PoStiijas ;i!ataiia v gol« »im.
IZHAJA VSAK TOREK. ČETRTEK LN SURO t o.
CJeua posamezni številki Din 150.
TRGOVSKI UST
časopis za trgovino, industrijo lit oltrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo »n upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulioi. Dopisi se ne vračajo. — štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.958.
LETO IX.
Telefon št. 552.
1 JUHU ANA, 28. oktobra 1926.
ieleiun št. 552.
ŠTEV. 126.
Dr. Fran Windischer:
Pazimo na denar, nabran v Sloveniji!
Zakon o zaščiti delavcev govori v §§ 99 in naslednjih o podporah in ugodnostih nezaposlenim delavcem. V členu 9. finančnega zakona za leto 1922/23 je dobil minister za socijalno politiko pooblastilo, da sme zaradi nabiranja potrebnih sredstev za podpiranje nezaposlenih delavcev, za ustanavljanje delavskih zavetišč in za plačevanje potnih stroškov delavcev, ki iščejo dela, vsem delodajalcem in delavcem, ki spadajo pod odredbe zakona o zavarovanju delavcev, odmeriti posebno doklado največ do 3%, ki se pobira istočasno in na isti način, kakor prispevek za zavarovanje delavcev zoper bolezen. O vporabi tako nabranih sredstev je predpisati ministrstvu za socijalno politiko posebna določila. Temeljem tega določila je bila razglašena 28. decembra 1922 v Službenih Novinah posebna naredba, ki je določala, da znaša tedenski prispevek za borze dela 1.8% enodnevne mezde po § 21 zakona o zavarovanju delavcev, odnosno 5 do 36-odstotnega prispevka 'a zavarovanje zoper bolezen. Osrednji urad za zavarovanje s njjpod T?p ‘Sojbu pqop of AooAupp 1. januarjem 1923 take prispevke.
Ti prispevki so se dejansko začeli pobirati ter je 7 % tako nabranega denarja namenjeno osrednjemu uradu kot provizija za stroške pri manipulaciji in pobiranju. Po tej naredbi gre od ostale nabrane svote dve petini letnih čistih dohodkov za sklad, ki naj •služi podporam nezaposlenemu delavstvu ob pridobitni krizi. Natančnejši način vporabe določa minister za socialno politiko s posebnim pravilnikom. Ostale tri petine takega prispevka se porabi za poseben sklad za borze dela in o vporabi tega fonda odloča minister za socijalno politiko.
Ves tako nabrani denar se je zbiral v Državni hipotekami banki v Beogradu.
Potekla so leta. Aparat je posloval, in denar je iz vseh krajev države dohajal Hipotekami banki v Beogradu. Doslej ni bilo čuti, da bi minister za socijalno politiko glede tega centralno nabiranega znatnega fonda izdal kaka določila. Denar je vsa leta ostajal na razpolaganje Državni hipotekami banki. Od tangente, ki je v izmeri 7 % ostajala osrednjemu uradu, bi po naredbi ministra za socijalno politiko imeli dobivati posebno nagrado uradniki ministrstva za socijalno politiko za svoja nadzorstva. Celokupni znesek ne bi smel presegati j '4 % nabranega denarja.
Prišla so leta gospodarske krize v deželo. Kupčije so postale slabe, podjetja so omejevala svoj obseg. Dosti jih je ustavilo obrat. Oglašala se je in se še oglaša v trdi meri brezposelnost, poti katero — jasno — občutno trpi domače delavstvo. Državne borze dela so imele vsepovsod za podpore brezposelnim po določilih §§ 99 in naslednjih skrajno skromne zneske na razpolago in delile brezposelnim podpore, o katerih je komaj vredno go-, voriti. Mogle so tešiti le neznaten del velike bede. Fond pa, o katerem je višje gori govor, je ostajal v Beogradu pri Držami hipotekami banki, ne da bi ga vporabljali za podporo brezposelnim. Potrebščino za državne borze dela je država res krila iz svojih sredstev v rednem proračunu. Znano pa je, da je krčila kredite in vzela sred-
stva nekaterim posredovalnicam dela, ki so se smatrale popolnoma pravilno za potrebne kakor na primer v Mariboru. Nedavno tega, kakor je videti iz poročil dnevnikov, je minister Simonovič izjavil v Narodni skupščini:
Potem gospoda imamo pri mojem ministrstvu prilično znaten fond za pod-i piranje brezposelnih delavcev. Ta ; fond znaša skoro 30 milijonov dinar-j jev. Jaz in moj urad se že baviva s j proučevanjem, kako najbolje rešiti to j vprašanje in morem reči Vam, da je 1 sedaj moj namen, vporabiti ta novec i kar mogoče najkoristneje, ali vendar j v nekoliko tudi v zvezi s samim tem : vprašanjem. In jaz mislim, da iz tega | denarja damo prvenstveno večjim me-I stom, kjer je večja brezposelnost in j pomanjkanje, gotove zneske kot poso-1 jilo z jako nizkimi obrestmi na raz-j polago za gradbo izvestnih naprav in zgradb. Na ta način podpremo tudi gradbo stanovanj in poslopij.«
Kmalu po tej izjavi se je oglasil, kakor vidimo iz hrvatekih časopisov, župan zagrebški in je zahteval, da se mu da na razpolago svota 10 milijonov dinarjev, katera naj bi se izključno porabila za zidanje malih stanovanj. Vsled izjave zagrebškega župana je nastala razprava v listih in vidi se, da imajo v hrvatskih krogih popolnoma pravilno resne dvome o tem, ali more minister za socijalno politiko kratkemalo porabiti sedaj fond, nabran na podlagi naredbe o pobiranju in vporabljanju prispevkov za borzo dela, za gradbo malih stanovanj, ne da bi poskrbel za izpremembo obstoječe naredbe po posebnem novem pooblastilu, kajti po našem mnenju ima v tem pogledu za svoje postopanje po obstoječih predpisih predpisano vodilo.
Ali to ni, kar daje povod, da se v tem vprašanju oglašamo k besedi, kajti stvar glavne kontrole je, da skrbi za pravilno porabo nabranih fondov. Aktualno pa je danes <0 vprašanje, ker je iz izjave g. ministra za socijalno politiko razvidno, da mora v bližnjem času priti do odločitve glede vporabe tega nabranega fonda. Gre tukaj za znaten denar in napačno bi bilo, če bi mi v Sloveniji pozabili pravočasno sc oglasiti s svojimi zahtevki pri vladi. Po pojasnilih, prejetih v tem pogledu, stojimo pred dejstvom, da smo iz Slovenije od početka leta 1923 poslali Državni hipotekarni banki dobrih 5 milijonov dinarjev iz tega naslova. Ti prispevki so bremenili in bremene nase gospodarstvo. Nabrani denar je šel iz dežele in je imela z njim razpolago navedena banka.
Nastaja sedaj potreba, da zasledujemo to vprašanje v dvojnem pravcu. Na eni strani mislimo, da je samo pravilno, ako sc pri vporabi tega nabranega fonda zastopa teritorijalno načelo. to se pravi, da smemo s popolno pravico terjati, da oni del tega fonda, ki je z obrestmi vred došel iz Slovenije, pride do vporabe v Sloveniji. Na drugi strani pa je treba imeti pred očmi način vporabe tega denarja. Ne bi hot«l prejudicirati, ali eno se nam zdi pravično, namreč da ta denar pride v take vporabe, ki bo vsaj po zmislu in duhu in svrhi služila prvotnemu namenu. Ker je tudi pri nas, zlasti v Ljubljani in Mariboru jako pereče vprašanje malih stanovanj, je mogoče porabiti ta denar na način, kateri bi pomenjal, da tako rečemo.
hkratu tudi nekako produktivno podporo brezposelnim slojem. Vprašanje je važno in živo pereče. Moj namen je dober. V prvem redu mi je na tern, da obrnem pozornost naše javnosti
in njenih vodnikov, da se pravočasno, resno in stvarno in brez demagogije pobrigajo za dobro in tako rešitev tega vprašanja, da bo korist imela naša ožja domovina.
