljemo vodič, listo udeležencev in zadnja navodila; potrebne legitimacije bodo prejeli pred odhodom. Vsem dosedanjim prijavljencem za avgust in september smo razposlali te dni dve okrožnici in izpolnil-nico z vsemi natančnimi navodili. Vsi oni pa, ki se Se zanimajo za te poučne izlete, dobe prospekte in pojasnila v tajništvu Zveze kulturnih društev X Ljubljani, Ka* ztao n, ielefeo ZL—42, /	,
* Smrt zaslužnega profesorja. Zadet od srčne kapi je umrl v noči od petka na soboto profesor ptujske gimnazije g. Hin-ko Vodnik. Rodil se je leta 1871 v Podutiku pri Ljubljani, študiral pa je na stari gimnaziji na Vodnikovem trgu v Ljubljani in na Dunaju. V Celju je bil dve leti suplent, potem pa jè dobil mesto višjega vzgojitelja na znanem zavodu »Landes erziehungsheim« v Grinzingu pri Dunaju. V prevratnih dneh je pohitel v svojo do-vino in je od takrat vzorno služboval kot profesor prirodoslovja na ptujski gimnaziji. Velike zasluge si je pridobil pri vodstvu ptujskega dijaškega doma skozi 17 1. Njegovi učenci so bili deležni poleg temeljitih naukov tudi primerov dobrote, poštenosti in nacionalne zavednosti. Kot človek in vzgojitelj je bil pokojni prof. g. Vodnik izredno priljubljen pri tovariših in dijakih. Zapustil je vdovo gospo in dva sina. Uglednega vzgojitelja in vzornega tovariša bodo spremili jutri v ponedeljek ob 17. k večnemu počitku. Pokojnemu blag spomin, žalujočim naše iskreno sožal je !
II. iirilinki leden
od 31. julija do 8. avgusta 1937.
50% popusta na železnicah od 29. julija
do 10. avgusta 1937.)
VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA !
Industrija — Tekstil — Obrt — Trgovina
—	Kmetijska razstava — Prva fitopato-loška razstava — Pokušnja vin — Zgodovina — Umetnost — Grafična razstava — Tujski promet — Modna revija — Akvaristična — Kuncerejska — Golobarska razstava — Razstava malih živali — Kongresi
—	Koncerti — Gledališke predstave na prostem — Sport — Veselični park na
razstavišču. MARIBORSKI OTOK, NAJLEPŠE KOPALIŠČE V JUGOSLAVIJI, ZELENO, ROMANTIČNO POHORJE, GOSTOLJUBNI, LEPI MARIBOR.
VAS VABIJO!
+ Ameriški dijaški simfonični orkester. V
sredo, 21. t. m. nastopi v Ljubljani prvič takozvanj P. Laha mladinski simfonični orkester. ki šteje 70 godbenikov in se naha-ia trenutno na svoji prvi evropski koncertni turneji. Iz Le Havra- kjer je s^>Pil na evropska tla, potuje orkester po Franciji, Svici, Avstriji, Italiji, Jugoslaviji, odtod na Češkoslovaško, v Nemčijo, Holandsko in Belgijo- odkoder se sredi meseea avgusta povrne zopet v Ameriko. Dijaki godbeniki so doma v malem mestu Whiting, kjer obiskujejo tamožnjo gimnazijo, so sinovi delavcev Slovakov, ki eo nameščeni v tamošnjih tovarnah. V orkester jih je združil katoliški duhovnik — Poljak Lah, ki ga je organiziral od weh početkov, preskrbel svojim gojencem inštrumente, učitelja in vse drugo- kar je potrebno. Umetniško stran ima v rokah Poljak Adam Lesinski. Osnovo tega ameriškega simfoničnega orkestra tvori-io saksofoni in tako mislimo, da imamo pred seboj prav za prav sestavo iazz-orke-stra> vendar prevladujejo vsi ostali lesni inštrumenti, flavte, klarineti, oboe, fagoti, in vsa trobila s tolkali vred. Vsakega po-setnika ameriškega simfoničnega orkestra bodo pa predvsem opozorili trije ogromni inštrumenti, ki ee imenujejo sousafonj po znanen ameriškem skladatelju Sousi. V tej sestavi goji ta dijaški orkester poleg tipične ameriške glasbe- ki se v vsem in povsem razlikuje od koncertnih komadov, kakor smo jjh navajeni na naših koncertih» tudi pravo simfonično glasbo v priredbi za
Sodobni ruski roman
lz predvojne ln revolucijske dobe »2enske ln menihi (Relikvije) od Kallnikova, v dveh krasno vezanih zvezkih, nad 1000 strani, se dobi za Din 130.—, plačljivih v mesečnih obrokih. Naročite pri tiskarni J. Blasnika nasi., v LJubljani. Breg 10. Pišite po prospekti
svoj orkester. Tako bomo slišali na četrtkovem koncertu najlepše odstavke iz Dvo-fakovih in Ča.jkovskega sjmfonij> silšali bomo Lisztovo »Ogrsko rapsodijo«, pa tudi Wagnerjevo znamenito predigro k operi Mojstri pevski Norjmberški poleg izrazite francoske plesne glasbe, kj jo je napisal skladatelj Delibes. Vse to v nekem posebnem zvoku, ki ga naša ušesa niso še vajena, je pa brez. dvoma zelo interesenten, kar se ritmike same tiče- pa izredno izrazit. Orkestraši, če jih smemo tako imenovati, so prvovrstni godbeniki- To nam dokazuje, da ie med njimi 8 članov, ki so prejeli na raznih ameriških tekmovanjih _ prva darila, eden izmed njih — oboist, pa je bil sploh najboljši obo'st cele Severne Amerike. Ponovno poudarjamo- da je pri tem orkestru za nas posebno zanimivo to, da je orkester pravzaprav slovanskega izvora, eaj so vsj izvršujoči člani pripadniki češkoslovaške narodnosti, njihova organizatorja pa sta Poljaka, ki delujeta že mnogo let v Ameriki. Z ozjrom na vse to opozarjamo našo korcertno publiko na interesantnj koncert- ki bo, kakor že javljeno- v Ljubljani v sredo 21. t. m. ob 20. v veliki filharmo-nični dvorani.
Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj »Hermes« dnevno. Zahtevajte prospekt! Maribor, Zrinjskega trg 1. — Absolventi z malo maturo imajo posebne ugodnosti.
+ Nagradno tekmovanje jugoslovenskih harmonikarjev na Ljubljanskem velesejmu bo letos na nedeljo 12. septembra. Tekmovalo se bo v sedmih skupinah: Diatonična harmonika. Kromatična harmonika. Mladinsko tekmovanje za tekmovalce do 10. leta starosti na diatonični ali kromatičnj harmo; nilci. Profesijonali. proizvajalci in trgovci harmonik. Ansambli. Tekmovanje za prehodni pokal na diatonični in kromatični harmoniki in naslov jugoslovenekega prvaka zn leto 1937/38. Posebna skupina za one igralce, ki so na dosedanjih tekmovanjih že prejeli kako nagrado. Prijavni rok je zaključen s 1. septembrem l. 1. Prijave sprejema urad Ljubljanskega velesejma. ki pošlje na željo vsa tostvarna navodila brezplačno.
♦ Združenje jugoslovenskih izumiteljev sklicuje za 8. avgusta eb 9. glavno skupščino v prostorih združenja v Zagrebu» Pal-motteja 78,
* Slovenski rojaki Jz Kragujevca narn pišejo: Dolgo že ni nobenega glasu iz naše kolonije, čeprav se je pri nas mnogo izpre-menlo. Zavodski penzijski fond je lani in letos zgradil 400 novih enos^novanjskih hiš ter jih oddal svojim članom po lastni ceni- tako da plačujejo mesečno najemnino, obenem z najemnino pa se v 15 do 20 letih amortizira kupnina. Blizu 100 Slovencev ie kupilo take hiše, da imajo zdaj lično družinsko ognjišče. S tem je tudi konec stanovanjske bede v Kragujevcu in zdaj se na vsakih par korakov vidi listič: fStan za izdavanje.. .< V Grošnici blizu Kragujevca gradijo nov vodovod, največji na Balkanu in je tam pri raznih delih zaposlenih tudi mnogo Slovencev. Cevi so že položene do sredine mesta ter pričakujemo v teku 2 do 3 mesecev, da bomo oskrbljeni z dobro pitno vodo, ki jo sedaj zelo pogrešamo. Tako bo odpravljen drugi nedostatek. Celotna naprava bo s'ala okoli 100 milijonov din. Našemu tovarišu g. Ivanu Vidmarju, ključavničarskemu mojstru v Zavodu, rojaku lz Hotederšice, je umrla blaga žena Marija roj. Hušmanova. Zapustila je možu štiri nedorasle otroke. Z žalujočo rodbino vsi sočustvujemo. Oženil pa se je naš vrli sokolski delavec Bevčar Štefko, soriški domačin.
V NOVO PREUREJENEM IN PRAVKAR OTVORJENEM
PÀRK-ROTELU
na Sušaku
ki je eden najlepših na našem Primorju in ki leži na najkrasnejši točki ob morju,
najdete
najmodernejši komfort, avtogaraže, lastno kopališče ob morju in 20 m od hotela, kopalnice s toplo in mrzlo vodo, kopalnice s toplo in mrzlo MORSKO vodo, krasen park, odlično jazz-godbo, prvorazredno postrežbo in zmerne cene.
*	Državni izpit iz slovenske stenografije v Zagrebu pred stenografsko izpitno komisijo je napravila Kresnik Mara, absolventka trgovske akademije in članica Slovenskega stenografskega društva v Ljubljani. čestitamo!
*	Foto razstava Zveze planinskih društev bo letos med kongresom Zveze v Novem Sadu od 5. septembra dalje. Planinci foto amaterji naj se v čim večjem številu udeležijo te propagandne razstave, ki bo pokazala slike iz planinskih predelov Jugoslavije, planinske noše, običaje, tipe, planinsko favno in floro. Najmanjša velikost slike je 18 X 24 cm, največja 30 X 40 cm. Slike je treba poslati nekaširane. Skrajni rok za predložitev slik na naslov Zveza planinskih društev, Ljubljana, Aleksandrova c. 4/1 je 31. julija 1937. Za najboljše slike so razpisane lepe nagrade tako od kr. bonske uprave v Ljubljani din 2.000, od Zbornice TOI v Ljubljani din 1.000, od nekaterih podružnic SPD po din 500 itd. ter foto material (foto aparati in filmi). Pričakujemo še številne nagrade iz drugih delov naše države. Važno je, da bodo krasne planine Slovenije na razstavi zastopane z naj>boljšimi slikami naših priznanih fotoamaterjev. Podrobne informacije daje pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4/1.
Najboljše za žejo
♦	Modna revija na VI. mariborskem tednu. Letos bo na Mariborskem tednu že tretjič prirejena velemestna modna revija*. Kakor lani, so tudi letos prireditelji mariborski obrtniki oblačilne stroke. Modna revija obrtnikov ima namen poudariti, da imamo, kar se obleke tiče, sami doma vsega dovolj in da lahko glede izdelave ter krojev brez skrbi tekmujemo s tujino. Prireditelji so se iz dosedanjih Izkustev odločili, da prikažejo na modni reviji VI. Mariborskega tedna samo praktične in najnovejše damske modele, saj je znamo, da se prav damska moda skoraj iz dneva v dan spreminja, in je zato potrebno, da se na modni reviji pokaže le moda za sodobno damo, tako, da bodo v tem oziru gospodje tokrat prikrajšani. Združenje krojačev je letos poverilo režijo in ves aranžma modne revije v Mariboru že dobro znanemu in priljubljenemu humoristu g. Božu Podkrajšku, čigar ime nam jamči za popoln uspeh modne revije. Izdelal je podroben in zelo pester načrt, ki so ga prireditelji v vsem obsegu sprejeli. Privlačnost letošnje modme revije bo še tem večja, ker bosta poleg drugih lepih manekenk sodelovali tudi dve poklicni manekenki, ki sta želi v Gradcu in na Dunaju zelo lepe uspehe. Otvoritev modne revije bo na dan otvoritve VI. Mariborskega tedna, 31- t. m. ob 5. popoline v okusno dekorirani telovadnici dekliške me&Sanake šole na razstavišču M. T. Dnevno bosta dve predstavi ln sicer ob IT in 20.30 za običajno vstopnino 5 Din.
*	Cenen izlet na Grossglockner od 14. do 15. avgusta. Prijave sprejema izletna pisarna M. Okorn. Ljubljana» hotel Slon» .telai. 20-45,
•	Društvo »So«»« — malie» v Ljubljani
razglaša, da odkrije velikemu slovenskemu pesniku in preroku Simonu Gregorčiču spomenik na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra H. 5. septembra ob 15. v Ljubljani na Napoleonovem trgu. Zvečer pred odkritjem bo slavnostna akademija. Letošnja proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja bo posvečena spominu na živelj v onih krajih, kjer amo pred 55 leti sprejeli zlaito knjigo Gregorčičevih pesmi. Uprava društva »Soče« prosi vsa bratska društva, da javijo število svojih udeležencev, posebej pa narodnih noš, pevcev, praporov i. t. d. Polovična vožnja udeležencev iz vseh krajev Jugoslavije v Ljubljano Je zagotovljena z odlokom prometnega ministrstva od 15. junija-
*	Popravi. V članku »O francoski narodni duši« je tiskarski škrat zagrešil več neprijetnih napaki tako na pr. čitaj, da je francosko dušo obdelal (ne obvladal) Paul Gaultier, da je prišel pisec do zanimivih primerjav ( ne primerov), da francoska domišljija popravlja umstvenost (ne um-stveno) in druge manjše napake, ki tolikanj ne motijo smisla.
*	Povečana in ilustrirana številka družinskega lista »žike« je pravkar izšla z naslednjo vsebino: Joža Lovrenčič: Večer na deželi. Dobro srce; Anton Ingolič: Ve-letoč; Anton Debeljak: Izlet proti Gospe Sveti; Letalec v viharju in noči; Albin Za-laznik: Suženjstvo v starem Rimu; Pavel Brežnik: Sitni gospod Kolar; Adam Mil-kovič: Mumija Mana; Zdravniška posvetovalnica; »Gospodinjski kotiček« pa prinaša nekaj izvrstnih receptov za Zikln specialni sterilizirani zdrob za dojenčke in bolnike, žika je ržena žitna kava, ki je po okusu pravi kavi najbolj podobna, je pa tudi najcenejša, ker radi velike množine rženega slada, ki ga vsebuje, porabi najmanj sladkorja. V zavitkih po Vi kg žike najdete kontrolne listke; tri take listke pošljite na naslov: Pražarna Zika, Ljubljana—Vič, da Vam kot prijatelju Zike moremo brezplačno pošiljati mesečnik.
♦	Lovska razstava v Zagrebu. Včeraj po otvorili v Zagrebu na velesejmišču lovsko razstavo, k; je po sklepu zveze vseh naših lovskih društev nekakšno zbirališče vseh predmetov naših lovskih društev za mednarodno razstavo lovstva v Berlinu. Na razstavi je lepo prikazano lovstvo naše države iz posameznih pokrajin od najstarejših časov do danes.
šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Kongresni trg 7/1, je izposodila od začetka leta od 30. junija 29.768 izposojevalcem 90 726 knjig. Knjižnica je odprta vsak delavnik od 4. popoldne do 8. zvečer ter izposoja knjige v desetih jezikih in modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Knjige pošilja tudi po pošti do vsej državi in se za te izpogojevalce izposojeval-ni rok primerno podalj.a Posečajte naše največjo javno knjižnico.
♦	Zbor malih harmonikarjev iz Maribora priredi v nedelio 18. julija ob pol 17. uri koncert v Radencih.
+ Ne zamudite ugodne prilike, prijavite se neodložno za krasne izlete »Putnika« Maribor z luksuznimi avtokari: Julij: 24. do 25. MariazelL vključno vizum Din 200, 25. do 28. Grofsglockner—Zell am See-Salzburg—St. Wolfgane—Ischl—Aussee, popoln aranžman Din 1.000. 25. Vrbsko jezero (Velden) velike mednarodne veslaške tekme vključno vizum Din 150. 25. okoli Pohorja Din 75. Prospekti, informacHe in prijave »Putnik« Maribor—Celje—Ptuj.
KINO IDEAL
SAMO ŠE DANES ! HANSI KNOTECK, HANS STÜWE v filmu
Dušica Rožamarija
Po romanu Agnese Güntherjeve:
»Die Heilige und ihr Narr« Danes ob 15., 17., 19. in 21.15 uri
♦	Vodič za Skoplje in okolico je naslov lepe, 128 strani obsegajoče brošure, ki ima načrt Skoplja in okrog 70 slik. Brošura, ki je dokaz pazvoja turizma na srbskem jugu, je sestavljena od gg. dr. Jelačiča, dr. Mesesnela in dr. Oroševjča, Izdalo jo je
mestno poglavarstvo. V predgovoru je poudarjeno, naj tudi ta knjiga služi pr; manifestaciji 25-letnice osvobojenja Južne Srbije.
♦	Mestni dekliški zavod »Vesna« v Mariboru obsega internat, gospodinjsko — in žensko obrtno šolo s pravico javnosti. Nudi tudi učenkam drugih srednjih šol dobro oskrbo- vestno nadzorstvo in pomoč pri učenju. P?pspekti in informacije ee dobe pri vodstvu zavoda.
♦	Žikine higjenifne kruSne drobtlne iz najfinejšega, posebnega peciva eo absolutno znažne, okusne in zdrave. Dobite jih v ličnem četrikilogramskem zavoju v vsaki špecerijski trgovini.
*	Zahvala. Vsem pevskim društvom, prijateljem in znancem, ki so mi čestitali k moji 701etnici- izrekam po tej poti prisrčno zahvalo. — Peter Jereb, Litija.
*	»Putnik«. Ljubljana, priredi naslednje avtobusne izlete: 1.) 25- t. m enodnevni izlet v Trst ob priliki spuščanja v morje največje italijanske vojne ladje. Cena vožnji in kolektivnemu potnemu listu 140 din, rok za prijave do 21. t. m. — 2.) 25. in 26. t. m. dvodnevni izlet na Vrbsko jezero k mednarodnim veslaškim tekmam. Cena vožnji in kolektivnemu potnemu listu 155 din, rok za prijave do 22. t- m. — 3.) 25. t. m. enodnevni izlet v Logarsko dolino. Cena vožnji 70 din, rok za prijavo do 24. t. m. Vse natančnejše informacije v biletarnicah »Putnika«.
•	Obledele obleke barva v različnih barvah ln pllsira tovarna JOS. REICH. L
Iz Ljubljane
u_ Nova uprava Komiteja tehničnega
dela. Pod vodstvom podpredsednika inž. Stanka Dimnika se je v društvenih prostorih Združenja jugoslovenskih inženjer-jev in arhitektov vršil drugi občni zbor osrednje organizacije vseh naših tehničnih panog, Komiteja tehničnega dela. Iz podpredsednikovega poročila povzemamo, da si je komite v preteklem letu prizadevaj predvsem, da bi dobila ideja o ustanovitvi tehnološkega muzeja v Ljubljani realno osnovo, hkratu pa je odločno ščitil interese tehniškega stanu in je v vsakem primeru skušal doseči, da industrijska , podjetja upoštevajo domače tehniške moči pred inozemci. Na koncu je bila izvoljena nova uprava, v kateri so predsednik prof. tehnične srednje šole inž. Premelč, prvi podpredsednik univ. prof. inž. doktor Kràlrj, inž. Dimnik, Brili in Mihelčič, tajnik £8i9el fo Uagadoik g&tfta, _y
*,?MUHE ,
(^PRENAŠAJO BOLEZNI..,
FLIT
JIH UNIČI /
FLIT izdelaš po •namenltlb riuptib — aniiul« zanesljivo.
ZAHTEVAJTE IZRECNO f 1» « X V PLOMBIRANIH, ORIGINALNIH ROČKAH
u— Mestna počitniška kolonija v Mednem. Prejeli smo; Iz utemeljenih razlogov je mestno poglavarstvo prisiljeno prepovedati obiske staršev in sorodnikov v koloniji- Zato opozarja starše in sorodnike kolonistov, da naj vsako obiskovanje otrok opuste, ker vodstvo kolonije ne sme pustiti obiskovalcev v kolonijo.
nama
Renata Müller in Georg Aleksander
v napetem in zabavnem filmu
ESKAPADE
(Njegova oficielna žena)
Predstave danes ob 17., 19. in 21. uri.
u— Danes v®i rta vrtno prireditev »Tabora« pred bivšim hotelom »Tivoli«. Sodeluje * godba »Zarja«- Petje, srečolov, ples, rakete, šaljive igre. Vstopnina samo 5 din. čisti dobiček v so.cialne namene.
Predno odidete na počitnice ali Vaš letni oadih se oglasite pri
Foto Totsristil Lojzu è m is cu
na Aleksandrovi cesti 8 — ali v podružnici Prešernova 9 — kjer dobite sveže filme ter 5 minut strokovnega pouka, da pravilno fotografirate oz. osvetlite Vaš film, ter napravite res lepe slike, katere so Vam v trajen spomin. Na počitnicah Vas postrežemo poštnoobratno.
Fotoaparat Vam posodimo brezplačno — le da kupite filme.
Cadet Box
vel. 4.5 x 6 s tremi filmi
samo Din 99.-
Se priporoča
Foto Tourist Lojze émuc
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8, ali podružnica PREŠERNOVA 9.
u— Spet ne®reče na kolodvoru. Kmalu za nadpremikačem Jakobom Bitencem, ki se je v petek popoldne ponesrečil na glavnem kolodvoru, so pripeljali na kirurški oddelek še 35-letnega poštnega uslužbenca Miloša Jokiča, ki je po rodu iz okolice Benkovca v primorski banovini, pa je že nekaj časa zaposlen v Ljubljani in. stanuje v Bohoričevi ulici. Ko je na postaji izročal pakete v poštni voz, so ga vrata vagona tako nesrečno udarila ,da je dobil precej hude poškodbe po glav:. Iz Slovenskih Konjic so pripeljali v bolnišnico 31-letnega orožnika Petra Rogiča iz Beltin-cev, ki se je na kolesu vozil proti Celju, pa je na cesti padel ln dobil precej nevarne poškodbe. Iz Za jelš nad Dolom pri Ljubljani pa je morala v bolnišnico 71-leitna poeestnikova žena Uršula Cerarje, va, kl je imela opravka pri živini v hlevu, pa je padla ln Ji je vol zlomil desno roko.
Fotoamaterji!
Kvalitetna amaterska dela samo v specijalni fototrgovini
JANKO POGAČNIK,
LJUBLJANA, TyrSeva cesta 20.
Vremenska poročila
Dozdevno vreme v juliju po stoletnem koledarju
Dan je dolg 16 ur, 2 minuti in se do konpa meseca skrajša za 56 minut.
N. 18. Miroslav
P. 19. Vincenc T. 20. Elija S. 21. Danijel C. 22. Magdalena
P. 23. Apolinarij ščip ob 13.45 S. 24. Kristina
N. 25. Jakob
P. 26. Ana
T. 27 Rudolf
S. 28. Viktor
C. 29. Marta
P. 30. Julita Z. krajec ob 19.47 S. 31. Ignacij
od 11. do 27. zelo vroče in lepo, suša, le redkokje malo dežja
močno deževje oblačno, deževno deževno deževno
Poročilo Meteorološkega zavoda na unlverrt 17. iulija
Ljubljana 7. 761.8, 18.0- 88, O, 10. dež, 17.0; Maribor 7. 762.0, 17.0. 90, N3, 10, dež, 4.0; Zagreb 7- 761.0. 19.0- 90, E3. 10 dež, 4.0; Beograd 7. 760.0, 23.0. 60, 0. 3- —, —; Sarajevo 7. 761.2. 19.0. 90, 0, 4i —, —; Skoplje 7. 761.5, 20.0. 70, O, 0- —, —.
Temperature: Ljubljana 28.6, 16.6; Maribor 29.0. 17.0; Zagreb 80.0, 19.0; Beograd 814), 19.0; Sarajevo 1&0; Skopi j« SLO.
^ mm^-——
»JUTRO« g. m
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v Šiški — Telefon 33-87
Vedra opereta z LUCIE ENGLISH
»Vesela nevesta«
Smeh! Humor! Muzika! Slager ji!
Predstave v nedeljo ob 5., 7. in 9. uri, v ponedeljek ob %9. uri.
V torek:
ZLOČIN EN KAZEN — Peter Loore.
I
u— Gitare, tamburice, violine, stru"«,
najfinejše po izredno nizkih cenah pri Al. Modic, pasaža, Nebotičnik.
Spomenike - grobnice -kapele - stavbna dela -abloge v marmorjih — izberete po nizki ceni pri kamnoseško-kiparskem podjetju
FhANJO KUNOVAR,
pokopališče Sv. Križ — Ljubljana
u— Za kuharski tečaj sprejema prigla-ee posredovalnica v Wolfovi ul. 10. telefon 3053. Istotam dobe službe kuharice, dekleta za vsa hišna dela in brezposelna dekleta prenočišče.
Pri vnetjih od potu pod pazduho ali pri volku po-inaga ISOBAMBA Pil. -©rogerija Gregorio d. s o.z. LJubljana, Prešernova 6.
u— Na cesti ra.se j o najboljše gobe. Pred mekaj dnevi smo poročali o igri prirode, po kateri so zrasle gobe ob enem izmed 'takozvanih Plečnikovih kantonov, ki ločijo na zgornjem koncu Kongresnega trga cestišče od hodnika za pešce pod kostanji. Prijatelj lista, ki nas je na to opozoril, je menil da so gobe, ki so pognale iz samega nadrobljenega kamenja na enem izmed najbolj prometnih hodnikov mesta,
„Kostrivniška"
naravna mineralna voda Priznana zdravilna slatina
(odi. m. s. p. i. n. z. S. br. 11.349 z dne 7. 8.1930.)
ODLIČNA OSVEŽILNA PIJAČA
Uprava »Kostrivniške—Slatine« — Pošta Podplat (srez šmarskl).
izredna igra prirode. Včeraj pa se je oglasil v našem uredništvu g. Ivan Modic, ki nam je prinesel dva lepo razvita izrastka znamenitih gob, ki so znane pod imenom »šampinjoni«. Gobe te vrste gojijo tudi umetno ter jih gnojijo s konjskimi odpadki. G. Modic je strokovnjak in po njegovem mnenju so na prometni cesti zrasle take gobe zaradi tega, ker je tam nepri-kladno tlo pognojilo konjsko blato.
Primarii dr« JE ŠE
NE ORDINERÀ DO 29. AVGUSTA
Dr. IVAN PINTAR
NE OaUINIRA od 19. vn. do 15. vin.
DR. HEFERLE
specijalist za notranje bolezni, GLEDALIŠKA UL. 14.
zopet redno ordinira
Dr. ZDENKA TOMINŠEK
SPECIJALISTKA ZO KOŽNE BOLEZNI Ciril Metodova ulica 16, zopet redno ordinira.
Dr. FR. DEBEVEC
do 20. avgusta ne ordinira.
Dr. JENKO IVAN
ne ordinira
od 20. julija do konca avgusta.
u— Uprava hotela »Slon« obvešča cenjene goste, da bo ostal kliub adaptaciji del hotela v obratu. Vhod: Frančiškanska ulica 3.
Iz Cella
e— Sokolski na>top v Rimskih toplicah.
