ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP) »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006 - 2013« I. Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega projekta 1. Naziv težišča v okviru CRP: Družba znanja: izobraževanje, vzgoja, raziskave in razvoj 2. Šifra projekta: V5-0225 3. Naslov projekta: Abstraktna struktura kot idealni oz. optimalni mode! mreže visokega šolstva 3. Naslov projekta 3.1. Naslov projekta v slovenskem jeziku: 3.2. Naslov projekta v angleškem jeziku: 4. Ključne besede projekta 4.1. Ključne besede projekta v slovenskem jeziku: visoko šolstvo, mreža, kompleksni sistem, optimizacija, abstraktna struktura 4.2. Ključne besede projekta v angleškem jeziku: higher education, network, complex system, optimization, abstract structure 5. Naziv nosilne raziskovalne organizacije: Obrazec ARRS-RI-CRF-ZP-2007 Stran I od 9 Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper 5.1. Seznam sodelujočih raziskovalnih organizacij (R0): 6. Sofmancer/sofinanceiji: Datum: 31.3.2008 Podpis vodje projekta Podpis in žig izvajalca: prof.dr. Rado Bohinc, rektor p.p. prof. dr. Egon Žižmond, dekan Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP-2007 Stran 2 od 9 II. Vsebinska struktura zaključnega poročila o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru CRP 1. Cilji projekta: 1.1. Ali so bili cilji projekta doseženi? 3 a) v celoti b) delno c) ne Če b) in c) Je potrebna utemeljitev. 1.2. Ali so se cilji projekta med raziskavo spremenili? a) da M b) ne Ce so se, je potrebna utemeljitev: Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP-2007 Stran 3 od 9 2« Vsebinsko poročilo o realizaciji predloženega programa dela'; Prvi vsebinski sklopa projekta je bil namenjen primerjavi razvitosti posame2aiih statističnih regij Republike Slovenije, kar nam je v nadaljevanju projekta služilo za ustrezno osvetlitev regionalnih razlik v izobraženosti prebivalstva oziroma vključenosti le-tega v terciarno izobraževanje. V drugem sklopu smo analizirali obstoječo mrežo institucij ter oblik terciarnega izobraževanja v Sloveniji, tako na globahiem nivoju, kot tudi na nivoju posameznih statističnih regij Republike Slovenije. Pri analizi razmestitve institucij terciarnega izobraževanja je bila ugotovljena relativno visoka koncentracija omenjenih institucij na območju Osrednjeslovenske statistične regije, v kateri je lociranih kar 55 institucij od skupno 137 institucij delujočih v študijskem letu 2007/08. Osrednjeslovenski statistični regiji sledi Podravska statistična regija, v kateri je lociranih 24 institucij, od tega 10 višjih šol in 14 visokošolskih zavodov. V Zasavski statistični regiji ni locirane nobene institucije, izredno nizko število institucij pa lahko ugotovimo tudi v Pomurski (1), Notranjsko-kraški (1), Spodnje-posavski (2) ter Koroški (3) statistični regiji. V večini teh je bila ugotovljena tudi relativno nižja stopnja vključenosti prebivalstva v terciarno izobraževanje. Ob primerjavi vključenosti prebivalstva v terciarno izobraževanje, po posameznih statističnih regijah Republike Slovenije je bila ugotovljena najnižja stopnja vključenosti v terciarno izobraževanje v Pomurski regiji, ki je bila v opazovanem obdobju za približno četrtino nižja od vse slovenskega povprečja. Najvišji delež prebivalstva je v terciarno izobraževanje vključen v Osrednjeslovenski statistični regiji, kiji sledi Goriška statistična regija. Med vsemi študenti dodiplomskega študija, jih le dobra tretjina študira v enem izmed visokošolskih zavodov v okviru domače regije, približno 44% pa jih študira v sosednjih statističnih regijah. Največji delež študentov študira v domači regiji v okviru Osrednjeslo venske statistične regije (81,4%), sledijo pa študentje s stalnim prebivališčem na območju Podravske regije (60,4%), kar je razumljivo, glede na vodilni položaj obeh regij po številu visokošolskih zavodov. Na podlagi analize učinkovitosti rednega visokošolskega študija lahko sklenemo, da učinkovitost visokošolskega študija v Sloveniji ni zadovoljiva. Povprečni čas trajanja študija oziroma diplomiranja je pri rednem visokošolskem strokovnem študiju v povprečju za 1,9 let daljši od predvidenega trajanja, pri rednem univerzitetnem študija pa v povprečju za 2,1 leti daljši od predvidenega trajanja. Slednje predstavlja kar 50% oziroma 40% več časa kot je predvideno s študijskim programom. Število diplomantov v letu 2005 je bilo kar za polovico manjše od predvidenega števila v primeru rednega napredovanja oziroma zaključka študija. Nekoliko bolj spodbudna je ugotovitev o zmanjšanju deleža ponovno vpisani študentov, ki se je od leta 2003/04 do leta 2006/07 zmanjšal. Delež ponovno vpisanih študentov v prvi letnik se je zmanjšal približno za eno tretjino, delež ponovno vpisanih študentov v vseh letnikih pa za približno četrtino. Sicer se ta delež med posameznimi zavodi močno razlikuje. Analiza razmeija med študenti in visokošolskimi učitelji oziroma pedagoškim osebjem, po posameznih visokošolskih zavodih je pokazala, da obstajajo med posameznimi zavodi v okviru istega študijskega področja razlike, ki so največje med zavodi s področja poslovnih in upravnih ved. Tretji vsebinski sklop je bil namenjen mednarodni primeijavi visokošolskega sistema v Republiki Sloveniji oziroma izbranih tujih državah, pri čimer smo povečini izhajali iz primerjave z izbranimi evropskimi državami, ki kažejo na evropske trende razvoja sistemov visokega šolstva. Pri izbh-i držav, smo primarno izhajali iz kriterija razvitosti (država je v letu 2006 dosegla višji BDP na prebivalca kot znaša povprečje v celotni skupini držav EU 27) ter kriterija financiranja visokega šolstva (država nima uvedenega sistema šolnin v okvhii financiranja visokošolskega študija). Države, ki izpolnjujejo navedena kriterija so Belgija, Danska, Nemčija, Irska, Francija, Luksemburg, Finska, Švedska, Islandija in Norveška. Luksemburg, ki sicer izpolnjuje omenjena kriterija, je bil izvzet iz analize zaradi nerazpoložljivosti večine podatkov. Poleg ^ Potrebno je napisati vsebinsko raziskovaho poročilo, kjer mora biti na kratko predstavljen program dela z raziskovalno hipotezo m metodološko-teoretičen opis raziskovanja pri njenem preverjanju ali zavračanju vključno s pridobljenimi rezultati projekta. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP-2007 Stran 4 od 9 omenjenih evropskih držav, smo v anahzo vključili še Veliko Britanijo, Nizozemsko in ZDA, kot primer neevropske države, za katero je značilen izredno visoka stopnja učinkovitosti in razvitosti sistema visokega šolstva. Temeljne ugotovitve mednarodne primeijave so, da stopnja vključenosti prebivalstva v terciarno izobraževanje v Sloveniji močno presega povprečno stopnjo v skupini držav EU, sicer pa je raven primerljiva s stopnjo vključenosti prebivalstva v terciarno izobraževanje v skandinavskih državah in ZDA. Kljub zadovoljivi stopnji vključenosti prebivalstva v terciarno izobraževanje v Sloveniji, je delež prebivalstva z doseženo terciarno izobrazbo precej nižji kot v analizo vključenih državah. V primerjavi z Nemčijo oziroma Francijo, v katerih je delež prebivalstva s terciarno izobrazbo relativno nizek, je zaostanek Slovenije 20%, v primerjavi z večino ostalih primerjanih držav pa zaostanek presega 30%. Za Slovenijo je mogoče ugotoviti relativno visok delež študentov vpisanih v študijske programe tipa B, ki predstavljajo bolj praktično oziroma strokovno naravnane programe. Tako visok delež je posledica relativno velikega števila študentov vpisanih v višješolske in visokošolske strokovne programe. Ob pogledu na delež študentov doktorskega študija (ISCBD 6), lahko vidimo, daje le-ta v Sloveniji relativno slabo zastopan. V Sloveniji je delež študentov, kakor tudi diplomantov, relativno visok na področju storitev (ISCED 8), na področju družbenih ved, poslovnih ved in prava (ISCED 3) ter na področju kmetijstva in veterine (ISCED 6). Največji primanjkljaj študentov pa lahko opazimo na področju znanosti, matematike in računalništva (ISCED 4), kjer je delež študentov oziroma diplomantov v Sloveniji najnižji med evropskimi državami. Prav tako je v Sloveniji relativno nizek delež študentov na področju umetnosti in humanistike (ISCED 2) ter zdravstva in sociale (ISCED 7). Kljub dejstvu, daje stopnja vključenosti prebivalstva v terciarno izobraževanje v Sloveniji med najvišjimi v primerjavi z izbranimi državami, je relativno število diplomantov med najnižjimi, kar nakazuje, da učinkovitost študija v Sloveniji zaostaja za primerjanimi državami. Podobno ugotovitev lahko sklenemo tudi ob primerjavi povprečne starosti diplomantov med državami, ki je tako na področju univerzitetnih (ISCBD 5A-dl) kakor tudi na področju strokovnih programov (ISCBD 5B-ql), nekoliko višja kot v večmi primerjanih držav. Iz vidika kakovosti izobraževahiega procesa, ki je med drugim opredeljena tudi s količnikom števila študentov na profesorja, Slovenija precej zaostaja za vsemi primerjanimi državami. Število študentov na profesorja je v Sloveniji približno za polovico večje kot v primerjanih državah. V sklopu četrtega dela aktivnosti projekta, smo na podlagi realnih (opisnih) modelov razvili formalne (matematično-formalno-logične) modele, ki predstavljajo osnove za oblikovanje različnih predlogov mrež slovenskih visokošolskih zavodov. Naša prizadevanja so bila najprej usmerjena k opredelitvi kazalnikov za proučevanje strukturnih in vedenjskih l^tnosti mrež visokošolskih zavodov, v nadaljevanju pa k oblikovanju objektivnega vrednostnega sistema - kriterijev vrednotenja na podlagi katerih je mogoče vsakega od obravnavanih modelov ovrednotiti. Osrednji del raziskave je bil namenjen evalvaciji kvalitete in vlogi ter pomenu njenih evalvatoijev. Oblikovani formalni modeli služijo za eksaktno objektivno opredelitev pojma kvalitete kompleksnega sistema. V projektu razviti formalni modeli so odprti v smislu generalizacije na poljubne mreže ustanov, zato jih je seveda mogoče uporabiti tudi za oblikovanje mreže visokošolskih zavodov. Na osnovi nekaterih znanih kazalnikov optimalnosti postavitve mreže visokošolskih zavodov smo v sklepnem delu projekta k obstoječi postavitvi mreže visokošolskih zavodov predlagali alternativni predlog postavitve. Določitev (popolnega) nabora kriterijev optimalnosti postavitve visokošolske mreže je domena ustreznega evalvacijskega telesa. Šele na osnovi v projektu razvitih formahiih modelov in izbranega nabora kriterijev bi bilo mogoče določiti optimabio postavitev mreže visokega šolstva. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP-2007 Stran 5 od 9 3. Izkoriščanje dobljenih rezultatov: 3.1. 