Ivan Mohorič:
Nettunske konvencije.
(Konec.)
IV. Porazdelitev nettunskih konvencij.
Nettunske konvencije, ki se nahajajo sedaj v razpravi pred Narodno skupščino, se delijo po svoji vsebini v štiri skupine:
a)	'Prometna vprašanja.
V prvi vrsti so regulirana prometna vprašanja. V teh je spremenjeno v naš prilog besedilo svoječasnega rimskega sporazuma in dopolnjeno v vseh podrobnostih, ki so potrebne za rodno izvrševanje železniškega prometa na reški skupni postaji in v bazenu Thaon de Revel. Ta del obsega 63 členov in več aneksov, ki se nanašajo na ureditev službe in odgovornosti na skupni postaji na Reki, na vozovno službo, na železniške tarife, na odredbe o komercijalni službi, na tarifno-politične zadeve, na javna skladišča in na promet v kanalu Rečine. -K razmotrivanju pomena posameznih odredb za naše gospodarske interese se še povrnemo.
b) Reške krajevne zadeve.
Druga skupina konvencij se nanaša na ru-editev specifično lokalnih zadev, ki se tičejo Reke in njene neposredne okolice, ki je pripadla naši državi in nimajo za nas večjega pomena. Ta skupina obsega 12 sporazumov in sicer:
1)	sporazum o reški občinski imo-vini in javniji dolgovih; 2) sporazum o dobavljanju vode in električnega 'teka za jugoslovanske okoliške občine. Ta sporazum je posebno važen za sušaško pristanišče; 3) sporazum glede uporabe pokopališča v Drenovi; 4) sporazum o reški bolnici, po katerem se sprejemajo do gotovega števila bolniki s Sušaka, Crkvenice, Novega, Senja, Kastava in Krka v bolnico na Reki; 5) sporazum glede porazdelitve arhivov in 6) sporazum glede državljanstva reških pripadnikov; 7) sporazum glede penzij, ki se v prvi vrsti nanaša na naše državljane, ki so bili zaposleni v tobačni tovarni^ na Reki, za katere ima Italija izplačati naši državi 1 milijon lir; 8) sporazum glede obdačitve reških tvrdk, ki imajo svoja podjetja v naši državi; 9) sporazum glede izdržava-nja ih regulacije Rečine; 10) sporazum glede mostov, kjer se Italija obvezuje, da izplača za popravilo porušenih mostov med Reko, Brajdico in Sušakom 2 milijona lir; 11) sporazum glede carinskega nadzora in ribolova v sušaških in reških vodah; 12) sporazum glede občevanja sodnih oblasti, ki določa, da se medsebojna korespondenca z reškimi oblastvi vrši direktno in v državnem jeziku.
c)	Manjšinske pravice.
Tretja skupina obsega štiri sporazume, v katerih se obravnava vprašanje manjšinskih pravic. Podlaga za te sporazume je čl. 9. rimskega-pakta, ki jamči jugoslovanskim manjšinam na Reki enake pravice kakor jih imajo italijanski državljani v Dalmaciji. Po predmetih, ki jih obravnavajo ti sporazumi, se nanaša prva konven-
cija na izvršitev čl. 9. rimskega pakta, druga na sporazum glede advokatov, tretja na sporazum glede obmejnih posestev in zadnja na sporazum o ekspropriaciji. V tej skupini je za nas najdalekosežnejšega pomena sporazum glede obmejnih posestev.
Kakor že omenjeno, smo bili v na-seljevalni konvenciji dosegli, da se je od splošne pravice naseljevanja obojestransko izločil pas 50 km z omejitvijo, da smejo v njem inozemci po čl. 48 dvanajstinskega zakona za mesec julij, septemt>er 1923 nakupovati in jemati v zakup nepremičnine le po predhodni odobritvi ministrstva vojne in ministrstva notranjih zadev. Analogno, vendar še mnogo strožjo naredbo so izdali leta 1924 Italijani. Ker pa ima mnogo naših državljanov po novi razmejitvi z Italijo svoje posestvo v Italiji in obratno, se je pozneje izkazalo, da je potreba, da se določbe te splošne prepovedi nekoliko ublažijo. Zato smo že v zaključnem protokolu h konzularni konvenciji pristali na to, da se bodo v vzajemnem sporazumu napravile nekatere izjeme glede uživanja lastninskih in drugih pravic v obmejnem pasu.
Z nettunskim sporazumom smo dosegli, da prepoved za pas v širini 50 km, ki jo je dekretirala Italija, ne velja glede uživanja in prenosa pravic, ki se pridobivajo brez upisa v zemljiške knjige, nadalje za uporabo že pridobljenih pravic in za pridobitev in izvrševanje hipotekarnih pravic.
Ministrstvo zunajih zadev poudarja v svojem ekspozeju k temu sporazumu, da je bil glavni povod zanj, da iinajo naši državljani vzdolž zapadne meje na italijanskem ozemlju svoja posestva, katera je bilo treba zaščititi. Zamolči pa ministrstvo pri tem senčno stran te koncesije, ki globoko zasega v interese šumarstva in lesne industrije, ker se s to pogodbo omo-gočuje italijanskim interesentom jemanje v zakup in eksploatacijo celih gozdnih kompleksov, žag in drugih industrijskih naprav v obmejnem pasu, kar je direktno proti interesom našega narodnega gospodarstva. Brez dvoma je, da so Italijani že pri izdajanju svoječasne naredbe glede omejitve uživanja lastninskih pravic v obmejnem pasu imeli namen, da s tem prizadenejo naše obmejno prebivalstva), nas prisilijo k pogajanjem in tako dobijo bazo, na podlagi katere se jim bo posrečilo izvojevati željeno koncesijo za naše gozdove. Ta načrt se jim je popolnoma posrečil. Priborili so si s tem sporazumom pozicijo, da lahko izločijo v naših obmejnih gozdovih vse tuzemske posrednike -ih podjetnike.
d)	Likvidacijska vpraša-n j a.
Četrto skupino tvorijo vprašanja, ki se nanašajo na izvršitev čl. 265. St. Germoinske in Čl. 248. Trianonske
pogodbe in o katerih se je deloma sklepalo že, kakor omenjeno, v toku leta 1921 in 1922 na konferencah v Rimu. Celotno ie bilo takrat med
nasledstvenimi državami sklenjeno okrog 45 sporazumov. Nasa država je bila tedaj, kakor rečeno, udeležena pri 15 osnutkih sporazumov. Svoje-casne konference v Rimu so »e nanašale v glavnem na sledeča vprašanja:
1) upravna vprašanja, ki se nanašajo na privatno zavarovanje; 2) ma-torijalna vprašanja privatnega zavarovanja; 3) vprašanja zavarovalnih družb; 4) vprašanje pokojnin starih avstrijskih upokojencev; 5) vprašanje pokojnin, ki jih plačujejo bivše dežele in občine; 6) vprašanje upravnih dolgov; 7) vprašanje obračuna in likvidacije zasebnih dolgov in vprašanje terjatev; 8) vprašanje regula-livnih hranilnic; 9) vprašanje razdelitve in likvidacije premoženja bivših avstrijskih dežel; 10 vprašanje bivših deželnih hipotekarnih zavo- j dov in deželnih bank; 11) vprašanje priznanja in prevzema vojnih posojil; 12) vprašanje likvidacije poštne hra-»ilnice na Dunaju; 13) vprašanje ureditve odnašajev stare avstrijske poštne uprave in poštnih uprav nasledstvenih držav; 14) vprašanje preprečitve dvojne obdaoitve; 15) vprašanji' porazdelitve arhivov; 16) vprašanje porazdelitve zakladov in posestev združb in javnih moralnih oseb; 17) vprašanje pravne pomoči; 18) vprašanje državljanstva.