Sokolsko društvo Rimske toplice-Šmarjeta bo priredilo danes telovadni nastop v Rimskih toplicah. Ob pol 8. zjutraj se bodo pričela okrožne plavalne tekme, ob 15.30 bo telovadni nastop, nato pa prosta zabava. Sokoli in prijatelji sokolstva, obiščite v nedeljo Rimske toplice!
e— V članstvo mestne občine so bili na seii mestnega sveta v petek sprejeti: gostilničar Ferdo Berger- tipograf Peter Kuster-le in zlatarski pomočnik Ludvik Lesko-šek< pet prošenj za sprejem pa je bilo odklonjenih. Berto Belšakovo, ki se je pred leti izselila iz Celja, bo mestna občina črtala iz svojega članstva._
ZDRAVNIK
Dr. PODPEČAN IVAN
privatno ORDINIRA v hiši mestne elektrarne na Vrazovem trgu 4.
e— Kino Union. Danes ob 10. in 14. matineja. Danes ob 16.15. 1830 in 20.30 ve. , lefilm »Ciganska raprodija« e Charlesom j Boverjem jn tednik, jutri ob 16.15, 18.30 in 20.30 velefilja »Brez milosti« z Rochello j
jHadsonovo in tednik.	1
e— Dve trivi napadalec*. V St Jurija
pod Donačko goro so v četrtek neki moški napadli 30-letnega brezposelnega dninarja Štefana Plavčaka s koli ter mu zlomili več reber na levj strani in ga močno poškodovali po hrbtu. V petek je vrgel neki hlapec v Gosposk; ulicj 59-ietno Marijo Štruc-lovo na tla. Štruclova je pri padcu zadela z glavo ob rob pločnika in si prebila čelo nad desnim očesom. V Št. Petru v Savinjski dolinj je v petek stroj za košnjo zgrabil 34-Ieìnega dninarja Vinka Bevca in mu prereza] k;te na obeh nogah- Poškodovanci so v cpli^kf bolnišnici.
nn9HmBBnBHBH9HI
|| KINO METROPOL, prinaša danes £ ob 10. in 14. uri matineji: »MEDENI MESEC«. — Ob 16.15, 18.15 in 20.30 krasen film iz življenja novinarjev »DR. TOGGER«. Jutri ob 16.15, 18.15 in 20.30 »DR. TOGGER«.
a manoora
a— Rezervni častniki, ki se želijo udeležiti garnizijskih vaj dne 19. t- m. za rezervne oficirje v mariborski okolici, naj se javijo navedenega dne ob 5.30 v mestnem poveljstvu Vaia se zaključi do 17. ure.
a— Nov priniarij. Za primarija internega oddelka mariborske splošne bolnišnice je imenovan dr. Stane Lutman. dosedanji vodja navedenega oddelka ter znani specialist za interne bolezni.
a— Predstojništvo mestne policije poziva vse imetnike orožni listov, da vplačaio pri tem predstojništvu banovinsko takso za orožne liste. Proti strankam kj ne bodo kliub temu pozivu plačale navedene takse do konca septembra- se bo uvedlo kazensko postopanje po določilih pravilnika o bano-vinskem proračunu.
a— Predstojnik mestne policije g. dr. Trsteniak je nastopil svoi redni letni dopust in ga zastopa višji komisar g. Kos.
a— Smrt vzorne žene in matere. V 47 letu starosti je preminila blaga gospa in zgledna matj Alma Rems roj Dereani, žena mariborskega lekarnarja g. Frana Remsa. Plemenita pokoinica je bila zavedna na-rodnjakinja in vneta članica tuk. matičnega Sokolskega društva. Vsi- ki so poznali blago in plemenito pokoinico. io bodo ohranili v trajnem spominu in se bodo udeležili današnjega pogreba ob pol 17. na pobrež-iem pokopališču. Žalujočim naše iskreno sožalje !
a— Studenška občinska uprava išče dobra srca brez otrok s prošnjo, da bi vzela za svojo ali proti nizkj oskrbnini dva otroka v starosti dveh mesecev oz. dveh let. Poiasnila v s^udenškem obč. uradu.
a— Slovensko obrtno društvo vabi vse obrtnike mojstre in mojstrinje, ki želijo ob prilikj Mariborskega tedna razstaviti svoje izdelke, da to prijavijo do sobote 24- julija v pisarni ' v Mariboru, Vetriniska ul. 1 l/T. Poznejše prijave se ne bodo upošteva le. Kakor prejšnja leta, se naj tudi letos udeležijo razstave pomočniki in vajenci. Vsa poiasnila se dobi pri tajniku v zadružni pisarni.
a— Šahovske novice. Tekmovanje za prehodni pokal Mariborskega šahovskega kluba se to pričelo konec tega meseca. Tekmovali bodo tudi letos vsi šahovski klubi iz Maribora in okolice. Vsak klub bo tekmoval z 8 igralci.
a— Napaden odvetnik. Viničarji so v Lo-žanah pri Sv. Marjetj v Slovenskih goricah s sekiro navalili na svojega gospodarja odvetnika dr. Franja Lovrenca. Dobil je precej hude poškodbe na desnici. Viničarji, kj so bili vinjeni, so ovadeni državnemu tožilstvu.
Iz Tržiča
ž— Kino predvaja danes opereto »Du-baryc, v glavni vlogi slavna Gita Alpar.
Iz ŠkoSje Loke
šl— Muzejsko društvo v Škofji Loki. Škof jeloški izobraženci so sj zamislili, da ustanove mestni muzej z namenom, da rešijo kulturno-zgodovjnske znamenitosti svojega okraja, jih v muzeju zbirajo- oziroma jih kot lastnino privatnikov hranijo. Zato že deluje pripravljalni odbor, kj ga sestavljajo gg. dr. P. Blaznik, predsednik, notar S-Šink. podpredsednik, dr. A. Homan. blagajnik. prof. F. Planina, tajnik. Ta odbor sklicuje za petek 23. t- m. ob petih pop. ustanovni občni zbor Muzejskega društva v mestni posvetovalnici in vabi vse, ki se zanimajo za to gibanje, k udeležbi.
šl— Srečno letovanje društva »Skrb za mladino«. Društvo »Skrb za mladino« v Ljubljani, katerega predsednik je g- Miroslav Urbas, je priredilo letos letovanje v Poljanski dolini. Idilična vas Log pri Visokem je sprejela te dni v svojo sredo 24 slabotnih dečkov in 14 deklic, da si na somcu in svežem zraku, ter s točno in obilno hrano malo opomorejo. Dečki in deklice so po večini najrevnejših staršev. Hvaležni so dobrotnikom, ki so jim omogočili letovanje s tem, da so se odizvali prošnjam društva s podporami. Mladina stanuje ločeno in sicer deklice pri g. Mraku, dečki pa pri g. Demšarju v udobnih, zračnih sobah. že takoj prve dni se opaža blagodejen vpliv zraka in sonca. Otroci, prej večinoma bledi in beli, skačejo že piece j ogoreli živahno po senčnatem vrtu, ki ga je dal na razpolago g. Mrak in igrajo žogo. Tudi Poljanščica stori svoje. Po kopanju v tej res blaženj topli vodi imajo prav vsi dober tek. Vzorno skrbi za hrano ga. Demšarjeva., ki mora potešiti še tako lačen želodček. Dasi so kolonisti še zelo mladi, znajo p« večini že dokaj dobr0 plavati. Poljanščica je tu izredno pripravna za kopanje. Voda jim je do pasu tako, da se pri plavanju lahko prav uspešno Doslužujejo tal. Seveda so pri kopanju, ka.kor tudi sicer vedno pod najstrožjim • nadzorstvom-Zvečer, ko poneha vročina, se mladina zabava na vse mogoče načine. Večji sp najrajši zabavajo s priljubljeno igro »Kofe«, med tem ko so mlajši, ki še nimajo dov0lj trdnih hrbtov, bolj navdušeni za miroljubnejše igre. Vsa mladina je zelo zadovoljna. Le prehitro bo tu konec letovanja. Društvo »Skrb za mladino« zasluži vso pohvalo za plemenito delo, ki ga vrši med najpotrebnejšimi.
Iz Vrhnike
Sokolsko društvo Vrhnika ponovno bratsko vabi sokolsko članstvo in prijatelje društva na javni telovadni nastop, ki bo danes ob 16. na kitnem telovadišču za Sokolskim domom. Svoje sodelovanje »o ob-lj'ifbila bratska društva v častnem številu, posebno zanimanje pa bo gotovo vzbudila vrsta Ljubljanskega Sokola, ki si je nedavno priborila meč kralja Aleksandra v Beogradu in bo nastopila na drogu in ' radiji. Po prihodu popoldanskega vlaka na Vrhniko ob 14.35 bo sprevod po trgu, zato prosimo vse članstvo ,ki ima kroj, da se udeleži nastopa v kroju. V primeru skrajno slabega vremena bo nastop prihodnjo nedeljo 25. t. m. Jutri vsi. ki Sokol-S&a èuftite, aa Vrhniko.
Iz Kranja	^
- Kfrra Narodni dom prikazuje danes Hansa Albersa v dvojni vlogj vojno-špijo-nažnega velefilma >Tajni glasnike. Zaradi velike dolžine filma bodo predstave točno
ob 5., 7. in 9- zvečer.
Iz Litije
I— Kegljaš ki klub Litija prtredl SO. ta
31. t. m. ter 1. avgusta nagradno kegljanje na kegljišču pri Urški. Glavni do-bitek moško kolo. je pa še mnogo drugih lepih dobitkov, kakor žepna ura, ura-bu-dilka, usnje, vreča moke, sod piva i. t. d. Vabljeni so vsi prijatelji kegljanja-
Iz Trbovelj
t— Združenje vojnih invalidov, krajevni odbor v Trbovljah, priredi dne 15. avgusta prvo veliko dobrodelno tombolo- ki bo nudila lepe dobitke. V ta namen je Združenje razposlalo nekaj prošenj za prostovoljne darove na nekatera podjetja in imovi-tejše zasebnike in trgovce, ki bodo gotovo pripravljeni podariti kaj za uboge, pohab-liene vojne žrtve. Prosimo vse tiste, ki so jim bile prošnje za darove poslane, da po možnosti kaj prijspevajo. Tako bo uspeh dobrodelne tombole tep večji, saj je name-niena pohabljenim žrtvam svetovne vojne, ki so se borili za svobodo, in pomočj potrebnim vdovam na bojnih poljanah padlih mož.
t— Kostrivnjška—Slatina, prvovrstna domača naravna mineralna voda, stalno v zalogi prj Dolinšku- Trbovlje II.
Iz Hrastnika
h— Iz učiteljske službe. Pri zadnjih učiteljskih premestitvah je bil premeščen na lastno prošnjo učitelj g. Milan Mahkota iz Hrastnika na Dol. G. Mahkota je služboval v Hrastniku sedem in pol leta Posvetil je vse svoje velike zmožnosti šoli in delu izven šole. Udejstvoval se je na glasbenem, sokolskem in gasilskem področju. Posebno se mu je priljubila dramatika. Bil je na sokolskem odru izvrsten režiser in izvrsten igralec, kakršnega Hrastnik še ni imel. G. Mahkota je dvignil kvaliteto sokolskega odra na zelo visoko stopnjo. Ia tudi igralci drugih odrov so se naučili od g. Mah kote marsikaj. Glasbenemu društvu je zadnje čase predsedoval. Na njegovih koncertih je nastopil kot priljubljen solist, prj raznih nacionalnih prireditvah pa kot izboren govornik. V kratkem izide njegova brošura »Osebnost Emila Adamiča«, ki je že v tisku. Gospod Mahkota je bil vedno zelo iniciativen in zelo ga bomo pogrešali, želimo mu pi na novem službenem mestu mnogo sreče in zadovoljstva, saj je bila ta premestitev njegova srčna želja, priti stolno k svoji družini. Na njegovo mesto v Hrastnik pa pride priljubljeni dolski učitelj g- Janez Pretnar. Dobrodošel!
h— Poroka. Poročila se je vrla sokolica in načelnici in članici pevkj sta priredili So-sestra Marica Kelnerjeva z orožniškim narednikom g. I. Grubišem. Vrli sokolski načelnici in članici pevski sta priredili Sokolsko društvo in Glasbeno društvo prisrčen poslovilen večer. Novoporočenca sta odšla v Novi Sad- Mlademu zavednemu narodnemu paru- želimo obilo sreče!
h— Zakon o obvezni telesni vzgoji pride v veljavo, kajti občina poziva na ukaz banske uprave, vse mladeniče od 14. do 20. leta, da se zglasijo v občinskem uradu v uradnih urah 16., 17., 18. in 19. julija t. 1. S seboj morajjo prinesti: krstni list, do^ movnico in zadnje šolsko izpričevalo. Zgla-sitev je obvezna na podlagi zakona o obvezni telesni vzgoji.
Iz Novega mesta
n— Kino »Dom« v S°kolskem domu bo
predvajal danes v nedeljo ob 16., 18.30 in 20.30 zvočni velefilm »Carne oči« (Les yeux noi rs). Predigri: zvočni tednik in kulturni film V ponedeljek 19. t. m. ob 18.30 in 20.30, v torek 20. in v sredo 21. t. m. Obakrat ob 20-30 muzikalna jazz-ko-medija »Pastir Kost ja«. Eiden najboljših filmov iz današnje sovjetske Rusije.
Iz Slovenjgradca
Dr. Simomti Lojze
JE OTVORIL PRIVATNO PRAKSO IN ORDINIRA na SLOMŠKOVEM TRGU.
Iz Krškega
k— Velika športna prireditev in beneška
noč na Savi. Društvo 7,a pospeševanje tujskega prometa v Krškem priredi v nedeljo 25. t. m. pri novo zgTajenem kopališču ob reki Savi velik športni dan. Vršile se bodo razne plavalne, kakor tudi tekme s čolni. Obenem se vrši velika ljudska zabava. Veselica se prične ob 15. Zvečer bodo vozili na Savi bajno razsvetljeni čolni. Ves prostor pri kopališču in paviljoni bodo kar najlepše razsvetljeni. Poskrbljeno je tudi za dobro jed in pristno dolenjsko kapljico ter prašička na ražnju. Kdor hoče res pravega in prijetnega razve lir il a, naj ta dan ne zamudi v Krškem te izredne prilike in obi_ šče našo skrbno pripravljeno prireiitev — beneško noč.
k— Promet r nepremičninami. Znano vilo majorja Dolšaka nad videmskim sejmiščem je kupil odvetnik dr. Kjsovec iz Beograda. Za parcele nasproti železniškemu skladišču na Vidmu ob Savi pa se zanima neka večia tekstilna tvrdka iz Beograda, ki namerava zgraditi poleg kolodvora novo tovarno. Upajmo, da topot ne uide Videm-cem in Krčanom ugodna prilika za naselitev industrije in s tem tudj znatno večjega zaslužka za tukajšnje delavstvo in obrtništvo. Za ista zemliišča se je namreč že pred leti zanimala tvrdka Bata, pa žal ni bilo ničesar iz tega. kakor je tudi Krško polje po lastnj krivdj odvrnilo Zagrebčane od tega, da niso postavili obsavske električne centrale- za katero so bili sestavljeni že podrobni načrti.
Opozorilo
V okolici Ljubljane in tudi po oddaljenih krajih obiskuje stranke neka ženska, ki se izdaja za zastopnico damsko-frizerskega salona E. Navinšek v LJubljani. Strankam ponuja ničvredne preparate za kodranje las pod imenom »Elan« ter pod pretvezo, da si lahko vsaka žena s tem preparatom sama brez aparata napravi trajno ondulacijo, izvablja denar in dragocenosti. Opozarjam vse, da nimam nobene zastopnice in da je ta ženska navadna sleparka, kateri naj nihče ne nasede. Vsak primer sleparije naj se takorj na. znani najbližji orožniškj ali policijski postaji in prosim tudi, da se meni poroča o takih sleparijah. Emil Navinšak. ,
Kdaj ste elegantni?
M
Cisto preprosto: kadar Jober okus izpopolni modo! Radi toga se tudi nosi k vsakemu čevlju primerno nogavico. Večja izbira nogavic ni da nes noben luksus več — kajti volnene ali svilene nogavice, ki se po vsakem nošenju operejo v bla-gi peni milni h lusk LUX. so bolj trpežne in se lepo priležejo k( nogi.
• •
i® ZA V S E BOLJ ŠE SIVA RI
k— Osebne novice. S katastrske uprave
v Mariboru je bil premeščen v Krško geo-meter Zoran Nerat. ki je že nastopil svoje novo mesto jn s tem izpopolnil okrnjeno tukajšnjo katastrsko upravo, s katere je bil svoiečasno tik pred občinskimi volitvami v Logatcu tjakaj prestavljen geometer Fra-nio Bratkovič. Slednjega zelo pogreša dramami odsek krškega Sokola. Zadnji čas ie ž»- bil. da smo dobili tudi tretjega pv$3*>-no^o na krško pošto. Iz Ljubljane ie LS prestavljen semkaj pismonoša Ivan VeW«. Na letni dopust je odšel starešina okrajnega sodišča dr. Vladimir 2e1ezinger> ki ga zastopa sodnik dr. Stanislav Leskovio.
kr— še dokaj dobre ceste imamo po Strnem Krškem polju, le škoda, da so vinske v glavnih smereh preozke. Ta dostatek je zlasti nevaren na cesti, koder vozi dnevno avtobus Krško — Novo mesto. Nedavno tega je srečal pri Smedollai Kosov avtobus neki hrvatski avta Ker Je bilo to na ovinku in kar redko katero motorno vozilo utegne ustaviti na korale. Je neprijetno situacijo rešila hladna prisotnost duha hrvatskega šoferja, ki jo zavo-zil kakor bi trenil v Obcestni Jarek ta » tako najbolj zanesljivo izognil avtobusa. Slednji pa je vozil nemoteno dalje. Ko »o bližnji kmetje izvlekli avto iz jarka, Je lastnik ugotovil, da ima škode za več sto dinarjev. Oba vozača trdita, da sta dajala predpisane signale.
k— Strela je zaierala hišo posestnika Bana v IJavneh pri Zdolah in jo uničila do tal. Na Krškem polju pa je treščilo v več novih drogov, ki go tih posta vil j za daljnovod banovinske elektrike proti Veliki vasi.
Ne pozabi
Knjiga o okultnih vedah
M
Bilo kod
bonbone!
M
povsod!

Iz življenja na dežel?
RA-JHENBURG. Slavje v proslavo 45 letnice gasilskega društva se je pričelo v soboto zvečer z baikljado. Sprevod jé tiho krenil iz gasilskega doma na pokopališče, da počasti pokojne ustanovni ke in veterane. Na grobu prvega predsednika tov. Unšulda je bila prižgana baklja. nato so tovariši zasadili baklje še v nad 40 grobov. Predsednik je položil krasen venec, ob spominskih besedah so se vtem zasolzile oči. Pokopališče je bilo razsvetljeno kakor za praznik Vseh svetih. Tola svečanost večera so povzdignile razen bakelj še rakete, ki so švigale nad pokopališčem. Siprevod je nato krenil po raasvetljenem trgu in se mu je pridružila množica tnžanov. V nedeljo zjutraj >e bila budnica. Ob 8. je bil sprejem številnih gostov in razvil se je spievod, v katerem so igTale tri godbe. Po maši za pokojne ustanovitelje se je sprevod vrnil^ na trg pred občinsko hišo, kjer je bila tritona a za slavnostne goste. Toplo so bih pozdravljeni; src-ski pod načelnik dr. Schwab, ki je zastopal banovino, zastopnik rudnika inž. Dular, zastopnik gasilske zajednice tov. Cemetič in starešina brežiške župe tov. Zorko ter predstavniki krajevnih oblastev. Predsednik Zemljak je orisal zgodovino gasilske čete rajhenburške. nakar so ostali govorniki čestitali in vzpodbujali k nadaljnjemu delu. Himni je sledil defilé m banket, popoldne pa je bila nenavadno velika tombola in prisrčna ljudska veselica.
Kn|m|te domače blago!
Grafo!og g.
Grafologi}» hhmnanC!)b Mpumtfaum*
astrologija, Spfrftjzem ia vse, kar spada posredno ali neposredno ▼ področje otenl-fcizma, zanima že od nekdaj milijone ljudi po wem svetu. Znameniti grafologi, hiro-manti, hipnotizerji so vedno obdani « krogom zvestih pristašev in občudovalcev. Tudi literatura o okultnih vedah je prj vseh narodih več ali manj močno razširjena. V tem ozfru prednjačijo seveda veliki narodi, Angleži- Nemci, Francozi in Italijani. V jezikih teh narodov 90 izšle zlaMi tudi še v povojni dobi obsežne razprave z vseh naštetih področij in našle na tisoče odjemalcev. Samo mi v Jugoslaviji nimamo še vse do danes takih del. ki bi bila pšsana z znanstveno resnostjo, kritično in obenem poljudno. Prav zaradi tega vladajo o okultnih zadevah prj nas često zelo nejasna ali pa docela zmotna mnenja.
Da zamaši to vrzel, je napisal sedaj naš najznamenitejši psihografolog in astrolog F. T. Karmah prvo tako obsežno knjigo v našem jeziku, kj obravnava prav vse okn!tn„ panoge, podaja zgodovino njihovega nastanka in razvoja, resničnosti jn neresničnosli. praktične uporabljivosti v življenju ljudi itd. Delo ki bo opremljeno z okoli 200 slikami in risbami pa bo nudilo tudi prvi pouk o vseh teh panogah vzorec za praktično uporabo in vsa ostala pogrebna navodila. Posebno pažnjo posveča zlasti grafologi i i in vsem njenim temeljem s posebnim ozi-rom na njen pomen v zasebnem in javnem življenju, vzgoji, zdravstvu, gospodarskem poslovaniu, družinskem življenju itd. Skratka o vsem. kar zanima modernega človeka-kj si hoče bitj končno na jasnem tudi r teh vprašanjih.
Ime avtorja g. F. T. Karmaha. Ki se fe pravkar vrnil z novega studijskega in ekspe rimentalnega potovanja po Franciji, Nemčiji m Sviri m ie v Evropi splošno priznan kot najboljši strokovnjak v psihogralologiji in astrologiji na jnis«ovzhodu naše celine, je že saino zadostno jaihstvo. da bo naša prva knjiga te stroke prvovrstno delo v vsakem ozira. Zato se ie sedaj zanimajo ta njo vsi, saj bo služila enako staršem in vzgojiteljem kakor zdravnikom, krimima listom, sociologom ter zasebnikom. Izšla bo letos Po počitnicah in bo veljala samo fìO din. Razen tega bo ddbil vsak naročnik zraven zastonj ie karakteristiko svojega značaja. Naroča se vnaprej na nantog E» T. Karmah, npr»
=££ »TUTRÖ* 5t 155
»T——rVrgLu
8 fe
~rTf"1 ' ^e&Tfe, m Ml. TOT Äs
Rafael Sabatini:
13
MORSKI KRAGULJ
Gnsarski roman
»Nadejam se, da imaš prav,« Je brat potolažen pritrdil. »Tudi iz drugih razlogov mora molčati. Tako zajničevana je od vseh — če bd se razvedelo, da je bila ona povod, bi z njo kaj hdfcro opravili. Ali zanesljivo veš, da te ni nihče videl, kod si hodil?«
»Zanesljivo vem, «fe nihče.«
Sir Oliver je stopal po sobi sem ter tja in puhal goste oblajke dima. »Potem se utegne še vse urediti,« je rekel nazadnje. »Naijfbolje je, da ležeš zdaj spat. Ponesem te gor. t
S krepkimi rokami je vzdignil mlajSega brata In ga kakor otroka zanesel po stopnicah na vrb. Ko ga je spravil v posteljo, se je vrnil v pritličje, zaklenil vežna vrata, si primaknil težki hrastovi na. slanjač h kaminu im sedel tam pozno v noč ter kadil in premišljeval.
Lioneln je bil zatrdil, da se bo vse dobro obrnilo. Da, vse se bo dobro obrnilo — za Lionela. A (kako bo z njim, !ki ibo nosSS ina dltfši breme te skrivnosti? Da je bila žrtev kdo drug in ne ravno Rozamundin brat, bi ga bila stvar malo skrbela. Vendar njegova pobitost ni izvirala iz teiga, da je
bffl Godolphin padel. Obfhio Je bil zasfažfc tak konec. A Rozamundin brat je Ml poginil od robe njegovega brata. In Rozamunida je ljubila Petra nad vsakega drugega človeka razen njega, takisto, kakor je on visel na Iionelu. Živo si je labko pred. stavljal, kaJkšno bol ji bo pripravila ta smrt.
Ko je srdito preklel malopridmico v Malparati, Id mu je bila nakopala to novo težavo, je nazadnje vstal. Oprt na kaminski napušč, z nogo na rešetki, je pomislil. Molče je moral nositi to breme. To je bilo vse. Niti Rozamundi ne bo smel zaupati skrivnosti Ta misel ga je Zbodla v srce; vendar ni bilo drugega izhoda, ako se ni hotel odreči izvoljenke. Takšna odjpoved je presegala njegove moči.
Ko se je taJko odločil, je vzel svečo in odšel počivat.
PETO POGLAVJE.
Zaščitnik.
Ko sta brata dlrugo jutro sedela pri zajtrku, je stari Nitìk prinesel strašno novico.
Lionel bi bil moral prav za prav še ostati v po. stelji, pa se ni upal. To bd bilo utegnilo Obuditi sum. Od rane in izgube krvi je imel nekoliko mrzlice; a pozdravljal jo je, ker je dajala njegovim licem rdečo barvo. Oprt na bratov komolec je pri. šel še pred vzhodom poznega decembrskega solnca obedtoico, kjer so ju čakali za zajtric slamilki in lahko pivo.
Bled kakor smrt in ves tresoč se je planil služabnik v sobo. Z zastajajcčim glasom je povedal,
kaj se Je bilo «godilo, ki brata sta ae tMabo izražala, kakor da ne bi mogla verjeti. NajhujSe, pravi vzrok, da Je bil starec tolikanj razburjen, je pa šele prišlo.
trdijo,« Je vzMiknil z glasom, ki Je drtitel od strahu in jeze hkratu, »trdijo, da ste ga vi ubili, sir Oliver!«
»Jaz?« je vprašal sir Oliver im vzdignil oči. V divji zmedi mu je zarojilo po glavi sto in sto razlogov, ki se do tega trenutka ni bil menil zanje, zakaj je morala okolica neogibno priti do takega zaključka. »Kje si slišal to podlo laž?« je vzrojil Vendar ni pazil na starčev odgovor. Vse eno je bilo, odkod je ta imel novico; zdaj je bila obtežba gotovo že vsem na jezikih. Samo ena možnost mu je ostala; moral je takoj pohiteti k Rozamundi, da prehiti obrekovanje! Bog daj, da ne bi prišel prepozno.
Privoščil si je' samo toliko časa, da je obul škornje in del klobuk na glavo. Sam je stekel v hlev in zdirjal tisto pdčlo miljo po travnikih, ki je ločila Penarrow od GodöLphina, naravnost proti cilju. Do trenutka, ko je v Godolphin Courtu na dvorišču ustavil konja, ni srečal žive duše. Ob prihodu mu je udarilo na uho mrmranje razburjenih glasov, ko so ga pa ljudje zagledali, je zlovestno in grozeče zavladal vseobči molk. Skočil je s konja in trenutek počakal, da bi mu kateri izmed konjarjev odvzel vajete. Ker se ni nihče ganil, je zakli. cal:
»Nu, ali ni nikogar na sftaSbd? Semkaj, fflonek, drži mi konja!«
Hlapec se Je obotavljal, toda pod oblastnim očesom sira Oliverja se Je čemerno pomaknil bliže in storil, kakor mu Je bilo ukazano. Sir Oliver Je oSL nil ljudi s pogledom, ki jim je vsem zavezal jerike.
Sredi globoke tišine se je vzpel po stopnicah in stopil v vežo, ki je bila nastlana z bič jem. Sluga, ki mu Je prihxted naproti, je osupnil in sfcrmé od. skočil pred njim. Samozavest mu je upadla. Torej je bilo vendarle prepozno; novica ga je bila prehitela.
»Kje je tvoja gospodična?«
»Takoj... takoj Ji sporočim vaš prihod, str Oliver, « je negotovo odvrnil mož ter izginil skoz! vrata na desino.
Bled, z globoko gubo med obrvmi, je čakal sir Oliver in se z jahalnim bičem nestrpno trepljal po škornjih. čez nekaj minut se je sluga vrnil in zaprl vrata za seboj.
»Gospodična Rozamunda prosi, sir, da bi odšli. Noče vas sprejeti.«
Trenutek ali dva je str Oiiver zrl možu v otaraa — vsaj podoba je bilo tako — zakaj vprašanje Je, ali je vobče videl lakeja. Nato je krenil proti vratom, skozi katera je bil sluga vstopil, a ta se ie z odločnim obrazom naslonil nanje.
