Poštnina plačana v gotovini, Štev. 28. * V Ljubljani, dne 11. iuliia 1935. v Posamezna Stev. Din I*— Leto XVIII. Upravništvo „Domovine" v LJubljani, Knaf lova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnini ia tuzemstvo: četrtletno K Din, polletno IS Din, celoletno 39 Din; ia ln»« lemstro razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno Din, celoletno 48 Din/ Amerika letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice T LJubljani, št 10.711/ litidi spora med tiskarnami in slavci je morala tadi ta Številka izili t skrčenem obsegu. Vlada se je predstavila narodnemu predstavništvu Vladna deklaracija naglasa načelo narodnega in državnega edinstva in napoveduje preureditev važnih političnih zakonov — Narodna skupščina in senat sta sprejela deklaracijo z odobravanjem Dne 4. t. m. se je vlada dr. Stojadinoviča predstavila narodnemu predstavništvu. Najprej je imela sejo narodna skupščina, potem pa senat. Ogromna večina narodne skupščine je pozdravila prihod vlade z burnim ploskanjem. Posebno so vzklikali dr. Stojadinoviču in generalu Živkoviču. Po otvoritvi in odobritvi zapisnika je povzel besedo ministrski predsednik dr. Stojadinovič, ki je prečital ukaz o ostavki Jevtičeve in o imenovanju svoje vlade. Sledilo je čitanje poročila verifikacijskega odbora o potrditvi narodnih poslancev iz Spa-hove skupine, izvoljenih na Mačkovi listi. Naposled je ob splošni pozornosti ponovno stopil na govorniški oder ministrski predsednik dr. Stojadinovič in prečital deklaracijo vlade, ki vsebuje v glavnih obrisih naslednje: Zunanja politika je določena že poprej z mirovnimi pogodbami, s pogodbami o zavezništvu in prijateljstvu, ter ima svoj pravec v okviru Male antante in Balkanske zveze in v zavezništvu in globokem prijateljstvu s Francijo. Ostajajoč zvesto na dosedanjem pravcu zunanje politike si bo vlada prizadevala, da obstoječa prijateljstva ohrani in poglobi, a istočasno želi sodelovati tudi v vsemi drugimi narodi, ki streme za ohranitvijo miru. Iskreno bomo podpirali vse prizadevanje za omejitev oboroževanja. Dokler pa se v tem pogledu ne dosežejo trajni uspehi ne smemo opustiti skrbi za našo lastno oboroženo silo. Za obrambo naše države niso prevelike nobene žrtve. Osnova notranje politike. Osnovni zakon notranje politike je ustava iz leta 1931. Vlada bo zvesta vsem načelom te ustave. Zlasti načelo narodnega in državnega edinstva bomo ne samo vedno in pov- sod naglašali, marveč tudi izvajali z zakoni« tostjo in spoštovanjem enakosti in enako* pravnosti vseh državljanov. Pri tem delt) bomo preuredili nekatere zakone, zlasti poi litične, da jih kar najbolj prilagodimo težnjam in željam naroda. To velja zlasti za razširjenje samouprav, za volilni zakon, za tiskovni zakon in za društveni zakon. Gospodarska politika mora kreniti po novih potih. Vlada bo posvetila posebno pozornost zlasti rešitvi kmečkega vprašanja, ravnotežju državnega proračuna, čuvanju vrednosti narodne valute in olajšanju bremen vsem slojem, da bi se na ta način poživela gospodarska delovnost v državi. Poleg tega bo vlada posvetila pozornost tudi drugim vprašanjem; zlasti socialnim in prosvetnim. Kraljeva oporoka. Zapuščina kralja Aleksandra I. Uedinitelja, da čuvamo Jugoslavijo, je velika zapuščina, ki je namenjena vsemu jugoslovenskemu narodu. Vlada smatra, da bo to sveto oporoko najbolje čuvala, ako bo šla po poti pomir-jenja političnih zaostrenosti. Skupščina je sprejela deklaracijo vlade z odobravanjem in ploskanjem. Le nekateri pristaši g. Jevtiča so molčali. Takoj po končani seji narodne skupščine so se Člani vlade odpeljali v senat, ki se je* med tem sestal k seji pod predsedstvom dr. Tomašiča. Tudi v senatu je predsednik vlade dr. Stojadinovič prečital deklaracijo vlade, ki je bila sprejeta z odobravanjem. ~M FARAONOV DEDIČI Devetindvajseto poglavje. Ko je Aid Omar prejezdil po svojem begu že dovolj dolgo pot in se mu je zdelo, da je že varen pred zasledovalci, je skočil z velbloda in odvedel žival na povodcu dalje. V sipinah jo ni smel preveč utruditi, saj jo bo potreboval še za dolgo pot po puščavi, če so ga njegovi tovariši res pustili na cedilu. Smer je izbral na slepo srečo po Koptovih navodilih, kajti Sodnikov namen se je res posrečil. Veter je sledove do piramide, ki so bili že tako prav nejasni, docela zabrisal. Toda Beduin se za to ni dosti brigal. Vedel je, da mora priti do «Pasje gore« ali pa naleteti na sledove svojih tovarišev. Ta hrib je že toliko visok, da ga ne more zgrešiti, če se količkaj drži smeri. Razen tega je čut za določanje smeri Beduinom že kar prirojen in se le redkokdaj zmotijo. Pogosto Je pomislil na svoj dogo-,vor z Uasifom el Hajatom in vselej ga je posilil zaničljiv nasmeh, kadar se ga je spomnil. Pogosto je bil že v nevarnem položaju, toda nevarnost ni bila še nikoli tako velika kakor zdaj, ko sta mu pokazala ta dva Evropca zobe. Kako }e bilo imenitno, da mu je sebičnost njunega tovariša pomagala iz zagate, sebičnost, ki je mogočnejša kakor prijateljstvo in vse prisege na svetu! Res, kdor računa na slabe lastnosti ljudi, se nikoli ne ušteje. Ko je tretji dan spet prekoračil neko sipino, je opazil nedaleč odondod piramido, kjer morajo biti njegovi tovariši v bližini. Torej je na pravi poti. Ko pa je prišel že blizu, da je lahko vso okolico pregledal, je osupel obstal in si mel oči, kakor ne bi mogel verjeti tega, kar je videl. V najsrečnejšem primeru je računal, da ga bo čakalo v bližini piramide kakšnih dvajset tovarišev, bil pa je skoraj prepričan, da jih še toliko ne bo. Saj bodo šli, ker njega tako dolgo ne bo, in ga prepustili usodi... Računal je že, koliko dni bo moral za njimi jezditi, da jih dohiti... Zdaj pa je zagledal okoli Renfanhove piramide veliko beduinsko taborišče z najmanj sto šotori. Kakšnih pet sto