Ahačič Marija
Golšavec
V Južni Ameriki žive ob gornjem toku reke Amaconke zanimivi ptiči. Žive je videl le malokateri belokožec. Njihovi opisi so še zdaj pomanjkljivi in znani le prirodoslovcem. Zato se pogovorimo malo o njik. Ti ptiči so golšavci.
Golšavci, nazvani tudi dežnikarji, so so-rodniki našili vrabcev. Veliki so približno 50 cm. iN jihovo perje je bleščeče črno. Na gla-vi iinajo modročrno prejanico, ki jo znajo razstaviti v »dežnik«, da jiui pokriva vso gla-vo. Od grla jim visi kožnata vreča, ki je pri nekaterih vrstah uad 20 cm dolga in porastla s črnim perjem, pri drugih pa krajša, gola in živordeče in rumeno barvana. Samice so vse-lcj manjše, imajo manj bujno perjanico, kraj-šo golšo in mauj blesteče perje. — Navadno žive golšavci \ inujlinili jatah na visokem pragozdneni drevju in sploh ne pridejo na tla. Hranijo se s sadeži in žuželkami. — Kadar jedo in letajo, polože perjanico nazaj in golšo tik ob trup, tako da je med perjem niti ne zapaziš. Kadar pa mirno sede, in prav posebno še, kadar spe, razpno svoj dežnik nad glavo in golša jim binglja navzdol.
Ponekod pravijo tem čudnim ptičem tudi »bikk. To pa zaradi nji-hovega grdega glasu, ki je še najbolj podoben daljnemu, zateglemu bikovemu mukanju. Oglašajo se navadno zjuttaj in zvečer.
Zanimivo je, da živi prav v teh krajih, v Braziliji, mnogo, večinoma presenetljivo velikUi sorodnikov naših vrabcev, ki se vsi odlikujejo po zelo čudnem glasu. Tako n. pr. meketa oziroma muka ptič »kapucinar« kakor tele. (Kapucinar je v ostalem še manj znaa kakor golšavec.) Ptič »zvonar« ali »kovač« pa ima ZTonek, prodoren glas, ki spravlja v obup vsakega čuvarja živalskih vrtov, pa naj inia še tako dobre živce. Kaj pa je ta golšavčeva golša?
Ta kožna vrcča je v zvezi s ptičjimi dihuluimi in glasilnimi organi in pojačuje jakost in globino njihovega irjovenja«. Pri »petju« se gol-šavec obnaša takole: postavi se na vejo in razpne svojo »marelico« čim bolj na široko. Nato začne Tnahati s svojo vrečo in jo z vdibavanjem zraka napihne v debel meh. Ko se mu zdi meh dovolj poln, stegne vrat močno naprej, povesi glavo in začne svojo presunljivo godbo, pri čemer se bingljajoči ineh vidno prazni.
Po poročilih zležc samica letno 2 jajci, kar je za tega razmeroma slabotnega, neoboroženega ptiča malo. Verjetno je, da zleže sicer 2 jajci, a to večkrat na leto. Saj globokoumno ustvarjena narava vedno daje večjo plodovitost onim živalim. ki zaradi svoje šibkosti v trdem živ-ljenju laže propadejo.
216