Iz teh vprašanj »e je na poznejših konferencah v Benetkah prevzelo v nettunske konvencije le par zadev. Nasprotno pa so se v nettunskili konvencijah uredila v zmislu norm mednarodnega urada dela nekatera so-cijalno-politična vprašanja glede doseljevanja in zavarovanja tujih delavcev in tako predstavlja ta skupina 14 •porazumov, ki se nanašajo na sledeča vprašanja:
1) konvencija o dolgovih in terjatvah;
2) sporazum o zasebno pravnih pogodbah;
3) sporazum o rekvizicijah ;
4) sporazum o izplačilu bolniških a tr osico v *
5) sporazum glede delavcev;
6) sporazum glede likvidacije ko-eijalnega zavarovanja;
7) sporazum glede zadruge Gan bakli;
8) sporazum glede reciprcoitete v pogledu delavskega zavarovanja;
9) sporazum glede kaznovanja gozdnih prestopkov v obmejnem pasu in
10) sporazum glede razdelitve bivših avstrijskih pomorskih kablov.
K tem konvencijam so dodani še »tiri dopolnilni sporazumi, ki se nanašajo na pravoslavne srbske občine v Trstu, Zadru, Reki in Pireji pri Pulju in s katerim se jim priznava značaj juridičnih oseb. Nadalje dopolnilni sporazum k beograjski konvenciji o obmejnem prometu in sporazum o turistiki v obmejnem pasu.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani pri razpravah za ureditev gospodarskih odnošajev z Italijo ni bila pozvana niti pritegnjena k sodelovanju niti pri beograjskih niti pri nettunskih konvencijah. Kljub temu je inicijativno budno zasledovala razvoj pogajanj, v kolikor je bila v stanju, da si pribavi indirektno kake informacije o poteku razprav. Tudi je inicijativno zbornica pri mnogih prilikah opozarjala našo delegacijo, ki je vodila pogajanja, na posamezna vprašanja, ki so nas posebno intere-sirala in stavila predloge, ki so bili kakor vidimo danes, v konvencijah v znatni meri upoštevani.
Zbornične informacije so se nanašale predvsem na vprašanje ureditve dolgov in terjatev, nadalje tranzitnega prometa iz Slovenije preko Št. Petra in Reke na Sušak, potem glede škod, ki jih je povzročila okupacija in končno glede vprašanja javnih skladišč in pristaniščnih vprašanj na Reki in Sušaku. Tozadevno se je zbornica tudi udeležila konference, ki jo je sklicalo ministrstvo zunanjih zadev glede ustanovitve mešanega denarnega zavoda in podala po zaslišanju v poštev prihajajočih interesentov o tem svoje mišljenje.
Pri sestavi nettunskih konvencij so sodelovali naši ožji rojaki kot stro-
kovnjaki v odlični meri. Predsednik j delegacije je bil opunom. minister 0. Rybar, pri vprašanjih obmejnega prometa carinske uprave in javnih skladišč je sodeloval kot ekspert sedanji gen. direktor tfr. K. Šmid, pri pogajanjih za ureditev železniške službe z Keko ter komercijelnih in tarifnih vprašanj šef tarifnega odseka g. Josip Cugmus, inšpektor v ministrstvu sa-ebračaja, za socialno politična vprašanja načelnik Središnega urada Matjašič, za likvidacijska vprašanja ravnatelj dr. I. Hacin in odvetnik dr. D. Marušič, ki sta bila že poprej eksperta /a ekonomska in finančna vprašanja v Parizu, ter končnov g. Marij Krmpo-lic za odškodninske zahteve. Nadalje so sodelovali naši strokovnjaki v mnogih mešanih komisijah, ki so jih š red videvale posamezne konvencije. V lem oziru je bilo torej v zadostni meri preskrbljeno, da sodelujejo strokovnjaki, ki tudi naše krajevne prilike, interese in zahteve podrobno poznajo in ki so bili v stanju, v kolikor je bilo r okviru pogajanj sploh mogoče, jih zadostno ščititi.
KMManBHnBHBBnaHMgnaBaMMMinaR 1
i
Norveški plebiscit proti alkoholni prepovedi,
V Norveški se je vršilo 18. oktobra j glasovanje naroda, da-li naj v državi še nadalje obstoja prepoved alkohola ali ne. Narod je s 540.000 glasovi proti
415.000	odločil naj se prepoved alkohola ukine.
Danes, ko je prepovedan alkohol v Ameriki, ko se kaže v raznih državah jaka tendenca s policijskimi sredstvi docela omejiti uživanje alkohola, je ta odločitev norveškega naroda velikega pomena, to tem bolj, ker kaže, kako sodi o prepovedi alkohola narod, ki je tekom let sam preizkusil vrednost in umestnost take prohibicije.
Leta 1919 so Norvežani prvič glasovali o prepovedi alkohola. Takrat je od 66% upravičencev glasovalo 62% za to, da se prodaja in zavživanje alkohola prepove. Na podlagi tega glasovanja je parlament sprejel protialkoholni zakon. Ta se je prvotno nanašal na vse vrste alkoholnih pijač*. Tekom časa pa je morala Norveška odnehati in izvzeti vina, ker jo je v to prisilila carinska vojna s Portugalsko in Španijo. Sedanja odločitev naroda, osobito pa tako občuten poraz nasprotnikov alkohola, je vsakogar presenetil. Število onih, ki so zahtevali, da ostane prepoved še nadalje, je padlo za 70.000, nasprotniki prepovedi pa so porasli za 271.000.
Ker se v naši državi že jako pogosto čujejo glasovi, naj se tudi pri nas prepove z zakonom prodajo in pitje alkohola in ker so se v ministrstvu narodnega zdravja izdelovali razni načrti zakonov za pobijanje proizvodnje, prodaje in vživanja alkoholnih pijač, bi bilo jako zanimivo vedeti, kaj je pripravilo napredni in trezni norveški narod, da z večino odbija prisilno omejevanje odnosno prepoved produkcije in prometa z alkoholom. To je zanimivo osobito zato, ker v Norveški ni bilo v zadnjem času še nikakih zasebnih interesov za legalne proizvodnje špi-rituoz; vse tvornice žganja že leta sem počivajo. Nasprotno pa je jako veliko takih, ki so radi prepovedi jako dobro zaslužili s tihotapsko proizvodnjo in trgovino žganja ter so interesirani, da prepoved obstoja še nadalje. Javnost je pred glasovanjem kazala skoro sklenjeno fronto za to, da prepoved alkohola ostane; le v mestih se je opažalo močnejše gibanje proti prepovedi. Delavske stranke so bile načelno proti ukinitvi prepovedi, ker so smatrale prostost alkohola kot sredstvo kapitalizma v boju proti delavstvu. Vprašanje prepovedi alkohola je v Norveški postalo tudi versko vprašanje. Vse krščanske sekte so z največjim idealizmom in neizprosno stopale v boj proti dovolitvi uživanja alkohola. Podeželsko ljudstvo je zato po večini stalo za njimi.
Proti sili delavstva, podeželskega prebivalstva in verskih sekt pa je vendar zmagalo nasprotstvo proti prohibiciji alkohola. Glasovanje je pokazalo, da so nasprotovala prepovedi osobito mesta. V Oslu na primer jih je
glasovalo 103.000 za odpravo prepovedi in le 15.000 proti. V mestih se je pač moglo najlažje videti učinke alkoholne prepovedi. Razpaslo se je tihotapstvo alkohola in razmnožile so se kljub preganjanju skrivne izdeloval-nice špiritu oz. Prepoved je dejansko postala zakon proti delavskemu razredu. Revnejše sloje se je kaznovalo in preganjalo, bogataši pa so se znali čuvati. Te skušnje so seveda dovedle do tega, da je končno ljudstvo opustilo idealizem, s katerim je glasovalo leta 1919 za prepoved alkohola ter je s svojim sedanjim glasovanjem pokazalo, da more o vrednosti ideje končno soditi edinole resničnost življenja in skušnje. Skušnja pa je pokazala, da prisilna sredstva niso edina ali najboljša sredstva za izvedbo in uresničenje, najsi bo tudi najlepših idej. Ona le prerada dajejo povod, da se to, kar se je sicer legalno godilo, vrši nadalje ilegalno in da ideja občutno trpi, ker doživljajo njeni pristaši razočaranje.