3.2. Kakšen je potencialni pomen^ rezultatov vašega raziskovalnega projekta za: ^ a) odkritje novih znanstvenih spoznanj; 3 b) izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega instrumentarija; ^ c) razvoj svojega temeljnega raziskovanja; d) razvoj drugih temeljnih znanosti; e) razvoj novih tehnologij in drugih razvojnih raziskav. Označite s katerimi družbeno-ekonomskimi cilji (po metodologiji OECD-ja) sovpadajo rezultati vašega raziskovalnega projekta: a) razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribolova - Vključuje RR, ki je v osnovi namenjen razvoju in podpori teh dejavnosti; b) pospeševanje industrijskega razvoja - vključuje RR, ki v osnovi podpira razvoj industrije, vključno s proizvodnjo, gradbeništvom, prodajo na debelo in drobno, restavracijami in hoteli, bančništvom, zavarovalnicami in drugimi gospodarskimi dejavnostmi; c) proizvodnja in racionalna izraba energije - vključuje RR-dejavnosti, ki so v funkciji dobave, proizvodnje, hranjenja in distribucije vseh oblik energije. V to skupino je treba vključiti tudi RR vodnih virov in nuklearne energije; d) razvoj infrastrukture - Ta skupina vključuje dve podskupini: • transport in telekomunikacije - Vključen je RR, ki je usmeijen v izboljšavo in povečanje varnosti prometnih sistemov, vključno z varnostjo v prometu; • prostorsko planiranje mest in podeželja - Vključen je RR, ki se nanaša na skupno načrtovanje mest in podeželja, boljše pogoje bivanja in izboljšave v okolju; e) nadzor in skrb za okolje - Vključuje RR, kije usmeijen v ohranjevanje fizičnega okolja. Zajema onesnaževanje zraka, voda, zemlje in spodnjih slojev, onesnaženje zaradi hrupa, odlaganja trdnih odpadkov in sevanja. Razdeljen je v dve skupini: f) zdravstveno varstvo (z izjemo onesnaževanja) - Vključuje RR - programe, ki so usmeijeni v varstvo in izboljšanje človekovega zdravja; 3 g) družbeni razvoj in storitve - Vključuje RR, ki se nanaša na družbene in kulturne probleme; h) splošni napredek znanja - Ta skupina zajema RR, ki prispeva k splošnemu napredku znanja in ga ne moremo pripisati določenim ciljem; i) obramba - Vključuje RR, ki se v osnovi izvaja v vojaške namene, ne glede na njegovo vsebino, ali na možnost posredne civilne uporabe. Vključuje tudi varstvo (obrambo) pred naravnimi nesrečami. Označite lahko več odgovorov. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP-2007 Stran 6 od 9 3.3. Kateri so neposredni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?_ Osrednji namen pričujočega projekta je bil podrobno analizirati obstoječo "postavitev" terciarnega izobraževanja v Republiki Sloveniji ter na osnovi mednarodne primerljivosti predlagati alternativni predlog postavitve le-tega. Glavni cilj projekta smo avtorji poskušali doseči z analizo trenutnih razmer na področju terciarnega izobraževanja ter identifikacijo ključnih problemov obstoječe mreže visokošolskih ustanov v Sloveniji, mednarodno primerjavo na podlagi primerljivih indikatorjev z izbranimi državami ter pripravo predloga mreže ustanov terciarnega izobraževanja, ki bi omogočile učinkovitejše delovanje celotnega sistema terciarnega izobraževanja. 3.4. Kakšni so lahko dolgoročni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje? _ Pričakovani rezultati projekta bodo prispevali k uresničitvi ciljev, zastavljenih z razpisom CRP Konkurenčnost Slovenije 2006-2013 na področju teme Učinkovitejša mreža visokošolskih ustanov. Rezultati projekta bodo pomagali doseči večjo odzivnost visokošolskega sistema na potrebe gospodarstva oziroma družbe kot celote, spodbuditi raziskovalno usmerjenost visokošolskih zavodov, kar bi pripomoglo k učinkovitejšemu študiju. Hkrati bi rezultati projekta lahko omogočili kakovostno visoko šolstvo, dostopno vsem, ki želijo študirati, ne glede na njihov sociabii in ekonomski položaj. Vsi navedeni rezultati bodo lahko uporabljeni pri izboljševanju usposobljenosti in učmkovitosti izvajalcev visokošolskega izobraževanja ter pri zagotavljanju večje konkurenčnosti med izobraževahiimi ustanovami z zagotovitvijo možnosti izbire za študente. Rezultati projekta bodo prav tako prispevali k dvigu splošne izobrazbene ravni prebivalstva Republike Slovenije, kar naj bi pripomoglo k bolj fleksibihiemu delovanju trga dela, zmanjševanju splošne stopnje brezposelnosti, višji stopnji gospodarske rasti, zmanjšanju dohodkovne neenakosti, večji socialni koheziji, večji vključenosti žensk v politično življenje .... V razvojnem smislu projekt prispeva nova spoznanja in nakazuje nekatere rešitve na področju oblikovanja mrež ozh-oma načmov povezovanja različnih ustanov terciarnega izobraževanja, ki bi lahko pomembno prispevale k večji kakovosti sistema terciarnega izobraževanja v Republiki Sloveniji. 3.5. Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? ^ a) v domačih znanstvenih krogih; b) v mednarodnih znanstvenih krogih; c) pri domačih uporabnikih; d) pri mednarodnih uporabnikih. 3.6. Kdo (poleg sofinanceijev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih? Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP-2007 Stran 7 od 9 3.7. Število diplomantov, magistrov in doktoijev, ki so zaključili študij z vključenostjo v raziskovalni projekt?_ 4. Sodelovanje z tujimi partnerji: 4.1. Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi inštitucijami._ 4.2. Kakšni so rezultati tovrstnega sodelovanja? 5. Bibliografski rezultati^: Za vodjo projekta in ostale raziskovalce v projektni skupini priložite bibliografske izpise za obdobje zadnjih treh let iz COBISS-a) oz. za medicinske vede iz Inštituta za biomedicinsko informatiko. Na bibliografskih izpisih označite tista dela, ki so nastala v okviru pričujočega projekta. Bibliografijo raziskovalcev si lahko natisnete sami iz spletne strani:http:/www.izuni.si/ Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP-2007 Stran 8 od 9 ABSTRAKTNA STRUKTURA KOT IDEALNI OZ. OPTIMALNI MODEL MREŽE VISOKEGA ŠOLSTVA Doc. dr. Rok Strašek Asist. Borut Kodrič Doc. dr. Nada Trunk - Sirca Izr. prof. dr. Milan Vodopivec Prof. dr. Dušan Lesjak Fakulteta za management Koper Univerza na Primorskem Koper, Marec 2008 Povzetek Predmet obravnave prvega vsebinskega sklopa projekta je primerjava razvitosti posameznih statističnih regij Republike Slovenije, kar nam je v nadaljevanju projekta služilo za ustrezno osvetlitev regionalnih razlik v izobraženosti prebivalstva oziroma vključenosti le-tega v terciarno izobraževanje. V drugem sklopu smo analizirali obstoječo mrežo institucij ter oblik terciarnega izobraževanja v Sloveniji, tako na globalnem nivoju, kot tudi na nivoju posameznih statističnih regij Republike Slovenije. Pri analizi razmestitve institucij terciarnega izobraževanja je bila ugotovljena relativno visoka koncentracija omenjenih institucij na območju Osrednjeslovenske statistične regije, v kateri je lociranih kar 55 institucij od skupno 137 institucij delujočih v študijskem letu 2007/08. Osrednjeslovenski statistični regiji sledi Podravska statistična regija, v kateri je lociranih 24 institucij, od tega 10 višjih šol in 14 visokošolskih zavodov. V Zasavski statistični regiji ni locirane nobene institucije, izredno nizko število institucij pa lahko ugotovimo tudi v Pomurski (1), Notranjsko-Icraški (1), Spodnje-posavski (2) ter Koroški (3) statistični regiji. V večini teh je bila ugotovljena tudi relativno nižja stopnja vključenosti prebivalstva v terciarno izobraževanje. Ob primerjavi vključenosti prebivalstva v terciarno izobraževanje, po posameznih statističnih regijah Republike Slovenije je bila ugotovljena najnižja stopnja vključenosti v terciarno izobraževanje v Pomurski regiji, ki je bila v opazovanem obdobju za približno četrtino nižja od vse slovenskega povprečja. Najvišji delež prebivalstva je v terciarno izobraževanje vključen v Osrednjeslovenski statistični regiji, kiji sledi Goriška statistična regija. Med vsemi študenti dodiplomskega študija, jih le dobra tretjina študira v enem izmed visokošolskih zavodov v okviru domače regije, približno 44% pa jih študira v sosednjih statističnih regijah. Največji delež študentov študira v domači regiji v okviru Osrednjeslovenske statistične regije (81,4%), sledijo pa študentje s stalnim prebivališčem na območju Podravske regije (60,4%), kar je razumljivo, glede na vodilni položaj obeh regij po Številu visokošolskih zavodov. Na podlagi analize učinkovitosti rednega visokošolskega študija lahko sklenemo, da učinkovitost visokošolskega študija v Sloveniji ni zadovoljiva. Povprečni čas trajanja študija oziroma diplomiranja je pri rednem visokošolskem strokovnem študiju v povprečju za 1,9 let daljši od predvidenega trajanja, pri rednem univerzitetnem študija pa v povprečju za 2,1 leti daljši od predvidenega trajanja. Slednje predstavlja kar 50% oziroma 40% več časa kot je predvideno s študijskim programom. Število diplomantov v letu 2005 je bilo kar za polovico manjše od predvidenega števila "v primeru rednega napredovanja oziroma zaključka študija. Nekoliko bolj spodbudna je ugotovitev o zmanjšanju deleža ponovno vpisani študentov, ki se je od leta 2003/04 do leta 2006/07 zmanjšal. Delež ponovno vpisanih študentov v prvi letnik seje zmanjšal približno za eno tretjino, delež ponovno vpisanih študentov v vseh letnikih pa za približno četrtino. Sicer se ta delež med posameznimi zavodi močno razlikuje. Analiza razmerja med študenti in visokošolskimi učitelji oziroma pedagoškim osebjem, po posameznih visokošolskih zavodih je pokazala, da obstajajo med posameznimi zavodi v okviru istega študijskega področja razlike, ki so največje med zavodi s področja poslovnih in upravnih ved. Tretji vsebinski sklop je bil namenjen mednarodni primerjavi visokošolskega sistema v Republiki Sloveniji oziroma izbranih tujih državah, pri čimer smo povečini izhajali iz primerjave z izbranimi evropskimi državami, ki kažejo na evropske trende razvoja sistemov visokega šolstva. Pri izbiri držav, smo primarno izhajali iz kriterija razvitosti (država je v letu 2006 dosegla višji BDP na prebivalca kot znaša povprečje v celotni skupini držav EU 27) ter kriterija financiranja visokega šolstva (država nima uvedenega sistema šolnin v okviru financiranja visokošolskega študija). Države, ki izpolnjujejo navedena kriterija so Belgija, Danska, Nemčija, Irska, Francija, Luksemburg, Finska, Švedska, Islandija in Norveška. Luksemburg, ki sicer izpolnjuje omenjena kriterija, je bil izvzet iz analize zaradi nerazpoložljivosti večine podatkov. Poleg omenjenih evropskih držav, smo v analizo vključili še Veliko Britanijo, Nizozemsko in ZDA, kot primer neevropske države, za katero je značilen izredno visoka stopnja učinkovitosti in razvitosti sistema visokega šolstva. Temeljne ugotovitve mednarodne primerjave so, da stopnja vključenosti prebivalstva v terciarno izobraževanje v Sloveniji močno presega povprečno stopnjo v skupini držav EU, sicer pa je raven primerljiva s stopnjo vključenosti prebivalstva v terciarno izobraževanje v skandinavskih državah in ZDA. Kljub zadovoljivi stopnji vključenosti prebivalstva v terciarno izobraževanje v Sloveniji, je delež prebivalstva z doseženo terciarno izobrazbo precej nižji kot v analizo vključenih državah. V primerjavi z Nemčijo oziroma Francijo, v katerih je delež prebivalstva s terciarno izobrazbo relativno nizek, je zaostanek Slovenije 20%, v primerjavi z večino ostalih primerjanih držav pa zaostanek presega 30%. Za Slovenijo je mogoče ugotoviti relativno visok delež študentov vpisanih v študijske programe tipa B, ki predstavljajo bolj praktično oziroma strokovno naravnane programe. Tako visok delež je posledica relativno velikega števila študentov vpisanih v višješolske in visokošolske strokovne programe. Ob pogledu na delež študentov doktorskega študija (ISCED 6), lahko vidimo, daje le-ta v Sloveniji relativno slabo zastopan. V Sloveniji je delež študentov, kakor tudi diplomantov, relativno visok na področju storitev (ISCED 8), na področju družbenih ved, poslovnih ved in prava (ISCED 3) ter na področju kmetijstva in veterine (ISCED 6). Največji primanjkljaj študentov pa lahko opazimo na področju znanosti, matematike in računalništva (ISCED 4), kjer je delež študentov oziroma diplomantov v Sloveniji najnižji med evropskimi državami. Prav tako je v Sloveniji relativno nizek delež študentov na področju umetnosti in humanistike (ISCED 2) ter zdravstva in sociale (ISCED 7). Kljub dejstvu, da je stopnja vključenosti prebivalstva v terciarno izobraževanje v Sloveniji med najvišjimi v primerjavi z izbranimi državami, je relativno število diplomantov med najnižjimi, kar nakazuje, da učinkovitost študija v Sloveniji zaostaja za primerjanimi državami. Podobno ugotovitev lahko sklenemo tudi ob primerjavi povprečne starosti diplomantov med državami, ki je tako na področju univerzitetnih (ISCED 5A-dl) kakor tudi na področju strokovnih programov (ISCED 5B-ql), nekoliko višja kot v veČini primerjanih držav. Iz vidika kakovosti izobraževalnega procesa, ki je med drugim opredeljena tudi s količnikom števila študentov na profesorja, Slovenija precej zaostaja za vsemi primerjanimi državami. Število študentov na profesorja je v Sloveniji približno za polovico večje kot v primerjanih državah. V sklopu četrtega dela aktivnosti projekta, smo na podlagi realnih (opisnih) modelov razvili formalne (matematično-formalno-logične) modele, ki predstavljajo osnove za oblikovanje različnih predlogov mrež slovenskih visokošolskih zavodov. Naša prizadevanja so bila najprej usmerjena k opredelitvi kazalnikov za proučevanje strukturnih in vedenjskih lastnosti mrež visokošolskih zavodov, v nadaljevanju pa k oblikovanju objektivnega vrednostnega sistema — kriterijev vrednotenja na podlagi katerih je mogoče vsakega od obravnavanih modelov ovrednotiti. Osrednji del raziskave je bil namenjen evalvaciji kvalitete in vlogi ter pomenu njenih evalvatorjev. Oblikovani formalni modeli služijo za eksaktno objektivno opredelitev ni pojma kvalitete kompleksnega sistema. Ker so v projektu razviti formalni modeli odprti v smislu generalizacije na poljubne mreže ustanov, jih je seveda mogoče uporabiti tudi za oblikovanje mreže visokošolskih zavodov. Na osnovi nekaterih znanih kazalnikov optimalnosti postavitve mreže visokošolskih zavodov smo v sklepnem delu projekta k obstoječi postavitvi mreže visokošolskih zavodov predlagali alternativni predlog postavitve. Določitev (popolnega) nabora kriterijev optimalnosti postavitve mreže je domena ustreznega evalvacijskega telesa. Šele na osnovi izbranega nabora kriterijev bi z v projektu razvitimi formalnimi modeli bilo mogoče določiti optimalno postavitev mreže visokesa šolstva. IV Kazalo Povzetek...............................................................................................................................i i Uvod.....................................................................................................................................1 Izbrani kazalniki razvitosti in demografskih trendov v Sloveniji........................................2 Pomen izobraževanja za gospodarsko rast.......................................................................2 Izobraženost prebivalstva.................................................................................................3 Življenjska raven..............................................................................................................4 Trg dela............................................................................................................................5 Prebivalstvo......................................................................................................................6 Sintezna ocena razvitosti regij Republike Slovenije........................................................8 Terciarno izobraževanje v Sloveniji.................................................................................10 Institucije terciarnega izobraževanja v Sloveniji...........................................................10 Vključenost prebivalstva v terciarno izobraževanje......................................................11 Značilnosti študentov terciarnega izobraževanja v Sloveniji.........................................13 Sintezna ocena regionalnih razlik glede vključenosti prebivalstva v terciarno izobraževanje.................................................................................................................22 Analiza diplomantov......................................................................................................23 Učinkovitost terciarnega izobraževanja.........................................................................26 Kazalci notranje učinkovitosti visokega izobraževanja.............................................27 Kakovost visokošolskega izobraževanja........................................................................32 Financiranje izobraževalnih institucij terciarnega izobraževanja..................................35 Mednarodna primerjava visokošolskih sistemov...............................................................38 Opredelitev vzorca držav...............................................................................................38 Izobraženost prebivalstva...............................................................................................38 Vključenost prebivalstva v terciarno izobraževanje......................................................39 Ureditev sistemov terciarnega izobraževanja po posameznih državah..........................40 Belgija - Flamski del.................................................................................................40 Belgija-Francoski del..............................................................................................41 Belgija-Nemški del..................................................................................................41 Danska........................................................................................................................41 Finska.........................................................................................................................41 Francija......................................................................................................................42 Irska............................................................................................................................43 Islandija......................................................................................................................43 Nemčija......................................................................................................................44 Nizozemska................................................................................................................45 Noi^eška....................................................................................................................45 Švedska......................................................................................................................46 Velika Britanija..........................................................................................................47 Združene države Amerike..........................................................................................49 Značilnosti študentov terciarnega izobraževanja...........................................................49 Analiza diplomantov......................................................................................................55 Kakovost visokošolskega izobraževanja........................................................................58 Sintezna ocena mednarodne primerjave značilnosti visokošolskih sistemov izbranih držav...............................................................................................................................59 Struktura abstraktnega modela visokošolskega sistema....................................................60 Uvod...............................................................................................................................60 Modeliranje in evalvacija...............................................................................................61 Izbrani kazalniki evalvacije visokošolskega sistema ter predlog (optimalnega) modela ........................................................................................................................................62 Kazalniki povezani z organizacijsko strukturo visokošolskega sistema....................62 Kazalniki povezani s študijskimi programi univerz in visokošolskih zavodov.........67 Kazalniki povezani s sistemom financiranja..............................................................72 Literatura............................................................................................................................74 Viri.....................................................................................................................................77 Dodatek - Novi formalni (matematično-formalnologični) modeli....................................79 Priloga................................................................................................................................80 VI Kazalo tabel Tabela l.l: Prebivalci starosti 15 let ali več, z doseženo terciarno izobrazbo, po statističnih regijah, Slovenija, 1991 in 2002........................................................................4 Tabela I.2.: BDP na prebivalca po statističnih regijah, tekoče cene, Slovenija, v EUR, 2004-2005............................................................................................................................5 Tabela 1.3.: Povprečna letna stopnja registrirane brezposelnosti po statističnih regijah, Slovenija, 2004-2007...........................................................................................................6 Tabela 1.4: Prebivalci starosti 18-24 let, Slovenija, 2001-2007 in projekcija 2010 in 20196 Tabela 1.5 : Stopnja naravnega^in slcupnega prirasta prebivalstva po statističnih regijah, na 1000 prebivalcev, Slovenija, 2004-2006 .............................................................................7 Tabela 1.6 : Indeks staranja po statističnih regijah, Slovenija, 2004-2006..........................8 Tabela 1.7 : Izbrani kazalniki, Slovenija, 2002 oziroma 2005 ............................................8 Tabela 2.1: Visokošolski zavodi po vrstah, Slovenija, februar 2008................................. 10 Tabela 2.2: Institucije terciarnega izobraževanja po regijah in vrstah, Slovenija, februar 2008.................................................................................................................................... 11 Tabela 2.3: Gibanje števila študentov terciarnega izobraževanja in struktura študentov po načinu študija (redni, izredni) (v %), Slovenija, 1999/00-2006/07.................................... 