»Gospodična vas noče videti, sir Oliver.« »S poti,« Je vite® zarohnel, zgrabil ialceja za ramo, ga pahnil v stran in krenil mimo njega.
S P O R T
ISSK Maribor - SK Ljubljana
Prijateljska nogometna tekma na igrišču ob Tyrsevi cesti. Začetek ob 18., predtekme med Slovanom in Mostami pa ob 16*30 — Vstopnina popularna
Ostali nogometni spored
Današnji nogometni spored je več kakor skromen. O ljubljanskem aranžmanu je nekaj opozorila na drugem mestu, razen tega pa je doma oficielno važna še prva finalna prvenstvena tekma med juniorji železničarja in juniorji SK Ljubljane v Mariboru.
Ljubljanski Jadran gostuje danes v Kranju. SK Kranj zbira sedaj moštvo za pod-savezno prvenstvo in hoče zato preizkusiti svoje moči v resnejši tekmi z Jadranom, ki spada med najmočnejša drugorazredna moštva Ljubljane. Po tekmi bo tudi Še športna zabava na vrtu hotela »Stare pošte«. Prijatelji obeh klubov vabljeni!
V	Celju bo ob 17. na Glaziji nastopil novi prvorazredni klub SK Mars iz Ljubljane proti domači enajstorici SK Celja. Tekma bo gotovo prav živahna in zanimiva.
V	Trbovljah se bosta srečali enajstorici dveh delavskih klubov, in sicer ljubljanske Svobode in domačega Amaterja. Da bo
spored bolj pester, bo tudi Še predtekma med mladinama Amaterja in Daska.
Juniorji Reke in Kranja, ki bodo morali polagoma ojačiti prve garniture svojih moštev, se bodo dopoldne ob 9. pomerili v prijateljski igri na igrišču Reke ob Tržaški cesti.
Na splošno je prav za prav edini pravi dogodek dneva na domačih nogometnih igriščih prva finalna tekma za vstop v ligo, ki jo Igrata Sašk ln Jedinstvo v Beogradu. Tekmo bo zaradi važnosti za oba kluba sodil madžarski sodnik Varna. Na področju beograjskega podsaveza so bile odpovedane neke nameravane medmestne tekme Beograd—Novi Sad odn. Beograd— Zemun, češ ker to igranje nogometa sredi kopalne sezone nime pomena niti za igralce niti za blagajnika. Zagreb ima velike počitnice! Slična je situacija tudi v mednarodnem nogometu, kjer bodo danes imeli le eno važno prireditev, in sicer prvi semifinale za srednjeevropski pokal med Ferencvarosem in Austri jo.
Pred srečanjem s Triestino
Rezultati ilirijanskih plavačev so vsak dan boljši, toda v sredo bo treba prvič tudi v tujino
Napeti plavalni dvoboji, tekme za »Jadranski pokal«, so v navalu osvojili tisoče ln tisoče prijateljev plavalnega sporta ob morju in v Ljubljani. Spored je zaradi pomanjkanja terminov zelo zgoščen, kar je za aktivno sodelujoče morda manj prijetno kakor za množice, ki mrzlično spremljajo potek tega tekmovanja. Sinoči je splitski Jadran, ki je pred dnevoma plaval v bazenu Ilirije, nastopil na Sušaku, potem pa je že v sredo spet na vrsti Ilirija, ki mora prvič na tuja »tla». Za nasprotnika ima tržaško Triestino, tri dni nato pa spet Viktorijo v domačem kopališču. Tempo je torej več kot živahen in komaj zaključimo tabele in račune po eni tekmi, moramo že spet delati nove. Tehnični rezultati pa so res od tekme do tekme boljši!
Vse kaže, da bo doseglo tekmovanje za »Jadranski pokal«, ki je sedaj že v polnem teku, svoje namene v največji meri. Nagibi, ki so vodili organizatorje teh tekem so dvojni. — V prvi vrsti naj služijo za propagando plavalnega sporta, zlasti pa za propagiranje uvedbe sistema lig tudi v državnem prvenstvu; saj kaže dosedanja praksa, da se bo to tekmovanje tudi finančno obneslo, če že ne toliko v Ljubljani in Trstu, sigurno na Sušaku in v Splitu. Obenem naj bi borbe za »Jadranski pokal« nudile nastopajočim tekmovalcem priliko, da v dobrih tekmah spopolnijo svoje znanje.
Najmočnejša konkurenta za osvojitev pokala sta bila od vsega začetka Ilirija in Jadran. Sedaj pa se je pokazalo, da je Jadran svoje plavače pred leti preveč forsi-ral i rezultat je padanje forme. Kvaliteta splitskih plavačev j ešla navzdol. Dvignila pa se je damska ekipa Jadrana, ki je zaenkrat najmočnejša v Jugoslaviji in bo nastopila jeseni proti Italijankam. Spopolni-la jo bo še naša najboljša sprinterka Nana Groschel. V prsnem plavanju pa so Iliri-janke kot vedno spredaj.
V borbi za pokal je zaenkrat stopil Jadran v ozadje, spredaj je ostala do sedaj še neporažena Ilirija, čaka pa jo še sušaška Viktorija, ki je vsaj na domačem »ozemlju« hud nasprotnik in ki je dosedaj odigrala šele eno samo tekmo.
Tekme imajo razen točk in stvari, ki se obravnavajo za zeleno mizo, še drugo plat, in to so rezultati, če primerjamo kot dobri lokalni patrioti samo rezu ta te Ilirijanov v obeh tekmah, ki smo jih imeli dosedaj priliko videti, opazimo že v časih samih napredek, ponekod kar velik!
Na 400 m prosto je najbolj viden napredek mladega Pestevška, ki postaja vsak dan boljši. Proti Triestini, kje je plaval zelo netaktično, je dosegel čas 5:57.7, proti Jadranu pa je s smotrnejšim plavanjem dosegel 5:39.8, kar je zanj, ki nastopa letos prvič na tej težki progi, vsekakor lep uspeh.
Tudi Wilfan nam je pokazal, da Se ni za staro železje, kakor so nekateri £e upali na tihem. Lepo je zmagal nasproti Gaz-zariju, ki je njegov največji konkurent. Vse kaže, da letos še ne bo nihče vzel primata v jugoslovenskem plavalnem športu.
Fritsch, eden naših najboljših »printerjev, je pokazal svojo odlično formo in velik smisel za trening. 1,1 sekunde je lep napredek na progi 100 m prosto v pičlih 5 dnevih. Brez konkurence y državi, pa tudi
bližnjemu Inozemstvu je Cerer. 10 m naskoka mu stalno prinese prvo mesto in celo dovoljuje, da si z zanimanjem pogleda, kako se borijo ostali prsači za mesta.
Štafeta 4X200 m prosto je pridobila celih 6 sekund in se tesno približala mednarodni znamki desetih minut aH manj.
Naše dame resno delajo, vendar so Se vedno Ahilova peta ilirijanske plavalne sekcije. Napredek kažejo Grošljeva, Križa-nova (!) in Bradačeva. Zanimivo pa je, da je štafeto 4X50 m prosto poslabšala svoj rezultat. V tej štafeti startajo Grošljeva, Kržanov», Bradačeva ln Lampretova. Na račun katere gre izgubljena sekunda?
Ilirija je tudi v waterpolu napredovala, saj je proti Jadranu zaigrala za razred boljše kot preteklo soboto. Kljub temu, da je Sel odlični Fritsch, ko je bil poškodoval Birimiša, iz vode (zakaj ni šel iz vode slabši igralec?), so v prvem polčasu Hirijani proti Jadranu, v čigar moštvu so nastopili 4 člani lanske jugoslovenske olimpijske reprezentance, dosegli izdatno vodstvo. V drugem polčasu se je maščevalo pomankanje Fritscha; kljub velikim naporom obrambe, v kateri se je zlasti s svojo taktično igro izkazal Wilfan, ni bil napad napadalen, ker so bili igrači preutrujeni. Po četrtkovi igri pa lahko upamo, da bomo počasi vendar enkrat zlezli na zeleno vejo tudi v waterpolu.	B. P.
K tekmi Ilirija—'Jadran
Zbor plavalnih sodnikov JPS, sekcija Lrfubljana nam pošilja povodom našega poročila o plavalni tekmi Ilirija—Jadran, sledeče pojasnilo; »Ni res, da je bila to pot organizacija prireditve ,ki jo je vodil kot vrhovni sodinjk dr. Bradač in g. Prezelj kot starter, bolj počasna kot zadnjič, pač pa je res, da se je prireditev vršila ob točno napovedanih časovnih dobah in se dalje razvijala točno po terminih, tiskanih v programu prireditve. Petmimut-ne zamude, ki je nastala ob pričetku tekmovanja, ni kriv sodniški zbor, pač pa se je prireditev zavlekla vsled pozdrava tekmovalcev, katerega pa ni izvršil sodniški zbor, marveč načelnik plavalne sekcije S. K- Ilirije. Ni res, da sodniki, ki kljub svoji poklicni organizaciji in zavesti, da bi morali biti plavačem za vzgled, ne kažejo prave disciplin« ob takšnih prilikah, pač pa je res, da so ljubljanski sodniki vedno in tako tudi to pot resni in popolnoma na. mestu in kot taki vedno za zgled tekmovalcem.«
S kolesi v Postojno!
Za skupen izlet v Postojno, ki bo prvi po svetovni vojni dne 1. avgu&ta t 1., vlada izredno zanimanje ne samo med tistimi, ki bi to pot Opravili na kolesih, temveč tudi med onimi kolesarskimi ljubitelji, ki bi radi äi v Postojno s kakim drugim prevoznim sredstvom. Tudii tem je prireditelj ustregel in izposloval, da lahko pridejo v Postojno tudi z vlakom, in sicer bo odšel ta vlak z ljubljanskega kolodvora ob 6.15, vmil pa se bo h Postojne v Ljubljano ob 19.15. Prijave za vlak sprejemajo isti poverjeniki kaJkor za kolesarje, in sikser; pisarna Gorjanc Jakob, Miklošičeva 15, tel. 20-66; tvrdka Ivan Jax in sin, Gosiposveteka 1, tel. 24-65, in vsi predsedniki odn. tajniki kolesarskih klu. bov podzveee »Ljubljana«, na Vrhniki pa trgovina Franca SuSteršiča. Prljavnina «naga
Din 40.— t. j. za obmejno prelaznico. vstopnino za Postonjsko jamo, Ltd. Izletniki z vlakom si morajo seveda na postaji tudi kupiti nedeljsko povratno karto. Kolesarji, ki bi se jim zdelo za nedeljo preveč vožnje na kolesu, se lahko h Ljubljane odpeljejo že v soboto popoldne, in sicer samo do Planine, kjer bi prenočili in se zaradi skupnega potnega lista v nedeljo priključili večini iz_ letnikov, ki bo v Planini okrog pol 9. zjutraj. OdhotJ kolesarjev h Ljubljane in ljubljanske okolice bo v nedeljo, 1. avgusta, ob 6. zjutraj izpred Narodnega doma, povratek h Postojne pa okrog 17.
V okviru tega izleta v Postojno bodo priredile tamkajšnje lokalne oblasti tudi meiu narodno kolesarsko dirko na progi Postojna — Razdrto — Postojna (km 26) — katera proga pa bo morda še podaljšana — v kateri bodo sodelovali naši in italijanski dir-kačLamaterji. Za zmagovalce so razpisane z obeh strani krasne nagradie. Zato 6e naši dirkači opozarjajo, da se najkasneje do 20. t. m. prijavijo pri tajniku podzveze g. Gre-gorciu.
Prijave za vße izletnike se zaključijo dne 24. t. m. in morajo vsebovati: ime in priimek z imenom očeta, poklic, datum in kraj rojstva, stalno bivališče, evidenčno in tovarniško številko ter znamko kolesa.
Cebo 1. avgusta slabo vreme, bo izlet v nedeljo dne 22. avgusta.
Tenis
v „Mariborskem tednu4'
Letožrajl spored teniških prireditev bo zelo zanimv in pester. Tako se bo v nedeljo dne 1. avgusta odigral na prostorih S. K. Rapida medpasni finale A in B, in sticer med damami 'in gospodi beograjskega tenis kluba, Id tokrat prvič nastopa v Mariboru. Njegovi odlični igralci ln igralke so že ponovno uspešno zastopale dr-ža/vne barve. Beograjčani se bodo v tenisu pomirili s prvakom Slovenije S. K. Ra-
pldom.
Od 6- do 8. avgwsta se bo odigralo na tenišču I. S. S. K. Maribora prvenstvo Slovenije v single igrah za dame in gospode ter obenem tudi mednarodno prvenstvo mesta Maribora, ki Je razpisano v sledečih disciplinah: single dame, sfingle go-Podje, single juniorji, double gospodje ln mixed double. Za turnir so razpisana krasna darila. Razen elitnih igralcev Jugoslavie se bo turnirja udeležilo večje število priznanih zastopnikov belega sporta iz sosednjih držav, tako da bo to ena največjih takšnih .prireditev v Jugoslaviji.
Razpis
medklubskih dirkališčnih dirk v Mariboru
Kolesarska sekcija SK Železničarja v Mariboru priredi dne 15. avgusta t. 1. v proslavo desetletnega obstoja kluba medkiub-ske kolesarske dirke na dirkališču. Dirke bodo z začetkom ob 14.30 na stadionu SK. Železničarja ob Tržaški cesti na progi dolgi 450 m. ki ima dva nedvignjena zavoja ter po naslednjem razporedu:
Pozdravnf krog. Glavna dirka za prvenstvo Maribora (30 krogov). Djrka ciljev (30 krogov, vsak 5 krog cilj, pri zadnjem cilju se štejejo točke dvoino). Handicap dirka (20 krogov). Tolažilna dirka (10 krogov).
Darila prejmejo!
Za točko 2. I. pokal, II. darilo, III, TV. in V. kolajne, za točko 3. I. darilo II. darilo, III. darilo. IV. in V. kolajne, za točko 4. I. darilo. II. in III. kolajne, za točko 5. I. darilo, II. in III. kolajne.
Pravico starta imajo vsi dirkači, ki Imajo pravilno izdano legitimacijo kolesarskega saveza kralj. Jugoslavije za 1. 1937. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost ter se mora strogo držat} predpisov U. C. I-, kj eo določeni za dirke na dirkališčih. Posebno se opozarjajo dirkači na določila, da morajo biti kolesa brez krilatih matic in brez zavore.
Prijave je poslat} na naslov SK. Železničar—Maribor. Delavnica drž. železnic najkasneje do 8. avgusta. Prljavnina znala Din 10. — za d:"kača. Dirkači se morajo javiti žiriji na dirkališču na dan dirke najkasneje pol ure pred startom zaradi pregleda koles. Odredtam žirije se mora vsak dirkač brezpogojno pokoravati sicer se izključi od nadaljnjega tekmovanja. Morebitni protesti se morajo vložiti najkasneje 10 minut po vsak} končan} točki z protestno takso od Din 20., ki se v primeru upravi Snostf odn. ugodne rešitve vrne; sicer pa zapade v korist prireditelja. Razdelitev nagrad bo po končanih dirkah na igrišču. Za vse v razpisu nepredvideno veljajo določila pravil ln pravilnikov kolesarskega saveza kralj. Jugoslavije.
M. K. »ILIRIJA« v Ljubljani. Izredni občni zbor bo v petek dne 80. julija t. L ob 20.30 v klubski sobi kavarne »Evropa«. Dnevni red: Volitev in izpopolnitev upravnega odbora in športne komisije.
M. K. »ILIRIJA« v Ljubljani razpisuje za 15. avgusta t. 1. VII. mednarodno mo-tocikliško dirko na Ljubelj.*'Prijave je poslati tajništvu kluba dO 30. Julija k k
RADIO
Nedelja, 18. julija Ljubljana 8: Klavir štiri ročno (gdčnl. Silva Hrašovec in Seifert Herta). — 9: Cas. poročila, spored. — 915: Verski govor (dr. Roman Tominec). — 9-30: Prenos cerkvene glasbe od sv. Petra v Ljubljani.—10. Prenos koncerta iz Rogaške Slatine. — 11.30: Otroška ura (gdč. Manca Komanova), — 12: Plošče po željah. — 13: Cas, poročila, spored. obvestila. — 13-15: Koncert Akademskega pevskega kvinteta. — 17: Kmet. ura: Organizacija mlekarstva v Sloveniji (g. A. Obersne). — 17.30: Veselo popoldne :Fan tj e na vasi, sestre Stritarjeve in ploš6e. — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Prirodne in kulturne posebnosti Jugoslavije (prof. B. Mjlojevič). — 19.50: Večer ob tabornem ognju (idila iz skavtskega tabora). — 20.50: Pevski in klavirski koncert gdč. Vide in ge. Marte Va-Ijalove. — 22: čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Mandolinističnj trio.
Ponedeljek, 19, julija Ljubljana: 12: Sprehod po gozdu (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, spored, obvestila. — 13.15: Vrsta veselih pesmic (plošče). — 14: Vreme, borza. — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: (dr. Fran Buba-novič). — 19.50: Zanimivosti. — 20: Le-nerjev godalni kvartet igra. — 20.10: Zdravniška ura: Igra narave v bitju in žitju človeka (dr. Ivan Matko). — 20.30: Bramsova ura. Sodelujeta: ga. Helena Lapa jne in prof. Marjan LipovSek. — 22: čas, vreme poročila spored. — 22.18 .'Originalna švicarska glasba (bratje Malen-šek).
Beograd: 17.20:Narodne pesmi. — 18:
Lahka glasba s plošč. — 19.15: Narodni napevi. — 21: Orkestralen koncert. — 22.20: Klavirske skladbe. — 22.50: Plesna muzika. — Zagreb: 17.15: Lahka godba orkestra. — 20.10: Verdijeva opera »Aida« (plošče). — Praga: 19.10: Radijski kabaret, — 20.25: Smetanov klavirski ciklus »Sanje. — 21: Orkestralen in violinski koncert — 22.20: Lahka in plesna muzika s plošč. — Varšava: 20: Koncert vojaške godbe. — 21: Ciganska kapela. — 22: Klavirski koncert. — 22.35: Plošče. — Dunaj: 12.20:Koncert orkestra. — 14: Plošče. — 16.05 Odlomki iz zvočnih filmov ln plesi. — 17.40: Vzorci iz novih oper. — 17.55: Violinske skladbe. — 19.35 Slavnostni koncert dunajskih flnfonikov. — 21.40: Plesna muzika. — 23:Nadaljevanje plesa. — Berlin: 18: Priljubljene melodije — 19: Mešani program. — 20.10: Pokojni pevci se oglašajo na ploščah. — 21: Plesni orkester. — 22.50: Lahka ln plesna muzika. — München 19: Lepe melodije in prijazne besede.— 21.10: Mozart: Koncert v D-molu. — 22.30: Nočni koncert in ples iz Kölna. — Stuttgart 19: Vedra glasba za delopust. — 20.30: Prenos lz Mtln-chena. — 21.15: Na počitnicah v planinah. 22.30: Kakor München. — 24: Koncert Haydnove glasbe.
Torek, 20. julija Ljubljana 12: Magistrov trlo. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Nekaj operne glasbe (plošče). — 14: Vreme, borza. — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Potovanje Jerotija Račanina v Jeruzalem 1. 1704 (prof. Radoslav Medenica). — 19.50: Zabavni kotiček. — 20: Hašlerjeve pesmice (plošče). — 20.10: Vpliv alkohola na gospodarstvo, socialno, zdravstveno in kulturno strukturo Slovenije (g. Vojko Jagodič). 20.30: Poje zbor čeških bogoslovcev. — 21: Prenos Doni-zettijeve opere »Ljubavni napoj« iz Rima. — 22: čas, vreme, poročila, spored.
Beograd 17.20: Zborovsko petje. — 18: Narodne pesmi in napevi. — 20.10: Lahka glasba s plošč. — 21: Jugoslovenske pesmi. — 22.20: Orkestralen koncert. — Zagreb 17.15: Lahka glasba. — 20: Orkestralen in pevski koncert. — 21.30: Tam-buraški zbor. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.10: Koncert vojaške godbe. — 20.15: Lahka glasba s plošč. — 20.50: Berlioz: Fantastična simfonija. — 22.20: Plošče. — Varšava 19.15: Violinske in klavirske skladbe. — 20: Koncert orkestra in solistov. — 22.20: Lahka godba in ples. — 12: Koncei 1 orkestra. — 14: Plošče. — 15.15: Mladinski orkester mandolin. — 16.05: Lahka godba orkestra. — 17.30: Schubertove pesmi. — 17.45: Klavirske skladbe. — 19.19: Studentovske pesmi. — 20: Iznenadenja na vožnji po Dunavu. 21.30: Koncert glasbe Joh. Straussa. — 22.10: Koncert orkestra: Mil-löckerjeve skladbe. — 23: Nadaljevanje koncerta: Zäeherjeve skladbe. — Berlin 19.20: Venček lepih melodij. — 20.10: Koncert vojaške godbe, vmes erodejanska opereta. — 22.30: Lahka in plesna muzika I lz Hamburga. — Münchrai 19: Arije in pesmi (plošče). — 19.20: Zvočna Igra. — I
21.10: Koncert malega orkestra. — 22.20: Koncert solistov. — Stuttgart 19: Plošče ln anekdote. — 21.15: Koncert Schubertove glasbe. — 22.40: Pesmi. — 23: Prenos lz Berlina. — 24: Nočni koncert operne glasbe. — Rim 17.15: Plesna muzika. — 21: Zvočna igra. — 22.15: Klavirski koncert. — 22.45: Plesna muzika.
Tekme sokolske župe celjske
Celja, 17. JuMja.
Udeležba na župnih tekmah, ki so se vršile minuli mesec v Celju, je bila prav zadovoljiva. Ako letošnje župne tekme podrobneje razmotrimo, moremo upravičeno ugotoviti napredek. Nekatere vrste so bile temeljito pripravljene, brezhibno opremljene, da so služile njihovim, vodnikom ln vodnicam v najlepše priznanje. Priznati moramo, da je bila snov za tekme pozno izdana, zato je tem večje vrednosti skrbna priprava poedinih vrst
Pri tekmah smo opazili, da so se sestre, ki so obiskovale župni prednjaški tečaj, uspešno udejstvovale bodisi kot tekmovalke aH kot vodnice. Dobro jim je došel tudi enodnevni tečaj za sodnice dne 18. aprila, da so mogle pred župnimi izvesti doma poskusne tekme. Bratje so se udeležili sodniškega tečaja 30. maja. Vse to se je pri tekmah dobro poznalo. Sodniški zbor je odlično izvršil svojo nalogo. Tekme so se točno pričele, potek je bil prožen in izurjenosti sodnikov ta sodnic se je zahvaliti, da so bile pri obsežni snovi pravočasno končane. Edino Skoda, da se društva, ki imajo le po «10 tekmovalno orodje, niso udeležila tekem. Ravno iz teh društev bi si tekmovalci pridobili marsikatero izkušnjo tako glede nastopa, izvajanja vaj, discipline ta enako. Izid tekem Je naslednji:
V višjem oddelku so tekmovali le trije člani ta sicer bratje Grilec Konrad, Kordi-gel Damjan ta Prelog Miloš, vsi iz Celja. V srednjem oddelku je dosegla L mesto vrsta Celje, n. Laško in UL Trbovlje. Prvi je Stavbe Ivan, 2. Burja Stanko, 3. Urban-čič Doke iz Celja, 4. Kemer Hugo, Laško, 5. Majcen Branivoj, Celje in 6. Horjak Josip, Laško. V nižjem oddelku je dosegla I. mesto vrsta Celje, H. Vojnik, ni. Sevnica. Največ točk je dosegel Rebernik Drago, Vojnik, 2. Je VaJant Janko, Sevnica, 3. Pleteršek Feri, Celje, 4. Sterniša Marjan, Zidani most 5- Sadar Zvonko, Senovo, 6. Cerne Ivo, Celje. V višjem oddelku je tekmovalo pet naraščajnikov. Prvi je Miloše vič Remi, 2. Kresnik Vlado, Celje 3. Fe-renčak Danilo, Laško. V nižjem oddelku moškega naraščaja je I. vrsta Celje, IV. Velenje, UL Trbovlje. Največ točk je dosegel Skltek Stojan, 2. je Orgol Stcian, 3. Katič Ivan, 4. Ložar Radoslav, Celje, 5. ževart Edo, Velenje, 6. Kus Teo, Trbovlje.
Clanice so tekmovale v srednjem ta nižjem, naraščajnice v višjem in nižjem oddelku. V srednjem oddelku je zasedla I. mesto vrsta Celje, posamezne sestre so se uvrstile na L mesto Ribič Jus ta, Vojnik, 2. Forte Marica, Trbovlje, 3. Pusovnik Slava, 4. Serdoner Marica, 5. Cilenšek Breda, Celje 6. Hrastnik Marija, Laško. V nižjem oddelku pripade I. mesto vrsti Sv. Pavel pri Preboldu, H. Trbovlje, m. Celje. Največ točk je dosegla Proselc Valči, Celje, 2. Kotnik Kuna, Sv. Pavel pri Preboldu, 3. Ošina Elica, Brežice, 4. Sajovic Lojzka, Zagorje ob Savi, 5. Suster Darinka. Trbovlje, Karba Cirila Celje, 6. Jošt Nada, Vojnik. Vrsta naraščajnic v višjem oddelku je na I. mestu Laško, kot poedinke so dosegle 1. mesto Brinar Marica, Laško, 2. Vaupotič Nada, Laško, 3. Cergol Rada, 4. Zorko Majda, Celje, 5. Kovačič Cirila, 6. Kurnik Vida, Velenje. Izmed 10 vrst v nižjem oddelku je I. vrsta, naraščajnic iz Sevnice, druga Trbovlje, tretja Zagorje ob Savi. V tem oddelku je zmagovalka škri-njar Tilči, Trbovlje, 2. Perušek Zofi, Sevnica, 3. Koželj Vlada, Zagorje ob Savi, 4. Vrezovnik Olga, Brežice, Pirtošek Nada, Laško, 5. Koller Lizika, Sevnica, 6. Stra-hovnik Štefka, Žalec.
Točne p!a*u| »Jutru« naročnino Vaiuf svojcem zavarovalnino
HOTEL AUGUSZT
Abbazia (Opatija)
Centralni položaj, kraj morja. Prvorazredna kuhinja. Govori se slovenski.
ABANO TERME Grand hotel Royal Orologio
L vrsten. Kure v hiši. Pavšal 15 dni L. 900
9 km od Padove. — 45 km od Benetk.
BLATNE KOPELI KOPELI
INHALAfilJS
Hotel Savoia Todeschinf
Rodbinska hiša. — Kure v hiši. J&vflal 1§ dni L, 7ÖÖ
»ottröc u. m
-Necfen«. m yn. mz.
Kraljestvo mode
Za vroče poletje — prozorne obleke!
Vedno znova najde moda »novih« idej v svoji ropotarnici, kjer se je tekom let in desetletij nabralo nešteto zavrženega, nekdaj priljubljenega tvoriva, ki ga je treba rtovim zahtevam samo nekoliko prikrojiti. Tako stalno doživljamo nekakšno preroje-nje starih motivov — da omenimo samo letošnjo veliko modo plešejev in lanski triurni kasakov. Nič čudnega torej, če so se končno kot modna »novost« povrnila tudi stara, prozorna tvoriva, kakor etamin, voile in muselin, seveda v novi predelavi.