Izid glasovanja o alkoholni prepovedi na Norveškem je tudi za nas jako poučen, ker žalibog naše vlade za izvedbo sicer lepih idej le prerade operirajo s prisilnimi policijskimi sredstvi.
’atLnmmrQBaBBmKmmKaammmmmBauumamurmntsmui*mmiP***su* ■
K. Tiefengruber:
Izgubljeni ključi.
Tri vagone izgubljenih ključev se nakupiei povprečno na leto v skladiščih za najdene stvari dunajske poli-cije.
Prav neprijetno je zgubiti svoje ključe, posebno če gre kar za cel sveženj, kar pomeni, da treba napraviti dvojnike za ključ od stanovanja, od blagajne, od pisalne mize itd., potem pa zopet ni izključeno, da pridejo ključi v nepoštene roke in morebiti pride celo najditelj pravim ključavnicam na sled. Stvar utegne postati res opasna.
Spremeinba ključavnic ostane končno edini izhod iz te zadrege, kar seveda povzroča še večje stroške.
Pa tudi tuje ključe najti ni bogve kakšna sreča. Kaj hočeš početi ž njimi? Najdenine v obče ni pričakovati, pota na policijo se tudi vsak rad ogiblje, za časopisni oglas se v takem slučaju le redko kdo odloči.
Na policiji s takimi najdbami tudi ne vedo kaj početi. Lastnik se redko kdaj tam oglasi, potem pa se ključi ne morejo kar tako izročiti ter je treba precejšnje opreznosti.
Vse drugače bi bilo, ko bi nosili ključi kak poseben znak, lei v vsakem slučaju legitimira posestnika; in tej:;a občutnega nedostatka se je nedavno na Dunaju poprijela privatna podjetnost ter na prav originalen in vzoren način obeta odstraniti vse take neprijetnosti z ustanovitvijo 'Centrale za najdene ključe«.
Ta zavod je vzorno organiziran ter deluje na dokaj priprost in siguren način.
Proti letni odškodnini 3 šilingov se izreči posestniku ključev čedna kovi-nasta znamka z registrirano številko; ta obesek je pritrditi svežnju ključev.
Če najde kdo tak sveženj, ga odda na stražnici, žandarmeriji ali županstvu ter dobi za to takoj nekazilo 5 šilingov kot najdenino. Ključi se odpravijo nemudoma na omenjeno centralo, ki na podlagi kartoteke brez težave ugotovi ime posestnika ter mu ključe v plombiranem ovitku takoj s posebnim slom dostavi brezplačno na dom, oziroma ga vsaj telefonično obvesti o najdbi.
Podjetje je podobno zavarovalnici ter si je pridobilo v kratkem vsestransko priznanje in mu gredo tudi varnostne oblasti radovoljno na roko.
Stvar bi ne bila napačna, namen je gotovo vse hvale vreden, ampak podjetje bo moralo vsekakor računati na sleparsko izrabo inštitucije. Posestnik opisane znamke pošlje sveženj ključev s to legitimacijo na policijo, si pusti najdenino izplačati ter ponovi tale manever še parkrat, najde $osne-malce in »centrala za najdene ključe« bo kmalu likvidirala.
Temu bi se seveda »Ključna centrala« izognila, ko bi od lasfnika zahtevala vrnitev najdenine pri izročitvi.
Gospodarski položaj Ogrske.
Objektivno motrenje gSspodarskega ia finančnega položaja v zadnjih dveh lotita in primerjanje z gospodarskimi razvalinami v začetku leta 1924 nain kaže znamenja brezdromnega napredka. Promet blaga, efektov, deviz in valut je na Ogrskem popolnoma prost; valuta je stabilna, stabilizirana ne samo v razmerju na zunaj, temveč tudi glede oblikovanja cen na znotraj. Pogodb ni treba več efektivno sklepati v zlati valuti, v dolarjevi ali pšenični valuti. Denar ima spet staro pravico. Vzporedno s stabilizacijo valute rastejo hranilne vloge, počasi sicer, a dosledno. — »Trgovski liste je o tem že večkrat poročal. — Ljudje so začeli spet z denarjem varčevati. Obrestna mera se znižuje. Razvoj Ogrske se mednarodno ugodno ocenjuje in je imel za posledico uvoz tujega kapitala v ogrsko gospodarsko življenje, s čimer je obrestna mera morala sama obsebi pasti. Ni še dosežena predvojna mera, a se ji konstantno približujejo. Prilike za delo rastejo, čeprav v majhni izmeri. Poleg državnih in drugih javnih podjetij se je začela uveljavljati tudi zasebna produkcija. Iz sanacijske krize koraka Ogrska k normalnim razmeram. Marsikaj je izginilo, kat je moralo izginiti, in je bilo to za ozdravljenje vsega organizma le dobro.
Državni proračun je — pač za ceno velike davčne obremenitve — popoln >ina v redu in bo tak tudi ostal, če se bo še naprej v upravi tako varčevalo kot »e je doslej. Položaj državne uprave je važen činitelj .pri mednarodnem presojanju razmer kakšne dežele; on je pogoj in varnost za stalnost dosedanjih uspehov. Izenačenost v finančnem položaju omogoča začetek v omiljenju javnih dajatev, čeprav izpočetka le v skromni izmeri. S tem gre del kapitalij, ki jih je država prej z obdavčenjem odtegnila narodnemu gospodastvu, spet nazaj, investicije dvigajo narodno premoženje in ga oplodijo. Večkrat omenjeni zahtevi po varčevanju se z reduciranjem urad ni št va ne da popolnoma ustreči. Sploh se doslej še nobena kritika ni resno bavila e vprašanjem, že je uradnikov res preveč.
Ponudba tujega kapitala in zboljšanje finančnega položaja sta spravila na dnevni red vprašanje državnih investicij. Po-povies, ki mu pri tem razmotrivanju sledimo, ravnatelj Ogrske narodne banke, pravi: »Tukaj je na mestu najstrožja kritika, boriti se moramo proti vsemu, kar ni v naožjem pomenu besede ekonomično. Ne smemo izvajati investicij, ki naj se uresničijo iz kreditnega denarja; to j* možno samo takrat, ko je obrestna mera res nizka. Do tja je pa še daleč. Daleč je še tudi čas, ko bo mogla pri velepoteznih kreditnih operacijah v večji meri sodelovati tudi domovina sama kot dajateljica denarja. Naše zadolženje naprani inozemstvu raste in moramo biti zelo oprezni.
Ljudska duša rada koleba med ekstremi; prejšnja malodušnost in prejšnji pesimizem se le preveč rada spremenita v pretiran optimizem. »Oni možje, ki So poklicani, da vodijo gospodarsko življenje, morajo spoznati srednjo pot treanostS in smejo korakati samo po tej poti naprej«.
;	ggggg	g	mttm
Aka piješ „Buddhau čaj, vživaš že na zemlji ra]!
7RA0EMARH t	- .
Trgovina.
Kdaj se smatrajo posamezni e ročni m tiskalnim strojeni »Dobego« in podobnimi stroji izvršeni poninožki za. tiskorine?
Poštna direkcija uradno objavlja: Nekatere tvrdke razpošiljajo svoje oglaso, cenike itd., izvršene z ročnim tiskalnim strojem >.001)070« ali s sličnimi pomno-ževalnimi stroji, v posameznih izvodih po znižanih pristojbinah za tiskovine. Da-i so ponmožki, izvršeni s takimi stroji, sicer posamič tiskani, torej ne izvršeni s pretiskom ali pa pisani vsak posebej s pisalnim strojem, vendar ni mogoče lahko spoznati mehaničnega načina njih razmnoževanja zato taki pomnožki ne ustrezajo določilom člena 19, točka I., prvega dela pravilnika za notranjo poštno
službo. Tisk stroja t»Dobego< in nekaterih podobnih strojev je na*reč skoraj enak pisavi pisalnih strojev oziroma neradi svoje enakomernosti sličen po-množkom, narejenim po izvirnem, s pisalni« strojem pisanem spisu. Taki pomnožki pa se smejo po določilih toči;o I. zgoraj omenjenega člena razpošiljati kot tiskovina samo tedaj, če se 'vroče poštnemu uslužbencu v najmanj 20 popolnoma enakih izvodih. To velja, kakor je ministrstvo z odredbo štev. 50.303 <d
1.	oktobra 1926 odločilo, tudi za pomn.-ž-ke, ki so izvršeni s strojem »Dobego . Kar velja za pomnožke, ki so izvršeni s strojem »Dobegot, velja tudi za pomn:. ke vseh podobnih strojev. Sprejemna pošta se mora torej prepričati, da pomnoži; i niso izvršeni s pretiskom ali pa da ni spisan vsak izvod posebej s pisalnim strojena, ker se taki pomnožki ne smatrajo za tiskovine.