jezdnih in tovornih vel-blodov je udobno ležalo v pesku in prežvekovalo. Kako je prišlo toliko ljudi v osrčje puščave? Že se je hotel vreči na tla, da ga ne bi ljudje opazili, če so sovražniki. Tedaj pa je zagledal nekakšno vojno znamenje, dolg drog z zastavo, ki je plapolala poleg največjega šotora. Veselo je kriknil. To je bilo znamenje Bena Hasena, poglavarja njegovega rodu, o katerem je mislil, da se mudi kje daleč na severu! Kako, v Alahovem imenu, so mogli priti sem na jug prav v času, ko jih je tako krvavo potreboval? Ni se dolgo mudil, da bi poiskal pravi odgo-. vor. Rajši je hitro pograbil žival in se pognal y dolino, kolikor naglo je bilo na strmih pobočjih sipine sploh mogoče. Medtem so ga tovariši že opazili in mu prihiteli nasproti. Obkolili so ga s tisoči radovednih vprašanj. On pa je samo z roko pomignil, da se mtt mudi k šejku. Pokazali so mu njegov šotor. Toda še preden je odgrnil Aid Omar zaveso,, ki ga je zapirala, je stopil šejk sam iz šotora in ga veselo premeril od nog do glave. «Alah naj bo zahvaljen, da te moje oči spel vidijo, Aid Omar», je vzkliknil in razprostrl roke, da bi ga objel. «Res, ob pravem času si še prišel. Jutri zarana smo mislili odriniti v naše du-" arje*, ker nam že začenjajo pohajati živila. Stopi v moj šotor in odpočij se, saj kaže vse,: da imaš že dolgo pot za seboj in da si izmučen.* «No, prav hudo ni bilo», je odvrnil vohun in sprejel povabilo. V šotoru je dobil senusijca Selima, ki ga je veselo pozdravil. Potem so vsi trije sedli. Aid Omar se je hitro pokrepčal z jedjo, ki so mu jo prinesli, in začel pripovedovati svojo zgodbo. Od minute do minute je naraščalo začudeni«; obeh njegovih poslušalcev. Ko je končal, je planil Selim kvišku in vzkliknil: naselbine. Deset let Vodnikove družbe Predzadnji četrtek se je vršila slavnostna seja Vodnikove družbe v Ljubljani. Predsednik g. Pu-stoslemšek je naglašal pomen slavnostne seje, ki se je vršila na dan sv. Cirila in Metoda, ki sta prinesla Slovencem prvo pismeno kulturo. Ob 1000 letnici njunega prihoda je nastala Slovenska Matica in sta slovanska-apostola pozneje pestala zaščitnika naše Družbe sv. Cirila in Metoda. Seja se je vršila na večer pred 100letnico smrti Matija Čopa, ki je bil prvi organizator slovstvenega dela okoli „Čebelice" in naš prvi znanstvenik svoje dobe. V znamenju teh blagovestnikov in prosve-titeljev hoče delati tudi Vodnikova družba, ki obhaja letos desetletnico svojega dela. Zato je odboru posebna čast, da more na tej svoii seji sprejeti kot ustanovnega člana Nj. Vel. kralja Petra II., ki je po zgledu svojega velikega očeta pristopil med ustanovnike, da izkaže s tem priznanje družbi, ki v duhu svojega patrona, prvega slovenskega pes nika in prosvetitelja Vodnika. Širi med narod s slovensko knjigo prosveto in nacionalno m.sel. Predsednik se je spomnil tudi vseh ustanov-nikov prvega desetletja, poverjenikov, članov in sotrudnikov ter podal pregled dela in načrtov za bodočnost Sejo je zaključil s pozivom, uaj živi Nj. Vel. kralj Peter IL, novi ustanovnik Vodnikove družbe, v čast in slavo Jugoslavije. GOSPODARSTVO Tedenski tržni pregled SVINJE. Na mariborskem sejma so prodajali - prasce, 5 do 6 tednov stare po 50 do 60 Din, 7 do 9 tednov po 75 do 90 Din, 3 do 4 mesece po 120 do 150 Din, 5 do 7 mesecev po 180 do 200 Din, 8 do 10 mesecev po 250 do 280 Din •in leto stare po 400 do 520 Din. Kilogram žive teže so prodajali po 4 do 5 Din, mrtve pa po 7 do 9.50 Din. GOVED. Na zadnjem ljubljanskem sejmu so bile za kilogram žive teže nastopne: volom I. vrste 3.50 do 4, II. vrste 2.75 do 3.50, III. vrste 2 do 2.75, kravam debelim 2'do 3.50, klobasaricam 1.50 do 2, teletom 4.50 do 5.50. Sejmi 15. julija: Zdole, Beltinci, Škocjan; 16. julija: Doblje; 17. julija: Zdenska vas, Muta, Ščavnica, Sv. Filip v Veračah; 18. julija: Zabukovje, Velenje, Kandija, Zalog. 19. julija: Marija Gradec, Artiče; 20. junija: Bogojina, Koprivnik, Vitanje, Loka pri Žusmu, Sv. Marjeta na Dravskem polju. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili v devizah s prišteto premijo 28-5% : 1 nizozemski goldinar za 29.64 do 29.78 Din; 1 nemško marko za 17.52 do 17.66 Din; 1 angleški funt šterling za 214.83 do 216.89 Din ; 1 ameriški dolar za 43.08 do 43.15 Din; 100 francoskih frankov za 287 96 do 289.40 Din; 100 češkoslovaških kron za 181.48 do 182.58 Din; 100 italijanskih lir za 359.49 do 362.57 Din. Avstrijski šiling se je trgoval v zasebnem kliringu po 8.78 do 8.88 Din. Vojna škoda se je zaključevala po 370 do 374 Din. O človeku, ki je srečo našel Živel je nekoč premožen trgovec, ki pa ni znal prav ravnati s svojim imetjem. Bolj in bolj mu je šlo navzdol, dokler ni nazadnje prišel čisto na beraško palico. «če ni drugače, pojdem pa po svetu«, je sklenil tedaj, vzel popotno palico in šel s trebuhom za kruhom. Hodi, hodi in pride do samotne krčme ter zaprosi prenočišča. «Pri nas sicer ni nič prostora,« pravi oštir, «pač pa lahko prenočite tamle gori v gradu.« «Mi je tudi prav«, pravi popotnik. Zdaj mu oštir pove, kako in kaj je s tem gradom, ki da je že dolgo vrsto let zaklet. Kdor gre prenočevat tjakaj, pride brez obleke in napol nor od groze nazaj. «Ne,» meni obubožani trgovec. «strah me pa ni! Kaj mi pa kdo hoče! Denarja nimam, te-le moje cunje pa tudi niso toliko vredne, da bi se jih komu veljalo jemati.« «Če je tako,» odvrne krčmar, «dobite jedi in pijače pri nas, pa tudi ključe vam bom dal in svečo, ker je sam grof naročil tako. Ako se vam posreči premagati zakletev, vas čaka potlej še lepih štiri tisoč goldinarjev za plačilo.