Saj pa so ta lahka, kakor dih prozorna tvoriva, zares kakor ustvarjena za vroče poletne dneve, ko si želimo obleke, ki nas £im manj obtežuje. Mladostne oblekce iz voileja so vrhu tega še tako preproste in poceni, da jih lahko uvrstimo v vsako gar-
Kopalni plašči iz platna
derobo. Navzlic vsej enostavnosti pa so tudi tako mikavne in ljubke, da jih bo rada oblekla tudi najbolj razvajena dama. Moderni voile je večbarven. Ukrojimo ga zvončasto, da široki polet krila še poveča
NAJNOVEJŠE MODNE TKANINE
S. MANUFAKTURA
trusrcc*^
Dočim so kopalni plašči iz frotéja obdržali moško strogo obliko, so novi kopalni plašči iz platna ukrojeni resnično po zadnji modi. Ravnajo se po zvončastih večernih plaščih ali po priljubljenih redingotih. Naj-rajše jih izdelamo iz vzorčastega platna, da učinkujejo prav poletno živahno.
dražest tega nežnega tvoriva. Kot posebno prikladen se je novi voile izkazal pri poletnih večernih oblekah, ki jih nosimo tako malo časa in ki zato ne smejo biti pre-dragocene.
Seveda za angleško ukrojene jopice voile ni primeren, pač pa se dobro izkaže v lahki obliki bolera. Obleka iz voileja z enakim, kratkim bolerom spada med najbolj ljubke in mladostne komplete letošnjega poletja. Na naši skici najdete takšen model, ki ga krasi zobčasto izrezljan obro-bek. široka pentlja iz črnega satina nado-mestuje pas (1 skica).
Priljubljenost pikčastega vzorca se izraža tudi v voileju. Obleka ki smo vam Jo narisali, je iz temnomodrega voileja s svetlimi, precej velikimi pikami. Pod vratnim izrezom je vložek iz svetlega žoržeta, zopet z malimi gumbki ter obrobljen z dvojno vrsto gladkih volanov. Enaki volani obrobljajo zvončasto krilo (2 skica).
Naslednja obleka Je iz bogato rožastega tvoriva. Povsem je preprosta, le pod koničastim, krog vratu v mehke gube drapira-nim izrezom jo krasi velika roža. život je razdeljen v obliki nedrčka (3 skica).
Prozorni plašč, ki skupaj s spodnjo obleko iz težje svile ustvarja originalno večerno obleko, je najbolj zanimiva pridobitev letošnje večerne mode. Tako lahko tudi z majhnimi stroški moderniziramo staro večerno obleko; izpopolnimo Jo enostavno s »transparentom«, kakor nazivajo v Parizu to lepo modno novost. Na naši skici Je transparent iz voileja, ob pasu pa ga zapenja živobarvna vrtnica (4 skica).
Dražestna je večerna obleka iz pikčastega voileja, ki v svoji preprostosti učinkuje posebno mladostno. Bogato zvončasto krilo je pritrjeno na tesno ukrojenem životku, zvončasta krilca na ramenih pa dajejo vsej obleki lahkotnost metuljčka (zadnja skica).
Kupujte domače blago !
Rdečilo, ki drži...
5022 b
zares ves dan, a ne pobledi! Krasen ali sén, boste rekli. Poskusite med tem še danes naše novo rdečilo •»GUITARE« — poljubčki brez sledov, ki se čvrsto drži in se ne razmaže — v čigar sestavu se nahaja Kissefix: lahko jeste, pijete, jokate in celo poljubljate, pa ne puščate nikakih sledov in ne oslabite bleščeče prozornosti in mlade-niške svežosti, ki daje to rdečilo Vašim ustnam. Dobiva se v vseh trgovinah te stroke. Cena: poskusni komad, zadosten za enomesečno uporabo, din 9.—, večji in luksuzni din 28.— in 45.—. Laboratoire Valdor, Paris, Frange, generalni zastopnik: Ljudevit Schön (oddelek 3) Zagreb, Jelačičev trg 1. Uspeh zajamčen, sicer se Vam vrne denar.
ZdravniSka
posvetovalnica
A. A. L: Iz vsega vašega, dokaj obtfmo-ga pisma sklepam, da ni samoakrunha glavni vzrok vašega stanja temveč nasprotno, da ravno zaradi nevrastenie zapadate vedno znova tej zablodi, katere v vaših lotih, normalno več ne srečujemo. Dejstvo, da stojite pred izpiti, vaše duševno razpoloženje samo poslabšanje. V vaših letft gledajo ljudje na razne probleme življenja bodisi preveč opt:mistično. bodisi preveč pesimistično, kar je seveda popolnoma napačno. Vi ste pesimist. Svetujem vam, da ai iz-bijete iz glave predvsem očitke glede sa-mooskrunbe. ki je res preveč razkričana. Če bi bila samo slednja vzrok raznim duševnim motnjam, bi morali pač na vsakem koraku srečati neurastenika. Druga stvar so seveda izpiti, ki so seveda neizbežni, ako hočete končati študije. Pomirjevalna sredstva vam ne bodo dosti pomagala, ako se ne morete koncentrirati. Zdravljenje mora izhajati iz vas samih. Ne očitajte s: torej več nedavne preteklosti, ne skrbite preveč za bodočnost, oprimite se resno študija, ter živite normalno življenje! Še bolj kot pisana beseda, bo na vas vplival kak močan značaj, ki si ga stavite za zgled. Kretajte se predvsem v družbi ljudi, ki ne klonejo pred vsako malenkostjo in ki znajo prebroditi take, ali pa slične težave življenja. — Kar se tiče bolečin v hrbtu, vam svetujem, da se obmete na tamkajšnjega zdravnika. Verjetno je, da ni nič posebnega. Pošiljam vas k zdravniku samo zato, da se pomirite tudi v tem pogledu. Kar se pa tiče sporta, vam morem samo priporočati, da ga še nadalje gojite.
A. K. Šk.: Izgleda, da je v vašem slučaju slabo razvita maternica vzrok, da sploh tako redko zanosite, in da splavite. V slučaju, da ponovno zanosite, vam svetujem, da kolikor mogoče dosti ležite. Vsak sport, zlasti pa kopanje je seveda izključeno. Dasi mislim, kot omenjeno, da je v prvi vrsti slabo razvita maternica vzrok pogostim splavom, vam vendar svetujem, da greste k zdravniku, ki bo pokrenil preiskavo še v druge smeri, ki pridejo tudi še v vpoštev.
A. B. Maribor: Svetujem vam, da greste k zobozdravniku, ki je predvsem poklican zato v takih in enakih primerih. S klirrt ak te r i j-em to obolenje ni v zvezi.
ttineriAfi&a roda.
Vsakemu ni mogoče iti v kopališče
vendar
more vsak žrtvovati Din 100.— (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni piti meato druge vode našo znamenito
RADENSKO
z rdečimi ardi
« A H
Končno stanje turnirja v Kemeri je bilo: I —m. Flohr, Petrov in Reshevsky po 12 (iz 17 možnih točk), IV.—V. dr. Aljehin in Kerea 11%, VL A Steiner 11, VII. dr. Tartakower 10%, VOI. Fine 9, IX. Stahlberg 8%; slede: Mikenaa 8, ApSeneek, Bö-ök, Relstab 7%, Berg 6%, Feigin, Landau 5%, Hasenfuss, Ozol 3%.
Ameriški prvak Reshevaky bi bil po svoii igri in toku turnirja pač zasluži, da bj bil sam odnesel prvo nagrado, pa mu je nesrečen poraz po Bööku v zadnjem kolu to preprečil. Kljub temu ae je zopet uveljavil kot eden najresnejših tekmecev za svetovno prvenstvo, zlasti ker ae tudi proti močnejšim ni zadovoljil z mirnimi remiji, temveč je vedno igral borbene partije. Dobil je v turnirju 10 partij, izgubil 3 in remiziral samo 4!
Ponolno nasnrotje mu je Flohr, ki je zabeležil samo 7 zmag, zato pa 10 remijev in kot edini v turnirju nobenega poraza. Pokazal je torej predvsem svojo že znano sigurnost v igri. Morda pa ni bil v svoji najboljši formi, ker že celo leto ni igral na nobenem turnirju. Največja senzacija turnirja je sijajni uspeh letskega prvaka Vladimira Petrova (Po narodnosti je Petrov Rus). Doslej je imel na mednarodnih turnirjih vedno samo slabe uspehe. V Kemeri mu je poleg: dobro igre k uspehu pripomoglo gotovo tudi dejstvo, da je v domači okolici navadno laže igrati. Za dr. Aljehina delitev naslednje nagrade ni ravno neuspeh, če upoštevamo njegov slabi start in pa slabo formo na pr. v Kargate-u. Povrh v Kemeri gotovo že tudi ni hotel dati vsega iz
Sintetizem
V svojem fotografskem aparatu je Cha-maran ugledal nežne oblike deklice s svilenem sweateru, pa je mehanično pritisnil na gumb pred objektivom.
»Ena več!« je vzdihnil.
Chamaran je bil namreč eden izmed tistih »umetnikov«, ki kopirajo fotografske snimke v največji tišini svojega ateljeja.
Na ta način je spravil skupaj celo kolekcijo slik, katere je nazival »dokumente človeškega življenja«. Mogoče je pri tem mislil na Balzaca, ki je zbral svoje romane pod naslovom »človeška komedija« ...
Gospa Chamaranova je neskončno oboževala svojega moža. Imela je trdno vero v njegovo delo, ki ga je vzpodrejala z umetnostjo, ^adar jo je kdo vprašal, kako da se ni Chamaran še uveljavil, čeprav je že prestopil prag štiridesetega leta, mu je odgovorila:
»Le še malo pot-pite! Njegov čas se bliža. čez noč bo postal slaven«.
V laboratoriju za razvijanje plošč, kjer mu je pomagala žena, je Chamaran pravkar kopal ploščo, umetniško žetev trdega dela celega dneva..
»Kaj pa si danes vjel na ploščo?« ga je
vprašala žena.
»Neko deklico«, je malomarno odvrnil
fotograf.
»Ali je lepa?«
»Prekrasna!, . . Vitka, črna, nosi sweater, s
»To je vse?«
»Ne. Fotografiral sèm tudi teniški match v Grand hotelu in val vode, v katero sem vrgel kamen«.
S spretnim prijemom prstov je Chamaran dvignil iz kopeli ploščo ter jo podržal proti svetlobi. S plošče se je ocejaia voda.
»Glej, nu, glej! Kaj pa je to?«
Gospa Chamaronova je skoraj kriknila-
»Razloži mi, kaj je to?«
Fotograf-slikar je izustil skozi zobe klet-vino.
»Tristo zelenih! Napravil sem tri slike na eno in isto ploščo! Pozabil sem menjati
plošče!«.
*
Naslednji dan, ko je Chamaran zopet odšel v mesto na lov za modeli, je gospa Chamaranova ponovno vzela ploščo in jo nekaj časa držala proti svetlobi. Pospravljajoča kabinet, je namreč iztaknila ploščo, katero je že hotela zavreči. Zdaj pa je motrila čudno zmešnjavo slik: dekle, mrežo na tenišču in val vode. Vse skupaj je bilo motno, oblike so se prelivale ena v drugo.	,
Obšla jo je želja, da bi pobliže premo-trila ta kaos, zato je ploščo postavila v lesen okvir in položila nanjo kos papirja za kopiranje slik. Medtem, ko je pripravljala kosilo, je budno pazila na razvijanje.
Chamaran jo je zatekel ravno v času, ko je izgotovila kopijo.
»Kaj delaš?« jo je vprašal,
Odgovorila mu je: »Eh, malo se hočem pozabavati!« In mu je ponudila kopijo, ob kateri ae je fotograf-slikar veselo nasmehnil:
»Nu, to pa se mi je resnično posrečilo!... A zdaj k mizi — strašno sem lačen«.
S temi besedami je vrgel fotografijo na kamin.
»Pazi!« ga je opozorila žena, »slika 8e ni fiksirana!«
Pobrala je kopijo, ki je bHa le rdečkasta in bledikasta ter Jo zaprla v knjigo, kamor je zapisovala svoje dnevne izdatke.
Minila sta dva meseca. Chamaran je fotografiral in slikal kakor običajno. Iz dneva v dan, vedno ene in iste motive — brez spremembe in brez uspeha.
življenje ae je tako razvijalo, da je gospa Chamaranova že začela dvomiti v genialnost svojega moča. Prav tedaj pa se je zgodilo nekaj posebnega. Chamaran se je nekega večera ves razigran vrnil is kavarne.
»Kaj misliš, koga sem srečal? Janina! Mojega dobrega Janina! Vprašal me je, če se še vedno bavim s slikarstvom. In potem mi Je dejal, da bo poslal v moj atelje Ju-lesa Ponsa!. . .c
»Julesa Ponsa?« se je zavzela Chamaranova žena« Ali je to tisti Slavni kritik Jules Pona?«
Chamaranova skoro nI hotela verjeti lastnim ušesom. . •
»Tako je, Pons je, slaven kritik!« se je Odrezal Chamaran. >Xeà, da se je Janin
saba, s oaliTwn na b&tajl match i dr. Euwe-
jem. Kerea se je oči vidno že za stalno u taboril med velemojstri prvega reda. Poleg Petrova je prinesel turnirju senzacijo s svojim velikim uspehom tudi Andrej Steiner, ki kljub evoji dolgoletni udeležbi na turnirjih ni imel še nikdar niti približno tako dobrega rezultata. Dr. Tartakowerjev placement odgovarja pričakovanjem, razočarala pa sta Fine in Stahlberg. Zlasti za Flnea, ki je zadnje čase pobiral same prve nagrade, Je osmo mesto neuspeh. Turnir je imel napako, ki jo ima večina sličnih velikih turnirjev zadnjega časa: da je druga polovica udeležencev po moči znatno zaostajala za prvo. Nekako v sredi med obema skupinama je še litavski prvak Mikenaa, za katerega je že znano, da igra kak-Sno partijo odlično, celega turnirja pa ne i zdrži. Finca Bööka in Nemca Rellstaba je bilo pričakovati nekako na mestih, ki ata jih zavzela. Zanimivo je, da kar štirje udeleženci niso dosegli tretjine točk ter so se izkazali a tem kot preslabe za turnir. Poleg treh letakih mojstrov je med njimi tudi holandski prvak Landau.
Za olimpiado v Stockholmu, ki se začne v soboto, 31. t. m., se je prijavilo sledečih 23 držav: Angliia, Argentina. Avstrija, Belgija. Cehoslovaška. Cile, Danska, E-ton-Ska, Finska, Holandska, Island. Italija, Jugoslavija, Litva, Letska, Madžarska, Norveška, Poljska, Rumunija škotska, Švica in U.S.A.
Match za damsko svetovno prvenstvo na Semmeringu stoji pred zadnjo partijo že 11 : 4 za gdč. Menčikovo. Gràfova je torej zelo slabo odrezala.
Iz Semmeringa napovedujejo zopet novo prireditev. 25. avgusta se baje začne dvo-krožni turnir šestih velemojstrov s sledečimi udeleženci: Capa bianca. Reshevsky, Fine, Flohr, Kerea in Ragozin. Ce do turnirja tudi re* pride, bo to samo zelo majhno nadomestilo za prej napovedani veliki turnir.
V	Nauhetmu se začne danes mali dvo-krožni turnir, ki se ga udeleže dr. Euwe, dr. Aljehin, Bogoljubov in najbrž Sämisch. Nekaj partij turnirja bo igranih v Stutt gartu in Garmisch-Partenkirchenu.
S turnirja v Kemeri je naslednja partija ANGLEŠKA OTVORITEV. Beli: Flohr	Črni: Landau
1)	c2—c4	Sg8—f6
2)	Sbl—c3	e7—e5
3)	Sgl—f3	Sb8—c6
4)	e2—e3
Samo po imenu je torej to angleška partija če si zamislimo barve zamenjane, vidimo da igra Flohr prav za prav sicill-jansko obrambo ter ima pri tem kot beli «veda potezo več. Taki obrambni sistemi z zamenjanimi barvami so postali zadnje čase zlasti med mlajšimi velemojstri zelo priljubljeni. Koncem koncev za črnega le niao preveč nevarni, imajo pa prednost, da se skoro še nepreizkušeni in delajo zato kot nekal novena zlasti slabšim nasprotnikom na turnirjih preglavice.
4)	. . . .	d7—d5
Črni lahko Igra tudi Skromneje d6, Le7
in 0—0.
5)	c4 : d5	Sf6 : d5
6)	Ddl—c2
Tu že vidimo, kako prav pride belemu ▼ sicilijanskem sistemu tempo več. Sedaj si to potezo z damo lahko privošči, med tem ko bi v odgovarjajoči poziciji s črnimi ne smel igrati Dc7, ker bi skakač damo s tempom prepodil. Trenutno bi na Sdb4 prišlo enostavno 7) Dbl, nato a3 in zopet Dc2.
6)	. . • »	L/8—eT
V	poštev prihaja tndi 8cS: ln nato Ld6. Zanimivo pa Je. da ne gre Lb4 radi 7) Se5T Se5:, 8) De4, LcS:, 9) bc3:, Dd6, 10) f4 z očitno prednostjo za belega.
7)	a2—a3	Sd5—c3?
Črni se ustraši »grožnje« 8) b4 ter 9) b5
in z zamenjavo po nepotrebnem utrdi belemu kmete v središču. Dobro I" bilo enostavno Le« ali 0—0, na b4 pa f8 ali LfS.
8i b2 : c3	0—0
9) d2—d4
Beli je torej poceni prišel do te tako važne poteze v sicilijanki.
»)..,.	Le7—d6?
I first na razume pozicije ln Igu mbM
na »napad« proti točki b2, čeprav mora prii
tem vleči lovca že drugič, in to na polje, kamor bi ga bil preje lahko spravil z eno potezo. Mnogo bolje je bilo 1/6, kar bi belemu otežkočilo akcijo a kmeti v središča«
10)	Lfl—e2	Dd8—e7
11)	o—o	Lc8—g4
12)	h2—h3	Lg4—d7
Ne Lh5?, 13) Se5:!, Le2:, 14) Sc6:, bc«i 15) De2:.
13)	c3—c4!
Sedaj se pokaže še druga slabost 9. pen teze črnega. Grožnja 14) c5 je res zelo nad* ležna.
13 ...	b7—b6
14)	Lcl—b2	Ta8—e8?
To je v partiji že zadnja napaka, ki Jo Flohr tudi takoj izkoristi do zmage. Prai vilno je bilo najprej ed4: in nato šele event. Ta e8.
15)	c4—c5!	- r - -Kombinacija na boljšo končnico.
15)	. . .	b6 : c5
16)	d4 : e5	Sc6 : e5
17)	Sf3 : e5	Ld6 : e5
18)	Lb2 : e5	De7 * e5
19)	Tfl—cl
Beli je torej samo mimogrede žrtvovaj kmeta. Sedaj ga dobi že takoj nazaj, po tem pa ostaneta v òmem taboru dve neubranljivi slabi točki: a7 in c7.
19)	. . .	De5—g5
20)	Dc2 : c5	Te8—e5
21)	Dc5 : a7
A-kmet je postal prost. Beli pa Je moral vso stvar ie zelo točno Izračunati, saj dobt črni na videz nekaj napada in še kmeta h3, ki pa res za končnico ni važen.
21)	. . .	Ld7 : h3
22)	Le2—fl	Dg5—g6
23)	Tel—c5!	i Na ta način so v kali zadušeni vsi eveo*
tuelni napadalni poizkusi s Tg5 ln črni mora hočeš-nočeš v neugodno končnico.
23)	. . .	Te5 : c5
24)	Da7 : c5	Tf8—c8
25)	a3—a4
Prosti kmet na svoji poti nima ovire, Tudi črni ima sicer prostega kmeta, vendar mu bela dama onemogoča napredovanje, med tem ko ga svojemu podpira.
25)	. . .	. h7—h5 Še en napadalni poizkus.
26)	a4—a5	h5—h4
27)	Dc5—d5
Grozilo je namreč Lg2 ter h3.
27)	. . .	Lh3—15
28)	a5—a6	Lf5—e4
29)	Dd5—d7	Le4—f5
30)	Dd7—e7!	h4—h3
31)	a6—a7!	Lf5—e4
Na hg2: bi prišlo 32) a8D!, gfl:+, 33* Kfl:, Ld3 + , 34) Kel, Dgl-f, 35) Kd2, Df2:+?, 36) Kd3:, Df5 + , 37) Kc3. Najboljša praktična šarasa pa je le še bila vzeti na g2 in fl, nato pa s Ta8: dati kvaliteto* 32) De7—d7	Tc8—a8
Seveda ne Lf5:, 33) Dc8:-f Itd. in tndi ne Lg2:, 33) Dc8: + , Kh7 34) Dc7: ter nato Dg3. Sedaj pa dobi beli že tudi kmeta* 3) Dd7 : h3	• c7—c5
34)	Dh3—d7	Dg6—c6 Grozilo je Dc7, tako da bi črni prej aH
slej itak moral menjati dame.
35)	Dd7 : c6	Le4 : c6
36)	Tal—a5
Smola za črnega je, da dobi beli kmeta c5 na vsak način s tempom, ker obenem napade lovca.
36)	. . .	Lc6—e4 Ali Le8, 37)Le2 tn Lc6 Je zopet izsiljeno,
37)	f2—f3	Le4—b7 Na Lf5 odloči 37) Tc5:, na Lbl 37) TbS,
na Lg6 pa 37) Lc4.
38)	Ta5 : c5	Ta8 : a7
39)	Tc5—c7
Tudi tako torej črn-; ni ušel svoji usodi« { Vsaj kvaliteta je izgubljena.
39)	. . .	f7—f6 Brezupno Je tudi Kf8, 40) Kh2, Tal, 41)j
Lc4, La8, 42) Tf7:-f.
40)	Kgl—h2	Kg8—h8
41)	Lfl—b5	črni ae Vda, saj nima obrambe proti Lc6.
Partija sicer ni posebno lej«., ugaja pa po svoji izredni logični izvedbi.
Vasja Piro.
Nič novega pod soncem
Moda pred tisočletji Je imela iste ideale kakor danes
Italijanski listi poročajo o zanimivi najdbi, ki so jo napravili arheologi na otoku Kreti- Ore za pet majhnih kipov iz dobe kralja Minosa kd dajejo, ne glede na sva jo historično vrednost, tudi zanimiv vpogled v žensko modo pred tisočletji. Toda moda je imela pò vsem videzu iste ideale kakor današnja.
Kipci predstavljajo »mater Krečanov«, toginjo spanja, ki dviga roke v molilni pozi. Figura, ki je izdelana precej primitivno, je v sredini prepasana in oblačilo ji je spredaj visoko zaprto in se končuje v trd ovratniček, zadaj pa ima globok- šiljast dekolté, torej izrez, ki ustreza današnjim modnim predpisom.
Lase ima božiča kratko prirezane, in si"
eer v obliki etonske glave, ki se končuje na tilniku šiljasto. Torej pravi bubi. Na tej popolnoma gladki pričeski je majhno, koničasto pokrivalo z dvema navpičnima okras" nima glavnikoma.
Obrnjeni pregovori
česar ne privoSčiš sefoi, to stori drugemu!
Povej ml, s kom občuješ, in povedal tj bom, zakaj bi rad veljal.
Vrč hodi k vodnjaku dokler ura to ne postane preneumno.
Kdor ima opraviti z govnorn, niti ne opazi, da je umazan.
oženil z njegovo sestro? Zdi se, da jih veže močno prijateljstvo. Nu, kaj praviš? Ali se ti kaj svita?«
»Kdaj pa bo prišel?«
»Jutri, že jutri ob trdi popoldne!«
Chamaranova žena si je polomila vse nohte pri pospravljanju ateljeja Oba z možem sta oblekla svečano obleko in sta drhtela od razburjenja v pričakovanju, kdaj vstopi Ppns v njim atelje. S trepetom sta pričakovala slavnega kritika.
Jules Pons je prišel točno ob določeni uri. Bil je možiček majhn*, čokate postave, neprijazen, zapet do vratu.
Preletel je z nekakšnim prezirom Cha-maranove slike, ki bo visele v ateljeju na stenah. Chamaran jih je snemal in zopet obešal na žeblje in pri tem poslu so se mu od razburjenja tresle roke. čez nekaj časa je Pons dejal: >Ali Je to vse, kar mi morete pokazati?« »Da, gospod, to je vse!« je za jecljal fotograf-slikar z ubitem glasom.
»Najlepša hvala za prijaznost! Zbogom! Na svidenje!«
Jules Pons je položil klobuk na kamin, ko Je stopil pri Chamaranovih. In zdaj je zopet segel po njem. Usoda je hotela da je vrgel pri tem s kamina knjigo, kamor je Chamaranova žena zapisovala dnevne izdatke za gospodinjstvo. Knjiga je padla na tla, iz nje so se vsull računi. Ih zgodilo se je, da se je knjiga odprla ravno tam, kjer je bila Chamaranova žena vložila svojo kopijo,
»O, o, kaj pa je to?« se je začudil Pons ln pobral sliko s taL »Ta slika je videti zelo interesantna!«
Obrnil se je k slikarju, ki ga je obšel občutek blaženosti
»Ali je to vaše delo?« je vprašal Pons,
»Moje!« je odvrnil Chamaron,
»Sinteza je res imenitno uspela! Mlada gospodična . . . Tenis . . . Val vode . . < Popolnoma mi je jasno, kaj ste hoteli upodobiti: Vaš model je športnica, šampijonka v tenisu in plavanju!. . .«
»Doslovno kakor ste povedali«, je dostavil Chamaran, ki je zdaj zapičil oko v svojo ženo.
»Fotografija je torej imenitno delo! K kje je original?«
»Original je pa že v Ameriki« se je odrezal Chamaran.
»Seveda v Ameriki, kje drugje bi bil takšen original!. . . Nu, gospod Chamaran, jaz vam iskreno čestitam! Svetujem vam, da nadaljujete v pravcu, ki ste ga zapo-čeli s to sliko. . . In se nadejam, da mi boste poslali tudi fotografije nadaljnjih slik v tej smeri. . .«
»Zame bo to samo častno!« je dejal Chamaran.
»Povedati vam moram, da ste našli novo smer v umetnem slikarstvu. Ta smer je sintetizem!«
»Sin — ?«
»Sintetizem, da. Torej prihodnji četrtek bom napisal o tej smeri vašega slikarstva podlistek, ln vanj bom vpletel tudi podat-I ke o yaši cenjeni osebi. a .<c
»TlTTROk S. 155
1K TfK
Pojavi magnetizma in elektrike - Kompasne igle plešejo — Sončne
pege bombardirajo zemeljsko oblo
Sonce moti telefonski promet
Te diri smo opazil!, da so se v naravi odigrati posebni dogodki. Opazili pa jih nismo zavoljo tega, ker nimamo posebnega čuta za magnetizem in elektriko. Zgodila pa se je najbolj silna
elementarna katastrofa
T našem stoletju, divjala je magnetska nevihta, kakršne v zadnjih desetletjih niso opazovali. Njeno središče je bilo v jugo-zapadni Kanadi. Varovalke električnih vodov so se tu stalile, telefonski in brzojavni promet se je ustavil in radijsko sprejemanje ni bilo mogoče zavoljo ekscesivnih motenj.
K011 pašne igle so plesale tako, kakor od leta 1898. še niso videli.
Pri tem je bila magnetska nevihta na Zemlji samo slaboten odraz velikanskih katastrof na soncu. V. preteklem tednu so našteli nič manj nego 190 velikih sončnih peg, Id so odprle ogromna žrela v žarečo kroglo sonca in bombardirale zemljo
z elektronskimi izstrelki.
S5e dolgo poznamo učinke delovanja sončnih peg na zemljo. Severni sij ni n. pr. njč drugega nego razsvetljava, ki jo povzročajo sončni elektroni v najvišjih zemeljskih ozračnih plasteh. Intenzivni polarni sij, kakor tudi vsi ozračno in zemeljsko magnetni pojavi na zemlji gredo
sporedno s sončnimi pegami in imajo kakor te 11-letno periodo. Zveze med temi stvarmi so tako izrazite, da je neki norveški raziskovalec iz samih
nihajev magnetne igle lahko povedal, ali je spet kaj dosti sončnih peg, ne da bi sonca niti opazoval. S spremembami v zemeljskem magnetizmu so v zvezi še mnogi pojavi na zemlji. Temperatura morske vode kaže n. pr. iste periodične spremembe kakor magnetna igla. Celo stanje talnega vodovja je v zvezi z zemeljskim magnetizmom in kaže isto periodo.