12 Tabela 2.4: Vključenost prebivalstva v terciarno izobraževanje, v %, Slovenija, 2004/05- 2006/07..............................................................................................................................13 Tabela 2.5: Gibanje števila študentov terciarnega izobraževanja in struktura le-teh po vrsti programa in načinu študija (v %), Slovenija, 1999/00-2007/08........................................14 Tabela 2.6: Struktura študentov terciarnega izobraževanja po vrsti programa, Slovenija, 2004/05-2007/08................................................................................................................14 Tabela 2.7: Stmktura študentov terciarnega izobraževanja po vrsti programa in statističnih regijah, Slovenija, 2006/07................................................................................................ 15 Tabela 2.8: Struktura študentov terciarnega izobraževanja po načinu študija in statističnih regijah, Slovenija, 2006/07................................................................................................ 16 Tabela 2.9: Študenti terciarnega izobraževanja po starosti, Slovenija, 1999/00-2006/07.17 Tabela 2.10: Študenti terciarnega izobraževanja po vrsti programa in področjih izobraževanja mednarodne standardne klasifikacije izobraževanja ISCED 97, Slovenija, 2006/07 .............................................................................................................................. 18 Tabela 2.11: Struktura študentov terciarnega izobraževanja po vrsti programa in področjih izobraževanja mednarodne standardne klasifikacije izobraževanja ISCED 97 (v %), Slovenija, 2006/07.............................................................................................................18 Tabela 2.12: Struktura študentov rednega dodipiomskega študija po visokošolskih zavodih, Slovenija, 1999/00-2006/07................................................................................19 Tabela 2.13: Število študentov rednega in izrednega dodipiomskega študija po statističnih regijah stalnega prebivališča in statističnih regijah kraja študija, Slovenija, 2006/07.......20 Tabela 2.14: Struktura študentov rednega in izrednega dodipiomskega študija po statističnih regijah stalnega prebivališča in statističnih regijah kraja študija, Slovenija, 2006/07 ..............................................................................................................................21 Tabela 2.15: Število študentov rednega in izrednega dodipiomskega študija po statističnih regijah stalnega prebivališča in lokaciji študija, Slovenija, 2006/07.................................22 Tabela 2.16: Število diplomantov po vrsti programa, Slovenija, 1999-2006....................23 vn Tabela 2.17: Struktura diplomantov rednega dodiplomskega študija po visokošolskih zavodih, Slovenija, 2001-2005 .........................................................................................24 Tabela 2.18: Struktura diplomantov terciarnega izobraževanja po starosti in vrsti programa, Slovenija, 2006.................................................................................................25 Tabela 2.19: Število diplomantov na 1000 prebivalcev po statističnih regijah stalnega prebivališča, Slovenija, 1999-2006....................................................................................26 Tabela 2.20: Povprečno trajanje študija po visokošolskih zavodih, vrsti programa in načinu študija, Slovenija (v letih), 2006............................................................................28 Tabela 2.21: Število diplomantov na študenta po področjih ISCED97 klasifikacije, trajanju in vrsti programa, Slovenija, 2005........................................................................30 Tabela 2.22: Razmerje med študenti in visokošolskimi učitelji in med študenti in pedagoškim osebjem po študijskih področjih 1SCED97, Slovenija, 2005/06...................34 Tabela 2.23: Delež javnih izdatkov za terciarno izobraževanje v BDP, izbrane di-žave EU, 2001-2004, v%.................................................................................................................36 Tabela 2.24: Izbrani kazalniki financiranja terciarnega izobraževanja, Slovenija in EU, 2003....................................................................................................................................36 Tabela 2.25: Izdatki na dijaka/študenta v javnih izobraževalnih institucijah glede na BDP p.c., v %, Slovenija in izbrane države EU, 2004 ...............................................................37 Tabela 3.1: Delež prebivalstva starosti od 25 do 64 let z zaključeno terciarno izobrazbo, v%, Slovenija in izbrane države, 2005...............................................................................38 Tabela 3.2: Razmerje med številom vseh študentov terciarnega izobraževanja in prebivalstvom starosti 20-24, v %, Slovenija in izbrane države, 1999-2005 ....................39 Tabela 3.3: Študenti terciarnega izobraževanja kot delež teoretične populacije, v %, Slovenija in izbrane države, 2005......................................................................................40 Tabela 3.4: Razdelitev programov terciarnega izobraževanja stopnje ISCED 5 po ISCED 97 klasifikaciji ter primerljivost vrst programov terciarnega izobraževanja v Sloveniji... 51 Tabela 3.5: Struktura študentov terciarnega izobraževanja po vrstah študijah (ISCED), v %, Slovenija in izbrane države, 2005.................................................................................52 Tabela 3.6: Razmerje med študenti terciarnega izobraževanja rednega in izrednega študija, po vrstah študijah (ISCED), v %, Slovenija in izbrane države, 2005 ...................53 Tabela 3.7: Struktura študentov terciarnega izobraževanja po področjih izobraževanja (ISCED97), v %, Slovenija in izbrane države, 2005 .........................................................54 Tabela 3.8: Struktura študentov terciarnega izobraževanja po starostnih skupinah, v %, Slovenija in izbrane države, 2005......................................................................................55 Tabela 3.9: Diplomanti terciarnega izobraževanja na 1000 prebivalcev starosti 20-29, Slovenija in izbrane države, 2005......................................................................................56 Tabela 3.10: Povprečna starost diplomantov terciarnega izobraževanja vrste ISCED5A — d 1, Slovenija in izbrane države, 2005................................................................................56 Tabela 3.11: Povprečna starost diplomantov terciarnega izobraževanja vrste ISCED5B - q 1, Slovenija in izbrane države, 2005................................................................................57 Tabela 3.12: Struktura diplomantov terciarnega izobraževanja po področjih izobraževanja (ISCED97), v %, Slovenija in izbrane države, 2005 .........................................................57 Tabela 3.13: Razmerje med številom študentov terciarnega izobraževanja in pedagoškim osebjem na visokošolskih institucijah, v ekvivalentih rednih študentov na FTE pedagoškega osebja, Slovenija in izbrane države, 2005....................................................58 vni Uvod Temeljni namen projekta »Abstraktna struktura kot idealni oz. optimalni model mreže visokega šolstva« je analizirati obstoječo postavitev terciarnega izobraževanja v Republiki Sloveniji, ter na osnovi mednarodne primerljivosti predlagati alternativni predlog postavitve le-tega. Slednja bi naj prispevala k večji učinkovitosti terciarnega izobraževanja, in s tem posledično k hitrejšemu doseganju ciljev Lizbonske strategije. Glavni cilj projekta smo avtorji poskušali doseči z analizo trenutnih razmer na področju terciarnega izobraževanja ter identifikacijo ključnih problemov obstoječe mreže visokošolskih ustanov v Sloveniji, mednarodno primerjavo na podlagi primerljivih indikatorjev z izbranimi državami ter pripravo nekaj predlogov oblikovanja mr§ž ustanov terciarnega izobraževanja, ki bi omogočile učinkovitejše delovanje celotnega sistema terciarnega izobraževanja. Pričakovani rezultati projekta bodo prispevali k uresničitvi ciljev, zastavljenih z razpisom CRP Konkurenčnost Slovenije 2006-2013 na področju teme Učinkovitejša mreža visokošolskih ustanov. Rezultati projekta bodo pomagali doseči večjo odzivnost visokošolskega sistema na potrebe gospodarstva oziroma družbe kot celote, spodbuditi raziskovalno usmerjenost visokošolskih zavodov, kar bi pripomoglo k učinkovitejšemu študiju. Hkrati bi rezultati projekta lahko omogočili kakovostno visoko šolstvo, dostopno vsem, ki želijo študirati, ne glede na njihov socialni in ekonomski položaj. Vsi navedeni rezultati bodo lahko uporabljeni pri izboljševanju usposobljenosti in učinkovitosti izvajalcev visokošolskega izobraževanja ter pri zagotavljanju večje konkurenčnosti med izobraževalnimi ustanovami z zagotovitvijo možnosti izbire za študente. Rezultati projekta bodo prav tako prispevali k dvigu splošne izobrazbene ravni prebivalstva Republike Slovenije, kar naj bi pripomoglo k bolj fleksibilnemu delovanju trga dela, zmanjševanju splošne stopnje brezposelnosti, višji stopnji gospodarske rasti, zmanjšanju dohodkovne neenakosti, večji socialni koheziji, večji vključenosti žensk v politično življenje... V razvojnem smislu projekt prispeva nova spoznanja in nakazuje nekatere rešitve na področju oblikovanja mrež oziroma načinov povezovanja različnih ustanov terciarnega izobraževanja, ki bi lahko pomembno prispevale k večji kakovosti sistema terciarnega izobraževanja v Republiki Sloveniji. Izbrani kazalniki razvitosti in demografskih trendov v Sloveniji Pomen izobraževanja za gospodarsko rast V zgodovini razvoja ekonomske teorije je mogoče zaslediti vrsto modelov gospodarske rasti, katerih ugotovitve glede dejavnikov gospodarske rasti so si precej različne. Vrsta avtorjev (Klenown, Rodriguez, 1997; O'Mahony, Van Ark 2005; Prescott, 1998) ugotavlja, da so razlike v stopnjah gospodarske rasti med državami večinoma posledica razlik v rasti produktivnosti. Rast produktivnosti je odraz tehnološkega napredka, ki je značilno povezan z. izobraženostjo prebivalstva (Klenow, Rodriguez, 1997). Modeli endogene rasti, predstavljeni v delih Romer-ja (1986) in Lucas-a (1988) predpostavljajo, daje del inovacijskega procesa del procesa akumulacije kapitala, pri čimer je koncept kapitala razširjen in zajema tudi vlaganja v znanje oziroma človeški kapital. Proces akumulacije novega znanja je povsem izenačen z ostalimi oblikami investicij, s čimer se inovacijski proces smatra kot endogeni proces. Dolgoročna gospodarska rast je v glavnem posledica akumulacije znanja. Romer (1986) je v svojem modelu opustil predpostavko o padajočem donosu kapitala, ki je lastna neoklasičnemu modelu. Za znanje kot proizvodni dejavnik je predpostavil naraščajočo mejno produktivnost oziroma naraščajoče donose. Skladno z njegovim predlogom lahko produktivnost dela v konkurenčnem ravnovesju raste neomejeno, celo z monotono naraščajočo stopnjo rasti. Ravno tako lahko stopnja investiranja in stopnja donosa na kapital v času naraščata, kljub povečevanju obsega kapitala, kar pomeni, da med državami ne prihaja nujno do konvergence oziroma, da je v manj razvitih državah lahko gospodarska rast konstantno nižja ali pa je sploh ni. (Romer, 1986, str. 1003). V zadnjih letih je mogoče zaslediti veliko empiričnih raziskav dejavnikov gospodarske rasti, pri čimer njihovi rezultati ne ponujajo enotnega odgovora glede pomena človeškega