« Trgovec je bil takoj zadovoljen. Pošteno si je pri večerji privoščil žlahtne kapljice, potem je pa odšel s krčmarjem še za dne proti gradu. Pred vrati mu krčmar izroči ključe in se kar hitro in prav na kratko poslovi, češ da ima doma preveč dela. Popotnik gre v grad, odklene označeno sobo in sede. V sobi sta bili dve postelji. »No, če mi ena ne bo prijala, si pa preberem«, modruje sam zase in počasi srka vinsko kapljico. »Kakor je videti, ne bo nič posebno hudega nocoj.« Tako sedi do polnoči. Tedaj začuje ropot po gradu. Kmalu nato stopi v sobo vitez in pomigne gostu, naj se sleče in leže spat. Popotnik se res začne slačiti. Ko je že v sami srajci, sede na posteljo in pomiga zdajci še skrivnostnemu vitezu, naj se tudi on sleče in leže spat. Prikazen brez obotavljanja uboga in pravi nato: «Hvala Bogu in tebi, da si me rešil! Toliko let sem moral delati pokoro, toliko ljudi je že bilo medtem tukaj, pa nihče ni imel toliko srca, da bi mi bil ukazal, kar si mi ti. Od same žalosti sem potem vsakomur razcefral obleko prav na niti.« Popotnik ga nato vpraša, kdo je in kaj in kako je ž njim, a vitez mu odgovori: »Jaz sem bil pred davnimi leti lastnik tega gradu. Imel sem lepo, blago družico v življenju in sem živel v nepopisni sreči ž njo nekaj mesecev. Tedaj pa pride povelje in moral sem v boj zoper Turka. Čez leto dni se srečno vrnem domov, zlobni jeziki pa mi začno črniti mojo blago ženo, da je bila medtem, ko sem se jaz boril s sovragi, pomendrala svojo čast! V silni jezi sem jo tedaj kaznoval, strašno kaznoval, a po nedolžnem. Sleči se je morala pred služinčadjo, nato pa sem jo dal vreči v najglobljo temnico. Takrat je kriknila: ,Kakor je Bog v nebesih, vedi, da sem nedolžna in da mi delaš brezmejno krivico! O, le čakaj, okrutnež, leta in leta boš želel in čakal, kdaj ti kdo namigne, da se sleci, pa boš zastonj čakal, dokler ne bo s tvojo pokoro poravnano moje trpljenje!' Nič me tedaj ni ganilo njeno gorje in mirno sem jo pustil izdahniti v grajski ječi. Ko pa so se stekle ure mojega življenja na svetu, nisem po smrti našel miru. Noč za nočjo sem taval po gradu in se kazal ljudem, da bi se me kdo usmilil, ali zaman. Polagoma so moji nasledniki grad sploh zapustili in so P-^unli semkaj še zgolj popotni ljudje ...» «Ma sa Allah — o čudež božji! Kako naj hvalimo njegovo dobroto in vsemogočnost, s katero .varuje svoje zveste služabnike in meče never-nika v pekel! Obupna, breznadna se nam je zdela puščava, neprehodna za ljudi in živali. Zdaj pa smo odkrili to srečno, bogato oazo, da zve-žemo brate na vzhodu z brati na zapadu. Ne bo jim treba več nerodnih ovinkov, da si bodo lahko podali roke v pozdrav miru. Bog krepi svoje in jim daje v roke zaničevalce svoje slave, da jih zdrobe za kazen za grehe. Zdaj pa vstanimo in primimo brez odloga za orožje, da iztrgamo ne-vernikom ta biser sredi puščave, ki ga imajo po krivici v svojih rokah. Kako bodo moji mogoč-niki veseli, ko zvedo to novico!« Aid Omar se je pomenljivo in prizanesljivo smehljal, ko je poslušal navdušene besede mladega zagrizenca. Potem se je iznova obrnil k šejku in mu rekel: «Svojo zgodbo sem ti povedal. Zdaj pa povej še ti meni, kakšno srečno naključje je privedlo tebe in moje brate v to-zapuščeno samoto?« «To nikakor ni naključje; je odvrnil šejk, »ampak modra volja Alaha, ki zmeraj pomaga svojim izbrancem. Poslušaj, kaj se je bilo vse zgoddo, kar si ti odpotoval iskat oazo. S pomočjo Senusijcev iz Dahela smo se dobro pripravili za to pot v puščavo in smo samo še čakali tvojega odposlanca, ki naj bi nam naročil, kdaj in kam naj gremo. Tedaj pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Iz Kaira je prišel poslanec od tamkajšnjih bratov Selimovih in nam prinesel sporočilo, da se eden izmed tujcev, o katerih so mislili, da so se v puščavi izgubili, mudi v mestu kediva*. Tej novici nismo hoteli verjeti, toda že čez nekaj dni smo dobili obvestilo, da so videli tujca tudi v Siutu. Tako so se naši dvomi razpršili. Začeli smo skrbno poizvedovati in dognali smo, da je prišel tujec z zapada v Asuan in sicer v spremstvu ljudi, ki jih ni nihče razumel. Še naprej so ga skrivaj nadzorovali in dognali, da je kupoval orožje, velblode in druge reči. Kakor vse kaže, je moral proti pričakovanju odkriti neznano oazo in se sprijazniti z domačini. Ker smo vedeli, da se mudi s spremljevalci tu v okolici in smo se bali za tvojo varnost in življenje, smo se takoj odpravili na pot in pohiteli sem. Hudo smo se prestrašili, ko smo zvedeli, da si iznenada izginil. Selim nas je privedel do te piramide, toda tu smo se morali utaboriti. Sicer so kazali številni sledovi proti zapadu, toda kmalu smo ugotovili, da jih je napravilo manjše število ljudi, ki so šli večkrat sem in tja. Kam pa so izginili ljudje, ki so tebe ujeli? Povsod smo iskali, najti pa nismo mogli prav ničesar, in smo že obupovali, da bi te še kedaj videli. Tedaj pa sem jaz zaslišal zunaj tvoje klice in z velikim veseljem sem zvedel, da si se vrnil, in sicer z juga, odkoder te ni nihče pričakoval.« ♦Beli nevernik je vse prave sledove skrbno zabrisal«, je povedal vohun. «Brez Koptove pomoči bi bil nedvomno izgubljen. Toda zdaj bosta začutila vso težo mojega maščevanja; tujec zaradi tega ker me je ujel, Kopt pa zato, ker mu blodi po glavi blazen načrt, da bi spet povzdignil križ v Nilovi dolini namesto polmeseca. Kajti niti na misel mi ne pride, da bi se držal obljube, ki sem jo dal krščanskemu hlapcu«. »Seveda«, mu je vneto pritrdil Senusijec. »Zvestoba do kristjana je naravnost greh proti preroku in njegovemu svetemu nauku. Skličite ljudi, da se pripravijo za odhod, meni pa priskrbite nekaj velblodov in mi dajte spremljevalca, da bom lahko takoj nesel to važno sporočilo šejku v Dahel in vam potem poslal po spremljevalcu nadaljne ukaze«. Spet je šinil nasmešek čez obraz Aida Omarja. Mimogrede se je s pogledom sporazumel s šejkom. Potem pa je odgovoril Senusijcu: »Dovoli mi, prijatelj, da to pot ne morem biti čisto tvojega mnenja. Zdi se mi namreč pametnejše, da