Brno tli prodajni pogoji v usnjarski industriji na Češkoslovaškem. Usnjarska industrija in veletrgovina z usnje« se že dolgo časa pogajata za določitev enotnih prodajnih pogojev. Prihodnji teden se vrši konferenca, na kateri se bodo ugotovili temelji za enotno ceno.
Nomška trgovska bilanea v septembru. Nemška zunanja trgovina izkazuje v septembru povišek izvoza v čistem blago v-nem prometu za 13 milijonov mark. Sicer je pa za 91 milijonov mark pasivna, v prvi vrsti zato, ker so vzeli iz inozemstva nazaj velik tam naloženi zlati če--pot. Uvoz živil in pijač kaže nazadovanje za 128 milijonov mark, uvoz surovin in polfabrikatov se je dvignil za 18 milijonov mark, uvoz fabrikatov za 11 milijonov mark. Tzvoz kaže napram prejšnjemu mesecu samo nebistveni dvig dveh milijonov mark. Dvignil se je izvoz živil za 3 milijone, izvoz fabrikatov za 11 milijonov mark, izvoz surovin je pa za 11 milijonov mark nazadoval. Uvoz zlata in srebra se je dvignil od 55.5 na 107 milijonov mark.
Bojj proti ogrskemu tekstilnemu kartelu. Novi kartel katuna na Ogrske« je začel svoj obstoj s 50 odstotnim neopravičeni«' povišanjem cen. Ogrski trgovci so borijo proti zvišanju z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Vrhu tega je nastopila huda inozemska konkurenca. Češkoslovaške tovarne, na čelu jim Kosmn-nos, so sklenile izdatno znižanje cen, ki jih ogrski kartel ne bo mogel prenesti.
Industrija.
Fordova tovarna za avtomobile v maši
državi. V naši javnosti so krožile žo ram-lične vesti, kje sezida Ford svojo tovarno za avtomobile v naši državi. Najpreje se je govorilo o južni Srbiji, potem o Mostarju in nazadnje se je trdovratno vzdrževala vest, da se je Ford odločil za Split. Te vesti so dale povod raznim občinam, katerim je na tem, da zaposli tamošnje prebivalstvo, da mu nudijo posebno ugodne ponudbe. Med temi je neka občina sklenila, da odstopi Fordu za njegovo tovarno potrebni svet v izmeri 500 hektarjev brezplačno, ako se naseli na njenem področju.
Zadolženje češkoslovaške sladkorne industrijo. Povodom pogajanj za ceno sladkorja je izdala češkoslovaška sladkorna industrija spomenico, ki pravi, da je bila ta industrija pred tremi leti skoraj brez dolga, da je imela v kampanji 1925/26 ogromno vsoto 700 milijonov Kč dolga in da se bo ta vsota v kampanji 1926/27 dvignila spet za več sto Milijonov. Industrija pravi, da hiti v katastrofo, ki bo usodna zanjo, pa tudi za vse poljedelstvo in za državo.
Zasebni kapital v Rusiji. Po ugotovitvi ruskega trgovskega komisarijata je na vsem ozemlju Sovjetske zveze samo 34 zasebnih akcijskih družb, ki razpolagajo samo z 2.6% vsega kapitala vseh ru-ekih akcijskih družb, ki jih je 187. Pogoji za razvoj in delovanje zasebnega kapitala so zelo neugodni. Zasebni kapital plača štiri- do petkrat več davkov kot državni ali zadružni kapital. Če se kljub temu zasebni kapital še drži, so vzroki manjši režijski stroški, s katerimi dela.
Obrt.
Ministrstvo za reden obisk obrtno-na-dnljovalnib šol. Na poročilo nadzornih obLastev, da obrtniški vajenci jako neredno obiskujejo pouk na obrtnih, nadaljevalnih šolah, je ministrstvo odredilo, da se mojstri, ki ne pošiljajo vajencev redno v šolo, strogo kaznujejo.
Denarstvo.
Legislatrvno delo ministrstva trgovino in industrije. Ministrstvo trgovine in industrije je te dni dovršilo stilizacijo predloga zakona o bazah, katerega v najkrajšem času predloži ministrskemu svetu in potem Narodni skupščini. Izdelan je tudi že predlog zakona o industrijskih obveznicah, ki naj omogoči naši industriji, kateri pomanjkuje dolgoročnih kreditov, posojila v inozemstvu.
Naši novi zlatniki. Ministrstvo financ se je odločilo, da vzame iz obtoka vse zlatnike bivše Avstrije. V ta namen je v sporazumu z Narodno banko naročilo na Dunaju nove zlatnike. Na novem denarju bo na eni strani slika kralja, na drugi strani pa Beograda. Novi zlatniki se bodo glasili na eden dukat in na štiri dukate. Zlatniki po štiri dukate bodo nekoliko tanjši nego so sedanji srebrni dinarji.
Pošte imajo nalog, da pošiljke z inoin-skimi srečkami zaplenijo. Poštna direkci-ja je ugotovila, da gre po pošti veliko pošiljk z inozemskimi srečkami, promesa-mi in .prospekti, ki jih pošte razen redkih izjem neovirano odpravljajo in dostavljajo. Zaradi tega je ponovno opozorila vse poštne urade, da je prepoved, ki se tiče inozemskih srečk, splošna in ne dela nobene izjeme. Pošte se ne smejo dati premotiti, ako so srečkam in obveznicam državnih dolgov Češkoslovaške priloženi spisi nekega dovoljenja generalnega inšpektorata finančnega ministrstva, s katerim bi bilo naše finančno ministrstvo te srečke dovolilo. Poštna direkcija se je v tem pogledu obrnila na ministrstvo, ki je izdalo z odlokom štev. 51.430 od 8. t. m. pojasnilo, da ne velja za omenjene srečke in obveznice nobena izjema in da so ,vse inozemske srečke v naši državi prepovedane. Poštni uradi so spričo tega dobili nalog, da pošiljke z inozemskimi srečkami zaplenijo.
Izgledi italijanske liro. Italijanski minister financ Volpi je naslovil na ministrskega predsednika Mussolinija pismo, v katerem podčrtava sijajen položaj italijanskih financ in italijanskega gospodarstva. V javnosti je to pismo različno učinkovalo in se je različno kritikovalo. Med kritiki je najostrejši profesor Flora, ki ugotavlja, da je bil italijanski izvoz v prvih devetih mesecih pasiven za 8 do 8Jš milijarde lir. Nazadovanje izvoza se posebno opaža pri izvozu svile, bombaževih tkanin in južnega sadja. V svoji kritiki vprašuje, kaj bo z liro koncem leta, če že njeno sedanje stanje učinkuje tako porazno na izvoz in italijansko industrijo.
Norman v Berlinu. Iz Londona javljajo, da bo prišel guverner Bank-e of En-gland Montague Norman v kratkem v Berlin. Poleg drugega se bo vršil razgovor tudi o velikih nemških nakupih zlata v Londonu. V zadnjem tednu je prišlo od 877.000 funtov angleškega zlatega eksporta 450.000 funtov na Nemčijo. Beremo, da Angleška banka sicer takšne in še večje eksporte zlata prav lahko prenese, da pa za stabilizacijo nemške valute niso potrebni.
Carina.