kapitala. Študija, ki stajo izvedla Bassanini in Scarpetta (2001) na podlagi vzorca 21 OECD držav, za obodbje 1971-98, kaže na močno značilen vpliv akumulacije človeškega kapitala na rast BDP na prebivalca. Dodatno leto izobrazbe naj bi, po njuni oceni, povzročilo dolgoročno povečanje BDP na prebivalca v višini 6%. Klenow in Rodriguez (1997) ugotavljata, da so ključni dejavnik mednarodnih razlik v razvitosti razlike v produktivnosti, sama produktivnost pa je močno pozitivno povezna z relativno ravnijo človeškega kapitala. Primerjava opravljenih študij o pomenu človeškega kapitala in zunanjih učinkih terciarnega šolanja je sicer otežkočena, zaradi različnih metodoloških predpostavk (različne definicije odvisne spremenljivke: rast BDP ali rast produktivnosti dela; zaloga ali tok človeškega kapitala; različni vzorčni podatki in teoretična izhodišča) in časovnih obdobjih raziskav. Tovrstne raziskave upoštevajo le formalno pridobljeno izobrazbo posameznikov iz proučevane statistične populacije in ne upoštevajo nekaterih dejavnikov kot so kakovost izobraževalnega procesa, različni izobraževalni sistemi. Tako so prezrte vrednosti izobraževanja na delavnem mestu, vseživljenjskega in neformalnega izobraževanja. Poleg tega imajo raziskovalci na tem področju velike težave pri pridobivanju primernih statističnih podatkov. Investicije v posamezne ravni izobraževanja lahko presojamo zgolj na segmentiranih podatkih za posamezne ravni izobraževanja in opazovanju interakcije med samimi ravnimi izobraževanja in vplivom na gospodarsko rast. Pri interpretaciji povezav med dejavniki oziroma viri gospodarske rasti velja biti tudi pazljiv, saj so viri gospodarske rasti namreč med seboj močno povezani in ne neodvisni, kot to predvideva neolclasična teorija. Investicije v fizični oziroma človeški kapital generirajo tehnološki napredek, hkrati, pa sta donosnost na vloženi kapital in višja izobraženost odvisni od tehnološkega napredka. V primeru nižje stopnje tehnološkega napredka, bi padajoča mejna produktivnost kapitala vodila do znižanja stopnje donosnosti kapitala in s tem do nižjih investicijskih stopenj. Ravno tako bi, v primeru počasnejšega tehnološkega napredka, bilo povpraševanje po visoko izobraženem kadru (inženirji, znanstveniki, vodstveni delavci) manjše (Nelson, 1981). Skladno z ugotovitvami o pozitivnem vplivu akumulacije človeškega kapitala na gospodarsko rast, smo skušali v tem poglavju osvetliti problematiko razlik v razvitosti posameznih statističnih regij Republike Slovenije, v naslednjem poglavju pa prikazati kako so ugotovljene razlike v razvitosti'povezane z razlikami v izobraženosti prebivalstva posameznih regij. Izbranim kazalnikom razvitosti smo dodali še ključne kazalnike demografskih trendov, saj menimo, da so le-ti močno povezani s prihodnjim razvojem visokega šolstva. Regionalna analiza temelji na opredelitvi statističnih regij skladno s Standardno klasifikacijo teriotirialni enot (SKTE) (UL RS, št. 9/2007, 2.2.2007). Razporeditev občin po posameznih statističnih regijah, skladno s SKTE, je prikazana v prilogi v tabeli A.l. Obdobje analize v nadaljevanju je pogojeno z razpoložljivostjo podatkov o posameznem kazalniku, objavljenih na nivoju statističnih regij oziroma občin. Določeni podatki se nanašajo na zadnja popisa prebivalstva, ki sta bila izvedena v letu 1991 in 2002, večina pa jih je pridobljenih iz podatkovne baze Sl-Stat, ki jo ureja Statistični urad RS (SURS v nadaljevanju). Izobraženost prebivalstva Pri analizi izobraženosti prebivalstva smo se omejili zgolj na prebivalstvo z doseženo terciarno izobrazbo, pri čimer smo izhajali iz podatkov o deležu prebivalstva starosti 15 let ali več, z doseženo terciarno izobrazbo, zbranih ob zadnjih dveh popisih prebivalstva v RS, v letu 1991 in letu 2002. V izračun kazalnika za leto 1991 so bili zajeti prebivalci starosti 15 let in več, z zaključeno višjo oziroma visoko izobrazbo. Višja izobrazba je izobrazba, ki jo je oseba pridobila z dokončanjem višje šole oziroma I. stopje fakultete ali akademije, visoka izobrazba pa predstavlja dokončanje visoke šole, fakultete ali akademije. V letu 2002 so bili zajeti prebivalci starosti 15 let in več, z zaključeno višjo, visoko dodiplomsko oziroma visoko podiplomsko izobrazbo. Odstotek prebivalstva z doseženo terciarno izobrazbo, se je od leta 1991, do leta 2002 povečal za nekaj manj kot 50% (glej tabelo 1.1). Najvišji delež prebivalstva z doseženo terciarno izobrazbo, lahko zasledimo v Osrednjeslovenski statistični regiji, v kateri je omenjeni delež približno 50% višji od slovenskega povprečja. Najnižji delež prebivalstva s terciarno izobrazbo, pa je značilen za Pomursko oziroma Spodnjesavsko statistično regijo. Na podlagi koeficienta varibilnost je razvidno, da so se razlike v izobraženosti prebivalstva, med statističnimi regijami, v obravnavanem obdobju, sicer nekoliko zmanjšale. Kljub temu ostaja razmerje med najnižjim in najvišjim deležem prebivalstva, z doseženo terciarno izobrazbo, ki je značilen za Pomursko oziroma Osrednjeslovensko statistično regijo, večje od 2. Podrobnejša razčlenitev prebivalstva s terciarno izobrazbo je podana v tabelah A.2 in A.3 v prilogi. Tabela 1.1: Prebivalci starosti 15 let ali več, z doseženo terciarno izobrazbo, po statističnih regijah, Slovenija, 1991 in 2002 Statistična regija 1991 2002 lsLO=100 lsLO=10U SLOVENIJA 8,84 100,0 12,93 100,0 Pomurska statistična regija 5,07 57,4 7,96 61,6 Podravska statistična regija 7,81 88,4 11,48 88,8 Koroška statistična regija 6,48 73,3 9,77 75,6 Savinjska statistična regija 6,65 75,3 10,13 78,3 Zasavska statistična regija 6,08 68,8 9,42 72,9 Spodnjeposavska statistična regija 5,43 61,5 9,08 70,2 Jugovzhodna Slovenija 6,24 70,6 9,91 76,7 Osrednjeslovenska statistična regija 13,73 155,3 18,75 145,1 Gorenjska statistična regija 8,53 96,6 13,14 101,7 Notranjsko-kraška statistična regija 7,11 80,5 10,69 82,7 Goriška statistična regija 8,44 95,5 11,90 92,1 Obalno-kraška statistična regija 10,49 118,6 14,59 112,9 Koeficient varibilnosti (%) 26,3 21,9 Vir: Popis 1991 in 2002, SURS, preračuni Strašek et al. Opombe: 1 - V letu 1991 so zajeti prebivalci starosti 15 let in več, z zaključeno višjo oziroma visoko izobrazbo. 2 - V letu 2002 so zajeti prebivalci starosti 15 let in več, z zaključeno višjo, visoko dodiplomsko oziroma visoko podiplomsko izobrazbo. Življenjska raven Kot indikator življenjske ravni se najpogosteje uporablja kazalnik bruto domači proizvod na prebivalca, ki odraža končni rezultat proizvodne dejavnosti rezidenčnih proizvodnih enot. Skladno s proizvodno metodo, je bruto domači proizvod (BDP) enak vsoti dodane vrednosti v osnovnih cenah vseh domačih (rezidenčnih) proizvodnih enot in neto davkov na proizvode in storitve (davki na proizvode in storitve, zmanjšani za subvencije po proizvodih in storitvah). Na podlagi primerjave BDP na prebivalca po posameznih statističnih regijah, v letu 2004 oziroma 2005 (glej tabelo 1.2), lahko ugotovimo velike razlike v življenjski ravni po posameznih regijah. Najvišja življenjska raven je značilna za območje Osrednjeslovenske statistične ravni, v kateri je bil, v letu 2004 oziroma 2005, BDP na prebivalca za 44% višji od slovenskega povprečja. Najnižjo življenjsko raven lahko zasledimo v Pomurski, Zasavski in Notranjsko-ki-aški regiji, v katerih je BDP na prebivalca od 33% do 25% nižji od slovenskega povprečja. Na podlagi primerjave BDP na prebivalca po posameznih statističnih regijah, v obdobju 1999-2005 (glej tabelo A.4 v prilogi), je razvidno, da se regionalne razlike v življenjski ravni povečujejo. Tabela 1.2.: BDP na prebivalca po statističnih regijah, tekoče cene, Slovenija, v EUR, 2004-2005 Statistična regija 2004 2005 EUR IsLO=lüü EUR IsLO=10U SLOVENIJA 13.400 100,0 14.116 100,0 Pomurska statistična regija 9.173 68,5 9.399 66,6 Podravska statistična regija 11.344 84,7 11.825 83,8 Koroška statistična regija 10.256 76,5 11.029 78,1 Savinjska statistična regija 11.852 88,4 12.556 88,9 Zasavska statistična regija 9.558 71,3 9.962 70,6 Spodnjeposavska statistična regija 10.564 78,8 11.319 80,2 Jugovzhodna Slovenija 12.205 91,1 12.914 91,5 Osrednjeslovenska statistična regija 19.327 144,2 20.364 144,3 Gorenjska statistična regija 11.488 85,7 12.018 85,1 Notranjsko-kraška statistična regija 10.194 76,1 10.514 74,5 Goriška statistična regija 12.689 94,7 13.496 95,6 Obalno-kraška statistična regija 13.748 102,6 14.616 103,5 Vir: Sl-Stat, SURS Trg dela Analiza stanja na trgu dela je bila izvedena na podlagi stopnje registrirane brezposelnosti, pri čimer velja opozoriti na dejstvo, da podatki o registrirano brezposelnih osebah kažejo formalni in ne dejanski položaj delovne sile na trgu dela. Stopnja anketne brezposlenosti, ki odraža dejanski status delovne sile na trgu dela in bi bila primernejša osnova za analizo življenjske ravni, je razpoložljiva zgolj na ravni celotne Slovenije, ne pa nivoju posameznih regij. Osnova za analizo so bili podatki o stopnji registrirane brezposelnosti ter delovno aktivnem prebivalstvu, ki jih Zavod za zaposlovanje objavlja mesečno na ravni občin. Na podlagi mesečnih podatkov, v obdobju 2004-2007, smo izračunali povprečne letne stopnje brezposelnosti oseb ter povprečna letna števila delovno aktivnih prebivalcev (obrazec za enostavno aritmetično sredino). V naslednjem koraku smo izračunali povprečno letno število aktivnih prebivalcev ter povprečno letno število brezposlenih oseb. Podatke na ravni občin smo združili v agregate na ravni posameznih statističnih regij, pri čimer smo izhajali iz Standardne klasifikacije teritorialni enot, kije prikazana v tabeli A.l v prilogi. Povprečna letna stopnja registrirane brezposlenosti v Sloveniji, se je v obdobju 2004-2007 zmanjšala za približno 30% (glej tabelo 1.3), pri čimer velja opozoriti na velike razlike v brezposlenosti po posameznih regijah. Najvišje stopnje registrirane brezposlenosti lahko opazimo v regijah za katere je bila v predhodno ugotovljena relativno nižja življenjska raven. Razlike v brezposlenosti med posameznimi regijami so se v obravnavanem obdobju povečale, kar kaže naraščajoča vrednost koeficienta variabilnosti. Tabela 1.3.: Povprečna letna stopnja registrirane 2004-2007 brezposelnosti po statističnih regijah, Slovenija, Statistična regija 2004 2005 2006 2007 % IsLO=lüO % IsLO=!00 % lsi,0=10(l % JsLO=100 SLOVENIJA 10,7 100,0 10,0 100,0 9,2 100,0 7,5 100,0 Pomurska statistična regija 16,8 156,9 16,9 168,5 15,4 167,2 13,2 176,8 Podravska statistična regija i5,l 141,4 14,1 140,5 13,2 143,0 10,7 142,7 Koroška statistična regija 11,6 108,6 10,4 104,1 10,1 109,0 8,0 107,6 Savinjska statistična regija 13,1 122,3 12,9 128,4 11,8 127,3 9,4 126,3 Zasavska statistična regija 15,1 141,0 14,0 139,8 12,2 132,0 9,8 130,6 Spodnjeposavska statistična regija 13,0 121,4 11,5 115,1 10,5 113,6 • 9,0 119,8 Jugovzhodna Slovenija 8,4 78,4 8,8 87,5 8,6 92,8 6,9 92,6 Osrednjeslovenska statistična regija 8,4 78,7 8,1 80,8 7,7 83,5 6,3 84,2 Gorenjska statistična regija 8,0 75,0 7,5 75,0 6,6 71,5 5,0 66,3 Notranjsko-kraška statistična regija 8,3 77,6 7,8 78,3 6,9 74,5 5,4 72,0 Goriška statistična regija 6,9 64,2 6,5 64,7 6,1 66,1 4,8 64,7 Obalno-kraška statistična regija 8,0 75,2 7,5 74,7 7,2 78,3 6,2 83,5 Koeficient varibilnosti (%) 30,9 31,9 31,0 33,1 Vir: Sl-Stat, SURS, preračuni Strašek et al. Prebivalstvo Vključenost prebivalstva v terciarno izobrazbo je najvišja v starostni skupini 18 do 24 let, zaradi česar utegne biti zanimiva projekcija gibanja te skupine v prihodnjih letih. V obdobju 2000-2007 seje število prebivalcev starosti 18-24 zmanjšalo za približno 23.500 prebivalcev oziroma za 12% (glej tabelo 1.4). Glede na dejstvo, da seje stopnja vključenosti prebivalstva v terciarno izobraževanje v zadnjih letih povečevala, zmanjšanje števila prebivalcev v navedenem starostnem razredu ni povzročilo zmanjšanja skupnega števila terciarnih študentov. Ob predpostavki, da se stopnja vključenosti prebivalstva v obravnavanem starostnem razredu v nadaljnje ne bo povečevala, gre v prihodnjih letih pričakovati upadanje števila študentov terciarnega izobraževanja, kar že nakazujejo podatki o zmanjšanem vpisu v dodiplomske programe v študijskem letu 2007/08. V obdobju do leta 2019 Je pričakovati zmanjšanje števila prebivalcev starosti 18-24 za nadaljnjih 50.000 (glej tabelo 1.4 in A.5 v prilogi). Tabela 1.4: Prebivalci starosti 18-24 let, Slovenija, 2001-2007 in projekcija 2010 in 2019 Starost 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2010 2019 18-24 209.838 207.677 204.484 200.909 196.364 191.953 188.748 186.336 173.042 134.916 Vir: ST-slat, SURS; Eurostat Opombe: * Podatki o številu prebivalcev starosti 18-24 let, so za obdobje 2000-2006 izračunani kot povprečno letno število prebivalcev omenjene starostne skupine, za leto 2007 je podano stanje na dan 30.6.2007, za leti 2010 in 2019 pa sta navedeni projekciji EUROSTAT-a. Ob pogledu na gibanje prebivalstva po posameznih statističnih regijah v letu 2004 (glej tabelo 1.5), lahko ugotovimo, da je v večini regij, za katere je bila ugotovljena podpovprečna življenjska raven, stopnja naravnega kakor tudi stopnja skupnega prirasta prebivalstva bila negativna. V letu 2006 se je slika nekoliko izboljšala, saj je skupni prirast prebivalstva bil negativen zgolj v 3 izmed 12 statističnih regij (Pomurska, Koroška in Zasavska regija). Najvišji prirast prebivalstva je mogoče zaslediti v Osrednjeslovenski ter Obalno-kraški regiji, najvišji upad pa v Zasavski in Pomurski regiji. Tabela 1.5 : Stopnja naravnega' in skupnega^ prirasta prebivalstva po statističnih regijah, na 1000 prebivalcev, Slovenija, 2004-2006 Statistična regija 2004 2005 2006 Naravni pr. na 1000 preb Skupni pr. na 1000 preb Naravni pr. na 1000 preb Skupni pr. na 1000 preb Naravni pr. na 1000 preb Skupni pr. na 1000 preb SLOVENIJA -0,28 0,67 -0,33 2,88 0,37 3,50 Pomurska statistična regija -2,86 -3,57 -3,61 -3,03 -2,85 -2,82 Podravska statistična regija -1,90 -0,91 -1,81 0,49 -1,63 0,85 Koroška statistična regija 0,05 -0,77 -1,33 -1,33 -0,04 -1,11 Savinjska statistična regija -0,50 -0,32 0,10 3,27 0,37 4,13 Zasavska statistična regija -2,96 -5,34 -4,14 -3,48 -1,59 -3,29 Spodnjeposavska statistična regija -2,24 -1,74 -2,00 2,39 -1,31 2,37 Jugovzhodna Slovenija 0,17 1,81 0,01 3,96 1,41 4,44 Osrednjeslovenska statistična regija 1,41 3,98 1,63 6,63 2,38 7,54 Gorenjska statistična regija 2,07 1,78 1,64 2,86 2,93 3,77 Notranjsko-kraška statistična regija -0,75 2,37 -0,90 3,33 -0,49 4,38 Goriška statistična regija -1,15 -1,30 -1,66 0,42 -1,40 0,36 Obalno-kraška statistična regija -1,35 0,32 -1,37 5,59 -0,84 6,29 Vir: Sl-Stat, SURS, preračuni Strašek et al. Opombe: 1 - Stopnja naravnega prirasta predstavlja razliko med živorojenimi in umrlimi prebivalci v povprečju na 1000 prebivalcev 2 - Stopnja skupnega prirasta odraža spremembo prebivalstva kot posledico naravnih (rojstva, smrti) in selitvenih gibanj prebivalstva (priselitve, odselitve). Izražena je kot sprememba števila prebival Indeks staranja, ki je opredeljen kot razmerje med prebivalstvom starim 65 let in več ter prebivalstvom starosti 0-14 let ima najvišjo vrednost v Obalno-kraški regiji, najnižjo pa v Jugovzhodni Sloveniji, Koroški in Savinjski regiji. Tabela ! .6 : Indeks staranja po statističnih regijah, Slovenija, 2004-2006 Statistična regija 2004 2005 2006 Indeks staranja IsLO=IOO Indeks staranja IsLO=IOIt Indeks staranja IsLO=IOO SLOVENIJA 104,9 100,0 108,7 100,0 112,1 100,0 Pomurska statistična regija 110,3 105,1 113,4 104,3 116,8 104,2 Podravska statistična regija 113,2 107,9 117,1 107,7 120,7 107,7 Koroška statistična regija 92,3 88,0 96,7 88,9 101,2 90,3 Savinjska statistična regija 94,7 90,3 98,1 90,3 101,1 90,2 Zasavska statistična regija 119,8 114,2 124,1 114,2 127,9 114,1 Spodnjeposavska statistična regija 109,7 104,6 113,3 104,3 116,0 103,5 Jugovzhodna Slovenija 91,2 87,0 95,0 87,4 98,2 87,6 Osrednjeslovenska statistična regija 101,8 97,0 105,2 96,8 108,0 96,4 Gorenjska statistična regija 96,7 92,2 100,7 92,7 104,6 93,4 Notranjsko-kraška statistična regija 114,3 109,0 118,0 108,6 121,8 108,6 Goriška statistična regija 122,3 116,6 126,5 116,4 130,6 116,5 Obalno-kraška statistična regija 133,4 127,2 139,1 128,0 143,8 128,3 Vir: Sl-Stat, SURS, preračuni Strašek et al. Sintezna ocena razvitosti regij Republike Slovenije V tabeli 1.7 so povzeti izbrani kazalniki razvitosti oziroma demografskih trendov po posameznih statističnih regijah Republike Slovenije. Z izjemo deleža prebivalstva starosti 15 let in več, z doseženo terciarno izobrazbo, kije podan za leto 2002, so ostali kazalniki podani za leto 2005. Tabela 1.7 : Izbrani kazalniki, Slovenija, 2002 oziroma 2005 Delež preb. s terc izobrazbo (2002) BDP na prebivalca (2005) St. reg.brezp. (2005) Gibanje prebivalstva (2005) Statistična regija % IsLO=100 EUR ^SLO=100 % 'SLO=101) Naravni pr. na 1000 preb Skupni pr. na 1000 preb SLOVENIJA 12,93 100 14.116 100 10 100 -0,33 2,88 Pomurska statistična regija 7,96 61,6 9.399 66,6 16,9 168,5 -3,61 -3,03 Podravska statistična regija 11,48 88,8 11.825 83,8 14,1 140,5 -1,81 0,49 Koroška statistična regija 9,77 75.6 11.029 78,! 10,4 104,1 -1,33 -1.33 Savinjska statistična regija 10,13 78,3 12.556 88,9 12,9 128,4 0,1 3,27 Zasavska statistična regija 9,42 72,9 9.962 70,6 14 139,8 -4,14 -3,48 Spodnjeposavska statistična regija 9,08 70,2 11.319 80,2 1 U5 115,1 -2 2,39 Jugovzhodna Slovenija 9,91 76,7 12.914 91,5 8,8 87,5 0,01 3,96 Osrednjeslovenska statistična regija 18,75 145,1 20.364 144,3 8,1 80,8 1,63 6,63 Gorenjska statistična regija 13,14 101,7 12.018 85,1 7,5 75 1,64 2,86 Notranjsko-kraška statistična regija 10,69 82,7 10.514 74,5 7,8 78,3 -0,9 Goriška statistična regija 11,9 92,1 13.496 95,6 6,5 64,7 -1,66 0,42 Obalno-kraška statistična regija 14,59 12,9 14.616 103,5 7.5 74,7 -1,37 5,59 Vir: Sl-Stat, SURS, preračuni Strašek et al. Najslabše razmere lahko, na podlagi zbranih kazalnikov, zasledimo v Pomurski regiji. Zanjo je značilna najnižja vrednost BDP na prebivalca, najvišja stopnja registrirane brezposelnosti, najnižji delež prebivalstva z doseženo terciarno izobrazbo ter najvišji upad prebivalstva. Sledi ji Zasavska regija, v kateri je upadanje prebivalstva še nekoliko večje. Najvišjo življenjsko raven lahko, na podlagi večine kazalnikov, ugotovimo za Osrednjeslovensko regijo, v kateri je BDP na prebivalca skoraj polovico višji od slovenskega povprečja. Prav tako močno izstopa delež prebivalstva z doseženo terciarno izobrazbo, stopnja registrirane brezposelnost pa je relativno nizka. Za regijo lahko ugotovimo najvišjo stopnjo naravnega in skupnega prirasta prebivalstva. Osrednjeslovenski regiji sledi Obalno-kraška regija. Na podlagi analize izbranih kazalnikov v celotnem obdobju, za katerega so bili razpoložljivi podatki, lahko ugotovimo, da so se razlike v razvitosti med regijami nekoliko povečale. Terciarno izobraževanje v Sloveniji Poglavje je namenjeno predstavitvi pomembnejših vsebinskih in strukturnih sprememb na področju terciarnega izobraževanja v Sloveniji v zadnjih letih. Predstavljeni so podatki o vpisu, številu diplomantov, podatki o učinkovitosti študija ter kakovosti izobraževalnega procesa na visokošolskih zavodih. Kjer podatkovni viri dovoljujejo je predstavljeno celotno področje terciarnega izobraževanja, v večini primerov pa je bila analiza izvedena zgolj za področje visokošolskega dodiplomskega izobraževanja, ki predstavlja največji delež v okviru celotnega terciarnega izobraževanja. V okviru pričujoče raziskave smo se omejili v večini primerov na obdobje od študijskega leta 1999/00 do leta 2006/07, kar po našem mnenju zadostuje za osvetlitev trenutnega stanja. Pregled stanja na področju terciarnega izobraževanja začenjamo s pregledom institucij terciarnega izobraževanja v Sloveniji. Institucije terciarnega izobraževanja v Sloveniji Terciarno izobraževanje se v Sloveniji izvaja na višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih. Višješolsko strokovno izobraževanje je organizirano kot samostojno področje terciarnega izobraževanja in ne kot integralni del visokega šolstva. Pi-ve višje strokovne šole so bile ustanovljene v študijskem letu 1996/97, v študijskem letu 2007/08 pa je bilo aktivnih 59 višjih strokovnih šol. Njihovi programi so praktično usmerjeni ter naravnani neposredno na potrebe gospodarstva. Seznam aktivnih višjih strokovnih šol je prikazan v prilogi v tabeli B.l. Visokošolski zavodi, to so visoke strokovne šole, fakultete in umetniške akademije, so organizirani bodisi kot samostojni visokošolski zavodi oziroma v okviru ene izmed 4 univerz — Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem in Univerze v Novi Gorici' (glej tabelo 2.1). Celoten seznam visokošolskih zavodov je podan v prilogi v tabeli B.2. Tabela 2.1: Visokošolski zavodi po vrstah, Slovenija, februar 2008. St.akademij St.fakultet St. visokih šol SKUPAJ SKUPAJ 3 57 18 78 Univerza v Ljubljani 3 22 1 26 Univerza v Mariboru - 16 - 16 Univerza na Primorskem - 4 2 6 Univerza v Novi Gorici - 5 1 6 Samostojni visokošolski zavodi - 10 14 24 Vir: MVZT Največje število višjih strokovnih šol (22) in visokošolskih zavodov (33) je lociranih na območju Osrednjeslovenske statistične regije (glej tabelo 2.2). Z izjemo 2 višjih šol, so vse institucije v omenjeni regiji locirane na območju občine Ljubljana. Sledi Podravska statistična regija, v kateri je lociranih 10 višjih šol in 14 visokošolskih zavodov. V Zasavski statistični ' Univerza v Novi Gorici je nastala s preoblikovanjem samostojnega visokošolskega zavoda Politehnika Nova Gorica. regiji ni locirane nobene institucije, izredno nizko število institucij pa lahko ugotovimo v Pomurski (1), Notranjsko-kraški (1), Spodnjeposavski (2) ter Koroški (3) statistični regiji. V okviru posamezne regije je večina institucij lociranih v središču regije, in sicer v občini Ljubljana (53), Maribor (23), Celje (10), Nova Gorica (10) in Kranj (6). Izjemo predstavlja Obalno-kraška statistična regija, v kateri je večina institucij razporejenih med dvema obalnima občinama, Piran (5) in Koper (4). Tabela 2.2: Institucije terciarnega izobraževanja po regijah in vrstah, Slovenija, februar 2008. Statistična regija St.višjih šol St.akademij St.fakultet St. visokih šol SKUPAJ SKUPAJ 59 3 57 18 137 Pomurska statistična regija • 1 1 Podravska statistična regija 10 13 I 24 Koroška statistična regija 2 I 3 Savinjska statistična regija 7 2 J 12 Zasavska statistična regija 0 Spodnjeposavska statistična regija 1 i 2 Jugovzhodna Slovenija 4 1 J 8 Osrednjeslovenska statistična regija 22 3 25 5 55 Gorenjska statistična