ostaneš zaenkrat pri nas, dokler si ne osvojimo oaze. Tam bo prišlo do hudih bojev, kajti prebivalstvo je zelo številno. Če misliš zdaj iti, kaže da si precej strahopeten«. Selim je presenečeno pogledal Krvavega jastreba. Potem pa je jezno vzkliknil: »Vendar ne misliš reči, da vas mislim zapustiti iz strahu? Saj sem vendar že dovoljkrat dokazal, (Dalje prihodnjič.) »GRAJSKI VITEZ" je na zadnjih straneh. Ko je vitez to izgovoril, je začela vsa njegova pojava bolj in bolj bledeti. Kakor iz megle je še slišal trgovec: »Bog ti povrni, kar si mi storil! Pojdi ob času, ko bosta noč in dan enako dolga, na most, ki ga prvega najdeš, ko greš iz krčme, pa na tistem mostu počakaj! Tam te išče sreča.» Po teh besedah je vitez izginil, popotnik pa je sladko zaspal. Prebudil se je šele sredi dopoldneva. Začuden in še vedno malo zaspan si po-mane oči in pogleda na drugo posteljo, kje je vitez. Ko spozna, da ga ni, se nasmehne, češ: «0h, kako neumne sanje! In takih sanj se ljudje boje!» Potem se lepo obleče in odide iz gradu. Spodaj ca cesti ga že čaka krčmar, ki se zelo zavzame, ko vidi popotnika tako zadovoljnega prihajati nasproti. »Kako je biIo?» «0, prav dobro! Pošteno sem se naspal in še vse vaše strahove sem pregnal. Kar sporočite vašemu grofu, naj se kar lepo vrne v grad, meni naj pa pripravi, kar je obljubil.« Krčmar gosta prav imenitno postreže in brž pošlje služabnika, da sporoči grofu prijetno no-.vico. ... - .-I Ko graščak pride, kar ne more verjeti popotnikovemu pripovedovanju. «Ce je vse tako, potlej bi se ne bali še kako noč prenočiti v gradu?* «Do kresa rad, če vam je prav», meni trgovec. Graščak je zadovoljen. Dogovore se tako, da bo popotnik do kresa prenočeval v gradu, hrano in vse, kar bo potreboval, dobi pa pri krčmarju. Vse mu tfb plačal grof in še obljubljeno nagrado mu izroči, ako se strahovi dotlej iznova ne pojavijo. »Kakor nalašč«, si misli trgovec in zadovoljno živi na takem gostoljubju do kresa. Potlej dobi obljubljenih štiri tisoč goldinarjev in odide. Ko pride do prvega mostu, sede na kamenito ograjo in čaka. Tam blizu je sedel tudi še čisto mlad berač, ki je jel fiolj in bolj zvedavo ogledovati tega gosposkega človeka. Nazadnje ga ogovori: «Ne zamerite, gospod, kaj pa čakate tukaj na mostu?« «0h, kar tako sem prišel, za kratek čas«, odvrne trgovec. »Sanjalo se mi je, da me danes ta dan sreča čaka na tem mostu.« «Ej, ej,» se trudno nasmehne berač, «sanje so sanje! Jaz jim nič ne verjamem. Meni se je tudi sanjalo, naj grem danes v Celovec in naj pri tisti hiši, kjer starejša hči joka, vzamem tisto, kar je pod vrati, pa bom srečen. — No, ali vidite, kako so sanje neumne!« «Pa res«, pravi trgovec in jo kar brž mahne v Celovec. Tam izve, da je hči premožnega meščana že leto dni vsa obupana. Oče ji je pred smrtjo izročil veliko in lepo premoženje, ali samo ob pogoju, da vzame za moža tistega, ki bo dvignil srečo izpod vrat.« «Mhm,» si misli trgovec, «to bo pa že nekaj.« Brž gre tja in najde vso hišo žalostno in potrto. Ko pove, da hoče on poskusiti in dvigniti srečo izpod vrat, pokličejo starejšo hčer, ki je trgovcu takoj ugajala, pa tudi njej je bilo videti, da ji je tujec všeč. Zdajci vzame popotnik kramp in začne kopati pod vrata. Vse napeto pričakuje, kaj se bo zgodilo. Koplje kaka dva čevlja globoko, kar zadene na nekaj trdega. Zamahne še nekajkrat in začuti železno skrinjo, ki je bila tako težka, da so jo štirje moški komaj dvignili. Ko skrinjo odpro, se jim zasveti nasproti samo suho zlato. «No, sem pa našel srečo«, se zasmeje trgovec. Tudi mladenka se razveseli denarja in ženina. V kratkem je bila svatba, kjer je ženin pravil strme-5im svatom, kaj ga je napotilo do tega, da je prišel semkaj po srečo. Še dandanes pravijo tej hiši «Pri zlatem vrelcu«... Še ena lukarska Priporočajte in širite »DOMOVINO"! Bilo je pred leti. Luk je imel lepo ceno, da so lukarji z veselimi upi odhajali v svet, v široki svet: v Maribor, Celje, Čakovec, Gradec in še dalje. Vračali so se vselej s praznimi vozovi in polnimi mošnjami. Saj so dobili za venec čebule po deset do dvajset dinarjev in' še več. Danes je seveda drugače; venec lepega luka dobiš že za pol dinarja in lukar ne more biti več vesel. V tistih dobrih letih se je odpeljal Vojskov Tina z vozom čebule v Gradec. Vojskov Tina! Kdo ga ne bi poznal! Ob vsakem letnem času ga lahko srečate na lukarskem vozu z visoko, iz protja spleteno streho, na vseh večjih sejmih ga boste slišali, kako mahajoč z rokami, polnimi čebule, vpije: «He, botri, botre in botrice! K meni, k meni! Tu dobite pristen slovenski luk, najboljšo čebulo v Evropi! He, hitro, dokler je še poceni!« Vojskov Tina, lukarski kralj imenovan, se je torej odpeljal v Gradec. V gostilni «Zur steiri-schen Zwiebel», ki je bila že od nekdaj zbirališče slovenskih lukarjev, kakor se imenujejo sami, odnosno čebularjev, kakor jih imenujejo sosedje, se' je seznanil s tremi lukaricami iz Pet-kovcev. Lukarice so ga sprejele kot svojega odrešenika in angela varuha. Bile so še mlade in v velikem mestu neizkušene, po vrhu pa razen nekaj besed niso znale nič nemškega. Prijele so se ga, da se jih ni mogel otresti. Sicer pa Tinetu to ni prišlo niti na misel, ker so bile močne in stasite, da jih je bilo veselje gledati, a še prijet-neje privijati k sebi in jih objemati. A Vojsko-vemu, ki je bil zelo skop, ni bilo všeč to, da jim je moral plačevati liter za litrom. Branil bi jih pred graškimi fantalini, jim tako pomagal iz stiske, vrhu vsega pa jim še plačeval! Ne, to pa je vendar preveč! A kmalu jo je iztuhtal. Vsi štirje so imeli čebulo shranjeno v gostilniški kamri. Ze naslednje jutro je Vojskov tako naredil, da je odšel v kamro sam: najprej si je nadel iz svoje vreče poln nahrbtnik, iz ostalih treh vreč pa je vzel po en najlepši venec. Kaj bi eden plačeval za tri, naj rajši trije plačujejo za enega!