URN_NBN_SI_DOC-2MRWCMYZ

K N JIŽN IČA RSTV O NA TOLM INSKEM Marta Filli »Tam je košček sveta, tak o svojega, da m u ne vem imena,« prav i Ivan P regelj, »čudovit svet, p o ln sonca in rož, vonjev in pesm i, ki so k ak o r rože in im ajo svoj vonj, k ak o r zem lja, k a k o r ju tro , k ak o r g r o b ...« T olm inska, dežela p u n ta rjev , dom ovina G regorčiča, P reg lja in Bevka, m ali košček sveta, ki so n a d n jim sto le tja gospodarili tujci, p a ga niso p o tu jčili, leži tik ob državni m e ji in sega od D ob larja p a do S topnika, od P o d b rd a do T ren te in Loga p o d M angrtom . N ajvečje bo­ gastvo te zem lje je lepo ta narave, lju d je so tu zdravi in vedri, n i jih u ničila v ih ra vojn, ki so besnele to d m im o, ta k i so, k o t so bili: p u n ta rji in Slovenci. Po p rv i svetovni vojni je T olm inska bila do d eljen a Ita liji in ta k ra t je za m rla tu vsa slovenska k u ltu rn a d ejav no st. V šolah so n a jp re j uvedli dvojezičnost, p rav k m alu p a je b il slovenski jezik iz n jih izri­ n jen. P ro sv etn a d ru štv a so počasi u m irala, saj je bila v sak a n jih o va d ejav n o st stro g o k o n tro liran a , m eje dovoljenega so se p o sto p o m a ožile, d o k ler se n iso strn ile v trd n o in n ep reh o dn o črto, k i je za sk o raj č e trt sto le tja o drezala to lju d stv o od vsega dom ačega. T a k ra t se je nehalo d ru žab no življenje v d ru štv ih , pevski zbori so se razp ustili, knjižnice zaprle. T ako je k u ltu rn i m olk zagrnil to deželico, ki se je sred i p re jš­ n jeg a sto le tja dvignila m ed prvim i, saj je d ih n aro dn ega p reb u je n ja, ki je ta k ra t zajel našo zem ljo, p rav k m alu pognal kali tu d i v Tolm inu, sred išču go rnjega Posočja. T u so župani že leta 1849 zavračali novo sren jsk o p ostavo deželnega glav arstv a v laškem in nem škem jeziku: »Kaj n as vikši gospodje za N em ce in Lahe d eržati m islijo? Ali so se tak o m alo zem ljo p isa vadili, d a še zdej slovenskega sveta ne poznajo?« K aj ne vedo, d a »rdeča, m od ra, bela b an d e ra visoko čez T m in vihlaje, Slovence vabi in k ra j jim kaže, k je r se po d lipo n ajlep ši p esm i v m ilem n ašem jezik u razlegajo?« V T olm inu je bila »viši deželna šola« in tu so m ed p rv im i v Sloveniji začeli u p o ra b lja ti za p o u k tu d i slovenske k n ji­ ge. Že le ta 1849 p rav i dopis iz T olm ina v N ovicah: ».. .u čen ci so zraven gladkiga b ra n ja in r a jta n ja po slovenski zlagali in p isali ta k o lično in srčno, d a je vsim srce v eselja igralo.« E d en prv ih n a ro d n ih b u d iteljev n a T olm inskem je bil dr. K arel Lavrič, k i je p rišel le ta 1850 k o t m la d odvetnik v Tolm in. T udi v p isa rn i je u p o ra b lja l slovenski jezik, pred v sem pa je lju d i n av a ja l n an j in p ri­ poročal, naj se ga učijo te r n a j ga lju b ijo . T a k ra t sta se m eščansko u rad n ištv o in d ru g a gospoda zb irala v b raln e m kro žk u Leseverein. L eta 1861 so im eli v n je m n a razpolago sam o nem ške in en ita lijan sk i časo­ pis. L avrič je b il član tega krožka, istočasno p a p o b u d n ik za u sta n o ­ vitev podobnega slovenskega, čigar člani so se zb irali v D evetakovi hiši,