Poljski agrarci proti opustitvi carinskih mej. Zveza poljskih poljedelskih organizacij je odgovorila na manifest o svetovnem gospodarstvu z resolucijo, v kateri protestira proti propagandi proste trgovine in navaja, da bi se nameravana ideja mogla uresničiti še le, čim se vpo-stavi ravnotežje v gospodarskih odnoša-jih. Pri sedanjem položaju bi pomenjalo ukinitev carinskih mej za Poljsko poljedelstvo in industrijo smrtni udarec.
Davki In takse.
Davčna reforma. Kakor znano, si je davčni odbor Narodne skupščine ob razpravi zakona o neposrednih davkih pridržal odločitev glede precejšnjega števila članov zakonskega predloga. Odločitev se je odložila predvsem iz razloga, ker so tudi člani vladne večine uvidevali nevzdr-žnost nekaterih določil. Vladi je na tem, da doseže sporazum vsaj v okviru poslancev vladne večine. V ta namen je sklicala dne 23. t. m. na interno sejo člane davč_ nega odbora vladne večine. Na tej seji je generalni direktor g. Letica predložil novo stilizacijo vseh členov do vštevši 101. člena, o katerih je bilo sklepanje odloženo. Po kratki debati so navzoči poslanci odobrili novo stilizacijo, niso se pa mogli zjediniti glede davčnih meril, vsled
česar se členi, ki vsebujejo davčna Merila, predložijo ministrskemu svetu, da določi njihovo definitivno stilizacijo. — Ako se doseže sporazum med poslanci vladne večine še glede davčnih moril, utegne priti zakonski predlog v doglednem času pred plenum skupščine..
Državni dohodki od meseca aprila 1925 do oseca junija 1926. Od meseca aprila 1925 do meseca junija t. 1. so znašali državni dohodki 11.973 milj. Din. Napram proračunu so dohodki v tej dobi presegli pričakovani donos za 1.465 milij. Din. Naj izdatnejši presežek izkazujejo neposredni davki (403 milij.), trošarine in takse (355 milij.), monopoli (162 milij.), donosi prometnega ministrstva (245 milij.), davek na poslovni promet (53 milij.), invalidski davek (71 milij.).
Promet.
Zmanjšanje telefonskih taks. Ministrstvo pošte in brzojava namerava od 1. januarja t. 1. dalje znižati takse za instalacije, premeščanje jn predplačilo telefonov. Pričakuje se, da se sedanje takse znižajo za 10 do 40%.
Transatlantski promet. 2e par let sem so transatlantske družbe tožile, da imajo premalo transporta, tako glede blaga, kakor glede popotnikov. »Trgovski list«, je opetovano o tem pisal. Sedaj pa beremo, da se je v prvih letošnjih šestih mesecih transatlantski promet največjih družb zelo dvignil. Družbe Cunard, \Vhite Star, Canadian Pacific in United States Lines izkazujejo za ca 28.000 popotnikov več kot v isti dobi lanskega leta.
Železniška tarifa za trgovski promet z Italijo. Prometno ministrstvo je svoječas-no sestavilo posebno komisijo, ki je dobila nalogo, da izdela osnutek železniške tarife za izvoz in uvoz živali iz naše države v Italijo in obratno. Komisija je svoje delo dokončala in osnutek tarife predložila ministrstvu v odobritev. Po vsej priliki stopi nova tarifa v veljavo začetkom prihodnjega leta.
Prevoz kemikalij. Številna kemična podjetja so se pritožila na prometno ministrstvo, da se prevozu njihovih produktov ne posveča zadostna pozornost. Blago se vsled dolge vožnje kvari in namembne postaje dobivajo pošiljke s precejšnjimi primanjkljaji. Prometno ministrstvo je potrebno ukrenilo, da se pospeši prevoz kemikalij in rafiniranega olja.
Mednarodna konferenca v Bukarešti. Tekom meseca februarja prihodnjega leta se vrši v Bukarešti konferenca mednarodnih ekspertov za tovorni promet Na konferenci bo po svojem odposlancu zastopana tudi naša država.
i TRIKO-PERILOli
■b motke, fene In otroke, !
I • 'volilo t raznih barvah, rokavice, ' • J; Bogoviče, dokolenk e, nahrbt- ; | • ■ nlkl za Solarje In lovce, dežniki, • • j’ kloll, Sifoni, žepni robci, potice, vllce, noil, II •• Skorje, potrebSClne ko Šivilje, "
II krojače, Čevljarje, brivce 11 ;; edino le pri tvrdki
/Josip Peteline
Ljubljana
I blizu Prešernovega spo- I ;;	meniha.	;
; • Kajnllja cene!	Hi	vdiha In milo! •
Uvoz, Izvoz.
Premogovna kriza v Italiji. V Rimu so se posvetovali italijanski veleindustrijei o veliki premogovni krizi, v kateri se Italija sedaj nahaja. Doslej je Italija že davno porabila 10 milijonov ton premoga, koja vsota ji je lani zadostovala za vse leto, čeprav je bila večja kot v prejšnjih letih. Posvetovali so se, kako in odkod in za katero ceno naj bi se dobil potrebni premog; merodajna je tudi cena, kajti sedaj premog ni samo redek, temveč tudi drag. Položaj ogrskih premogovnih družb se je v zadnjih tednih tako zboljšal, da delajo premogovniki s polnim obratom in da brezposelnih rudarjev skoraj ni. Pečujski premogovniki so sklenili sedaj s tržaškimi in reškimi tvrdkami dogovor za dobavo 2400 vagonov premoga do konca leta. Upajo, da bodo tudi v bodočem letu lahke v Italijo izvažali. Angleški premogovni štrajk in temu sledeče pomanjkanje premoga v Italiji je pogajanja olajšalo.
Rusija obdrži monopol zunanje trgovine. Politični biro in centralni odbor komunistične stranke sta sprejela Rikovlje-ve teze o monopolizaciji zunanje trgovine
in ob tej priliki ugotovila, da se nahaja industrija na predvojnem nivoju in da je valuta stabilizirana.
RAZNO.
Naš izseljeniški komisarijat v Parizu.
V Parizu je pričel te dni poslovati izseljeniški komisarijat naše države, ki je sestavni del našega poslaništva v Parizu. Naloga komisarijata je, da se briga za življenje naših izseljenikov v Franciji in v Belgiji in za izseljenike iz Amerike, ki potujejo preko Francije.
Neobdelana zemlja v naši državi. — V naši državi je preko 6 milij. ha zemlje, ki ni sposobna za obdelovanje. Pod vodo in zamočvirjenih je preko 200.000 ha najbolj plodne črne zemlje, ki bi se dala izsušiti s primerno drenažo. — Po plodovitosti spada zemlja v naši državi med prve v Evropi, prinaša pa na jutro samo 8 in pol kvintalov, dočim mnogo slabša zemlja v severnih krajih, na primer v Nemčiji, Belgiji, Švici itd. zbog racijonelnejšega obdelovanja rodi od 21 do 25 kvintalov pšenice na leto.
Udruženjo producentov hmelja. V Beogradu se vrši dne 7. novembra t. 1. ustanovna skupščina udruženja producentov hmelja. Na skupščini se bo razpravljalo
0 pravilih in izvolilo odbor. Udruženje namerava izvesti obsežno akcijo v korist malih producentov, ki so primorani, da svoje pridelke prodajo pod svetovno pariteto.
Nemške reparaeijske dajatve se komer-cijalizirajo. Francija in Nemčija sta sklenili pogodbo, da se dobave na račun reparacij komercijalizirajo.
Nezaposlenost na Angleškem. Po uradnih poročilih je bilo dne 11. oktobra t. L na Angleškem nezaposlenih 1,536.30# oseb, toje 36.400 manj nego prejšnji teden in 277.475 več nego ob istem času L 1925.
Rumunska žetev. Rumunija je letos pridelala 304.448 (1. 1925 285.060) vagonov pšenice, 29.095 (20314) vagonov rži, 166.329	(101.932) vagonov ječmena,
116.036 (74.006) vagonov ovsa in 516.571 (414.914) vagonov koruze. Od teh množi* je za izvoz na razpolago 80.000 vagonov pšenice, 20.000 vagonov rži, 90.000 vagonov ječmena, 50.000 vagonov ovsa in 20# tisoč vagonov koruze.