« In vsi so bili zadovoljni: lukarice, ker jim je plačeval, Vojskov pa, ker je pil na njih račun in je dobil povrnjen trud, ki ga je imel s prodajo onih treh vencev. Zdaj je bil zvečer kar razsipnejši z denarjem, dekleta je silil z vinom, da so se pozno zvečer vračale vinjena v oddaljeno predmestje, kjer so spala pri neki stari ženski. Večkrat pa sta se vračali samo dve, ker je eno Vojskov odvedel na svoj voz. Nekega večera pa, ko so se spet okajene vračale na stanovanje, so med potjo izgubile ključ od vežnih vrat. Dolgo so trkale na vežna vrata, a nihče jim ni odprl. Bilo je že čez polnoč, bilo je hladno in vetrovno, dekleta pa so bila trudna, da bi legla kar na pločnik in zaspala. Čez dolgo pa je vendar prišel lepo oblečen starejši gospod, se ustavil pred vežnimi vrati in jih odklenil. Dekleta so planila k njemu in ga prosila, naj jih pusti v hišo. Gospod pa ni razumel slovenski, zato si je mislil, da bi rade kar vse tri šle z njim spat. To je bilo zanj mnogo preveč. Zato jih je ves besen odrival in hitro smuknil skozi vrata. A tudi dekleta so bila urna. Pognala so se za njim. Gospod pa je vendar dovolj hitro zaloputnil vrata in jih zaklenil; noter ni mogla nobena, a dvema je priprl široka krila. Kaj pa zdaj? Nista mogli ne noter, a tudi premakniti od vrat se nista smeli. Ona, ki je bila prosta, jima je skušala pomagati, a bilo je zaman. Bilo bi treba sleči krila in oditi v bluzi in srajci. Zato sta rajši nepremično stali ob vratih in čakali. Kričati se nista upali, ker sta se bali policajev. A ostati tako rekoč pribit na vrata, to pa je bilo tudi preveč. Lahko bi prišli lopovi in jima odnesli denar ali počeli bog ve kaj z njima. Ni pomagalo drugo: tretje dekle je moralo po Vojskovega, da jih straži in čuva preko noči. Tako je Vojskov Tina tisto noč stražil tri mlade lukarice pred ropom in nasiljem. Sprva se mu je zdelo zelo zabavno, a kmalu se je naveličal svoje odgovorne službe. Hladno je bilo, v sebi pa je čutil vedno bolj vročo ljubezen do prostega dekleta. Naposled je prijel dekle, ki je prišlo ponj, in odšel z njim, želeč ostalima prav prijetno lahko noč. Ubožiči pa sta drhteli tam vso noč in v strahu pričakovali jutra, da bo prišel kdo in odklenil vrata. A ko nalašč dolgo ni bilo nikogar. Pekovski in mesarski vajenci so ju prvi odklenili in se norčevali iz njiju, psi so ju obvoha-vali, paglavci pa vlekli za krila, dokler se naposled sredi velikega jutra niso vrata odklenila in sta bili rešeni. A. I. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Sreča. Urša je gospodarju odpovedala, češ da pri njegovi ženi ne more več vzdržati. «0 srečno dekle,» je vzdihnil, «če bi tudi jaz mogel odpovedati.* Varčen sosed. A: «Zakaj pa dela tvoj sosed Mohovt take velike korake?* B: «Izračunal je, da si na ta način prihrani na podplatih.* V šoli. Učitelj: «Imenuj mi redko divjo žival v Evropi.* Miha: «Slon.» Učitelj: «Slon vendar ne živi v Evropi, razen v ujetništvu.* Miha: «Saj prav zato je redek.* Trgovca med sebo]. A: «Čuj, prijatelj, ali bi ne mogel vzeti mojega sina v svojo trgovino?* B: «Kaj pa zna?* A: «Nič. Če bi kaj znal, bi ga vzel sam v trgovino.* Na kmetjh Izletnik (mladi kmetici): «Kako dolgo pa trajajo pri vas na kmetih medeni tedni?* Kmetica: «Kakor je. Navadno trajajo tako dolgo, dokler mož žene ne pretepe.* V šoli. Učitelj: »Mihec, povej nam, koliko zob ima človek." Mihec: „Kakor se vzame, gospod učitelj. Moj dedek jih ima čez dan 32, ponoči pa samo dva." Ljubezen in zvestoba. Ženka: „Kaj ne, da me ne boš pozabil ?" Mož, (ki odhaja na daljše potovanje): »Nikoli, draga! Sem si že napravil vozel na robcu!" VUZENICA. Kakor smo ?9 poročali, se je vršil v nedeljo 23. junija javni nastop našega Sokola. Vreme je bilo prav ob nastopu ugodno. V osmih točkah so naši telovadci, katerih je v skupnem številu nastopilo 112, pokazali uspehe dela v telovadnici. Skladnost med gibi in godbo je bila popolna in izvajanja tudi prav dobra. —• V nedeljo nato je priredilo Društvo kmečkih fantov in deklet v Št Vidu tekmo koscev. Tekmo je obiskalo zelo mnogo ljudi. Prvi je bil s 17 minutami Lenart Plemen, vrl posestnikov sin iz Dravč. Slične prireditve gotovo krer veselje do dela in kmečkega stjnu. Zato k > v tej smeri naprej! SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU. Pred kratkim eo se pri nas poročili: Franc Gašparič iz Ključa-revcev z Juliko Markrabovo iz velikonedeljske župnije, Janez Novak iz Pršetincev z Alojzijo Ob rano vo iz iste vasi in mesar in posestnikov sin Franc Podplatnik iz Sejancev z Anico Cafovo od Sv. Tomaža. Razen teh sta se poročila Miotija Pondrk in Marija Hanžlova iz Rucmancev, oba stara nad 60 let. Mladim in starim želimo vso erečol — Sin vrle narodne družine Ozmečeve, Jože, je postal na visoki šoli v Pragi inženjer, ki je prvi iinženjer iz naše župnije. — V Zagorjah je umrLa posestnica Marija Bob j aro va na porodu. Po izjavi zdravnika so nesreče krive neizkušene ženske, ki so ji nudile pomoč. Nujno potrebno je, da dobimo občinsko babico, saj se je pri nis zgodilo že več podobnih žalostnih primerov. Hudo prizareti Bobjarovi rodbini naše sožalje. PLANICA PRI FRAM.U. (Smrtna kosa.) Pred dnevi je umrl vrli posestnik g. Ivan Ledinek, po domače Pave. Štel je 75 let. Na dan u^ed smrtjo je še pridno delal, pa ga je med delom zadela kap. V nezavesti je bil do nedelje zjutraj, ko je umrl. Rajnki je bil ugleden gospodar in dober svetovalec. Bil je zvest čitatelj «D.?mo-vine», ki jo je čital, odkar jc začela izhajati. Naj mu bo lahka žemljica! — Pri nas prav pridno čitamo »Domovino«. Zaradi gospodarske stiske 6icer ni mnogo naročnikov, toda posamezne številke romajo iz rok v roke. Novic iz Planice pa ne moremo zmerom hitro sporočiti, ker imamo slabe zveze. Ko