regija 6 3 1 10 Notranjsko-kraška statistična regija 1 1 Goriška statistična regija 3 7 1 11 Obalno-kraška statistična regija 2 5 J 10 Vir: MVZT, preračuni Strašek et al. Vključenost prebivalstva v terciarno izobraževanje Število študentov terciarnega izobraževanja^ v Sloveniji, se v zadnjih letih povečuje (glej Tabelo 2.3). V obdobju 1999/00-2006/07, se je skupno število študentov terciarnega izobraževanja povečalo za 36,8 pri čemer seje število rednih študentov povečalo za 31,6 %, število izrednih pa za 48 %. Rast študentov seje v študijskem letu 2002/03 umirila in ustalila na ravni 2,3 do 2,9-odstotne letne stopnje rasti, pri čemer predstavlja izjemo študijsko leto 2004/05, v katerem je mogoče opaziti nekoliko večji porast. Omenjeno študijsko leto je sicer povezano tudi s spremembo v metodologiji spremljanja podiplomskih študentov"^, na račun katere se je število vpisanih študentov v letu 2004/05 povečalo za 964. V kolikor doktorskih študentov v letu 2004/05 ne upoštevamo, predstavlja povečanje vpisa preostalih študentov v višini 6.868 študentov, 6,5-odstotno povečanje v primerjavi s preteklim letom, kar kljub vsemu predstavlja nekoliko večji porast, v primerjavi s preostalimi leti. Študenti terciarnega izobraževanja so študenti vpisani v višješolske strokovne programe, visokošolske strokovne in univerzitetne programe, bolonjske programe 1. stopnje, specialistične, magistrske in doktorske podiplomske programe ter bolonjske programe 2. in 3. stopnje (vključeno z absolventi). ^ Zaradi primerljivosti s preteklimi leti so izvzeti doktorski študenti in študenti programov 3.stopnje v stud.letih 2004/05, 2005/06 in 2006/07. '' Skupno število terciarnih študentov za obdobje pred študijskim letom 2004/05, ne vključujejo študentov doktorskega študija, po tem letu pa so navedeni študenti zajeti v skupnem številu terciarnih študentov. v študijskem letu 2006/07 je mogoče opaziti nižjo rast skupnega števila študentov terciarnega izobraževanja v primerjavi s predhodnimi leti, kar gre pripisati zmanjšanemu vpisu študentov izrednega študija. Povprečna letna stopnja rasti števila študentov terciarnega izobraževanja je bila v obdobju 1999/00-2004/05 5,8% inje bila hitrejša od rasti povprečja EU25 (3%). V tabeli 2.3 je prikazan tudi kazalnik vključenosti prebivalstva v terciarno izobraževanje, ki je, skladno z metodologijo Eurostata, opredeljen kot razmerje med številom vseh študentov teriarnega izobraževanja in številom prebivalcev starostnega razreda 20-24. Razvidno je, da se je vključenost prebivalstva v terciarno izobraževanje, v Sloveniji, v obdobju od leta 1999/00 dalje, povečala za približno 50% in močno presega povprečno stopnjo vključenosti prebivalstva v terciarno izobraževanje v skupini držav EU, ki je v letu 2004/05 znašala 57,4%. Tabela 2.3: Gibanje števila študentov terciarnega izobraževanja in strulctura študentov po načinu študija (redni, izredni) (v %), Slovenija, 1999/00-2006/07. Leto Vključ. preb. v terc.izobr.' Skupaj Redni študij Izredni študij Število študentov Indeksi rasti (pred Leto = lOO) Število študentov Delež (v %) v Število študentov Delež (v%) 1999/00 55,4 83.816 - 56.906 67,9% 26.910 32,1% 2000/01 60,3 91.494 109,2 60.180 65,8% 31.314 34,2% 2001/02 65,7 99.214 108,4 63.725 64,2% 35.489 35,8% 2002/03 68,0 101.458 102,3 65.177 64,2% 36.281 35,8% 2003/04 71,3 104.396 102,9 67.579 64,7% 36.817 35,3% 2004/05' 78,3 112.228 107,5 71.401 63,6% 40.827 36,4% 2005/06' 81,7 114.794 102,3 72.680 63,3% 42.114 36,7% 2006/07' 84,3 115.944 101,0 75.309 65,0% 40.635 35,0% Vir: Sl-Stat, SURS, preračuni Strašek et al. 1: Kazalnik vključenosti prebivalstva v terciarno izobraževanje je, skladno z metodologijo Eurostata, opredeljen kot razmerje med številom vseh študentov teriarnega izobraževanja in številom prebivalcev starostnega razreda 20-24. ^Opomba: Do študijskega leta 2004/05 so pri podiplomskem študiju zajeti zgolj študenti vpisani na magistrski in specialistični študij, od študijskega leta 2004/05 dalje, pa so v skupnem številu zajeti tudi študenti doktorskega študija. Ob primerjavi vključenosti prebivalstva v terciarno izobraževanje, po posameznih statističnih regijah RS (glej tabelo 2.4), lahko zasledimo najnižjo stopnjo vključenosti v terciarno izobraževanje v Pomurski regiji, ki je bila v opazovanem obdobju za približno četrtino nižja od slovenskega povprečja. Najvišji delež prebivalstva je v terciarno izobraževanje vključen v Osrednjeslovenski statistični regiji, ki ji sledi Goriška statistična regija. Na podlagi izračunenega koeficienta variabilnosti ugotavljamo, da se razlike v stopnji vključenosti prebivalstva v terciarno izobraževanje, med regijami, počasi zmanjšujejo. Ugotovitve o večji vključenosti prebivalstva v terciarno izobraževanje v regijah, v katerih je delež prebivalstva z doseženo terciarno izobrazbo že tako višji, so skladne z ugotovitvami raziskave "Vpliv socialno-ekonomskega položaja družin in enake možnosti s predlogi ukrepov" (Flere et al., 2006), iz katerih lahko razberemo, da imajo otroci visokošolsko in bolj izobraženih staršev večjo verjetnost vstopa v vrste študentov. Med slovenskimi študenti je bilo v študijskem letu 2003/04, po ocenah, dobrih 6-krat več otrok očetov z visokošolsko in višjo izobrazbo, v primerjavi s tistimi, katerih očetje nimajo končane niti osnovne šole. 12 Tabela 2.4: Vključenost prebivalstva v terciarno izobraževanje, v %, Slovenija, 2004/05-2006/07. Statistična regija 2004/05 2005/06 2006/07 % Ul.O=IOO % ISLO=100 % ISL0=1ÜÜ SLOVENIJA 78,3 100,0 81,7 100,0 84,3 100,0 Pomurska statistična regija 58,3 74,4 62,4 76,4 66,1 78,4 Podravska statistična regija 73,1 93,4 74,4 91,0 76,3 90,6 Koroška statistična regija 75,4 96,2 78,1 95,5 81,6 96,8 Savinjska statistična regija 72,9 93,1 78,2 95,6 81,8 97,1 Zasavska statistična regija 70,2 89,7 74,9 91,6 77,1 91,5 Spodnjeposavska statistična regija 72,7 92,8 75,9 92,9 78,4 93,0 Jugovzhodna Slovenija 73,1 93,4 76,1 93,1 ^79,5 94,4 Osrednjesiovenska statistična regija 90, i 115,1 93,9 !14,9 95,8 113,6 Gorenjska statistična regija 80,4 102,6 82,7 101,1 85,9 101,9 Notranjsko-kraška statistična regija 80,1 102,2 85,0 104,0 86,1 102,2 Goriška statistična regija 87,3 111,4 91,1 111,5 93,4 110,8 Obalno-kraška statistična regija 79,5 101,6 83,9 102,6 84,5 100,3 Koeficient varibilnosti (%) 9,8 9,4 8,6 Vir: Sl-stat, SURS, preračuni Strašek et al. Značilnosti študentov terciarnega izobraževanja v Sloveniji Med študenti posameznih vrst programov, seje v obdobju 1999/00-2006/07, najbolj povečalo število študentov vpisanih v višješolske strokovne programe, in sicer kar 6,5-krat (glej tabelo 2.5). Število visokošolskih podiplomskih študentov se je v obravnavanem obdobju več kot podvojilo, število visokošolskih dodiplomskih študentov pa povečalo za slabih 18 %. V strukturi študentov visokošolskega dodiplomskega študija je mogoče zaznati trend zmanjševanja deleža študentov izrednega študija, zaradi vse manjšega vpisa študentov v te programe. Podatki o vpisu v programe višjega strokovnega izobraževanja sicer ne kažejo na manjši vpis v programe izrednega študija, se pa njihov delež tudi počasi zmanjšuje na račun hitrejše rasti števila študentov rednega študija. V študijskem letu 2006/07 ter 2007/08 je mogoče opaziti nekoliko manjši vpis v visokošolske dodiplomske programe, v primerjavi z letoma 2004/05 in 2005/06 (glej tabelo 2.6). Število študentov rednega študija se je v letu 2006/07 in 2007/08 nekoliko povečalo v primerjavi s preteklim letom, število študentov izrednega študija pa se zmanjšuje. V študijskem letu 2006/07 je bilo med vsemi študenti terciarnega izobraževanja največ visokošolskih dodiplomskih študentov (78,8 %), med njimi pa največji delež študentov vpisanih na dodiplomske univerzitetne programe (39,3 %), katerim sledijo visokošolski strokovni programi (28,0 %). Sicer lahko v študijskih letih 2005/06, 2006/07 ter 2007/08 opazimo upadanje vpisa v navedeni vrsti programov, saj se le-ti ponekod^ ukinjajo in zamenjujejo z novimi bolonjskimi programi prve stopnje (glej tabelo 2.6). ' Prenovljeni programi so se v študijskih letih 2005/06, 2006/07 in 2007/08 izvajali predvsem na področju družboslovnih, poslovnih in upravnih ved. 13 Tabela 2.5: Gibanje števila študentov terciarnega izobraževanja in struktura le-teh po vrsti programa in načinu študija (v %), Slovenija, 1999/00-2007/08. Leto Študenti SKUPAJ Višjesolski strokovni Visokošolski dodiplomski Visokošolski podiplomski Študenti % Redni Izredni Studenti % Redni Izredni Studenti % Redni Izredni % % % % % % 1999/00 83.816 2.447 2,9 48,6 51,4 77.609 92,6 70,4 29,6 3.760 4,5 29,6 70,4 2000/01 91.494 4.760 5,2 41.3 58,7 82.812 90,5 68,8 31,2 3.922 4,3 30,8 69,2 2001/02 99.214 6.170 6,2 38,3 6J,7 88.100 88,8 68,5 31,5 4.944 5,0 20,8 79,2 2002/03 101.458 8.796 8,7 33,8 66,2 87.056 85,8 69,9 30,1 5.606 5,5 24,1 75,9 2003/04 104.396 11.099 10,6 3 J. 3 68,7 87.205 83,5 72,3 27,7 6.092 5,9 18,! 81,9 ' 2004/05* 112.228 12.621 11,2 32.5 67,5 91.229 81,3 71,9 ' 28,1 8.378 7,5 20,9 79,1 2005/06' 114.794 14.246 12,4 33.6 66.4 92.204 80,3 72,0 ' 28,0 8.344 7,3 18,1 81,9 2006/07" 115.944 15.831 13,7 34,9 65.1 91.426 78,8 74,5 25,5 8.687 7,5 18,6 81,4 2007/08" - 17.119 - 35,4 64.6 89.593 - 76,4 23,6 - - - - Vir: Sl-Stat, SURS, preračuni Strašek et al. *Opomba: Do študijskega leta 2004/05 so pri podiplomskem študiju zajeti zgolj študenti vpisani na magistrski in specialistični študij, od študijskega leta 2004/05 dalje, pa so v skupnem številu zajeti tudi študenti doktorskega študija. "" Opomba: Podatki o vpisu so začasni, in sicer so zajeti tisti, ki so bili zbrani do 31.10.2007. Študenti, vpisani po tem datumu, niso upoštevani. Podatki o vpisu v podiplomske študijske programe, v času priprave poročila, še niso bili na voljo. Tabela 2.6: Struktura študentov terciarnega izobraževanja po vrsti programa, Slovenija, 2004/05-2007/08 Leto Skupaj VIŠ.STR.' Dodiplomski progr.^ Bolonjski programi l.st. Podiplomski programi' Bolonjski prog. 2. St. (mag) Bolonjski prog. 3. St. (DR) vs^ UNI' vs^ UNI"^ spec" mag'' DR'" 2004/05 Študenti 112.228 12.621 41.235 49.994 - 1.249 6.165 964 - - % 100 11,2 36,7 44,5 - - 1,1 5,5 0,9 - - 2005/06 Študenti 114.794 14.246 36.822 48.286 3.486 3.610 706 5.473 1,012 1.108 45 % 100 12,4 32,1 42,1 3,0 3,1 0,6 4,8 0,9 1,0 0,0 2006/07 Študenti 115.944 15.831 32.41 1 45.552 6.592 6.871 695 4.635 1.151 2.107 99 % 100 13,7 28,0 39,3 5,7 5,9 0,6 4,0 1,0 1,8 0,1 2007/08' Studenti NP 17.119 25.767 41.572 11,111 11.143 NP NP NP NP NP % NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP Vir: Sl-Stat, SURS, preračuni Strašek et al. Opombe: 1: Programi višjih strokovni šol. 2: Dodiplomski programi visokošolskih zavodov. Z Boloiijsko reformo se ti programi nadomeščajo s programi I .stopnje. 3 in 4:Visokošolski strokovni in univerzitetni programi. 5 in 6: Visokošolski strokovni oziroma univerzitetni programi 1 .stopnje (Bolonjska reforma). 7: Podiplomski programi visokošolskih zavodov, ki prehajajo z bolonjsko reformo v programe 2.stopnje (magistrski program) oziroma programe 3.stopnje (doktorski program). 8, 9 in 10 Podiplomski specialistični, magistrski in doktorski programi. Podatki o vpisu so začasni, in sicer so zajeti tisti, ki so bili zbrani do 31.10.2007. Študenti, vpisani po tem datumu, niso upoštevani. Podatki o vpisu v podiplomske študijske programe, v času priprave poročila, še niso bili na voljo. 