Gospodarsko vesti. V Miinclienu so se nadaljevala pogajanja nemške in francoske kalijeve industrije; gre za to, d« se okvirni zakon, dosežen v Lugano, izpopolni in podpiše. Ta teden se vršijo pogajanja naprej. — Na poljskih trgih nafte se dvigajo cene od dne do dne. Okoli 20. t. m. so pri naročilih nad 5000 kg plačevali že 2.2 dolarja pro 100 kg. Vsled dobre konjunkture so začele z delom tudi male družbe, ki so vsled pomanjkanja gotovine že par mesecv počivale. — Ogri porabijo malo elektriko; na leto na osebe samo 40 KW ur, v Avstriji pa 600. — V septembru je prodal Led* za 5.8 mil. zlatov tekstilij v inozemstvo, v avgustu za 4.9. Največ tekstilij je šlo v Rumunijo, za 2,900.000 zlatov, torej ravno polovica. Jugoslavija je kupila za
256.000	zlatov. — Pomanjkanje vagonov za transport premoga je na Češkoslovaškem tako občutno, da je mogla dati 20. t. m. železniška uprava samo 40% on« množine na razpolago, ki so jo zahtevali. Sedaj se položaj boljša. — S krompirjem obdelani prostor na Poljkkem je znašal lani 2,359.000 ha, letos pa 2,388.000 ha. Kljub temu je pa pridelek letos manjši, 246 napram 292 lanskim milijonom stotov; lani je znašal povprečni pridelek na
1 ha 123 stotov, letos pa samo 103; vzrok je slabo vreme. — Štiri velika podjetja angleško kemične industrije so se združila v novo družbo. Vplačani kapital znaša 38,200.000 funtov. Nova družba bo imela v angleški kemični industriji isto veliko vlogo kot jo ima v nemški industriji barvni trust, ki je pa po velikosti in pomenu še dosti važnejši kot angleško. podjetje. — Pri stabilizaciji belgijskega franka se je udejstvovala tudi Ogrska narodna banka. Beremo, da se bo Belgija povrnila k zlati valuti. — Londonska avtomobilna razstava privablja zelo veliko število posetnikov. Do 20. t. m. je bilo naročenih 73.000 avtomobilov; 60.000 so jih naročili za Veliko Britanijo, 13.000 za prekozemstvo, največ za Avstrilijo. — Na trgu nepremičnin na Ogrskem se je pojavilo v zadnjih dneh padanje cen. Posestev je veliko napro-
daj, kupcev pa ni; mala posestva se še dobro prodajajo, velika gredo pa vsa pod •eno. — Ogrska vlada je sklenila pogodbo L Ogrsko rečno in morsko plovbno družbo. Družba mora iti ogrskemu izvozu z vsemi pripravnimi sredstvi na roko, dobi pa za to pri podpisu pogodbe
240.000	pengo, tekom proračunskega leta 1926/27 nadaljnjih 750.000, od julija 1927 naprej pa vsako leto 1,500.000 pen-gij državne podpore. — Jugoslavija želi pristopiti k jugovzhodnemu evropskemu železnemu kartelu. — Harding, predsed-»ik Bostonske Federal Reserve banke, se mudi na Poljskem in se posvetuje z majodličnejšimi zastopniki poljskega gospodarskega življenja. Obiskal bo vsa najvažnejša središča poljske industrije.
— Znana statistika Willet in Gray sta izdala prvo cenitev sladkornega svetovnega pridelka v tekoči kampanji. Pravita, da bo 100.000 ton sladkorja manj kot ga je bilo v pretekli kampanji. Pri tem je Kuba s 5,200.000 tonami polno upoštevana, morebitne državne omejitvene odredbe še niso upoštevane.. Ta cenitev ni ostala brez vpliva na že itak trdne cene na newyorški borzi. — Po zaključnih podatkih je znašal izvoz nafte iz Rusije v preteklem gospodarskem letu 1925/1926 1,450.000 ten, v prejšnjem gospodarskem letu pa 1,316.000 ton. Prirastek znaša 10.2%.	j
Po svetu. Zadnjič so se nemški indu- 1 strijci zasebno pogajali z angleškimi. Sedaj je pa British Federation of Industrj povabila Nemško državno industrijsko zvezo k oficielniin razgovorom v London.
— Nasprotniki oglasa svetovne finance za sanacijo Evrope so trdili, da je Morganov podpis pomotoma prišel noter in da Morgan ni podpisal. Sedaj pa trdi La-mont, ki pripada Morganovi skupini, da je Morgan osebno podpisal. Lamont je tisti bankir, ki se je izrekel proti plačevanju evropskih vojnih dolgov Ameriki. — Z imenom Italijanski Aerollojd se je ustanovila v Rimu delniška družba z namenom, da zagotovi obratovanje omrežja, združujočega velika italijan- . prometna središča, otoke in kolonije z I najvažnejšimi mednarodnimi zračnimi J črtami. — Med Londonom in Berlinom J So otvorili dnevno zračno pošto. Po etapah jo bodo razširili sčasoma do Pekinga; namesto dosedanjih 18 dni z železnico bo trajalo potovanje tja sedem dni. — Drugo leto bo letel švicarski aviatik Wirth okoli in okoli zemlje in bo obiskal vseh pet delov sveta; vožnja bo 'trajala štiri mesece ali pet, dnevni etap l>o 55, dolžina potovanja 65.000 km. — Pred petimi meseci je prišla v konkurz Ranca Garibaldi. Sedaj poroča »Corriere della Sera«, da znaša primanjkljaj 150 milijonov Ur. Za seboj je potegnila banka 15 drugih tvrdk, ki so priglasile konkurz ali pa poravnavo. — Emisijski tečaj belgijskega stabilizacijskega posojila je določen s 93.5%. Angleži so podpisali šest milijonov funtov, Amerikanci devet, evropski kontinent tudi devet. — Egipt
je pred težko finančno krizo, ker je na trgu bombaža velika stagnacija. Kmetom bedo morali dati predujme. Kakor pravkar beremo, je dala egiptska vlada farmarjem štiri milijone egiptskih funtov na razpolago, da bedo mogli obdržati del pridelka doma v zalogi. — Med češkoslovaško vlado in med sladkornimi tovarnami se je dosegel kompromis, s katerim se je od 25. oktobra naprej do konca novembra določila cena domačega kristalnega sladkorja na 488 Kč /.a 100 kilogramov. — S 15. decembrom bodo dali v promet nove pengo-bankovce; isti dan pridejo v obtok tudi novi novci. — Nova odredba sovjetske vlade izdatno razširi seznam onih podjetij, ki morajo položiti javne račune. Obenem ureja odredba doslej še nepojasnjeno vprašanje o javnem polaganju računov konceskmi-ranih podjetij in inozemskih družb, in to v pozitivnem smislu. — Zlata zaloga avstrijsko narodne banke znaša sedaj okoli 47 milijonov šilingov. Dne 7. maja je znašala, skoz devet mesecev nespremenjena, 14.8 milijonov, nato so se pa pričeli nakupi zlata pri Angleški banki, a še 7. julija je znašala zlata zaloga samo 19 milijonov šilingov. Od tedaj naprej se je pa dotok zlata dvigal od tedna do tedna. — Srbskočeška sladkorna tovarna v Oupriji bo plačala dividendo po 60 dinarjev. — Padanje cene srebra na mednarodnih trgih traja naprej. — V evropskih pristaniščih se je premogovno vpra, šanje poostrilo, premoga je zmeraj manj. — Belgijski uradni list prinaša odredbo, da je izvoz črnega premoga odvisen od dovoljenja delovnega ministra. Odredba je stopila v veljavo 20. t. m. — Pomanjkanje vagonov za transport premoga ni občutljivo samo na Češkoslovaškem in Poljskem, temveč tudi na Nemškem. Državne železnice se na vso moč trudijo, da bi spravile v Poruhrje dosti vagonov skupaj; vse dosedanje številke so visoko prekoračene, preteklo sredo je vozilo
34.000	vagonov, a jih je bilo še vseeno 1400 premalo.