dobimo v Planico ceste, se bomo večkrat oglasili. Strašna povod en j In potres na Japonskem , r ■ i ■ "C f V območju japonskih mest Osake in Kiota so imeli hude poplave. Reka Kamo se je razlila čez njive in selišča. Ljudje so se morali jadrno izseliti, da jih ni zajela voda. Le srečnemu naključju, da je bilo ljudstvo o prihajajoči nesreči pravočasno obveščeno, gre hvala, da ni utonilo na tisoče ljudi v valovih. V Osaki je utonilo šest ljudi, v Kiotu samo eden. V okolici tega mesta je voda porušila 32 mostov. Zaradi pretrganih zvez je ustavljen tudi ves železniški promet Skoro istočasno s poplavami je zadela deželo Se druga nesreča. Potres je napravil ogromno Škodo od Tokija do Jokohame. Samo pomislite • . . v teh težkih Časih, ko se človek dela komaj prerije skozi življenje, sem plačeval drag denar za razne liste, zdaj sem pa vse opustil, ker mi popolnoma zadostuje za pouk in razvedrilo tedenski obzornik »ŽIVLJENJE IN SVET«, ki za mal denar prinaša toliko zanimivega fitlva in lepih slik. Razgovor o preureditvi Kmetijske družbe Pred dnevi se je vršila skupna seja glavnega odbora in nadzorstva Kmetijske družbe v Ljubljani. Glavni predmet razprave so bili burni dogodki na zadnjem občnem zboru Kmetijske družbe. Storjeni so bili sklepi glede nadaljnjega delovanj« Kmetijske družbe. Nekateri člani, v katerih imenu jo posebno odločno nastopal poslanec gospod Mravlje, so menili, da je treba napraviti iz Kmetijske družbe čisto trgovinsko podjetje, ki bi se odreklo dolžnosti, biti stanovsko zastopstvo kmetijstva v dravski banovini. Naposled pa je prevladalo mnenje, da mora biti tako dolgo, dokler kmetijske zbornice niso osnovane, Kmetijska družba poleg tega, da mora v hudih današnjih časih skrbeti za vnovčevanje kmetijskih pridelkov, vendar še tudi stanovska zastopnica kmetijstva v dravski banovini. Stoletnica rojstva skladatelja Jenka D v o r j e pri Cerkljah, julija. Pri nas pripravljamo proslavo stoletnice rojstva slovenskega skladatelja Davorina Jenka. Lastnica oekdanjeg Jenkovega posestva v Dvor-jah j« že pripravila lep spomenik na kraju skladateljeve rojstne hiše. V ograji bo vrtec z betonskim stebrom in napisi v spomin skladatelja, ki se je rodil 11. oktobra leta 1835. Ker je delo že skoro dovršeno, bosta svečana otvoritev in blagoslovitev spomenika v nedeljo 18. avgusta. Slovensko javnost, zlasti društva, prosimo, naj upoštevajo ta dan in izvolijo po tem uravnati razpored svojih prireditev. Podroben program bo objavljen pozneje. I Društvo rejcev angorskih zajcev ustanovljeno Dne IZ junija so se zbrali v Kočevju rejci angorskih kuncev k ustanovnemu občnemu zboru. Nujna potreba je narekovala, da se. zberejo vsi rejci angorskih kuncev v naši državi v skupno društvo, katerega smoter je, da se uvedejo enotne smernice za rejo angorskega kunca ter se v skupnem nastopu dosežejo ustrezne cene za volno. Društvo ima namen pospeševati rejo čistoplemen-skih kuncev, deliti med siromašne člane živali brezplačno in prirejati tečaje in razstave. Društvu predseduje splošno priznani rejec an-gorsddh kuncev g. Vilko Kuntara iz Kočevja, ki ga upoštevajo rejci v Jugoslaviji in tudi v tujini. V odboru sodelujejo rejci iz vseh banovin. Društveno glasilo je »Rejce malih živali®, ki ga urejuje g. Alfonz Inkret iz Jenkovega turna pri Ljubljani. Področje društva se razteza na vso državo. Društvo vabi vse rejce angorskih kuncev, da se prijavijo k temu strokovnemu društvu. Po društvu more vsak član vnovčiti pridobljeno volno in prejme za 1 kg volne 250 Din, to je dohodek, ki ga nudijo trije odrasli kunci v teku leta. — Prijavite se takoj na naslov: Društvo rejcev angorskih kuncev za Jugoslavijo v Kočevju. Nesreča na morju je zahtevala okrog 150 žrtev N« Japonskem morju je divjal te dni hud vihar. Niti v Iukah ladje niso bile varne in na stotine ribiških čolnov je izginilo. Hude ure so p-e-iiveli parniki, ki jih je neurje zalotilo na odprtem morju. Enega največjih japonskih potniških par-makov pa je zadela nesreča. Zaradi teme in viharja sta trčila drug v drugega parnika »Midori Maru» in »Sanzan Maru». »Midori Maru» se je preklal na dvoje in se je v treh minutah potopil. Na parniku je bilo 168 potnikov in 86 mož posadke. »Sanzan Maru», ki je parnik modernejšega tipa, je bil le laže poškodovan ter je takoj spustil čolne za reševanje. Zaradi teme pa so rešili vsega le 113 ljudi, med njimi tudi kapetana ponesrečene ladje. Vseh ostalih 141 potnikov in posadke je utonilo. Kolikor se je dalo ugotoviti, so bili na parniku skoro -on posjs^uod ra as tri pjrujod pjsuodijf oujnfi^zj ben Evropec. Domače novosti • Knez namestnik Pavle v Bohinju Te dni sta »e odpeljala Nj. Vis. knez namestnik in Nj. Vis. kneginja Olga s princem Nikolom in princeso Elizabeto v Bohinj. • Preosnove ministrstev ne bo. Kakor poročajo listi, bo vlada opustila načrte o ustanovitvi novega poštnega ministrstva in tudi ministrstvo za telesno vzgojo za sedaj ne bo ukinjeno. Sicer bi taka preosnova ne zahtevala novih izdatkov, vendar s« bo ureditev celotnega vprašanja odgodila na poznejši čas. • Shod narodnih železničarjev. Narodni železničarji in brodarji so se zbrali v Osijeku na 17. kongresu. Govorniki so soglasno naglašali, da je položaj železničarskega delavca v vseh strokah obupen in da je pomoč nujno potrebna tudi v korist prometnih ustanov in države. Na podlagi izčrpnih poročil je kongres soglasno sprejel potrebne sklepe o delu v organizaciji in pozive na odločujoča mesta, naj nujno upoštevajo upravičene zahteve prometnega osebja. Vrli železničarji, < ki so od ustanovitve države podali neštevilo dokazov o razumevanju najvišjih narodnih in državnih koristi, pričakujejo od vse javnosti priznanje za svoje zahteve, ko je splošno znano, da je prometno služba zelo naporna in odgovorna. * Posojilo za javna dela. V