Zračna elektrika, zemeljski magnetizem, stanje talne vode in drugi pojavi, ki na zemlji spremljajo delovanje sončnih peg, imajo svoj
vpliv tudi na človeka. Na temelju obsežnih statističnih podatkov je bilo mogoče ugotoviti zveze med Sončnimi pegami( vsakovrstnimi boleznimi, posebno kužnimi, nastopanje smrtno nevarnih komplikacij po operacijah in celo težavami, ki se porajajo tedaj, kadar prodirajo zobje modrosti na dan — da o vremenskih boleznih, kakor revmatizmu, prehladu, tabičnih krizah itd. niti ne govorimo. Učinek delovanja sončnih peg
na radijski sprejem smo že omenili. Nekateri raziskovalci gredo še dalje in domnevajo zveze celo med mag-netskimi viharji, ki imajo svoj izvor v ve-
ANEKOOTA
> nonakovskq pivnici sede pri prvu trije Bavarci. Vstopi četrti gost vzravna se strumno, dvigne roko v pozdrav in glasoo pozdravi;
»Heil Hitler!«
Trije Bavarci se nejevoljno obrneš» proti
novodošlecu in eden izmed njih zamrmra: »Temu se je trotovo zmešalo.«
»Ne, ne. p up ti ga,« miri drugs. »kaj ne vidiš, da je Avstrijec?«
VSAK DAN ENA
soljstvu, in svetovno zgodovinskimi dogodki Čeprav človek nima posebnega čutila, s katerim bi doznaval te magnetske viharje neposredno, reagira nanje vendarle s stanjem
svoj e vrstnega razburjenj«
in vsakovrstnimi občutki, ki vedejo časih 4» afektnih dejanj.
če so teorije teh raziskovalcev pravilna, tedaj ni računati s tem, da bi ae človeštvo v doglednem času pomirilo. Magnetski tečaj je namreč na stalnem potovanju in ne daje magnetni igü prilike, da bi se umirila. Pred kakšnimi sto leti je Ross določil magnetski severni tečaj (prav za prav Južni tečaj, ker privlačuje severni tečaj magnetne igle) na polotoku Boothia Felix. Danes je
že davno drugje. V 16. stoletju se je magnetna igla v Parizu odklanjala za 9 stopinj vzhodno od zemljepisnega Severnega tečaja, sto let pozneje je kazala isto smer kakor pariški me-ridian, v preteklem stoletju pa se je v kratkem času uklonila od 8 na 22 stopinj proti zapadu. To daje nazorno sliko o tem, kakšni velikanski prevrati spremljajo magnetske naravne sile. Samo od časa do časo postanemo bolj pozorni na te drugače skrite
elementarne katastrofe,
in to tedaj, kadar beremo, da se je nekje sprožila silna magnetska nevihta in da so varovalke pregorele.
Tudi švedski princ Charles je prelomil s tradicijo in se je oženil z grofico Elso vrm Rosen. Na sliki vidimo ženina in nevesto trenutek potem, ko sta zapustila cerkev
Hrana in razfcoritost
Preveč težkih jedi poleni in omrtviči organizem
Evropskih žensk se bo lotila bleda zavist, ko 'bodo zvedele, Kako izvrstno je materialno stanje njih ameriških tovari-šic. Predsednica zveze ameriških poklicno delujočih žensk Katarina Curtisova je trdila na nekem velikem ženskem z boro-
Zidovi
ulatorj! vročine
Nenadne spremembe temperature — Nevarnost za
stavbe
Poletno sonce pripeka na mesta, in le zdaj pa zdaj prekine njegovo žarenje osvežujoča nevihta. Vreme ne vpliva samo na ljudi. Tudi mesto je organizem, ki reagira na vročino in mraz pred vsem pa na nenadni vremenski preobrat.
Vročina pasjih dni ga spreminja v peč. Zidovi elici jo velikanskemu akumulatorju, ki vročino neprestano nabira in jo tako rekoč vsrkava. Kakšne množine toplote se naberejo v zidovih. se človek zave posebno zvečer, ko pričakuje.)© ohladitve, a mora občutiti, kako izžareva iz zidovja vročina, ki se je v njem naibrala med dnevom. V stenah se pojavljajo razpoke. Okrasi so iz-
ZA POLETNO VROČINO
bouret, domače platno, volnen „fresco" in tropical, lister itd. Vam nudi
DRAGO SCHWAB
LJUBLJANA, Aleksandrova c. št. 7
V zalogi vsakovrstne obleke ali se izdelajo na željo tudi po meri.
Za na peščino
sušeni. Med nevihtami zadnjih dnj je "bilo mogoče razločno opazovati, kako vsesavajo razpoke v okrasih vlago kakor gobe. Izkušnja nas uči-, da utegne imeti poletna vročina, posebno tedaj, če jo prekinjajo nenadni nalivi, za posledico težke poškodbe v stavbah.
Kakšno gradbeno tvorivo naj izbiramo, da bi te škodljive posledice vremenskih vplivov čim bolj omejili? V velikih mestih imajo posebne znanstvene laboratorije, kjer proizvajajo med drugim pasjo vročino na umeten način in v njej preizkušajo učinke poletne vročine na gradbeni material. Ne samo vročine, tudi mraz, vihar in dež proizvajajo na ta način, da bi mogli na »udoben« jn hiter način proučevati vplive naj_ različne'ših vremenskih činiteljev na ta material. Tu delajo poskuse z različnimi množinami padavin, z rosečim dežjem in nalivi, s čisto deževnico in z deževnico, ki je ponesnažena s prahom ali dimom. Tudi sneg in točo je mogoče posnemati brez težave.
Eksperimentalna .preizkušnja gradbenih materialov pa je imela razveseljivo posledico, da so okvare stavb po vremenskih vplivih zelo nazadovale. Spremembe, k-; jih povzroča poletna vročina v kamenitem morju mest, se v laboratorijih raziskujejo pod umetnimi pogoji in nova spoznanja vodijo potem do novih zaščitnih pripomočkov.
Zanimivosti
Petrolej so začeli uporabljati za razsvetljavo že zgodaj, nikakor ne v novejšem času. Že pred 6000 leti so imeli v babilonskih in asirskih svetiščih svetilke na petrolej.
Raziskovalec živcev prof. A. v. Hill iz Londona poroča, da je živec sposoben posredovati v sekundi 1000 impulzov. Prenos vsakega impulza je zvezan s povišanjem temperature za šestmilijontinko do 8 osem-milijontinke sekunde.
V mesecih januarja do julija izgubi severna polobla po računih angleškega meteorologa Napiera Shawa vsako leto 10 milijonov ton zraka. Ta zrak prehaja na južno poloblo, ki ga vrača s svoje strani spet od mesecev julija do decembra.
IVERI
Ljubezen da obveljati sanio tistemu, kar je ustvarila.
Samoobvladanj e ponevadi več odnaša kakor prinaša.
Stranke si navadno očitajo tisto, kar jih opravičuje do obstoja: strankarstvo.
Smejemo se slabosti èrugih, jezijo nas pa njihove močne strani.
Drag zakonski tovariš
Filmska igralka Mae Westova in kabaretni plesalec
O sloviti ameriški filmski igralki Mae i West so se v zadnjem času širile gavori-: ce, da je poročena znekim kabaretnim pie salcem Frainkom Wallaceom, kar je pa
Ogrlica Marije Anfoinette
Nakit, ki je v francoski zgodovini igral važno vlogo in Je nazadnje strmoglavil dinastijo
Je letos v modi lahka obleka iz belega platea z robovi lz imgntagjji ' N
Slovita brüjantna ogrlica francoske kraljice Marije Antoinette je bila, kakor smo nedavno poročali, v Londonu prodana na javni dražbi za 950 tisoč francoskih frankov. Kupil jo je maharadža iz Burbhanze, prodajo je posredoval neki angleški draguljar,
S to knpčJjo se Je zgodovina slovite ogrlice obogatila za novo poglavje. Vsekako je treba povedati, da ta ogrlica ni pristna, ker ne gre za nakit, ki je povzročil toliko gorja francoski dinastiji. Pač pa je to pristen posnetek ogrlice, ki je igrala v francoski zgodovini tako važno vlogo.
Marija Antoinetta je dobila ogrlico po vijugasti poti najrazličnejših naključij tri leta pred izbruham velike francoske revolucije. Kardinal princ Rohan se je namreč na vse kriplje trudil za kraljičino naklonjenost. Poznal je slabosti Marije Antoinette in Jo Je obletaval s svojimi ponudbami Kraljica ga je odbijala. Tedaj mu je pustolovka Jeanne de Valois-San Remyjeva raaodela, da se Marija Antoinetta zanima za demantno ogrlico, ki jo prodajata pariška draguljarja Bossange in Boehmer. Rada bi bila ogrlico kupila, a tega ni mogla storiti, ker Je bila cena zanjo previsoka. Znašala Je namreč 1.6 milijona franko«.
Zaljubljeni kanSnal ee Je zidaj poäurEL Sel Je k JttveHrjema ln sklenil z njima kupčijo v imenu kraljice. Dogovoril se je, da bo plačal kupnino v šestih obrokih. Prvi obrok Je odštel iz lastnih sredstev. Njegovi dvomi T naklonjenost kraljice so ae ragprSffi, ko je pustolovka grofica Valois-San Resmy t temnem pa/r&u vexsadHesike-ga gradu aranžirala romantičen sestanek, na toterem se je »kraljica« zahvalila za dar ln obetala darovalcu zaželjene usluge. Kardinal Rohan niti oddaleč ni slutil, kako je tól ob tej priložnosti potegnjen. Na sestanek v park namreč ni prišla osebno kraljica Marija Antoinetta, ampak ženska, M Ji je bila popolnoma podobna in je bila nalašč za to najeta. Bila je to neka grofica Oliva, M je odlično odigrala poverjeno fi vlogo Marije Antoinette. Grofica je sprejela ogrlico v dar, da jo izroči kraljici.
Stvar se je pojasnila šele tri mesece pozneje, ko sta oba draguljarja pritisnila na dvor s terjatvijo. Poslala sta v Tuille-rije račun in zahtevala plačilo zapadlega drugega obroka. Kardinala so zaradi tega dogodka v polnem ornatu citirali izpred oltarja v katedrali in so ga zaprli v Ba-stiljo. Grofica Lamotte je pobegnila z dragulji na Angleško, škandal so po možnosti zakrili hi šele po izbruhu velike revolucije se Je pokazal^ kdo svje je imel prete v tej
Afera, ki je nastala zaradi zgodbe z ogrlico, je bila izhodišče za zgodovino druge ogrlice kraljice Marije Antoinette. Da bi zmanjšal neprijeten vtis afere v javnosti in da bi dal svoji soprogi moralno zadoščenje, je Ludovik XVI. naročil pri pariških juvelirjih, ki sta nasedla kardinalu Rohanu, novo ogrlico, sestoječo iz 42 prekrasnih briljantov. To ogrlico je prejela Marija Antoinetta v dar kmalu potem, ko so zaprli kardinala Rohana. Toda stvari so se tako zasukale, da je afera dobila čisto nasprotno lice, kakor so si želeli na dvoru, škandal se je šele zdaj začeL V dvornih krogih so napihovali govorice, jih preobračali in potvarjali. Psihološke nespretnosti impulzi vne vladarice so zadevo še poostrile in zgodba z ogrlico je postala eden izmed vzrokov za obglavljanje Ludovika XVL in nesrečne Marije Antoinette. Ogrlica, kl je povzročila francoski dinastiji toliko gorja, bo zdaj krasila vrat temnopolte indske ma-harane
Primitivna Kitajska
Kitajska je, kakor znano, dežela velike siromak čine. Poljedelci na severnem Kitajskem so tako revni, da nimajo orne živine in nosijo plug in brano kar na hrbtu z doda na polje
ona odločno zavračala. Sedaj se je izkazalo, da je bila zares poročena, a vrhu tega jo bo utaje vanje lastnega zakona veljalo lep kup denarja, to je kakšnih 50 milijonov v naši valuti. Po kalifornijskih paragrafih ima namreč mož pravico do polovice imetja svoje žene, Ce se nista pred poroko drugače pismeno pogodila.
Ker si je Mae West v svoji uspešni filmski karieri nabrala okrog sto milijonov dinarjev in ni L 1911., ko se je poročila, sama uboga kakor cerkvena miš, s kabairetìstcwn, sklenila nobene posebne pogodbe, bo ta mož, ki je še danes ubog, postal čez noč bogataš, in to po zakonu, ki sta ga oba kmalu opustila in pozabila. Pred nekimi časom si je Wallace po na-ključju domislil, da bi utegnila biti slovita Mae West njegova da/vno izginula žena. Torej roman, ki bi si ga ne mogel izm'isliti noben filmski avtor, ker bi bil tudi za najprimi tivne jšo publiko preveč neverjeten.
Dentanti v Venezueli
Venezuelskega prebivalstva se je lotila prava demantna mrzlica, V ozemlju reke Caroni, kakšnih 140 km od mesta Bolivar-ja, so v zadnjih tednih iskalci diamantov našli neštevilne drage kamne. To je povzročilo pravi vihar med pustolovci, rudarji sosednih zlatih rudnikov in drugimi osebami, ki bi rade na hiter način postale bogate. Pritok novih iskalcev diamantov je tolikšen, da za vse niti ni dovolj prostora ln da delajo drug drugemu napoto. Možje uporabljajo najprimitivnejše pripomočke, pa so z njimi vendarle našli po zadnjih vesteh 30.000 kamnov, med katerimi so mnogi tehtali po šest kara tov. Kamni, ki so jih našli doslej, tehtajo skupaj okrog 12.000 karatov.	^ j. r
MEDICINSKI IZREKI
Velika skrivnost, da ee življenje podaljša, Je « tem. da si ga ne skrajšujemo. —
Feuchtereleben. mieta je Hfek i? Je ljndi prisilila, da si poiskati in izumili. zdravilstvo. — Hi-pdknL
Roben» urnost, ne zahteva toliko pro-bojnega mzama, toKko glave in genija,, torniscine sposobnosti, ostroumtrosti in kolikor zdravniška veda. — G. S.
Sdstr Soviefe naKfcnje vodi, ki preplavlja iert, ne da bi ee ob njih raabijala. — K. W. acfH«noEL.
ölovek je, fear J6. — Feuerbach.
Vsak teden pol min jona plinskih mask
Movi angleški državni iepartement 7-a zračno obrambo ee je z nnjverjn '►nergijo vrgel na svoje delo. V njegovih tvo'nicah bodo izdela'i pol milijon:, mask na '«xien. Maske bodo hranili v posfbnili skia kjčih, kjer bodo prebivalstvu 7.0 slučaj jotrebena razpolago. Zaradi poučevanja prebivalstva, kako se mora zadržati v primeru napadov h zraka, so ustanovili tudi dve šoli za in-• fltruktorie. Doslej je attoolviralo inoiruktoi-l eke tečaje 620 mož.
»Ljudje jemo preveč in postajamo zavoljo preobilice hrane ne samo telesno, temveč tudi duševno leni,« pravi francoski hi-gienik za prehrano dr. Maurice Botant. Z dolgo vrsto poskusov je ta učenjak raziskoval zveze med hrano in inteligenco in pravi:
»Stara izkušnja je, da potreba po hrani z intenzivnim duševnem delom narašča. Napeto znanstveno ali umetniško delo v najvišji koncentraciji povzroča pravi volčji glad. Gorje pa tistemu, ki se vda temu gladu brez omejitve! Posledica je najtežja utrujenost in padec krivulje duševnega dela.
Otroci, ki imajo navado obilne malice, so v učnih urah v splošnem manj zmogljivi nego otroci, ki se zadovoljijo z majhnim
] prigrizkom. Neki deček, ki je svoje matične šolske naloge oddajal drugače vedno z dobrim uspehom, je po preobilni malici prcduciral v dveh primerih slabo nalogo. Preveč jedi omrtviči pač sposobnost mišljenja. Pred wem pa znižujejo duševno dela.vnost takoj zelo goste jedi.
Francoska kuhinja je zavoljo svoje lahke konzistence boljši pogoj za duševno podnk-tivnost nego kakšna težja kuhinja. V splošnem bi bilo mogoče reči, da hrana z mnogo mesa, tolšče in začimb zmanjšuje duševno prožnost, med tem ko nas zelenjava, sadje in mleko ohranjujejo prožne. Popolnoma brezmesne hrane pa duševnemu delavcu vendarle ni priporočati, ker vsebuje meso neke redilne snovi, ki jih organizem potrebuje baš po intenzivni duševni delavnosti, čeprav seveda v majhnih količinah«.
Ženske vladajo ameriška bogastvo
75% ameriškega narodnega imetja v ženskih rokah!
vanju v New Yorku, da je 75 odstotkov ameriške ja narodnega imetja v ženskih rokah. Tako uživajo ženske v okroglo 80 odstotkov vseh primerov življenjske zavarovalnine, ki znašajo skupaj 65 milijonov dolarjev.
»Vemo, da imajo ženske tako rekoč monopol nad štedljivostjo v družini,« Je dejala Curtisova med drugim. »Toda v svoje presenečenje smo morali ugotoviti, da jim pripada tudi 75 odstotkov vseh bančnih naložb. Skoraj 60 odstotkov dividenti velikih podjetij in ustrezajoče obligacije pripadajo ženskam, Id imajo v svojih rokah tudi nič manj nego 40 odstotkov zemeljske posesti.«
Na zadnje je Curtisova dejala, da imajo Američanke tudi 25 odstotkov plačanih služb in da plačujejo na leto več nego pet milijonov dolarjev za davke in druge dajatve
Jtnùe^tuù milo, ves domače, o (ovenča \n\to\
»Tvoj mož vedno trdi o tebi. da si prar vj angel.«
»Seveda, zdaj razumem, zakaj se tako protivi kadar želim kupiti kakšno obleko!«
(»Sveaska Dagfoladetc)
»JUTRO« St T65
13
:We2feT)«. 15. CT. W37
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par a hmedo, Din JL— davka aa vaak oglas ta enkratno pri> •tojblno Din i— a &L£ro ali dajanje naslovov plačajo mé, U «öej» služb. Najmanjši znesek aa enkratno objavo og.lii— Dia lf i—L Dopisi tn fcenitve so «aračnnajo po Din &— aa vsako bando. Din 8-— davka ca vsak oglas ta enkratno pristojbino Din &— aa ilfro aH dajanj* naslovov. Najmanjši snesek sa enkratna objavo oglasa Dia 20*—» Vsi ostali oglasi so zaraCnnaJo po Din Lr— aa besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— aa Šifro ali dajanje naslovov. NajmanjU snesek «a enkratna ab Ja»« affava Ola 17*-*
Ponudbam na iifre ne prilagajte Murici La, te Oglasnega oddelka >Jutxa« JJjj. a. odgovor, priložita	J*
od
______„__ja plačati pri predaj naroffla,
▼poslati t plama obenem s naročilom« ali pa po —ina čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer k sgaraj navedenim pristojbinam Se manipulacijska pristojbina Din 5.—.
in vprašanja, tičoča se malih , |e naslavljati na : Oglasni oddelek „Jutra", Lfubljana«

EiwoOa i Dia. davek 3 Dia, n šifro 4li dajanje naslova B Din. Najmanjši inesek 17 Din.
lietovišče
in kopališče
IVO SOBLI se priporoča. Gorenja vas, Poljan-
siia dolina.
226-38
Letoviščarjem
za Split
nudim lepe sobe z vso
oskrbo ali Ut tu prvovrstna hrana, cene Izredno nizke. Naslov v vseh posloval. Jutra.
13163 38
Letoviščarje warne na hrano in stanovanje Milan 2;užek, Basica, Vel. Lašče, lepi teleti, voda za kopanje.
18218 38
Za mesec avgust
Bi«-m t Medvodah ali neposredni bližini sobo z di-van-n.ni za mirno osebo v dobri hiši, najraje tudi z dobro hrano. — Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Oddih«.
18251-38
Beseda 1 Din. davek 3 Din. u šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Danes na žegnanje
v Tomačevo, tudi v ponedeljek v gostilni Kovač, mnogo zabava. Valita Gorjanc.
18187-18
Najboljša jn najcenejša zabava je vedno le v
B06tllni
pri »Panju«
Vegova 10. Zato pridite vsi še danes, da se prepričate. Vas vabi in se priporoča
TONE HTJČ. 18240 18
Beseda X Din, davek 3 Din, sa šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši inesek 17 Din.
Iščem
boljšo družino
v lepem mestu Slovenije (na gorskem zraku), ki bi vzela na vso oskrbo in dober postopek mojega 3 in pol leta starega sina. Pon. z navedbo cene na: Josip Pavlečič, električar. Zagreb, Draškovičeva 60 18117-14
Osamljena * *
vpokojenka bi rada šla na deželo k dobrim, boljšim ljudem Opravljala bi vsa lažja dela. Stanovanje ta hra no bi plačala. Ponudbe prosim na podr. Jutra v Mariboru pod »Bližina letovišča«.
18309-14
Službo dobi
Seseda 1 Dia. davek S Dia. u Šifro aH dajanje naslova I Din. NajmaojU uttek 17 Din.
Kleparske
pomočnike
rzveibane u stavbna dela
n 2 vajenca, sprejme takoj Franjo Dolžan, Celje.
18080-1
Industrijsko
podjetje
išče perfektn« korespon
dentko za slovenski, hrvatski in nemški j«tik. Z roko pisane ponudbe t navedbo dosedanje prakse in zahte vo plače na podrutnieo Jutra Maribor pod »St. 33«.
18033-1
Šoferja - mehanika
resnega, zanesljivega, sam ca, z veftletno prakso in do brimi izpričevali, iäSe večje trgovsko podjetje v Ljub Ijani. Nastop 30. t. m. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Juta pod značke »Treznost«.	17912-1
Mlekarja
veščega izdelovanja tajnega masla s kiituro in prvovrstnega trapasta, iščem«. Trezni in zanesljivi, ki morejo garantirati z« «voje delo, naj pošljejo ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parna mlekarna«.
17922-1
Magistra ali stažista
neoženjenega, sprej-ie lekarne na deželi v stalno službo. Nastop najkasneje koncem septembra. Ponudbe a curriculum vitae na ogl. odd. Jutra pod »Magister*.
17982-1
Lesostrugarske
pomočnike
za fina galanterijska dela, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Štajerska«.
17964-1
Več mizarskih
pomočnikov
vajenfh lahkega ali preciznega dela sprejme v stalno službo Drago Višnar, Jeee-:e.	17971-1
Navijalko volne
sprejmem, Mažgon, Dolenjska cesta 48
18144-1
G. Th. Rothman:
m ŠILONOSKA
Nove pustolovščine
Slaščičarskega
mojstra z obrtjo v Mariboru, — iščem. Nastop takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18088-1
Pekarskega vajenca
sprejmem z vso oskrbo in 1 raznašalca kruha. Naslov v vseh posi. Jutra.
18177-1
Kuharico /
sprejmem takoj. Ponud be na Vera Loeffler, Ce-ije, Kolenčeva ulica 4.
18081-1
Prodajalko
v trgovino z mešanim blagom na deželi sprejmem. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Zanesljiva« 18079 1
Mesarskega
pomočnika
sprejme s 1. avgustom, učenca pa takoj Zdolšek mesar, Celje, Glavni trg 18077-1
Raznašalca in
pomožno moč
iščemo za takoj. Oglasiti se je osebno pri American Motors Ltd. TyrÉeva cesta 24.
18097-1
Dekle
pošteno, zdravo ta ubogljivo, staro 18—30 let za pomoč v gospodinjstvu takoj sprejme trgovska hiša. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dravska dolina«.
18037 1
Damskega frizerja
dobrega, ki Je vešč tudi moške stroke sprejmem za takoj. SatoSek Drago, Črnomelj.
18054-1
Trgovskega
pomočnika
nanulakturista samostoj nega, do 25 let, vojaščine prostega, živahnega fanta, bistrega in nadarjenega ter posebno pridnega sprejmem. Le oni, ki odgovarjajo tem pogojem ter čutijo resno zanimanje za manu fakturno stroko, naj po šljejo ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Izredno sposoben«
18040-1
Frizersko,
prvovrstno moč, iščem ali oddam damskl oddelek v najem. J. Krii-ka, Novo mesto.
18185-1
šiviljsko pomočnico
dobro lzvežbano, takoj sprejme Nadižar, Kranj.
18166 1
Natakarica
prvovrstna ta simpatična pošlje takoj obširno ponudbo z referencami ln sliko pod »Trajna« na ogl. odd. Jutra.
18122 1
Prodajalko
z nekaj gotovine, sprejmem v stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »8 —10.000 Din«.	18227-1
Korespondenta
perfek.no zmažneg* 'taLi-janščin«, samca, potrebuje lesna trgovina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kras«.	18196-1
Natakarica
katera bi tudi pomagala pri gospodinjstvu se sprejme za Laško. Naslov se vseh poslovalnicah
Jutra.
18317-1
Krojaškega
pomočnika
prvovrstno moč, sprejmem takoi. Sešek, Medvode.
18334-1
Pekovski pomočnik
mlad, k? bi raznašal tudi kruh se sprejme takoj. Martin Sušter, pekarna, Kamnik 18101-1
Krojaški pomočnik
zmožen vsakega dela se sprejme v stalno službo. Gašpar Krebel, krojač, Siovenjgradec.
18135-1
Soboslikarja
sprejmem za takojšne delo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidno«.
18265-1
Šerovica za svilo
cetlerica se sprejme takoj. Ponudbe na podruž. Jutra Maribor pod »Stalno mesto«.	18306-1
Prodajalko
popolnoma veščo v ma-nuf&kturni stroki, posebno pri moš&lh oblekah, sprejmem takoj. — Le zmožne v gornji stroki, naj pošljejo ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Popolnoma samostojna«.
17988-1
Mizarski pomočnik
dobi stalno službo, prvovrstna moč. Ponudbe na Murko Alojzij, mi zarstvo, Prevalje.
18014-1
54
Stric Mikastovič pozvoni. Veverjak v iakejski obleki odpre vrata. Fantje, kako imenitno se blešči! »Kralj spi! Njegovo veličanstvo počiva!« reče. A stric izboči prsi, se postavi in dé: »zaradi važnih mednarodnih zapletljajev bi radi govorili z njim!« Te besede zaležejo, in lakej nas hiti naznanit.
55
V napetem pričakovanju stojimo pred vhodom. Jejmene, otroci, srce mi skače prav do grla, kajti s kraljem nisem še nikoli govoril. Kmalu se lakej vrne. »Pojdite z menoj,« reče stricu, »kralj vas najmilostljiveje blagovoli sprejeti. A pazite se, če ne gre res za kaj važnega! S praznimi marnjami se njegovo veličanstvo da motiti!«
Služkinja
vajena vseh hišnih del in samoetajne kuhe, — dobi takoj mesto k družini brez otrok. — Oglasiti se osebno ali pismeno pri P. Ernejc. Zagorje ob Savi. 18013-1
Revno dijakinjo
Dridno, sprejmem na počitnice, z znanjem nemščine, ki bi poučevala dijakinjo 2. mešc. šole. Vsa oskrba b.'3zplačna, lepa okolica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nagrada po uspehu«.
18016-1
Gospodinjo -
družabnico
Inteligentno, staro 30 let, prijetne zunanjosti išče gospod 46 let, ki Je uslužben pri večji inozemski firmi v Južni Srbiji. Nagrada do bra. Ponudbe s fotografijo na ogl. odd. Jutra pod »Prijetno življenje«.
17904-1
Več izurjenih
pletilj
sprejme za takoj Pran Kos, židovska ulica 5.
17529-1
Prvi
mednarodni vzorčni sejem v Beogradu
il. - 21.
septembra 1937
TekstUlJe — usnje — galanterija — steklo — keramika — pohištvo — gospodinjske potrebščine — pisarniški materija! ln oprema — grafika — kemična in kozmetična industrija — papir — življenjske potrebščine — foto — kino — optika — radio — bižuterija — sport — umetna obrt — igrače — glasbeni instrumenti — elektrotehnika — stavbarstvo — stroji — motorji — orodje — poljedelski stroji — les.
Pojasnila daje Uprava beogradskog sajma, Beograd, Prestolonaslednikov trg 45, teL 28-526 PoŠt- p retinae 538.