Ljubljanska borza.
Sreda, dne 27. oktobra 192«
Rlago: Drva bukova suha, zdrava, meter-ska, fco vag. meja den. 22.50; bukovi testoaii, monte, fco vag. meja den. 520; hrastovi frizi, L, II. (večina I.), fco meja. bi. 1250; orehovi plohi od 27 mm naprej, fco meja bi. >1350; smrekove letve, «uhe, 25/25, od 2 m, 2.50 on, 3 m, 3.50 in 4 m, fco meja bi. 450; pšenica bačka, 75/76, 2%, fco nakl. past. bi. 297.50; pšenica, 73/74, fco vag. muki. postaja bi. 292.50; koruza umetno sušena za X., XI., XII., fco vag. nakl. po6t. bi. 165; .koruza nova v klipu, fco vag. nakl. postaja bi. 85; koruza nova, fco vag. nakl. post. bi. 125; oves novi, fco nakl. post. bi. 157.5; rž, 71/72, 2%, fco vag. nakl. post. bi. 215; ječmen krmilni, 62/(53, fco vag. nakl. post bi. 160; ječmen krmilni, 63/64, fco vag. nakl. post. bi. 165; ječmen letni, 65/66, fco vag. nakl. postaja bi. 185; otrobi drobni, fco vag. nakl. postaja bi. 125; fižol beli, 3—4%, fco vag. nakl. postaja bi. 170; fižol prepeličar, fco vag. nakl. post., v vrečah po 50 kg bi. 315; krompir, fco vag. slov. poeta ja bi. 135; laneno seme, fco Ljubljana den. 380; laneno iseme Podravina, fco Ljubljana den 370; laneno seme prekmursko.
rag. Ljubljana pariteta bi. 420; seno sladko, stisnjeajo, fco vag. slov. postaja bi 100; ov«s rešetani, adravi, fco Ljubljana, 1 vag. den. 177.50, bi. 177.50, »aklj. 177.50.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921 den. 72.25; Loterijska drža%’na renta aa vojno škodo den. 313; Zastavni liisti Jtranjeke deželne banke den. 20, bi. 20; Kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 194, bi. 188: Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 150, bi. 150, zaklj. 150; Morkantibia banka, Kočevje den. 95, bi. 98; Prva hrvatska šte-dionica, Zagreb den. 865, bi. 868; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana den. 165, bi. 175; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 70, bi. 70, zaiklj. 70; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 102; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 55, -bi. 56; :*Se-Sir«, tovarna idobokov d. d., Škofja Loka den. 104.
Kol^nijalno blago na svetovnih tržiščih. — Na Njujorški borzi je te dni noti-rala kava santos štev. 4 = 20'62, rio štev. 7 z= 18'50, za december 15'80, za rnarc 15'20, za maj 14'74, za julij 14‘4«, za september 13‘96. Istočasno je notira) sladkor za december 2'81 do 2'82, za januar 2’83, za marc 2'79, za maj 2'86. — V Cikagi je notirala m a s t za oktober 13*80, za januar 13'10, za marc 13‘25.
Ameriška cenitev svetovne sladkorne produkcije. Svetovna produkcija sirovega sladkorja v letu 1927 -se v Ameriki ocenjuje z 16403.000 tonami napram 16 milj. 170.000 tonam v letošnjean letu.
Veletrgovina c
kolonijalne in špecerijske robe
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Točna In solidna postrežba!
Zahtevajte cenik!
t
TRŽNA POROČILA.
Sejmsko poročilo iz Maribora. — Na
svinjski sejem dne ?2. oktobra 1P2S se je pripeljalo 225 svinj. Cene so bile sledeče; Mladi prašiči, cd 5 do G tednov tari, l;e-mad 50—62.50, 7 do 9 tednov 75—80, 3—4 mesece stari 150—250, 5—7 mesecev 350—425, 8—10 mesecev 500—800, 1 leto star i 1000—1250; 1 kg žive teže 10.50 do 12, 1 kg mrtve teže 14—17 Din. — Prodalo se je 137 komadov.
Živinski trg na Dunaju dno 25. oktobra 1926. Na sejem se" je prignalo 1871 glav pitane in 498 glav navadne živine, v kon-tumac se je pa vzelo 58 glav, skupaj torej 2427 glav. Prignalo se je iz Ogrske 282, iz Rumunije 344, iz Jugoslavije 661, iz Avstrije 708, iz Češkoslovaške 74 in iz Poljske 58 glav. Cena volov la šiling 1.55 do 1.80, srednjih volov 1.40—155, slabih volov 1.20—1.30, bikov 1.30—1.65, krav 1.20—1.60.
DOBAVA, PRODAJA
I Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. oktobra t. 1. ponudbe /a dobavo oljnatih barv: do
2.	novembra t. 1. za dobavo 10 ton bukovega oglja; do 5. novembra t. 1. za dobavo 100 kg stenja iz ovčje volne ter za dobavo 5 krožnih žag in 25 samokolnic. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 2. novembra t. 1. ponudbe za dobavo 1500 m jeklenih vrvi. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 6. novembra t. 1. ponudbe za dobavo 120 m° jamskega lesa. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije; Dne 19. novembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave drobnega železnega materija-la. — Dne 20. novembra t. 1. pri Upravi barutane v Kamniku glede dobave zračne sesalke (kompresor). — Dne 23. novembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave osovin za lokomotive; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 2910 kg bakrenih cevi in 160 kg zakovic; pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave SO ton strojnega olja, 5 ton čistega petroleja, 1 tono konsistentne masti in 20 ton motornega bencina. — Dne 24. novembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede bakrenega materi-jala za lokomotive (pločevina, (ploSfe, cevi, palice itd.). — Dne 25. novembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede naprave, dobave in montaže konstrukcije 1 okretaljke za lokomotive na postaji Sušak. — Dne 26. novembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 350 m:' borovih podnic (inostnic) in raznega lesa; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave opružnih prstenova, vijakov in kovanih žebljev.
Prodajo. Vršile se bodo naslednje oier-talne licitacije: Dne 9. novembra t. 1. pri komandi mesta, Ljubljana glede prodaje 15000 kg kosti. — Dne 24. novembra 1.1. pa pri državnih železnicah v Ljubljani glede prodaje 548 kom. starih Jesenih sodov cd različnih strojnih olj.
IVedmetni oglasi z natančnejšimi podatk so v pisarna Zbomtee za tngovino, obrt in in-dnstviio v Ljubljani interesentom iia vpogled.
Edino šivalni stroji in najboljši kolesa
/.a rodbino, obrt in industrijo so le
JOS. PETELINCA
NnJnUie GrltSBUd' Tudi cenel	A.CllCitf "* obr
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika
Pouk v vezenju brezplačno. — Večletna garancija.
prodaja
PREMOG
la slovenskih premogovnikov
vack kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za induairilska podjetju in razpečava no debelo
Inozemski premog In koks
vsak« vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvo-vrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne In domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov:
Prometni zavod za premog d.d.v Ljubljani
o	Mikloilleva	testa it. 15, II. nadstr.
Veletrgovina v
v ILJs.il bijoči
prlporoC«
ssiecerajj slco
razno vrstno žganje moko In E deželne pridelke raznovrstno
rudninsko vodo
Lastna pražarna za kavo In mlin za dl-Save z električnim obratom.
CENIKI NA BAZPOIAOO!
5is5=aiun
	
	
i
TISKARNA MERKU!
Trgovsko-industriiska d. d.
Ljubljana
Simon Gregorčičeva ulica št. 13
Telefon št 552
Raiun pri pošt. tek. lav. It 13.108
Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Tiska vse( tiskovine »trgovino, industrijo in urade; Časopise, knjige,koledarje, letake, posetnice i. t. d. i. t. d.
lastna knllgoueznlca.
Oglašajte v „Trgovskem listu"!
Ureja dr. IVAN PLRSS. — Za Trgoivdko-industrijsko d.d. »MERKUR> kot izdajatelja in tiskarja. A. SEVER. Ljubljana