skladu z uredbo o javnih delih v svrho obnove narodnega gospodarstva, pobijanja nezaposljenosti in pospeševanja tujskega prometa je finančni minister 1. junija izvršil emisijo prve tranše posojila za finan-siranje javnih del v znesku 100 milijonov dinarjev Podpis emisije je hil dosežen še tisti dan, ko je bil razpis izvršen. Ves znesek je pri Državni hipotekairni banki. * Toča v Apački kotlini. Huda nevihta je obiskala Apačko dolino. Med strašno ploho se j« vsulo ledeno zrnje ter napravilo ogromno škodo. Obenem je vihar lomil drevje. Od toče so najbolj prizadeti Plitvica, Lumanoše, Segovci, Apače, Lešani in Črnci* .DOMOVINA- št. 28 18 zgradb žrtev požara Žužemberk, julija. Pred kratkim je pozno ponoči nastal ogenj v Bodganja vasi v listniku posestnika Strekaia in objel v nekaj trenutkih dolgo vrsto sosednih jgradb. Gorelo je tako hitro, da so si ljudie re šili komaj go'o življenje Prvi so bili na kraju požara šnihelski gasilci. ki niso mogh rabiti svoje motcrke, ker v vasi ni vode, a do otruge Krke niso imeli dovolj ceyi. V Žužemberku pa gasilci niso mogli dobiti korj in so morali zaradi tega privleči sami težko niotorko pol ure daleč po Rtnni pota pod Bodguijo vas do Krke to so »Kup * Vest o pomilostitvi političnih izseljencev. Praški lasti "poročajo iz Beograda, da namerava vlada v avgustu izvesti volitve v občinska zastopstva, kolikor že niso bile izvršene (očitno so mišljene mestne občine). Obenem pripravlja Sto jadinoričeva vlada rešitev vprašanja tako imeno-canih političnih izseljencev. Izdana bc pomilostitev za vse one politične begunce, ki so po 8. januarju leta i929. pobegnili v tujino. Izvzeti so samo člani Pavelič-Perčeceve skupine in pristaši na Dunaju Živečega generala Sarkotiča, ki so zapleteni v marsejski atentat. * Denar za pobijanje živalskih kužnih bolezni. Kmetijsko ministrstvo je razdelilo banskim upravam kredite za zatiranje živinskih kužnih bolezni. Dravska banovina je dobila 40.000 Din. * Koliko bo naše pšenice za izvoz. Uradno se ugotavlja, da bo letos z zalogami iz preteklega leta vred na razpolago 25.000 vagonov pšenice za izvoz. Obstoji namera, da bi se cena pšenice ustalila na 130 Din za metrski stot * Novo vrsto češnje je vzgojil. G. Zupančič, ki stanuje v Idrijski ulici v Ljubljani, je odgojil novo vrsto češenj hrustavk, debelih ko češplje. Pred leti, ko je bil na Gorenjskem, je dobil iz Avignona na Francoskem cep žlahtne češnje ter jo tu gojil. Potem pa je poizkusil križanje. Cvet žlahtne avignonke je križal s cvetom divje planinske češnje. Pečke križanih češenj je vsadil v lemljo in tako dobil novo drevesce. Cepič tega drevesca je cepil na domaji divjak. Ta češnja je letos prvič rodila. Novo češnjo bo g. Zupančič najbrže imenoval kongresovko, ker je rodila ob času evharističnega kongresa v Ljubljani. * Smrtna nesreča pri vožnji. V Ormožu se je neki graščinski uslužbenec s kolisom peljal od graščine proti trgu in držal v roki dolgo železno palico. Nasproti se- je pripeljal na kolesu 81etni Jožek, sin brivskega mojstra Goloba. Deček se je zaletel s toliko silo v uslužbenčevo kolo in z j vratom naravnost v železni drog, da mu je železo prerezalo žilo odvodnico. Nesreča se je zgodila •pred domačo hišo in hudo ranjeni deček je imel še toliko moči, da je stopil v očetovo delavnico, kjer se je zgrudil in izdihnil. * Smrt med potjo. Na Remšniku je našla Elizabeta Snežičeva na pašniku neznanega mrtveca. Ljudje so spoznali v njem 671etoega Franca Kau-rana iz Selnice ob Dravi. Mož je bil v slovenj-graški bolnišnici, iz katere se je vračal domov. Med potjo je omagal n umrl. * Po 21 letih se je vrnil iz Rusije. V Maribor je prispel 431etni Franc Sagadin, doma iz okolice Ptuja, s svojo ženo in petimi otroci. Sagadin je bil leta 1914. na ruski fronti ujet in interniran v : raznih taboriščih v Sibiriji. Tam se je po prevratu tudi poročil. * 300 delavcev stavka v šoštanjski usnjarni. IV Woschnaggovi usnjarni v Šoštanju se je začelo pred tedni mezdno giBanje, ki se je v soboto iz-premeniilo v stavko. Delavstvo je najprej zahtevalo zvišanje mezd in kolektivno pogodbo. Podjetje je te zahteve zavrnilo. Delavstvo se je nato K zadovoljilo s tem, da usnjarna prizna s kolektivno pogodbo sedanje mezdno stanje. Ker je bil tudi ta predlog odklonjen, se je delavstvo odlo-Mlo za stavko no s Šmiheloi dajali vodo iz Krke. Prišli so tudi gas:lci iz Zagraaca in uali svoje cevi na razpolago. S skupili mi mofmii je bil požar omejen. V celem je zgorelo petim posestnikom pet hiš in 13 drugih zgradb. Posestniku Strekalu sta po-satl žrtev ognja tudi dve kravi. Vsi skupaj so biLi zavarovani komaj za osminko vrednosti.Vse kaže, da je ogenj zanetila hudobna roka. Naj pri tej priliki še naglasimo, da bi bil ž« naposled potreben vodovod v Suhi kiajini. Gasilci so storili svojo dolžnost, a ker v vasi ni bilo vode, niso mogli takoj gasiti. * Strela je udarila ponoči v hlev posestnika Josipa Gorjupa v Pugledu, občina Moravče. Silen tresk je prebudil vso vas. Strela je v hlevu najprej ubila eno kravo, drugo pa omamila, da se je pozneje zadušila in zgorela. Sosedje so hiteli reševat, kar se je rešiti dalo. Na pomoč so prihiteli moravški gasilci, ki so ogenj omejili. Hlev je popolnoma pogo-el. * Nenadna smrt železničarja. Na Petrovo bi bil moral nastopiti na novomeški postaji službo 481etni vlakovodja g. Franc Lapanje iz Šmihela. Že pred nastopom službe je tožil, da mu je slabo Kmalu se je zgrudil na tla. Med prevozom v bolnišnico je umrl. Zapustil je Ženo in štiri nepreskrbljene otročičke. Rajnkemu, ki je bil vrl mož, bodi ohranjen blag spomini * Dve žrtvi Krke. Na Vidov dan je pri kopanju v Krki utonil 251etni orožniški kaplar, Pavel Grbič, uslužben na orožniški postaji v Krono vem pri Beli cerkvi. Kakor se je ugotovilo, je orožnika med plavanjem zadela kap. Druga žrtev Krke je postal 231etn.i posestnikov sin Leopo d M.ikec iz Slatndka. * Smrtna nesreča pri kopanju. V potoku Velki v Zgornjih Zerjavcih sta se kopala llletni Alojzij Bunderl in njegov 81etni brat Peter. Alojzij je zašel v tolmun to ker ni znal plavati, je utonil pred očmi svojega brata. * Smrt na avtomobilskem hladilniku. 