Slovenec
ki Je prostovoljno odpovedal službo, vztrajen, vešč državnega in nemškega jezika, sposoben tehnični risar, vajen poslov v stavbnih in drugih uradih ter pi sarniškib in 6tavbnih del, kakor tudi vodstva podjetja in reklamacijsklh postopkov v državnih uradih, star 31 let, vešč samostojnega poslovanja, išče v zdravem stavbnem ali industrijskem podjetju odgovarjajoče mesto. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Zaupano mesto«.
18083-2
Brivski pomočnik
išče stalno mesto. Ima 3 leta prakse in lahko nastopi takoj ali po dogovoru. Kolarič, pri Lis cu, podružnica v Hrastniku.
18127-2
Vdova
srednjih let s pokojnino želi z gospodom skupne gospodinjstvo ali gostil no. Ponudbe na ogl. od delek »Jutra« pod »Blaga duša«.	18041-2
Pošteno služkinjo
pridno, za vsa hišna dela, sprejmem. Vrstov-škova 27, levo od Tobačne tovarne.
182261
Kozmetičarki
ozir. negovalki lepote ta pedikerki se nudi lepa eksistenca. — Tozadevni urejeni prostori na razpolago. Pogoj dokaz učne dobe ta praksa. Pismene ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod: »Kozmetičarka«.
18308-1
Dekle
pošteno, zanesljivo ir. stalno v službi, vajeno kuhe ta hišnih del, 1-šče tričlanska boljša družina za 15. avgust. Kramar, Maribor, Medvedova 18.
18307-1
Trgovskega
pomočnika
manuflakturista, starejšo moč, mlajšo moč, dobrega aranžerja, vešča slovenskega ln nemškega jezika, sprejme ma-nufakturna modna trgovina v mestu. Le re6 sposobne moči Daj pošljejo ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Zanesljiv manufakturist«.
18302-1
Železninar
srednjih let, sposoben samostojnega vodstva v trgovini ta pisarni, z najboljšimi referencami išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »železninar 36«.
17909 2
Mesarski pomočnik
začetnik želi mesto za takoj. Dolfi Penšek, — tolarje pri Jelšah.
17965-2
2elezostrugar
star 20 let, priden ln pošten želi službe. Nastopi lahko takoj. Kr-zišnik Prane, Savodnji 13, Oselica, Skofja Lo ka.	18021-2
Mlada, simpatična
čedne zunanjost, želim mesto natakarice v LJubljani ali v okolici na Gorenjskem. Nastopim takoj. Štefka čater, casta n. št. 36. Rožna dolina.
18212-2
Dunajska krojačica
se priporoča cenj. damam. Gre tudi na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Elegant«.
17630 2
Kočijaža, kravarja
in svinjarja
potrebuje družba Jeliin-grad z. o. z, Šmarje pri Jelšah.
18324-1
Čevljarski
prikrojevalec
sposoben, sprejme službo. Nastop takoj. Nasi.: gostilna Funtek št. 2, Mengeš.
1833fr 1
Šteparico
mlajšo sprejmem. Nasi, pošljite na oglas. odd. Jutra z zahtevo plače pod »Dobra delavka«.
18200-1
Prodajalko
simpatično ln tateligent no. mlajšo moč, sprejmem v boljši spec. trgovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Eksistenca«.
18214-1
Otroško varuhinjo
ali gospodično Iščem k enemu otroku za takoj. Naslov v vseh posloval. Jutra.
18216-1
Služkinjo
pridno ln pošteno za
vsa gospodinjska dela Iščem. Ponudbe z navedbo plače na Brezlgar Kočevje.
___18173-1
Krojač
s kavcijo Din 1.500, k; bi samostojno vodil delavnico se sprejme takoj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko : »10 kritno jamstvo«.
i	18316-1
Mlekarja
veščega izdelovanja čajnega masla s kulturo in prvovrstnega trapista, Iščemo. Trezni in zanesljivi ki morejo garantirati za svoje delo, naj l3o «u sqpnnod ofafisod odd. Jutra pod »Parna mlekarna«.
17922-1
Kuharico
sprejme Klemene, Vič.
18300-1
SluibeQ iščeA
7saka besed* 50 par. torek 3 Din, U šifro ali da-lanj« naslova 6 Din; naj-manjSi znesek 12 Din.
Trgovski pomočnik
nekadilec, pošten in de laven išče zaposlitve v trgovini z meš. blagom v mestu ali aa deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra na podr. Maribor pod »Zanesljiv« 18084-2
Vrtnar
lzučen v vrtnarstvu ta sadjarstvu želi mesta. Najrajši v privatni služ bi v graščini ali drugem večjem podjetju pri do brih ljudeh. Gre tudi kot oskrbnik. Ako Je slučajno kako mesto, bi prosil naj se posije^ cenj. dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Dobro mesto«,	18064-2
Službo
lovskega čuvaja
oskrbnika aH sllčno takoj sprejme mlad pri vatni detektiv. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposoben in zanesljiv«.
181722
Šofer
Išče mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za 18171-2
vse«.
Strojnik Ia. z izpiti in prakso Išče
zaposlitve v večjem industrij. podjetju. Po<n. na oglasni odd. Jutra pod »Strojnik Ia«.
18112-2
Upokojenka
želi mesto hišnice. Pon. pod »Skrbna« na ogl. odd. Jutra.
18107-2
Knjigovodja
polnoma zmožen knjigovodstva išče zaposlitve od 3. naprej. Pon. pod »Knjigovodja« na oglase' odd. Jutra.
18346-2
Gospodična
s tr£ JSolo in prakso t pisarni, prosi kakršnekoli «a-- 've k<n pridna in zanesljiva moč. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potebna službe«.
18384-2
Natakarica
simpatična, soljdna, zmotna ter čedne zunanjosti, stara 23 let s kavcijo, iiče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrstna 978«.
18266-2
zobotehniška
asistentka
s 6 mesečno prakso išče službe za takojšen nastop. Cenjene dopise prosim poslati na podružnico Jutra v Celju pod značko »Praksa«.
18319-2
1.000.— Din
dam takoj osebi, kate ra mi preskrbi stalno službo uradnice v Kranju. Jesenicah ali večjem podjetju. Imam 4 leta prakse. Ponudbe na ogl. odd. Jutr» pod šlf ro »Zmožna ta delovna« 18139 2
Frizerska vajenka
Išče mesta a stanovanjem ln hrano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vajenka 12«.
18012 44
Elektrotehnik
vojsš&lne prost, absolvent elektrodelovodsk« Sole, večletno prakso, prosi takoj namešfenja. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro samostojen 6«.
18296-2
Natakarica
išče službo v golimi. Vešča nemškega jezika, zmožna kavcije. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Pri-kupljšva«.
18290-2
Zaslužek
Beseda i Din. davek 8 Dia, ia šifro sli dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Tisoč dinarjev
ln več zaslužite mesečno z delom doma. Pošiljam material prevza mem goto™ Mago. Mal kapital potreben. Zatrte vaj te prospekte, priložite znamko za odgovor. Mihajlo Henlg. Panče-vo.Br. Jovanovlča 20.
18071-3
Potniki
Beseda 1 Din davek S Dia za šifro ali dajan]« naslova 5 Din. Najmanjši taeaak 17 Dia.
Zastopniki, trgovci!
Za le? in zanimiv posel M Vam nudi stalen in velik zaslužek. Zahtevajte brezplačna navodila! F. Rita-mann, Pašščevo.
173M-5
Potniki
ki M prevzeli poleg drugih še zastopstvo lepih spominskih predmetov lesne galanterije, okraske za kmečke sobe, lestence itd. naj Javijo svoj nasl^r "» u go Višnar, Jesenice.
17963-5
Visok zaslužek nudimo pri lahkem poslu, poverjenikom upokojencem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sotruclnlk«.
18019-5
Iščemo
podzastopnike
v vsakem »rezu Dravske banovine, rizven Celja, Laškega in Konjic, za prodajo dobro idočega predmeta v mestu ia na deželi. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Dober zaslužek«.
18315-5
Vafenci(lte)
Beseda l Dia, (Uve* 9 Dia s» itl«o aH dajanja naslova Din. Najmanj« toMtk 17 Dia.
Trg. vajenca
sprejmem za ipecerijsko stroko • primerno šolsko prediaobrazbo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jatra.
18063-44
Vajenca
poštenih staršev s primerno šolsko Izobrazbo «prejmem v špecerijsko trgovino. Ponudbe pod »Zdrav« aa, ogl. odd. Jutra.	18152-14
Šofer
išče službo. NeoSenjen. nekadilec, abstinent. Zmožen kavcije. Ponudbe na podr. Jutra, Maribor pod »Kamorkoli«.
18312-2
Poštena prodajalka
os. blagajnlčarka, mlajša aglina moč. Išče službe v katerikoli prodajalni v Ljubljani. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Blagajnlčarica Din 600«. 18126-2
Vajenko
predpisano šolsko Izobrazbo ln znanjem nemščine sprejmem v delikatesno trgovino. V hiši vsa oskrba. Delika-A. Terčon, Kranj.
18038-44
Frizerske obrti
se želi izučiti fant star 16 let, m 2 razredoma meščanske šole. Naslov Jožef Pader. Žalec št. OT.	18002-44
Vajenko
pošteno ln čedno apre J -mem v boljšo trgovino. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »želim 9Ut	17938-44
Hčerka drž.
uradnika stara 17 let. z dovršenimi 4 razredi gimnazije, prijetne zunanjosti ae želi izučiti šiva nja, zo bo tehniške obrti ali trgovine z mešanim blagom. Ponudbe je poslati na 81tar Malčl, — Karlovška cesta št. 6, Ljubljana.
17961-44
Pošteno vajenko
pridno, sprejmem. Mo-dtetka Stana Gregore, Jančlgar, fimarttaska c. štev. 8.
18215-44
Učenko
sprejme modnstinja — A. Smrekar, Kongresni trg 4.
182Öe-M
Trgovskega vajenca
krepkega, pridnega, poštenih staršev, sprejme takoj s hrano ln stanovanjem v hiši trgovina z mešanim blagom. Ponudbe z zadnjm šolskim bsprlčevalom pošljite na naslov: Vinko Grabnar, Bredüce-okollca.
18115-44
Brivskega vajenca
sprejme Rudolf Zakov-šek, Poljanska e. št. 51. Prednost imajo tisti, ki ao ae že učili.
18193-44
Vajenca
sprejmemo, ki bo živahen. hiter, okreten, pošten ln ki bo Imel veselje do špecerijske stro ke. Ponudbe na Ivan Perdan, nasi. LJubljana, Krekov trg 11.
18343 44
Vajenca
sprejme boljša specerija ta dellkatesa v LJubljani z vso oskrbo pri starših. Naslov v vseh posloval. Jutra.
18326 44
Kuharske učenke
sprejmemo proti mesečnemu plačilu. Hotel Mariborski dvor, Maribor.
18304 44
Pouk
Beseda 1 Dia. davek S Dia. za šifro ali dajanj« aaalov» 8 Dia. Najmaijii caesak 17 Din.
Ponavljalni tečaj
za srednješolce s ponavljal utrni izpiti a« vrši pri prof. 1r. 1. Rolnunn, Ljubljana, BleHrslaova a. 6. Prijav» da 90. VIL od 11—12 are. Cen« zmerne, uspeh «ajam-h
820-t
Briljanten prstan
krasen, naprodaj za 8-500 Din, srebrn pribor za 6 oseb Din 300, električni li-kalnik s vrvico Din 70 in sklopni oilinder Din 300. — Kongresni trg št. 13/11., od 10.—12. ure in od 3.-7. ure.	17378-4
Stavbišče
deloma ograjeno, v Ma riboru v Magdalenskem okraju naprodaj. Vpra šatl Breznik, Jezdarska 8, H. objekt. 18091 6
TKD Atena
proda več m finega peska. Podrobne informar clje v pisarni Atene, v Prečni ulici 2.
18210-6
Salonska garnitura
(6 komadov) jn železne rolete — za nizko ceno proda hotel Slon, Ljubljana.	18178-6
Nageljne
lančnike, proda trgovina Kušar v Dravi J ah 28.
18108-6
Trijer
(čistilnik za žito) v dobrem stanju poceni prodamo. Pražama žlka, — LJubljana, Rožna dolina, cesta XV. št. 4a, telefon 34-40.
18250*
11-

'JV-/ ■ ' s;-'	'
SVEŽOST PRI PREBUJENJU!
Kako je prijeten občutek, ko se zjutraj prebudimo z dobro odpočitimi udi! Samo nekoliko kapljic kolinske vode »Soir de Paris« Vas osveži, okrepi rn ponovno poživi Ta sijajna tekočina je dvojno parfumirana « Vašim priljubljenim in znamenitim parfumom »Soir de Paris« Bourjois.
BOURJOIS
* Soir de Paris it
Sobno kredenco
poceni prodam. Ogled od pop. Bleiweisova 5, i, desno.
US3S7-6
11.—3. pritličje
Športni voziček
dobro ohranjen, prodam. Bolgarska al. 17/L
18361-6
Prodam
samsko sobo, jedilno bkzo, banjo, svetila. Franke, Cankarjevo na.br. 1/JT.
Q810t6
Šotor
mali, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18100-6
Dve postelji
lz črešnjevega lesa, žična vložka in žimnlcl sta zelo čisti jn skoraj novi. poceni prodam. Do lenjska cesta 81.
18194 6
Tricikelj
dobro ohranjtn, poceni prodam. Glinee, Tržaška 45.
182&6-6
Beseda 1 Din davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova i Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Mayerjev leksikon
7. ixdaja ugodno prodam. Vestni trg 17, Eterna.
18388-8
Inštruktorja
dobrega matematika, za popravni Izpit prvošol-ca. Iščem. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Izpit*.
18153-4
Oblastveno koncesij onirana
ŠOFERSKA ŠOLA L Gaberščik
bivši komisar ca šoferska Izpite. Slomškova nI. 6 — Telefon itev. 28-26.
18151-4
Visokošolka sprejme lnštrukcljo na de£ell. eventuelno tudi mesto vzgojiteljice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Instrukclja«.
180184
Vestno instr»5ram in pripravljam aa popravni izpit. Ponudbe na ogl. Jutra pod »888« 182294
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Radio aparat
skoK) nov, zaradi selitve prodam. »Standard Darling« 2 to lcevni. Ogleda se v garažah hotela Uniona.
181199
Pridelki
Beseda 1 Din, dav^ 3 Dia, za šifro ali dajsnje naslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Dia.
Sortirana vina
letnik 1935 prodaja dr. Marclus, Sv. Peter pri Mariboru, Vodole 28.
18089 33
Prodam
Beseda 1 Dta davek 8 Dta. ca šifro aU 4«Janj« naslova Dia. Nsjmaajii lasaek 17 Dia.
Otroški vozički
letošnji modeli na pa-tmtlmnih kroglj tónto
ležiščih.
S. Rebolj & drug
Gosposvetska a it. 13.
145-6
Vinsko črpalko
(a n m rdečih skoraj novih oavi, prodam. Naslov r vaafc paalovalntcafa Jutra.
Fige
ta Iganjekuho, — čebulo egiptovsko — ugodne cen». »Zaloga južnega sadja«, —
Ljubljana, Tyrteva -iß.
38386-33
Beseda 1 Din, davek S Din, ca šifro alt dajanje naelova 5 Din. Najmanjši inesek 17 Din.
Veleizvoznik
išče vsako količino zgodnjih ta poenlh Jabolk. Dalje išče zveze z dobro vpeljanimi kupovalcl ln trgovci sadja v vseh krajih Slovenije ln Hrvatske. Ponud. pod šifro »Izvoehik Jabolk« na podruB. Jutra r Man bo-
Glasbila
Beseda i Din, davek 3 Dm, > za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kratek klavir takoj prodam ali oddam proti mesečnemu odplačilu. Stamcar, Slapnt-čarjeva 7, Moste.
18158-26
Pianino »Förster«
svetovna znamka skoraj nerabljen, naprodaj Tattenbachova 21 Maribor, Dobrajc. 1S093 26
Violo
300 let staro, vredno 7 tisoč Dta prodam. Cena po dogovoru. Starinarna Ciril Jelene, Maribor, Koroška cesta 17.
18062-26
Klavir
(TJflge!) izrwino do*>ro ohranjen, prodam za Din 6.00P. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18258-26
3 pianine
krasen glas, prodam po globoko znižani oeni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18140-3S
Sperano spalnico
v orehovi imitacjji, prodam po ugodni ceni. Ličen Celovška 209.
18335-12
Spalne in
jedilne sobe
prodam za knjižice Kmet-ske hranilnice in posoiü-nice, v Ljubljani. Zalokar Anton, tovarna pohištva. St. Vid a. Ljubljano.
18337-12
Moderna spalnica
orehova korenina — po nizki ceni naprodaj. — Anton Bergant, mizar, DravlJe 55, poleg gostilne Kovač.
18329-12
Svetla spalnica
z mizo, dva salona, usnjena. garnitura, radi selitve ugodno naprodaj. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra.
18299-13
Moderne spalnice
orehove in Sperane, od I800 Din dalje ra-oda mizarstvo Josip G-oljar. Flor-janska fl_	1«2&4-10
He-monika
tritonska ugodno riapro daj za 320 Din. Stožice št. 129.	18131-26
Pohištvo,
Beseda 1 Din davek S Din. za šifro al* dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Moderno in kvalitetno
POHIŠTVO
vse zajamčen«* — te od '.700 Od Sperane, spalnice 075 Din kuhinjske opreve 375 Din kuhinj, kredence 400 Din omare 150 Din poìMje — itd. Oglejte si veiiko ir&bero pob iš tv» pri
»Oprava«
zaloga potištva Ljubljana. Celovška e. 50.
18328-12
POHIŠTVO
Največja izbera vsakovrstnega pohištva. Tudi več posameznih kosov: postelje, omare.
Radi velike zaloge prodamo več spalnic in kuhinjskih oprav. Sperane spalnice, imitacija kavkaSki oreh . . 4.50C Pleskane spalnice . 1.600 omare ...... 400
postelje ...... 150
kuhinjske oprave . . 675 kuhinjske kredence . 375 kuhinjske mize . . 120 kuhinjski stoli • . 50 otroške postelje . . 300 otroški vložki . , "i5 otroški madrad ■ » 120 žični vložki . ■ . 80 madraci ..... 190
upognjeni futelji . 250 ?aboj za premog . . 80 čni ceni.
Sprejemamo vsa popraviš in naročila po konkurenčni ceni:
Vzamemo hranilne knjižice v račun.
Se priporoča: Mizarstvo »SAVA«, Rožna dolina.
Miklošičeva c. 6.
18300-12
Pohištvo
staro, dobro ohranjeno, poceni naprodaj. Čopova cesta I-Ili levo (Delavska zbornica). „.	J8247-12
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Puch motor
250 ocm v brezhibnem
stanju, uge ino prodam. Na račun vzamem šivalni stroj. Resntk, Šentjanž na Dolenjskem.
18114-16
Šivalni stroj
pogreJjiv, nemški
febril 4
z okroglim čolničkom, kateri tudi štika_ poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyr-ševa 36.
180G4-SS
Pisalni stroj
v izvrstnem stanju zamenjam za dobro ohranjenega mesarskega zapravi jI včka. Führer, Ml-slinje.
18035-29
Kleparski stroj
( Rundmaschina ) rabljen, kupim. Edi Schöner, kleparsko podjetje Rajhenburg. 17974-29
Izboren pianino
prodam za 6.000 Din. Naslov v vseh poelovaL Jutra.
18191-28 Pisalni stroj
(ameriški) prodam za Din 300.— Linandl Boris, Dvofakova 3.
18279-29
šivalni stroj
nov, podam po nizki eeoL Kolodvoska lfl, Debevee.
18287-09
nHMHHIHWWIIWHimagMWIWIIIHII'IMIIIIWW——i
»JUTRO« It KS
54
ji^jmik wl sftl ws?
0
Proti
debelosti
nporabljajte neškodljive
SLATINSKE TABLETE
za hujšanje
sestavljene iz prirodnih
mineralnih soli in rastlinskih ekstraktov
Proizvaja: Apoteka
Mr. Bakovec,
Ljubljana. V vseh lekarnah 200 tabi, din 69.—, 100 tabi, din 39.—-, 50 tabi, din 24.—.

SLATINSKE .TABLETE,
Beg. br. 14.213'34
Živali
Beeed* 1 Dia, davek 3 Dui, n šifro »U dajanje naslova B Din. Najmanjši znesek 17 Dio.
Par lepih črnih konj
165 cm visoki, za težko m deloma lahko vožnjo, brezhibnih, prodamo za 7-500 Din. Sever & Co., Ljubljana, Gosposvetska cest» št 5.
18167-27
2 nemški dogi (erao-belo ln rjavo-be-|o), čistokrvni, ugodno prodam. Ponudbe na Ahčan, Ižanska c. 118.
17981-27
Prodam 2 kobili
stari po 4 leta, srednje te-fe, rjave barve. Josip Podgoršek, Lučečka vas, Polj-*ane.	18311-27
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Lahko prikolico
kupim ta motor 350 ccm. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17899-7
Tovorni avto
nosilnosti okoli 3 in pol tone, v brezhibnem stanju, kupim. Obširne pa nud.be, event. s sliko na ogl. odd. Jutra pod »46786c na Publicitas v Zagrebu.
18120-7
Angora mačko
poceni prodam. Gram, Jadranska št. 4 (konec Marmontove ul. Mirje.)
18341-27
Avi o, moto
Seseda 1 Din, davek 3 Din, H šifr>o ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Tovorni avtomobili
iG. li. 0. ia Chevrolet 3—5 'ton nosilnosti, Saurer av-tobu S4 sedežev, vse v izvrstnem stanju proda Avto-jaontaža d. d, Ljubljana, ,Mikiaiiòeva c. 34.
18065-10
Fiat 503
V dobrem stanju, ugodno naprodaj. Garaža— Kralj ič, Gosposvetska c.
18069-10
Motorno kolo
WSU 97 m3, 3 PS, popolnoma novo prodam za 4.500 Din, Poizve se Tyrleva 55, Salon Kralj 18047 -10
Motor
BSA s prikolico, 500 ocm, OHV, prodam. — Pavšlč, Logatec.
17990-10
Stare moške obleke
čevlje, perilo Itd. kupim. Dalje pohištvo. Pridem na dom. Istotam kupite najceneje vse kar rabite. Starinarna Ciril Jelene, Maribor, Koroška cesta 17,
18094 7
Rabljen števec
za lstosmernl tok kupim. Primožič, Podnart 1803G-7
Voziček -
zapravljivček
enovprežnl koleselj ali kočijo kupim. Ponudbe s ceno in opisom na ogl. odd. Jutra pod ši-Ero »Štev. 36.«
18010-7
Parni kotel
stoječ, cevni ali tudi Xi-do, 8 — 10 atm. pritiska in cca. 12 — 18 kv. m kurilne ploskve, dobro o-hranjen, kupimo. Ponudbe na Golob & Ko, tovarna kemičnih izdelkov, Vič pr; Ljubljani.
18273-7
Polnojarmenik
55cm lahke konstrukcije, iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobro in poceni».
18116-7
Avto
• sedežna limuzina, — esnamke Buik, v najboljšem stanju zelo ugodno naprodaj. Naslov V vseh poßloval. Jutra.
18000-10
Naprodaj po neverjetno nizki ceni avto Chevrolet limuzina, malo rabljen; tovorni avto Steyer, 1 in pol tonski, Amilcar najnovejši model, 2 sedežni, Prevozni tricikelj, več rabljenih koles. Ljubljana, Kar lovska cesta 4.
18192-10
Opel limuzina
Jssvrstno ohranjena, se lagodno proda. Naslov v ■reeh posloval. Jutra.
18249-10
Rabljeni tovorni
avtomobili
v lek) dobrem stanju Cy-troen, Chevrolet, Bedford, Mercedes in Saurer ugodno naprodaj. Čopič, Maribor, .Vrbanova 12.
18323-10
Motor 350 ccm
v. odličnem stanju, kompleten poceni prodam, ali za-zaenjam za motor do 300 ccm. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
i8ice-io
Avto Opel neto rabljen poceni na prodaj. Ne zamudite prilike. Poizve se v Kolodvorski 26, Ljubljana.
18118-10
Avto
tapim. Plačam takoj. Po-lendbe s oeno na ogl. odd. Jutra pod »Do 10 litrov porabe«.	18289-10
WtTTfiTW
Beseda 1 Din, davek 3 Din. M Šifro ali dajanie naslova B Din. Najmanjši znesek , ■ 17 Din.
KOLESA
MOTORJI
dobra, cene ugodne, iz btra velika. S. Rebolj & drug
Gosposvetska c. št. 13.
145-11
Moško kolo
dobro ohranjeno, — poceni prodam. Aleksandrova c. 4 dvorišče L
38355-11 Nit čudnega ni ie
št. Vid in okolica
po kolesa In dele tudi motorna kolesa le ▼ trgovino Splošne trgovske družbe Mti! Za nizko ceno prvovrstno blago vsakdo dobi! Splošna trg. družba št. Vid •ad LJubljano. Odprto tudi nedeljah od 7.—da. me.
18283-11
Pisarniško opravo
dobro ohranjeno, kupimo. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Takojšnje plačilo«.
18189-7 Otroško dvokolo
ne leseno (bksikelj), z zračno pnevmatiko, brezhibno, kupim. Weber, Ljubljana, Prečna ul. 8.
•7
ragocenosti
l
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenab
Cerne - juveiir
Ljubljana, Wollova ulica 1.
12-38
.Vloge
btoSe GSavenafce boafce tat-
pujemo pnotì takojšnje«» plačilu. Zazip, Zagreb, Gajev» 7.	17921-M
Posojilo
na vknjižbo nepremičnin, trgovcem na menice, državnim ln mestnim uradnikom na plačo, preskrbimo takoj. Informacije pošiljamo proti nakazilu 10 Din v znamkah. »Triumph.« v Zagrebu, Ilica 21.
18132-16
Kdo ima
50.000 Din gotovine za dve leti na razpolago, se mu nudi zasiguran čisti dobiček (zaslužek) 10.000 ln obresti se plačajo po dogovoru. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Rentabilnost 999«.
18121-16
Hranilno knjižico
Kostanjevica Občinska, zamenjam 2a članico Zadružne Zveze ali isto kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »13.000 Din«.
18275-16
Lesni in stavbni
strokovnjak
z gotovino išče enakega družabnika. Ponubdbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštenost«.
18259-16
Beseda 1 Din, da* c^ ä Diu. za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši inesek 17 Din.
Žago
veneeijanko, na električni pogon, oddam v najemi. — Suha 31, p. Skofja Loka.
18063-0.7
Pekarno
dobro vpeljano proti odkupnini oddam v najem Ponudbe pod Takoj« na ogl. odd. Jutra podruž. Maribor.	18085-17
Gostilno
staro, dobro vpeljano na zelo prometnem kraju v Ljubljani oddam v najem, event. tudi prodam hišo. Naslov pove iz prijaznosti ogl. odd. Jutra.	18074-17
Parno pekarno
vpeljano, večjo, vzamem v najem s 1. oktobrom. Natančne ponudbe poslati na Janžekovič v Dolnji Lendavi. 18029-17
Veliko vato
▼ Ljubljani, nei» pol milijona, prodan m 450.000 Din. Ponudbe a« ogl. odd. Jutra pod aOettosna in
krasna«,
18002-20
Večje podjetje
zaradi bolezni naprodaj a dobrimi donosi, plačljivo s hranilnimi knji žicami Kmečke posojilnice ljubljanske. Več pove Jože Rajnar, Janševa cesta, št. 11, LJubljana VIL
18134-20
Vila v Rimskih
Toplicah
naprodaj. Ima stanova-nje z šestimi parketira nimi sobami z vsem bomfortom, sadovnjakom gozdom in parcelami. 10 minut oddaljeno od kopališča ali kolodvora.
18129 20
Knjižico
mest. hranilnice
ljubljanske za ca 35.000 Din kupim proti takoj šnjemu plačilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Savica«.
18164-16
10.000.— posojila
Išče soliden ln marljiv obrtnik ln večji posestnik v Ljubljani. Dopise prosim pod šifro »Sigurna varnost« na ogl. od Jutra.
18160-16
Obrtne banke
vloge do 200.000 kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni odd. Jutra pod »Obrtna 200«.
18143-16
Hranilno knjižico
Ljubljanske mestne hranilnice in kreditne banke in kmečke hranilnice 100 do 200 tisoč Din kupim. Plačam po do govoru. Ponud. na ogl. odd. Jutra pod »Denar« 18156-16
Vložne knjižice
Kmečke hranilnice in posojilnice v Celju (prej Lastni dom) do 150.000 in Kmečke hranilnice in posojilnice in Okrajne hranilnice v Slov. Konjicah, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za denar«.
18026-16
DENARNE POSLE
Posredovanje kreditov —-Vnovčevanje vlog pr1 denarnih zavodih. - Naložbe kapitala. Poravnave. Uprava nepremičnin Davčne napovedi. — Informacije. — Ureditve revizije, bilance in stalno kontrolo knjigovodstva tn vse druge trgovsko gospodarsko posle izvede
»Svetovalec«
koncesijtonirana trgovsko-gospodarska POSLOVALNICA M. Kovačlč LJUBLJANA Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) štev. 7.
18124-16
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslov» 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Hranilne vloge
vseh denarnih zavodov teriatve in vrednostne papirje v n o v č i tn najkulantneje po najvišji ceni
takoj v gotovini
A. Pianinšek
Ljubljana, Bethovnova al. 14. Telefon 35-10
39-16
Ureditev dolgov
potom sudnh m zven
sodnib poravnav Nasveti v aonkurznlh aa devab tn v.-eb drugih tr govedo obrtnb posl'h Strokovne Knjigovodske reviz:Je sestava m aprobaoija Diianc. PresKrbe kreditov nasveti glede bran-lnlb vlog in plasiranie istih V® posi- kmečke iaščlte Edina Koncesiomrana Ko tnerclonaina pisarna L.OJZB Z A J C Ljubljana Gledališka < Telelon 38 18
32-16
Baiselo kosu. zavod
in
menjalnica
MARIBOR,
Aleksandrova ul. 40.
vnovčuje hranilne knjižice vseh bank in hranilnic. Kupuje vrednostne papirje, valute in zlatnike po najvišji dnevni ceni
Hranilne vloge
kupite ali prod aste potom moje pisarne najboljše
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 88-10.
17908-16
Družabnika
iščem za privatno detektivsko pisarno z cca. 200.000 Din. Obširne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prejšnji poklic ne igra nobene vloge«.
18171-16
3,000.000 Din
dobička
najmanj. Potreben kapital 250.000 za proizvod njo epohalnega predmeta. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Redka prilika 250.000«.
18219-16
Pristopim
s kapitalom do 70.000 Din k dobroidočemu po djetju z aktivnim sodelovanjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sodelovanje«.
18248-lf
Gotovino takoj
dobite za hranilne vloge PraštecUone, Ljublj. kreditne bank? Hranil nlce kmečkih občin. Kmetske posojilnlcfe lju Kmetske posojilnice ljubljanske, ako iste pro daste. RUDOLF ZORE. Llubljana. Gledališka ul 12. telefon 38-10.
18243-: 6
Dnižabnico
za pevzem trgovine, sprejme samski gospod. Ponudbe na ori. odd. Jutra pod »10.000«.
18260-16
Obrt
Oddam gostilno
na račun, ln mesarijo v najem s klavnico ln hladilnico vse v hiši an prometnem kraju vsled smrti. Poizve se v vseh noslovalnicah Jutra.
18238-17
Brivski-frizerski
salon
oddam ▼ najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18314-17
Gostilno ali buffet
vzamem v najem ali na račun kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Promet«.
18320-17
Mesarji pozor!
Večletno dobro vpeljana mesarija v sredini Ljubljane, najprometnejša točka z udobnim stanovanjem in vozovno opremo prodam zaradi izselitve. Ponudbe na ogl cdd. Jutra pod »50.000 Din«.	18338-17
Mizarsko delavnico
z vsemi stroji dam najem, ali pa sprejmem družabnika z obrtnim listom ln nekaj kapita la. Ponudbe na ogl. od. Jutra v Mariboru pod: »Rentabilno«.
18305-17
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dva lokala
na zelo prometnem kraju — oddam takoj v najem. Več ji in srednji pripraven sa vsako obrt. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18096-19
Prodam trgovino
sredi Ljubljane radi bo leznl. Ponudbe pod šifro »Trgovina« na oglas, odd. Jutra.
18182-19
4 lepe prostore
takoj oddam za pisarno, skladišče aH kaj dru gega v Kolodvorski ul. št. 41.
18148-19
Trgovino z
meš. blagom
na prometni cesti v Ljubljani prodam. Na -slov v ogl. odd. Jutra.
18049-19
Mlekarno
oddam v sredini mesta Naslov v vseh posloval. Jutra.
18198-19
Trgovske lokale
v novi hiši na Celovški cesti 30a , oddam.. Vpra šatl telefon 2546.
18209-19
Delavnico
obstoječo lz dveh velikih, svetlih prostorov, pripravno za vsako obrt takoj oddam. V Lesjak, šelenburgova ul. 4.
18217-1S
Lokal
poceni v mestu se odda z 1 avgustom, primeren za trgovino aH obrt. Naslov v rseh poslovalnicah Ju'tra.
181ÜO-10
Oddamo
«ino veliko oz. dve manj šl svetli delavnici, ev. tudi prodajni lokal r.a ulico. TyrSeva 35a.
18233-19
Beseda 1 Din. davek S Din. za šifro aH dajanje naslova Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Gostilno in
posestvo
iaki> ugodno oddam. Informacije Koprive. Grosuplje.
18057-20
Beseda 1 Din. davek S Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Novost za dame!
rrajno ondulacijo lzvr Vujemo na najnovejšem in najlažjem aparatu, sar jih je do danes na -ecMla moderna tehnika '
Za vsake lase uspeta garantiran I Prepričaj te se ln presenečeni boste I Frizerski salon RAKAR, Prešernova ul. 9 dvori šče nasproti slaščičarne •Košak«.	188-30
Med mestom in deželo
posrednje »Jutrov« mali oglasnih
Posestvo
i doboidočo gostilno, vrtom cca 5000 kv. m zemljišča, v Ljubljani, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priložnost«.
18033-20
Lepo vilo na Bledu
prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17508-80
Stavbišča
za strnjen sistem v bližini banske uprave, ugodno na-podaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18003-20
Hišo z vrtom
na prometnem kTajn pred pokopališčem na Viču, prodam. Gostilničarjem, trgovcem, mesarjem, vrtnarjem ali drugim obrtnikom se nudi ugodna prilika za nakup. Kunaver, Tomačevo 81» 72.	ifutfäq
Zidano hišo
novo, obrestonosno prodam. Jadranska 40. Po-brežje. Maribor. 18082-20
Večje posestvo
v Celju (hmelj, njive, travniki, gozd, sadni vrt z gospodarskim poslopjem), prodam. Njive ležijo ob državni cesti (stavbni prostori) in ob industrijski meji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18001-20
Enodružinska hiša
nova z verando ln veli: kim vrtom, 10 let davka prosta naprodaj. Pri -pravna za upokojenca, ki ljubi miren kraj. Levstikova ulica 34 Tez-no pri Mariboru.
18028-20
Dve parceli
naprodaj. Kvdr. meter po 18 Din. Patere n t Dr&vljah 62.
18140-20 Hiše - vile
posestva in parcele, kupite
najugodneje potom pisarn« ADAMIČ, Ljubljana, Gosposvetska 8/JI. Vestno poslovanje. Infornaci j« brezplačne.	18206-30
Dvodružinsko vilo
novo, enonadstropno, prodam za Din 95.000.— Vprašati ▼ gostilni Žoher, Maribor, Tržaška cesta 3.
18313-20
Nova podkletena
hiša
pod ceno naprodaj. Vpraša se pri Kolar, Vojnik pri Celja.
18318-20
Gostilniško
posestvo tomo v Tirani Ljubljane prodni pod ceno Ugodni plačani pogoj L Ponudbe na ogL oddeL Jutra pod »Ugodna prilika 88877c.
18342-20
Kupim hišo
eno ali dvoetanovanjsko ▼ Ljubljani. Eventujs-L tudi stavbno parcelo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo lege ln cene pod »Hitro«.
18336-20
Prodam
? tiri stanovanjsko novo hiSo, m2 vrta Rožna-dolina, cena Din 200.000. — Gotovina 70.000.— ostanek hipoteka in mesečno odplačevanje. Poizvedbe: Svetina, Kolodvorska 11, dvorišče.
181)11-3)
Nova hiša
tristanovanjska z delavnico, na prometnem kraju.
neposredni bližini mesta, ob glavni cesti, lepim vrtom in lastnim studencem, primerna za kakršnegakoli obrtnika ali lesno industrijo ugodno naprodaj. — Vprašati Rojs Maribor, Mlinska ul. 10.
18321-20
Manjšo hišo
kupim, najrajši trgovsko v Celju. Ponudbe na ogl. od-del. Jutra pod »Lepa lega«.
18130-30
Naslove malih oglasov pošiljamo
samo onim,
ki pošljejo znamke za 3 din.
Ugodno naprodaj
lepa nova enoaadstrop-na hiša z moderno urejeno trgovino, z dvema velikima izložbama in kompletno pečjo za pe karno, klavnico in mesnico. Nadaije 10 sob. 2 kuhinji,' pralnica, kopal: niča, dve skladišči, va dovod, v vseh prostorih •električna razsvetljava vse podkleteno. — Gospodarsko poslopje obokano s prostorom za 20 glav živine, z vodovo dom v pritna stanju, električna razsvetljava, 8 oralov prima njiv,— travnikov, sadenosnik s 150 novo nasajenimi — žlahtnimi drevesi jabla nami in hruškami, vse v ravnini. Velik nov zidan. vrt. Vsi objekti zidani s prima Winer-berger opeko kriti. V vasi tik nadžupnijske cerkve, 6razredne šole z več sosednih vasi poleg banovinske ceste in že-leiimsKe poetaje. vreauo 600.000 Din zaradi bolezni naprodaj za 450 tisoč Din, 200.000 Din lahko ostane na prvem mestu vknjiženo s 5% obrestmi. Več se izve v Dravogradu št. 10 po-štnoležeče.	18066 20
Tristanovanjsko
hišo
enonadstropno z vrtom tn hlevom, v bližin! Ljubljane proda Hafner, Škofljica 37.
17977-20
Lep vinograd
aa krasni legi ln lepa klet, ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Haloze« aa agentursko pisarno Pichler, Ptuj.
18011-20
Parcela v
Povšetovi ulici
ograjena, lepa lega, 950 do 1200 kv. m ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18211-20
Froda se v Kranju
nova štlrlstanovanjska hiša z velikim vrtom za 90.000 Din; mesečni donos 920 Din. Pojasnila daje Ivan Jakopin. — Kranj, Prešernova št. 18 18236-20
Hiša z vrtom
v Kranju
naprodaj zaTadi selitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hiša«.
18331-30
Novo hišo
enonadstropno, prodam. Lepa lega, prostori za vsako obrt in pekarijo. Prodam za vsak denar, zaradi odhoda. Naslov vseh posloval. Jutra.
18103-20
Naprodaj parcela
ca 3000 kv. m. v neposredni bliž goet. Slovša, Kolezijska ulica, po Jako ugodni ceni pojasnL la v gostilni pri Panju, Vegova ulica 10. Istotam se proda 15 sedežni avtobus znamke Narold.
18241-20
Stavbne parcele
v St. Vidu ob drž. cesti ali na BroduB prodam. Poizve se v št. Vidu nad Ljubljano 28.
18237-20
Posestvo s trgovino in gostilno
ob zelo prometni državni cesti eno uro od Maribora se radi smrti zelo poceni proda (120.000 Din). Pojzve se ' Tattenbachova 21/1., Maribor, Pečnik Andrej	18322-20
Kupim gozd
hrastov aH bukov za 1»-sekanje. Obširne pon. na oglasni odd. Jutra pod »Pragovl-švelerji«.
1812520
Hišo s trgovino
s kompletno opremo, vrtom, vse novo v brezhibnem stanju, ugodno prodam v Skopicah 42 pri Brežicah. Informacije daje Albin Robida, istotam.
19123-20
Vilo - hišo
z vrtom, 4 do 5sobno, lepo ln udobno urejeno, v Ljubljani, v bližini centra, kupim. Cena do 160.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Prijeten dom«.
18195-20
PRODAM
2STANOVANJSKO VTLO pri Tobačni tovarni za 380.000 Din, hipoteka 100.000 Din. 4STANOVANJSKA VILA v Rožni dolini 100.000 Din, hipoteka 66.000 — 2STANOVANJSKA VILA za Bežigradom 250.000 Din hipoteka 56.000.— 3STANOVANJSKA VILA v šlški. 160.000 Din, hipoteka 112.000 Din. 3STANOVANJSKA HISA v D. M. v Polju. Din 90.000. hipoteka 40 tisoč Din. 3STAN O VAN JSKA VILA na Ježlci za 135.000,— hipoteka 125.000 Din. plačljivo v hranil, knjižicah kmečke posojilnice Ljubljanske. GOSTILNA, MLIN, TRGOVINA v večjem prometnem kraju Dolenj ske za 350.000 Din, z hipoteko 90.000 Din. HISA s trgovskim lokalom, gospodarskim poslopjem v večjem industrijskem kraju ob Južni žel, 125.000 Din, plačljivo vse v knjižicah kateregakoli den. zavoda. V istem kraju naprodaj novozidana 4 stanovanjska vila za 200.000 Din, hipoteka 80.000 Din. STAVBNE PARCELE v Rožni dolini, Viču, Mirju, Kolezijl, Trnovem, pri Sv. Krištofu, Bežigradom, v Šiški, Stožicah, na Smartln-skl cesti, v centru. — Velikost parcel ln cena po Izberi za strnjen ali odprt stavbni sistem. Cene zelo ugodne.
Real ite tna pisarna KUNAVER LUDVIK LJUBLJANA Rimska cesta štev. 8.
Telefon 37-33.
69 20
Enonadstropno vilo
v St. Vidu. solidno z«ra Jemo, prodam. Arh. VI-dlc, restavracija pri re-mlzl v Zg. Slškl. m. nadstr.	18327-20
Večje zemljišče
sel o leipo, na periferiji Ljubljane prodam skupno ali tudi hijeno, po skrajni ceni za gotovino ali knjižice Kmetske hranilnice. — Interesentje ne zamudite ugodnosti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18381-90
Tristanovanjsko
vilo
novo, enonadstropno. vodovod, parketi, kanalizacija, prodam. — SOletna davčna olajšava, cena nizka, tudi za knjižic«. — Šinkovec, Glince 7/il6.
18297-30
Stanovanje
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro al: dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
1-sobno in 2-sobno
stanovanje oddam za avgust v Ljutoljani V3X, Polako-va ulica 13.
17601-21
Trisobno stanovanje
soinčno, komfortno oddam za 1. oktober. MaJ-strova 16.
18235-31
Dvosob. stanovanje s kabinetom oddam v Mariborski ulici 2a, ML ssa Stadiona.
é 18228-21
Trisobno stanovanje
lepo ln sončno oddam
z avgustom. Naslov v vsoh poslovalnicah Jutra.	18232-21
Dvosob. stanovanje
krasno, komfortno, oddam z 1. avgustom v Staničen uL 20. Poizve se med 9. In 11. uro pri hišniku istotam.
18223-21
Trisobno stanovanje
oddam takoj ali pozneje. Plin, velik© sobe, komfort, Medvedova 5b (Ilirija).
18221 21
4-sobno stanovanje
komfortno, oddam 1. avgusta. Ogled od 10. do 12. — Poizve se v pekami Vidmar Rimska cesta.
flE30C-21
Stanovanje
dvs sobi. kuhinja in prM-kline, oddam 1. avgusta na Zabjaku 3.
18017-21
Dvosob. stanovanje
komfortno oddam za 1. avgust v Sp. Slškl, Mil-člnskega ul. 57.
18180-21
Enosob. stanovanje
Dddam s 1. avgustom ali septembrom. Glince, c. V. št. 18.
18155-21
3-stanovanjsko vilo
prodam zraven tehnike. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1B367-21
Trisobno stanovanje
komfortno, zračno, soinčno,
z balkonom, v novi v-ili oddam avgusta ali septembra. Informacije Drbančič, Oražnova 5, od 3. popoMn-e dalje.	18200-31
iiimiorrmdi
(vedno svež) Samo 10 minut kuhanja. Tu<ü za diabetike brez aH z malo sladkorja.
D. Pechmajou & Cle, Zenran
571S
Mirno stanovanje
iščem bb. september aH oktober v Trnovskem okraju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačnik 993«.
18242-21a
Trisobno stanovanje
komfortno s kopalnico oddam za avgust ali takoj. Poizve se v menjalnici Tyr-ševa cesta, 31.
18264-21
Dvosob. stanovanje
oddam. Naslov ▼ vseh poslovalnico Jutra.
18276-21
Dvosob. stanovanje
novo, udobno, sončno, odddam s 1. sept. za 750 Din. Sv. Krištof, Dete-lova 5, Novak.
18170-21
Stanovanje
lz sobe m kuhinje oddam 1. avgusta stranki brez otrok. Velika Čolnarska ulica 15-L
18201-21
Trisob. stanovanje
komfortno v novi hiši po ugodni ceni oddam s 1. septembrom ali oktobrom v Verovškovl 56. (nova cerkev — Šiška).
18150 21
Podpritlično
stanovanje
ernoBcbno, oddam, Ple-teršnikova ulica 22, vo gal Costove ulice.
18149-21
2-sobno stanovanje
kuhinjo v Jernejevl ulici 8 oddam. Vpraša, ti pri stranki čač v hI šl.	18043-21
Dvosob. stanovanje
na Poljski poti oddam za 1. septembra. Naslov v ogl. odd. Jutra.
18046-21
Stanovanje 2 sob
kopalnice, terase in vseh prltlklln oddam v Veliki čolnarski 7, Trnovo.
18345-21
Dvosob. stanovanje
parketlrano, v novi hi šl, vse pod enim ključem za avgust, oddam. Rožna dolina e VTIT13.
18344-21
Dvosob. stanovanje
komfortno oddam s 1. avgustom. Kosovo polje 298, Zg. filàka.
18332-21
Trisobno stanovanje
s prltlklln ami, lepo, — soinčno, z vrtom oddam takoj aH s 1. avgustom na periferiji Celja. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra.
18081-21
Enosob. stanovanje
oddam takoj na cesti v Rožno dolino 11.
18208-21
Sončno in udobno
sobno stanovanje skoraj v centru, oddam. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Avgust«.
18206-21
4-sobno stanovanje
moderno s kopalnico, — oddam. Ponud. na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrajska gimnazija«.
1820721
Sobo in kuhinjo
oddam trem oeebam. Tu dl prodam pogrezljlv šivalni stroj. Gradaška ul štev. 8.	18239 21
Hišico z vrtom
prodam po nizki ceni. Vilm® Košir, Prapretno pri Radečah.
18331-20
Hišo
oolr. parceüe. p rodaste ali kupite najugodneje potom posredovalne pisarne P. Zristavec, Erjavčeva c. 4a.. Ljubljana. Telefon 23-81.
204-20
Dvosob. stanovanje
oddam samo boljši družini. Kapiteljska ul. 7, I. nadstr.
18234 21
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo in pritiklinami za Din 260.— mesečno, oddam s 1. avgustom v Novih Jaršah št. 50. pri Ljubljani. Prednost imajo javni usluž benci. Rozman Ivan, Poljan ska c. 16. 1/3.
18074-21
Stanovanje 2 sob
in pi+tikKne, b kopalnic», vse pod enim ključem, oddam 1. avgnsta stranki brez otrok. JelovSkova 21, Trnovo.
110501-31
Stanovanje
obstoječe rz dveh sob tn pritiklin, oddamo i. avgusta na Mirju po zmerni ceni. Ponndfo« n» ogl. odd. Jutra pod »Mirje«.
1825W-2n
Enosob. stanovanje
v podpritličju, oddam stranki hren otrok. Batist i ž, Ru-tarjeva 4a.
'18390-21
Stanovanja
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Enosob. stanovanje
išče boljša mirna tričlanska družina. Naslov v vseh posloval. Jutra.
18190-21a
Stanovanje
©no aH dvosobno, ne vezane sobe. Išče mirna stranka treh oseb. Naslov je poslati na ogL Ddd. Jutra pod Avgust.
18245-21a
Dvosob. stanovanje
komfortno, iščem v sredini mesta all v neposredni bližini za 1. ali 15. avgust. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Točnost«.
18179 21a
Stanovanje 2 sob
in kopalnice v bližini Figovca, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«.
18225-21a
Stanovanje 6 sob
3 vsemi pritiklinami afi dve stanovanji po 3 sobe skupaj
hl'zu šentptrske cerkve a fi v centru, iščem za L Vin. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »6 pob«^
lS363-21a
Stanovanje
dvo ali eanoesobno z kabinetom, suho in srmažno išče mirna stranka za 1. avgustom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »300 do 500«.
18253-21a
Dijaški sobe
Več nižješolcev
;^prejmem na zelo dobro domačo prehrano ln pri učenju ln vzgoji skrbno nadzorstvo. Zlberto-va 30-L
236 22
Več nižješolcev
sprejmem na zelo dobro domačo prehrano tn pri učenju ln vzgoji skrb-ao nadzorstvo. Cena 450 Din. Zibertova 30-L
18154-22
Dijakinji
sprejmem v vso oskriv».
Nemščina, francoščina in klavir. Prvmoč pri učenju. Cena najnožjo. Oisrij, učiteljica, Gosposka ulica lO/I.
<18198-33
Za 8 let starega
dečka
3čem popolno ©Arbo a
ne-izorstv« pri učenju pri boljši drnSni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Sitno »Lepo ravnanj« ia dobra vzgoja«.
i8oen-a3a Za 2 dijaka
iJSem stanov»nie z no skrbo pri profesorski d nižini blizu bežigrajske gimnazije. Ponudb« na ogi. odd. Jutra pod »Skrbno nadzorstvoc.
1*5271-22
Sobo ödda
Beseda 1 Din, davek 3 Dia, za šifro ali dajanje naslov* 5 Din, Najmanjši znesek 17 Din.
Opremljeno sobo
oddam pri bežigrajski
gimnaziji. Nasi, v vseh poslovalnicah Jutra.
12159 23
Opremljeno sobo
lepo, oddam. Mencingerjeva 31.
£8133-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom od. dam takoj boljšemu gospodu. Dvorakova ul. 3, pritličje, desno.
18175-23
Veliko sobo
s Štedilnikom, elektriko in s posebnim vhodom, takoj oddam. Gerbiče^a ulica 7.	18159 23
Sobo
za 280 ln sobico za 140 Din, opremljeni, strogo separirani, s souporabo telefona, oddam pri Taboru. Naslov v vseh poslovalnicah. Jutra.
18155 23
zastopnike — organizatorje
za Beograd, v sedežih banovin ln večjih mestih v državi, in sicer le resne in so lidme gospode, ev. upokojence, kateri bi po zelo ugodnih pogojih pridobivali čla^ ne za tedensko varčevanje v zvezi z zavarovanjem ln pode ljevanjem posojil. Po onudbe na Propaganda d. d. Zagreb, Je-lačlčev trg 5 pod »4189«.
PREVOZ
premoga cca 30 ton dnevno iz oddaljenosti ca. 3 km na žeL postajo Črnomelj se odda n 1. avgustom. Prednost tovorni avta Prevoz stalen. Pormdbe na RndiiLk Bel okraj i na — Črnomelj.
f
Enosob. stanovanje
išče v mestu državni uradnik brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirno in točen plačnik«.
18292-31 a
Naznanjamo vsem prijateljem to znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša dobra mati in stara mati, gospa
IVANA KOVIČ
trgovka v Tacnu
pod Šmarno goro št. 68.
Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo, dne 18. Julija ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče Šmartno. TACEN, dne 17. julija 1937,
žalujoča rodbina: PAVLE KOVIČ — soprog; TONE, TONČKA, SLAVKO, PAVLA — sinova in hčerki in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob priliki nenadomestljive izgube našega nepozabnega
STÀNK0TÀ
izrekamo tem potom prisrčno zahvalo čč. duhovščini, posebno gg. Faigeljnu in Furlana, ki sta nam v teh težkih dneh stala ob strani Dalje se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, kakor tudi gg. pevcem za ginljivo petje ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Bog plačaj !
Rodbino: LOGAR — DOLENC.
»JUTRO« St. T65
= 15
Ne»««. m m
Podstrešno sobo
2 dvema posteljama odda jr. takoj za 200 Dm tn sprejmem sostanovalca. Sv. Jašrba trg 5.
18188-23
Lepo sobo
zračno, opremljeno, oddam boljšemu gospodu ali gospodični v sredini mesta. Fo želji tudi z vso oskrbo. Nasi, v vseh poslovalnicah Jutra.
18168-23
Sobo
opremljeno ali prazno s posebnim. vhodom la s souporabo kopalnice takoj oddam. Gajeva 9-III vrata 16.
18161-23 Lepa soba
▼ sredLnal mesta, s posebnim Täiodom v prvem nadstropju oddam takoj alt 1. avgusta boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18147-23
Enosob. stanovanje
oc.-dam. GJlnce certa 17, St. 39.	18146-23
Sobe išče
Butcu» x Dm aavti & Um, *» biro ali dajanje naelora S Din. NajmanjSi tneeek 17 Din.
Mirno sobo
s posebnim vhodom l£če akademik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo cene, pod šifro »Mir«.	1814123a
Višji uradnik
išče sobo, lepo komfort no, separirano, ev. tudi dve vezani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalen«. 18098-23a
Separirano sobico
svetlo, zračno, v bližini mesta za 150.—, iščem Ponudbe na ogl. odd, Jutra pod »SoLlca«.
18203-23a
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom, oddam takoj za nizko ceno. Nasi, v vseh poslovalnicah Jutra.
18145-23
Opremljeno sobo
Cisto, zračao. oddam go spodu. Levstikova 21-11. levo.	1805023
Sobico
V oentru oddam, poleg glavne pošte. Naslov v vseh posloval. Jutra.
17947-23
2—3 sobno
stanovanje z vsem komfortom, sredini mesta, išče 361an ska družina za november. Ponudbe na Co-mercialna družba, poštni predal 47.
18212-21a
Upokojenka
S5e \mano gobico ia takoj ali poateje. ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Stal-mK
18106-99»
Boljša gospodična
Sče sobo i v so oskrbo v okolišu Tvrševo ceste do cerkve rr. Krištofa; s 1. ali 16. avgustom. Ponudbe na oglasni oddel. Jutra pod »Boljša«.
18113-33»
Dve sobi «Hkl parketirani, od-cjem. Souporaba kopalnice. Prvo nadstropje. Pole-; šole v Mostah. Na-sVsv v vseh poslovalnici cah Jutra.
18188 23
Sobe
ödtöa ▼ neposredni bližini centra v vllL Prazne alt opremljene, kopalnice. Naslov v vseh dosL Jutra.
18252-23
Solnčno sobo
« posebnim vhodom, lepo, oddam s L avgustom. PleteršaikDva ul. Zf, Bežigrad.
18165-23
Opremljeno sobo
b posebnim vhodom, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah J-utra.
18230 23
Prazno sobo •
txldam za 1. avgust. Naslov v vs>-h poelovalni-cih Jutra.
18231-23
Boljšega gospoda
a stalno službo, sprej-
inem na stanovanje, tudi v skupno gospodinjstvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Od 40 let dalje«.
18222-23
Lepo sobo
ta Soj oddam, s posebnim vhodom, boljši osebi " certru. Naslov v 7.=eh posloval. Jutra.
18244-23
Prazno sobo
separirano, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soba 1. avgust«.
18272-23a
Sobo išče
iSöe potnik pri neodvts ni dami v centru. Pon. pod »Lepa soba« na ogl. odd. Jutra.