301etni čevljar Maks Mali s Tezna in 281 e t ni delavec Albin Zupane iz Radvanja sta v nedeljo zvečer, vozeč se na enem kolesu in neprestano menjajoč smer vožnje, zavozila v bližini Zvanove hiše v Zgornjih Hočah v osebni avto. Nesreča je imela grozne posledice. Zupan je obležal na-hladilniku z razbito lobanjo in je bil pri priči mrtev. Mali, ki je dobil hujše poškodbt na rokah in glavi, se zdravi v mariborski bolnišnici. * Dva požara v ptujskem okraju. Prvi požar je bil v Pestikah pri posestniku Jakobu Težaku. Zgorela je hiša do tal s pohištvom in obleko vred. Požar so povzročili otroci, ki ~o se igrali z vžigalioami. 3rugi požar je bil pri Sv. Bolfenku pri Majšpergu. Zgorela je vinska klet posestn.ice Marije Klasinčeve iz Stražgonjcev pri Cirkovcah * Strašna smrt družinskega očeta. V Hrstnici ob Muri se je dogodila huda nesreča Posestnik Ivan Čop, družinski oče petih nepreskrbljenih otrok, je peljal s travnika voz sena. Čop je sedel na vrhu sena, med vožnjo pa je zanadi utrujenosti zaspul. Pri tem mu ie padla iz r&k tleča cigareta, ki je zanetila ogenj, da je bil kmalu ;es voz sena v plamenih. Ko so prispeli ljudje na pomoč, da bi pogasili ogenj, je bilo za čopa že prepozno. Sredi pepela so kmetje našli še samo zoglenele ostanke Čopovega trupla. * Zakopan v seno umrl. 601etni kočar Martin Zdravnik v Libeličah je imel opraviti na senu, pa je nenadoma onemogel in se zgrudil. V zmedenosti se je zdravnik zakopal v seno in se zadušil. * Iz šale kruta resnica. V Strmcu pri Sv. Urbanu so se igrali dečki na ta način, da so si natikali vrv, privezano na drevo, okoli vratu. Med njimi je bi' tudi 141etni pastir Franček Holc, ki je pri spuščanju na tla obvisel. Njegovi tovariši »o mislili, da je čudno bingljanje njegovega telesa samo posrečena šala. Ko so domači prerezali vrv, je bil deček mrtev. = S ran 5 ---r: • Žrtev strele. Strela je nedavno u žgal a Cepu-' ševo gospodarsko poslopje pr Sv. Lenartu nad Laškim. Pogorelo je vse kar je bilo v poslopju. » Požar zaradi strele. Med nevihto, ki je na Vidov dan divjala v ptujski okoli«', je treščilo v kolaroico posestnika Antona Česnika na Haj-dini pri Ptuju. S kolarnice se je ogenj naglo razširil na gospodarsko poslopje, ki je bilo uničeno do tal. • Smrtna nesreča mladega dijaka. K staremu očetu in materi Francu in Mariji Zafošnikovima v Spodnji Polskavi je prišel na počitnice vnuk. llletni dijak Franc Ramšak iz Subotice, kjer ima njegov oče trgovino. Franček se je na počitnicah v Sloveniji počutil kakor doma. Te dni se je peljal od doma na kolesu. Znal je izvajati na vozilu razne umetnije ter je lahko v diru stal na sedlu. Poizkusil je napraviti to stojo tudi sredi vasi, pa je padel. Pri udarcu na trdo cesto mu je počila lobanja in kljub zdravniški pomoči umrl. • Strela je upepelila dve gospodarski poslopji Preteklo soboto je prihrumela od Celja proti Sv. Juriju pri Celju in dalje proti Šmarju pri Jelšah nevihta. Med nalivom je udarila strela v gospodarsko poslopje Franca Šumrade pri Sv. Primožu. Poslopj je zgorelo do tal. Med to nevihto je udarila strela tudi v gospodarsko poslopje posestnika Goleža v Ponikvi. Ogenj je uničil tudi to zgradbo. • Denar je slikal. 371etni plitar Josip Muršec s Pobrežja se je pred meseci zglasil pri nekem kmetu na Konjskem vrhu in prosil za prenočišče. Kmetovo gostoljubnost pa je možak kruto izrabil. Dejal je. da zna spretno naslikati denar. Kmet mu je verjel in mu izročil 1300 Din, da mu jih preslika. Muršec je zavil denar v neke cunje in jih dal v stiskalnico, češ da bo denar čez dva dni preslikan. Ko je kmet po dogovorjenem roku hotel videti denar, je ugotovil, da je postal žrtev predrznega sleparja, k' je z denarjem izginil. Kmalu so Muršeca izsledili in ga postavili pred sodnike, ki so ga obsodili na sedem mesecev strogega zapora. ♦ Roparski napad. Nedavno ponoči se je priklatila iz Hrvatske tolpa roparjev in napadla v Bistrici pri Sv Petru pod Sv gorami Pavlinovo trgovino. Vsega skupaj je bilo šest rokovnjačev, ki so vdrli v trgovino ter odnesli raznega blaga •za 17.000 Din. Pri tem poslu jih je zasačila po-sestnica Dobrinova Jožefa Nastal je vik in krik. Prebudil se je tudi trgovec, ki je začel na rokov-njače skozi okno streljati. Ti so s streli odgovorili, potem pa so pobegnili. ♦ Velik vlom je bil izvršen v noči na nedeljo v Stari cesti pri Ljutomeru. Neznani vlomilci so vdrli v stanovanje posestnika Franca Ferluge ter odnesli zlatnine za več tisoč dinarjev * Nevaren vlomilec v rokah pravice. Orožnikom se je posrečilo aretirati že dolgo zasledovanega vlomilca Purga Rudolfa iz Skiblje, ki ;e z osemčlansko, druščino strahoval Ptujsko goro, Žetale, Cirkovce in druge kraje tan. okoli. Vlomilci so plenili stanovanja in obiskovali vinske kleti, iz katerih so odnašali vino, žganje in razno vinogradniško, orodje Orožniki so Purga izročili v ptujske sodne zapore * Žeparji pod ključem. Ljubljanska policija je izročila sodišču nad 20 žeparjev, ki so lih aretirali med kongresnimi dnevi v mestu Zeparji o se priklatili v Ljubljano o^ vseh vttiov največ pa jih prišlo z notranjosti države Liudie sicei niso prinašali s seboi kaj prida de ai i» ker ga nimajo, / -ndar so imeli žeoarii klii ■ 'emu nre cej dobro žetev Veliko število rklooprsmežet je bilo zalotenih pri t>,is1u in so enaV" T-ijrir njih žrtve same Dnioe net *n znlot>!; tivi. nekaj pa so jih prii-ib že kn* «. post- parj so izmikali rlenarrice v o! ?.....tniipbim spečim ljudem N