18138-23a
Izgubljeno
Beewla 1 Din, davek 3 l>in, sa šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
Briljantni križec
sem izgubil. Ker je drag spomin prosim najdlte-telja. da ga proti nagradi Izroči na naslov, ki ga pove oglasni oddel. Jutra.
18340-28
Lepo sobo
opremljeno, v vili, oddam. P «bno primerno za miren Jtiidij aK' upokojenca. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	18197-33
Sostanovalko
sprejmem. Prijazna soba. Prilika ra nemščino. Pojasnila: Sturm, Stari trg 25, M. nadstropje.
18234-23
Prazno sobo
* I. nadstropju, s posebnim vhodom, elektriko, cddam. Drenikova 28.
18333-23
Sostanovalko
v lepo sobo s souporabo knhrnje iščem. Naslov v ¥«eh poslovalnicah Jutra.
16105-83
Separirano sobo
v sredini mesta, eni ali dvema osebama oddam a 1 avgustom. Naslov v vseh posi ovali*ica.h Jutra.
18099-23
Opremljeno sobo
s kopalnico in posebnim vhodom oddam. Medvedo-m 5 visoko pritličje, desno. "	18274-23
Opremljeno sobo
veliko, solnčno oddam 1 ali 2 osebam s brano ali brez, takoj ali pozneje. — Soklič, Pod Trančo št. 2,
fioleg mestnega trga, Ljub-jana.	18278-23
Opremljeno sobico
{isto in svetlo, popolnoma separirano, v nov; hiši, oddam. Eventuelno z oskrbo. Pleteršnikova ul. 10.	18377-23
Sobo
gtroqo ločeno, oddam boljšemu gospodu, praz. no ali opremljeno na Miklošičevi cesti. Naslov v vseh posloval. Jutra.
18325-23
Sobo
i oskrbo ali bre«, oddam takoj. Istotam sprejmem sostanovalca in sostanovalko. Židovska uEca 6fi- __ 18096-33
Opremljeno sobo
oddam takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18295-33
Lepo sobo
s posebnim vhodom, oddam Bohoričeva ?4a.
INSERIHAJ V „JUTRU"!
Našla se je
moška zapeetoa ura 16. Julija pred hotelom Mi-kllčem — Metropolom. Naslov v vseh posloval. Jutra,
18339-28
Draibe
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši inesek 17 Din.
Dražba hiše
št. 82 na Brdu pri
Ljubljani z vrtom in dvoriščem, vi. št. 892. k. o. Zg. šlška. bo dne 5. avgusta 1937 pri Izvršilnem sodišču v Ljubljani. Najmanjši ponudek din 30.000, možno je prevzeti hipoteko.
17364-32
Informacije
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjäl znesek 17 Din.
Znani gospod
ki je v soboto 17. ob 8. uri zjutraj našel denarnico v Pasaži Nebotičnika, se naproša; da vrne isto Mlekarni istotam.
18304-31
Buret
• i
lister in vsa lahka! letna oblačila I
v elegantni izdelavi! nudi ceneno
PRESKER,
Sv. Petra cesta 14
Gospod
simpatičen, nezadovoljen v zakonu želi spoznati zdravo diskretno damo. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Gorenjec«.
18196-84
Novi naBkrv:
SV. PETRA C. 4. f E L E F O N 25-57
38EZPIAČEM POtfK V ISKANJU I
Vsaka Oea.Oi ] oin; davek 8 Din, za dajanje naslova 6 Din; najmanjàì znesek 20 Din.
Mlada gospodična
akademsko naobražena, premožna, išče resnega znanja z boljšim gospodom. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Simpatična 23«.
18157-25 Gospodična
321etna s vsem potrebnim za gospodinjstvo želi spoznati gospoda s stalnim zaslužkom. Ponudbe na upravo Jutra Maribor pod »Dobra gospodinja«.	18090-25
M El NEL* HEROLDE
TVORMICE 6IASBIL MARIBOR St 101
Cunje
krojaške odrezke, stari papir, tekstilne odpadke ovčjo volno, govejo dia ko (aravco), — kupi vsa ko množino ARBEITER. Maribor, Diavska ul. 15.
-J"*
Vsaka beseu* i Dm; davek 3 Din za dajanje naslova S Dji; najmanjši znesek 90 Din.
Inteligenten gospod
srednjih let išče razvedrila z boljšo damo lepe zunanjosti in zelo močno razvito. Ponudbe pod »Sporazum« na ogl. odd. Jutra.
18162 24
»Osamljena«
prosim dvignite pismo na oglas. odd. Jutra. — A. Č.	18142-24
Gospod
star 35 let išče znanje boljše, vesele dame. Iz Celja ln okolice imajo prednost. Ponudbe na podruž. Jutra Celje pod »Vesela«.	18083-24
Višji drž. uradnik
želi znanja z mlajšo in 9impatlčno gospodično, lepe srednje postave. Ce njene ponudbe s sliko na podružnico Jutra v Mariboru pod »Nežna čr nolaska 70«. 18087-25
30Ietni posestnik
mlad, z Imetjem v sredini prijaznega trga želi znanja z gospodično v svrho možitve, 25 do 30 let staro, ki bi Imela veselje založiti ln voditi trgovino z mešanim blagom. Neanonlmne za lepke poslati na ogl. od delek Jutra pod značko »Možitev«	18059 25
Učiteljica
mlada ln lepa išče sebi primernega druga v svrho ženitve. Dopise pod »Julij 1937« na ogl. od. Jutra.
18184-25
Samostojna
mladenka
simpatična ln intellgent na, ugodne zunanjosti, se želi poročiti z zna-čajnim inteligentnim gospodom. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Vida«.
18181-25
Pošteno gospodično
s primernim kapitalom želi poročiti radi otvoritve modnega salona 28-letni gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bodočnost 978«.	18270-25
Učiteljsko mesto
Trbovljah zamenjam ponudbe pod »Zamenjava« na ogl. odd. Jutra.
18044-24
Gospodično
do 20 let staro, nepokvarjeno iščem v svrho razvedrila v okolici ali mestu Maribora. Dopise pod »Mladost 1920« na podružnico Jutra, Maribor.
18310-24
Trgov, naobraženi
gospod
mlad, želi znanja z gospodično v svrho kasnejše ženitve. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Lepa spomlad 38« 18137-25
Mlad gospod
želi spoznati gospodično, staro 18 do 22 let, pridno ln pošteno. Dopise s sliko pošljite na ogl. odd. Jutra pod šlf-»Resno znanje«.
18199-25
Naročniki »JUTRA« so zavarovanj za 10.000 Din.
Opozorilo
Podpisana opozarjava, da bova vsakogar, ki bi raz-nnšal neresnične vesti o noma, sodnijsko preganjala. — Anton in Terezija Velkavrh.
18385-31
Beseda .1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kolesarjem in
izletnikom
1. avgusta t. 1. v Postojno ee priporočajo: kavarna" — restavracija — sobe, — sladoled G. Garzarolll. Na najlepši točki v Postojni. — Kompletno kosilo za Izletnike Lit. 6.50. Cenjenim gostom brezplačna shramba koles.
17848-37
Polno* jarmenik
moderne Tipe, Esterer ali Maxhütte i. t. d., 650 Rw. z bačvastim ležajem (Tonnenlager), dobro ohranjen, kupi Stevo Tončič — Maribor — Meljska cesta 12.
5740
vsaki prilik! — se spomnite
da to «Jatrori* »Matt oglasi" > Sloveniji naj aapešnejSa, najcenejša Ia najbitrejäa po are do-rsinloa n slaiba vseh vrat, m prodajo tn nakup nek stvari, za nepremičnine. Lokale, podjetja, kapital, toni tve ta m voo drugo
ZAHVALA
Tem potom se najvljudneje zahvaljujem svojim kolegom na železniški postaji Litiji, ki so ob nenadni smrti svojega tovariša, gospoda
ČUKA IVANA
šli ob tej tragiCni priliki na roko. Zahvaljujem se tudi tamošnjemu gosp. župniku za častno spremstvo, kakor tudi ostalemu litijskemu občinstvu, ki je pokojnika v tako lepem številu spremilo k zadnjemu počitku na litijsko pokopališče.
Najlepša hvala!
Novo mesto, 17. julija 1937.
Pokojnikov zvesti tovariš.
Iz sodne dvorane
Uboj na odhodnici
Ljubljana, 18. jalija Pred kaeenekim senatom, ki mu je predsedoval s. o. ß. Ivan KraJj. se je moral danes dopoldne zagovarjati 291etai delavec Ivan Arnèek iz Podämarjetne gor« proti obtožbi državnega tožilca dr. Lavrenčaka, da je 3. aprila letos pred gostilno na Go_ renji Savi z nožem tako obklal Lovrenca Ahačiča, da je na posledicah poätodb takoj izdihnil.	*
V gostilni ee je zbrala veßja dru£bs domačih fantov in imelo je biti prav veselo, saj 6o se zbrali k Arnàkovi odhodnici k vojakom. Toda kakor je to že običajno, kadar se zbirajo vn.ški fantje k veselim popivanjem, je tudi tu prišlo do prepira. Vnel se je med obtožencem in Janezom Bendo, ko sta bila oba že precej vinjena. V prepiru sta ee tudi dejansko spopadla. V njuno prerivanje je na svojo nesrečo posegel tudi pokojni Ahačič, ki je današnjega obtoženca vigel ob tla in ga pretepel. Arnšek, ki ga je zagovarjal dr. Zirovnik, se je izgovarjal sodnikom, da je bil toliko vinjen, da ni vedel, kaj je počel, proti pokojniku pa da se je branil z nožem, ker ga je te na. ska koval. Priče, ki jih je predsednik ßena-ta zaslišaL, pa so trdile, da je bil sicer res pijan, vendarle ne toliko, da ne bi mogel takoj po spopadu, ko je Ahačič že izdihnil, doumeti dalekosežncsti take operacije z nožem. 2e orožnikom, ko so ga prijeli, j'e izjavil; »Kar je bilo, je bilo!«, kakor da je pripravljen sprejeti na svoja ramena vso krivdo, še vinjen pa je toži] joka je »Kaj sem storil?«, ko se je spomnil, da ga doma čakata žena in otrok, preverjen, da ne bo mile sodbe zanj. ker se je že parkrat poskusil z nepreračun^enim ravnanjem z nožem, ki ga je spravilo v zapor. Obsodili so ga na 1 leto in pol strogega zapora.
Tat si Je napisal potrdilo
Čevljanski pomočnik Mihael Kariž iz Ljubljane, ki se je pred malim kazenskim senatom zagovarjal zaradi 200 din vredne dinamo svetilke, ki jo je ukradel s kolesa Adolfa Keržana, je uvedel med tatinske posle novost, ki utegne imeti važne poslovne ugodnosti za tatove in ukradene stvari. Poleg tatvine svetilke je bil namreč obtožen še potvarjanja domačih listin, ker si je sam naipiisal potrdilo, da je svetilko pošteno kupil in je to potrdilo potrdil s ponarejenim podpisom Milana Oblaka. Ta važen dokument si je kot vesten poslovni človek izstavil takoj drugega dne po izvršeni tatvini, da bi ne bilo sledu kake nerednoßti. Morda bi mu pretkanost prav dobro uspela, da ni bil že debelo zapisan v črni knjigi nepestavnih dejanj, kar je varnostne organe napotilo, da so pretresli tudi izvor in kakovost potrdila, pri čemer se je seveda izkazalo, da hodi Kariž po starih sumljivih potih. Senat, v katerem so pod predsedstvom s. o. s. Ivana Kralja sodili gg. s. o. s. Lederhas in Grobelnik, ga je obsodil na 6 mesecev. 15 dni strogega zapora in 60 diin denarne kazni ter na 21 e tao izgubo častnih pravic.
Pes uveljavlja stare zakone
Običajno vzbujajo v eodnih dvoranah pozornost obtoženci in njihova dejanja. To običajno zanimanje pa je moral danes v razpravni dvorani na št. 79. odstopiti obtoženi posestnik Peter Jenko iz Godešiča pri Škofji Loki najprej dejstvu, da so za sodni stol sedli štirje sodniki, potem pa se okolnosti, da mu bodo sodili po starem avstrijskem zakoniku za prekršek, ki ga je zagrešil njegov pes. Dasi 6o namreč kljub novemu umificiranemu zakoniku za vso Jugoslavijo, v katerega ipa niso bile razen zločinov in prestopkov sprejte tudi določbe /a tako zvane policijske prekrške, o katerih se pravkar prerekajo poslanci in senatorji v narodnem predstavništvu, da bi jih spravili pod samostojno sodno oblast in odvzeli iz začasne kompetence rednih sodišč, ki jim do uveljavljenja enotnega zakonika o prekrških sodijo po starem avstrijskem kazenskem zakoniku, je bil danes vendarle prvi primer pred kazenskim senatom obravnavan po teh začasnih določbah, kar (pomnijo redni zasledovalci naiih sodnih razmer.
To posebnost je zakrivil zlobni pes z Gorenjskega, ki je avstrijskemu zakoniku pomagal do pretekle slave in veljave, ki je prav v tem času v nevarnosti, da pri nas popolnoma ugasne. Ni pa to ne prvo in morda tufÜ ne zadnje veliko in važno dejanje, s katerim se je 6lava tega psa raznesla daleč od njegovega domoval^šča, kjer mu je poverjena vloga Suvarja. Znan je namreč, da je zelo napadalen in da mu ni treba mnogo, da popade karkoli in kogarkoli. le večkrat se je spravil nad ljudi, pri-zanesel pa tudi ni svojim pasjim to-varvšem, in je s svojim ostrim zobovjem že dva spravil na drugi svet. Ko pa je oklal še 81etao hčerko I. Krajnika, ki je zaradi preetanega strahu dobila živčni špk, je sprožil neprili-ke še lastnemu gospodarju Petru Jenku, ki je moral na zatožno klop kot njegov lastnik. Pred senatom četvotice, v katerem «o pod predsedstvom s. o. e/ Ivana Kralja sodelovali sodniki gg. Lederhas, dr. Velušček in Grobelnik, 6e je Jenko zelo trudil, da bi zatajil lastninsko pravico nad peom. ki je kriv tolikih neprijetnosti, pa gredo vsi
I
GLAVNI ODBOR HRANILNICE IN POSOJILNICE ZA KANDIJO IN OKOLICO javlja žalostno vest, da je danes v zgodnjih jutranjih urah umrl po daljšem trpljenju v 62. letu starosti njen dolgoletni poslovodja, gospod
FRANJO MRVAR
Pogreb za zavod zaslužnega pokojnika bo izpred poslopja kandijske hranilnice na Trdinovi cesti v ponedeljek 19. julija ob 16. url na župno pokopališče v šmihelu.
NOVO MESTO, 17. Julija 1937.
HRANILNICA IN POSOJILNICA ZA KANDIJO IN OKOLICO.
Kajenje Vam bo nudilo še večji užitek!
Ali ste že občutili, da se Vam po daljšem kajenju osužl grlo? Kljub temu ni potrebno, da se kajenju odpoveste! Žvečite WRIGLEY gumi! Kmalu se boste prepričali, kako Vam njegov prijeten okus osveži ln ohladi usta in grlo. Zato ne pozabite pri delu in pri športu na
WRIGLEY
GU3II !
(Citaj rigll!)
Zavojčki po 1.— ln po 2.— din se dobivajo povsod. Gen. zast. in tvorniško skladišče: Albert Ozmo, Zagreb, Vlaška 72a, tel. 52-80
JESENSKI LIPSKI SEJEM 1937
OD 29. AVGUSTA
60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih
državah.
Vsa pojasnila dajejo:
Zvanični biro lajpciškog sajma — Beograd — Knez Mihajlova 33/L
DO 2. SEPTEMBRA.
in častni zastopniki:
Ing. G. TÖN NIES — Ljubljana, TyrSeva 83. — Tel. 27-62 in
Jos. Bezjak — Maribor, Gosposka ul. 25. — Tel. 20-97.
Kupuj domače blago !
Cauche
— fotelje— ln vse drugo priznano solidno delo dobavi
SEVER — Marijin trg 2.
na njegov račun, pes pa lahko nemoteno bevska in trga, kakor se mu zahoče, ne da bi dobil zasluženo kazen. Se pred današnjo razpravo proti Jenku, ki je bila vzklicna, je bila za to pasje dejanje obsojena že njegova sestra Mina Košar, državni tožilec pa se je proti tej razsodbi pritožil, ker je bilo po pasjem kafastru ugotovljeno, da ni bila ona vpisana kot odgovorna lastnica psa, temveč njen brat Jenko. Na tej podlagi j« državni tožilec dosegel novo razprave^ pri kateri pa je Mina pomagala bratu do obsodbe na 600 din denarne kazni s prehudo natančnim razlaganjem vseh okolnosti, ki bi potrdile, da je vkljub zaznambi Jenkovega lastništva v pasjem katastru vendarle ona lastnica psa. Ta pretenka natančnost je vzbudila, sodnikom sum v verodostojnost njenih izpovedi. OhsoHIba pa bo morda Jenku le dala premis-liti, ali ne bi veljalo kaj pametnega ukreniti z nevarnim psom.
Zidarji na plan!
Danes pa spet nova računska uganka za naše Metlarje. Pretežavna menda ne bo. Glasi se takole:
Neki stavbenik se Je obvezal, da bo sezidal hišo v določeni dobi. Kb je začel z delom, je najel 30 delavcev. Vendar pa je čez nekaj časa ugotovil, da bo to število premajhno. Teh trideset delavcev bi potrebovalo za dozi dan j e stavbe 80 dni , on pa bi moral delo prej dokončati- Zato je čez 20 dni najel še 20 delavcev, ki so dele li prav talco hitro kakor prvi. Izračunal je, da bo zdaj lahko delo dogotovil v obveznem času. V koliko dneh bo torej stavba dozidana?
Izračunajte in pošljite rešitve na uredništvo »Jutra« in sicer na dopisnici. V kot zapišite »Uganka kluba Metle«. Stric Matic bo med reševalce razdelil sjpet nekaj lepih nagrad.
„M e tiar ji" in kokoSi
Vseh rešitev je bilo obilo, samo pravilnih ni bilo preveč. Metlarji so vso zadevo premalo premislili. Vprašanje se je glasilo, koliko jajc znese sedem kokoši v šestih dneh, če znese poldruga kokoš v poldrugem dnevu poldrugo jajce. Velik del reševalcev je odgovoril, da jih znese dva in štirideset, toda to bi bilo mogoče le tedaj, če bi bil pogoj, da znese poldruga kokoš poldrugo jajce v enem dnevu, ne pa v poldrugem. Ker pa je čas za pol dneva ali za eno tretjino podaljšan, bo zaradi tega rezultat za eno tretjino manjši, torej ne dva in štirideset jajc, ampak samo osem in dvajset.
Med tiste, ki so uganko pravilno rešili in ki jih je bilo precej nad sto, je stric Matic razdelil po žrebu deset nagrad. Izbrani so naslednji reševalci.
Ivan Bedök iz Sebeborcev, p. Martjanci dobi knjigo »Misterijac;
Ante Potočnik iz Podsrede dobi roman >2elezna cesta«;
Nuša Valenčič lz Trebnjega 46. Dolenjsko, dobi »Roman treh src«;
Mario Zahar, Via del Cimitero 12, S. Antonio, Mocca, p. Trieste dobi roman »Lucifer«.
VTasta Vaga ja iz Novega mesta dobi »Jelarjeve čuvaje«, Boril Vedlln iz Kamnika, šutna 48, Milivoj Rastja, dijak iz Kočevja, Miha Gorenc, Ljubljana, Miklošičeva 13., Danica Sebenik, Ljubljana 7, Knetova 28 in Filip Babič s Kala, p. St. Janž na Dolenjskem pa dobe po eno knjigo revije »življenje in svet«.
č!ta]te in širite »J U T R 0«!
Manufakturna trgovina
IÖCE ▼ Sloveniji Zastopnika, dobro vpeljanega pri krojačih — krznarjih ln trgovcih. Samo sposobne in reprezentativne moči naj pošljejo pismene ponudbe z referencami na Publicitas, Zagreb, pod br. 46880.
5737
Poznani SALVAT-6aJ zoper žolčne kamne ln bolezni žolčnega mehurja se dobiva pri glavnemu zastopniku
lekarni pri Sv. IVANO, Zagreb, Kaptol 17. Prospekte o zdravljenju pošljemo zastonj.
OgL ref. & far. STOTO
FINANČNIK
bi se udeležil v zdravem kemičnem ali farmacevtskem podjetju z znatnim zneskom. — Ponudbe pod »46904« na Publicitas a. d. — Beograd — ulica Kralja Milana 10/1.	5770
KROJAČI!
Boljša izdelava —večji zaslužek! Zato si naba-vlte »Knjigo modernih krojev«
Vsebina: 50 krojev z opisom. Telovnik, saio, paletot, Ulster, raglan, slipon, Irak, žaket, vse vrste hlač. deške kakor tudi uniforme ter ženski površnik, fcostim Itd. Cena Din 100.— v predplačilu, po povzetju pa 120 Din. Naročite takoj pri izdajatelju Fa chat Sc Aut, Zagreb, Prankopaneka 2-1.
Argentinska éksportna hiša
oprane in neoprane volne Išče zveze z jugoslovenske uvozno tvrdko tega prediva v svrho prevzema zastopstva na provizijski podlagi. Nujne ponudbe v nemščini ali angleščini pod šifro »C. S. 1937« na oglasni oddelek Jutra.
5772
PUSBIL»:
iKcnrijOdto
ippiznana
cSo od«
tóft NAJPOPOLNEJŠA fo
KRALJGVNI DVORNI DOBAVITELJ NAjve^a domaČa razpo&ljalna tvrdka
f. SCHNEIDER
IZDELOVANJE GLASBIL IN GLASBENIH,PRITBKMK
ZfìGREB,TÌìkal^aiiLia4
Violine^ od Din imagee! Hovqjska Wbr«,
Kitarew*	IJ^SSÌfe:
t^SSS^ ^ tSSSÄTÄlS
Harmonike	f nrrtror*tar3
ZAHTEVAJTE
»JUTROsc St. 165
16
Nedeiia, 18. VII. 1937
Nemška kopališča
prinašajo zdravje!
60
% popust na nemških železnicah Potne nemške marke po ugodnih cenah
PROSPEKTE EV POJASNILA DAJE
SAOBRAČAJNI BIRO
BEOGRAD, KNEŽEV SPOMENIK 5
J
OGLEJTE SI NAŠO STALNO RAZSTAVO V NOVIH, NAJ-MODERNEJE UREJENIH PROSTORIH. PREPRIČAJTE SE O KVALITETI NAŠIH JEDILNIC, SPALNIC, GOSPOSKIH SOB, KUHINJ I. T. D.
TOVARNA IN SKLADIŠČA TIK ZADNJE TRAMVAJSKE POSTAJE V ST. VIDU
TELEFON ST. VID 16

Išče se mlajši
inženj er-kemik
za industrijsko podjetje v Sloveniji. — Ponudbe z referencami na Aloma Company d. z o. z., Ljubljana, pod šifro »Obratna sila«.
5732
CVfT A Weva ▼ AIjÜ cesta so
Ima v zalogi vedno najmodernejše in najfinejše vzorce čiste svile // Izbira zelo velika // Od vsakega vzorca je samo za eno obleko blaga •// Cene ugodne // Garantirano čista svila iz Coma in Lyona
PROFESORSKI ZBOR državne realne gimnazije kraljeviča Andreja v Ptuju javlja tužno vest, da je danes ponoči nenadoma preminul njegov odlični član, dober tovariš in vzoren vzgojitelj, gospod
preSesor HINK0 VODNIK
Pogreb bo v ponedeljek, dne 19. t. m. ob 17. mi popoldne izpred hiše žalosti, Panonska ulica 5, na mestno pokopališče.
Sv. maša zadušnica bo v torek, dne 20. t. m. ob 7. uri zjutraj v mestni proštijsld cerkvi.
Bodi mu blag spomin.
#
Skrušeni v težki boli javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes zjutraj nenadoma umrl v starosti 66 let naš predobri soprog, skrbni oče, brat, stric in svak, gospod
profesor
Pogreb bo v ponedeljek, dne 19. t. m. ob 17. uri popoldne izpred hiše žalosti, Panonska ulica 5, na mestno pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 20. t. m. ob 7. uri zjutraj v mestni proštijski cerkvi.
PTUJ, dne 17. julija 1937.
Žalujoča soproga ANA in sinova SREČKO in HINKO ter ostalo sorodstvo.
4, fttc 3a^U3iä Vi
• •o
fa tudi Vaše noge
NAJPOPOLNEJŠE GENERALNO ZA5TGP5TVD
m f. Schneider
ZAEREB NIKDLltEVA 10 ? •
Iščemo
RISARJA (umetnika)
za šefa risarskega oddelka, prvenstveno risarja s peresom (Federzeichner), veščega izdelovanja pisemskih glav, prospektov in lepakov. Prednost imajo poznavalci lito-grafske tehnike. Ponudbe z vzorci del na Grafičko preduzeče »OBLIK« — Beograd, Vuka Karadžiča 18.
5715
Ekscentrično preso
jakosti 20 — 60 ton, če mogoče z zobčastim prenosom, z mizo za prestavljanje, najnovejše konstrukcije, v dobrem stanju kupim. Öe je mogoče, poslati cene s fotografijo in
prospektom na naslov: Ing. ŠPARTALJ, Beograd, Frankopanova 33
					
		«		i III	II
NAZNANILO.
Dovoljujem si vljudno naznaniti, da sem kot dolgoletna poslovodkinja trgovine s perilom „TRIGLAV" v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 8, trgovino sama prevzela ter jo bom izpopolnjeno z damskim perilom skušala voditi v popolno zadovoljstvo vseh odjemalcev.
Perilo se izvršuje tudi po meri, istotako se sprejme tudi blago v izdelavo. Postrežba solidna in točna.
Vsem dosedanjim in novim odjemalcem se najtopleje priporoča
5768	Mara Lantpič.
m
m
ODPPAVI DRHUAIEKCEMEIA'CI M H D AH LA'SinE,TAKOJ USTAVI IZPADAHJE U! LASJE PORASTEJO TUDI HA PLEtASTOr MESTU.-T	' '
STAKLEH1CÄ PO POVZETJU BIH: A0>-PÖSTHlHÄiWM 7.— MODERNA l/OZHETIKA-SPLI T
>L{ odpravi
brez duha in udobno vse neprijetne
dlačice.
Depot: COSMOCHEMIA,	V^TT""
Zagreb, Smičiklasova Za
Kauče
OTOMANE, MODRO CE in vse tapetniške ( izdelke, nudi — solidno in po nizki ceni
RUDOLF RADOVAN, Mestni trg 13. Velika izbira najmodernejšega blaga za pohištvo.
Otroèki roelCki	OvoKoieat.	Stvarni «troji
oajnovajftttt modelov	motorji. trlcUdJl	tjogrezljlvl
Po selo nizki ceni! Ceniki franko!
•TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KarlovSka cesta 1 Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26.
Izletnikom v Postojno!
Izletnikom v Postojnsko jamo (Italija), se priporoča restavracija
FRANJA POTOKAR
V POSTOJNI, (GORENJI BÜRGER).
Izvrstna hrana. Kompletno kosilo Lir 6.50. Pristna vipavska in istrska vina, kraški teran. Sobe za tujce. Shramba koles.	Prijavite se z dopisnico!
GOSTILNA
MATIJA PELAN v Postojni,
(ITALIJA),
na Jamski cesti, se priporoča izletnikom v Postojnsko jamo. Izborna hrana, pristna vipavska in istrska vina, kraški teran. Kompletno kosilo Lir 6.50. Shramba koles.
Kolesarjem,
ki bodo posetili POSTOJNSKO JAMO 1. avgusta, se priporoča
gostilna BÜRGER
(DOLENJI BÜRGER)
Cena kosilu Lir 6.50. — Izbrana vipavska in istrska vina, kraški teran in istrski refošk. — Shramba koles.
Urejuje Dovoda Ravijen* Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za tnseratnl del je odgovoren Alojz Novak — Vsi v Ljubljani.