14 Na osnovi strukture študentov po posameznih vrstah programov in statističnih regijah (glej tabelo 2.7), je razvidno, da je za regije, v katerih je vključenost prebivalstva v terciarno izobraževanje nižja od slovenskega povprečja (glej tabelo 2.4), značilen nekoliko višji delež študentov vpisanih v višješolske strokovne programe oziroma nižji delež visokošolskih študentov (dodiplomski in podiplomski programi oziroma programi 1., 2. in 3. stopnje skladno z Bolonjsko reformo). Poleg relativno nižje stopnje vključenosti prebivalstva v terciarno izobraževanje, lahko za navedene statistične regije torej ugotovimo tudi relativno nižji delež visokošolskih študentov. Natančnejša struktura študentov po posameznih vrstah programov in statističnih regijah RS v letu 2006/07 je podana v prilogi v tabeli B.3. Tabela 2.7: Struktura študentov terciarnega izobraževanja po vrsti programa in statističnih regijah, Slovenija, 2006/07 Statistična regija SKUPAJ Višješolski strok.prog.' Dodipl. prog. in prog. l.st.^ Podipl. prog. in prog. 2. in 3.st.^ SLOVENIJA 100,0 13,8 78,9 7,3 Pomurska statistična regija 100,0 17,2 77,6 5,3 Podravska statistična regija 100,0 16,2 75,9 7,9 Koroška statistična regija 100,0 20,3 72,8 6,9 Savinjska statistična regija 100,0 17,7 76,1 6,2 Zasavska statistična regija 100,0 16,3 77,6 6,2 Spodnjeposavska statistična regija 100,0 14,1 80,5 5,4 Jugovzhodna Slovenija 100,0 14,0 80,2 5,8 Osrednjeslovenska statistična regija 100,0 10,8 80,5 8,7 Gorenjska statistična regija 100,0 13,3 80,0 6,7 Notranjsko-kraška statistična regija 100,0 13,2 79,3 7,5 Goriška statistična regija 100,0 10,5 82,5 7,0 Obalno-kraška statistična regija 100,0 8,7 82,2 9,1 Vir: Sl-Stat, SURS, preračuni Strašek et al. Opombe: I: Programi višjih strokovni šol. 2: Visokošolski strokovni in univerzitetni dodiplomski programi ter visokošolski strokovni in univerzitetni programi I.stopnje (Bolonjska reforma). 3: Podiplomski specialistični, magistrski in doktorski programi ter programi 2.stopnje in 3.stopnje (Bolonjska reforma) Med študenti s stalnim prebivališčem v izbrani statistični regiji, je delež izrednih študentov najvišji v Osrednjeslovenski in Obalno-kraški regiji (glej tabelo 2.8), za katere je značilna najvišja vrednost BDP na prebivalca (glej tabelo 1.7). Najnižji delež izrednih študentov lahko zasledimo v Spodnjeposavski regiji in Jugovzhodni Sloveniji. Sicer lahko ugotovimo, daje v večini regij, v kate rij je življenjska raven relativno nižja, delež izrednih študentov v povprečju nekoliko nižji. 15 Tabela 2.8: Struktura študentov terciarnega izobraževanja po načinu študija in statističnih regijah, Slovenija, 2006/07 Regija 2004/05 2005/06 2006/07 Redni študij (%) Izredni študij (%) Redni študij (%) Izredni študij (%) Redni študij (%) Izredni študij (%) SLOVENIJA 63,5 36,5 63,1 36,9 64,8 35,2 Pomurska statistična regija 67,0 33,0 66,5 33,5 69,7 30,3 Podravska statistična regija 62,2 37,8 62,0 38,0 64,1 35,9 Koroška statistična regija 66,3 33,7 66,8 33,2 68,9 31,1 Savinjska statistična regija 64,1 35,9 63,3 36,7 65,6 34,4 Zasavska statistična regija 61,5 38,5 61,8 38,2 63,2 36,8 S podnje posavska statistična regija 68,9 31,1 68,8 31,2 70,5 29,5 Jugovzhodna Slovenija 68,1 31,9 69,3 30,7 70,3 29,7 Osrednjeslovenska statistična regija 61,1 38,9 60,3 39,7 61,1 38,9 Gorenjska statistična regija 64,1 35,9 63,9 36,1 64,5 35,5 Notranjsko-kraška statistična regija 65,1 34,9 63,4 36,6 65,0 35,0 Goriška statistična regija 66,7 33,3 66,3 33,7 69,0 31,0 Obalno-kraška statistična regija 58,4 41,6 58,2 41,8 61,8 38,2 Vir: Sl-Stat, SURS, preračuni Strašeic et al. Največji delež študentov izhaja iz starostne skupine 19-23 let (glej tabelo 2.9), pri čemer pa je mogoče opaziti upadanje tega deleža v celotnem opazovanem obdobju (kljub absolutnemu povečanju). Na drugi strani je za starostne razrede nad 25. letom starosti razvidna hitrejša rast števila študentov, kar se odraža v njihovem vse večjem deležu v skupnem številu. Vzroke za to lahko v pretežni meri pripišemo starostni strukturi študentov na višjih strokovnih šolah. Iz tabele 2.5 je razvidno, da med študenti višjih strokovnih šol prevladujejo študenti izrednega študija, ki so večinoma že zaposleni ljudje (nekoliko starejši), ki so se vrnili v izobraževalni sistem z namenom nadgraditi svoja znanja in pridobiti višjo izobrazbo. To je bi! tudi prvi poglavitni cilj Nacionalnega programa visokega šolstva (NPVS v nadaljevanju) sprejetega 2002^. ^ Cilj 2.1.1. izvzet iz NPVŠ: povečati delež zaposlenega prebivalstva z višjo, visoko oziroma podiplomsko izobrazbo na 25% leta 2005. 16 Tabela 2.9: Študenti terciarnega izobraževanja po starosti, Slovenija, 1999/00-2006/07 Starost Študenti terciarnega izobraževanja 1999/00 2000/01 2001/02 2002/03 2003/04 2004/05' 2005/06 2006/07 Skupaj 83.816 91.494 99.214 101.458 104.396 112.228 114.794 115.944 do 18 let 1.452 1.453 1.250 1.228 1.252 1.137 1.164 1.353 19-23 let 54.377 56.852 60.941 61.265 60.976 62.702 63.326 64.603 24 - 29 let 17.117 20.441 22.570 24.727 26.910 30.323 30.897 31.559 30 - 34 let 4.746 5.363 5.955 5.972 6.361 7.516 7.856 7.372 35-39 let 3.121 3.911 4.517 4.373 4.679 5.260 5.499 5.220 40 let + 3.003 3.474 3.981 3.893 4.218 5.290 6.052 5.832 Starost Struktura študentov (v %) 1999/00 2000/01 2001/02 2002/03 2003/04 2004/05' 2005/06 2006/07 Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 do 18 let 1,73 1,59 1,26 1,21 1,20 1,01 1,01 1,17 19-23 let 64,88 62,14 61,42 60,38 58,41 55,87 55,16 55,72 24 - 29 let 20,42 22,34 22,75 24,37 25,78 27,02 26,92 27,22 30 - 34 let 5,66 5,86 6,00 5,89 6,09 6,70 6,84 6,36 35 - 39 let 3,72 4,27 4,55 4,31 4,48 4,69 4,79 4,50 40 let + 3,58 3,80 4,01 3,84 4,04 4,71 5,27 5,03 Vir: Sl-Stat, SURS, preračuni Strašek et al. *Opomba: Do študijskega leta 2004/05 so pri podiplomskem študiju zajeti zgolj študenti vpisani na magistrski in specialistični študij, od študijskega leta 2004/05 dalje, pa so v skupnem številu zajeti tudi študenti doktorskega študija. V letu 2006/07 je bilo največ študentov vpisanih v programe s področja družboslovnih in poslovnih ved ter prava, in sicer po vseh vrstah programov (glej tabelo 2.10 in 2.11), najmanj pa v programe s področja kmetijstva in veterine. Na podlagi podatkov v Tabeli 2.10 oziroma 2.11 je razvidno, da se prenove študijskih programov skladno z Bolonjsko reformo, niso še lotili na področju izobraževalnih ved na vseh stopnjah, na področju znanosti, matematike in računalništva pa ne v okviru programov I.stopnje. 17 Tabela 2.10: Študenti terciarnega izobraževanja po vrsti programa in področjih izobraževanja mednarodne standardne klasifilcacije izobraževanja ISCED 97, Slovenija, 2006/07 ISCED97 Terc.izobr. Programi pred sprejetjem ZviS 2004 Programi po sprejetju ZviS 2004 VSI Višješol. Visokošolski dodiplomski programi Podiplomski programi i.stopnja 2. stopnja 3.stopnja strokovni VS UNI SPEC MAG DR VS UNI MAG DR Skupaj 115.944 15.831 32.411 45.552 695 4.635 1.151 6.592 6.871 2.107 99 1 Izobr. 9.703 - 1.514 7.875 19 247 48 - - - - 2 IImet. in humanisti ka 9.022 234 289 7.143 45 568 148 118 419 40 18 3 Dr. vede, pasi. vede in pravo 48.310 7.324 12.042 13.562 448 2.350 165 ■ 5.213 5.481 1.724 1 4 Znan., matematika in rač. 6.446 586 1.513 3.650 1 402 259 _ _ 27 8 5 Tehnika, proizv. in predel, tehn. gradb. 19.374 3.955 6.475 7.502 60 535 348 265 210 24 6 Kmetijstvo in veterina 3.705 613 1.225 1.397 - 99 38 295 38 - - 7 Zdravstvo in sociala 8.381 26 4.285 3.334 66 240 91 - 267 - 72 8 Storit\'e 11.003 3.093 5.068 1.089 56 194 54 701 456 292 - Vir: ST-Stal. SURS Tabela 2.11: Struktura študentov terciarnega izobraževanja po vrsti programa in področjih izobraževanja mednarodne standardne klasifikacije izobraževanja ISCED 97 (v %), Slovenija, 2006/07 ISCED97 Struktura študentov terciarnega izobraževanja (v %) Terc.izobr. Programi pred sprejetjem ZviS 2004 Programi po sprejetju ZviS 2004 VSI Višješol. Visokošolski dodiplomski programi Podiplomski programi 1.stopnja 2. stopnja 3. stopnja strokovni VS UNI SPEC MAG DR VS UNI MAG DR Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 1 Izobr. 8,4 - 4,7 17,3 2,7 5,3 4,2 - - - - 1 U m et. in humanistika 7,8 1,5 0,9 15,7 6,5 12,3 12,9 1,8 6,1 1,9 18,2 3 Dr. vede, posl. vede in pravo 41,7 46,3 37,2 29,8 64,5 50,7 14,3 79,1 79,8 81,8 1,0 4 Znan., matematika in rač. 5,6 3,7 4,7 8,0 0,1 8.7 22,5 _ _ 1,3 8,1 5 Tehnika, proiz\\ in predel, tehn. ^radb. 16.7 25,0 20,0 16,5 8,6 11,5 30,2 4,0 3,1 1,1 6 Kmetijstvo in veterina 3,2 3,9 3,8 3,1 - 2,1 J, J 4,5 0.6 - - 7 Zdravstvo in sociala 7,2 0,2 13,2 7,3 9,5 5,2 7,9 - 3.9 - 72,7 8 Stori t^'e 9,5 19,5 15,6 2,4 8,1 4,2 4,7 10,6 6.6 13,9 - Vir: Sl-Stat, SURS, preračuni Strašek et al. število rednih dodiplomskih študentov, seje v obdobju 1999/00-2006/07 povečalo za 19,6%. Delež študentov na Univerzi v Ljubljani in Mariboru je nekoliko upadel, povečuje pa se delež študentov v novonastalih visokošolskih zavodih (Univerzi na Primorskem, Politehnika Nova Gorica oziroma Univerza v Novi Gorici ter samostojni visokošolski zavodi). Tabela 2.12: Struktura študentov rednega dodiplomskega študija po visokošolskih zavodih, Slovenija, 1999/00-2006/07 Visokošolski zavod Študenti rednega dodiplomskega študija 1999/00 2000/01 2001/02 2002/03 2003/04 2004/05 2005/06 2006/07 SKUPAJ 44.552 45.681 47.839 49.818 50.369 51.882 52.386 53.304 Univerza v Ljubljani 32.155 33.085 34.060 35.580 35.884 36.739 36.826 37.104 Univerza v Mariboru 11.441 - 11.557 12.221 12.484 12.262 12.595 12.785 13.186 Univerza na Primorskem 697 667 753 909 1.374 1.721 1.913 2.218 Politehnika Nova Gorica" 100^ 144^ 226' 271" 293^ 315" 349' 338' Samostojni visokošolski zavodi (koncesije)'' 159 228 579 574 556 512 513 458 Visokošolski zavod Struktura študentov (v%) 1999/00 2000/01 2001/02 2002/03 2003/04 2004/05 2005/06 2006/07 SKUPAJ 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Univerza v Ljubljani 72,2 72,4 71,2 71,4 71,2 70,8 70,3 69,6 Univerza v Mariboru 25,7 25,3 25,5 25,1 24,3 24,3 24,4 24,7 Univerza na Primorskem 1,6 1,5 1,6 1,8 2,7 3,3 3,7 4,2 Politehnika Nova Gorica 0,2 0,3 0,5 0,5 0,6 0,6 0,7 0,6 Samostojni visokošolski zavodi (koncesije) 0,4 2,9 1,2 1,2 1,1 1,0 1,0 0,9 Vir: SURS, preračuni Strašek et al. Opombe: 1: Absolventi rednega dodiplomskega študija niso zajeti. 2: Samostojni visokošolski zavod Politehnika Nova Gorica se je v študijskem letu 2006/07 preoblikoval v Univerzo v Novi Gorici. 3: Politehnika Nova Gorica je imela v letih 99/00 in 2000/01 koncesijo za en dodiplomski študijski program. 4: Politehnika Nova Gorica Je imela v letih 01/02, 02/03, 03/04 in 04/05 koncesijo za dva dodiplomska študijska programa. 5: Politehnika Nova Gorica oz. Univerza v Novi Gorici je imela v letih 05/06 in 06/07 koncesijo za tri dodiplomske študijske programe. 6: V obravnavanem obdobju sta iniela zavoda Gea College - Visoka šola za podjetništvo Piran in Visoka šola za upravljanje in poslovanje Novo mesto koncesijo vsak za en dodiplomski študijski program. Podrobnejši pregled gibanja študentov rednega dodiplomskega študija, po programih posameznih visokošolskih zavodov, za obdobje 1997/98-2006/07, je podan v tabeli B.4 v prilogi. Pregled značilnost študentov terciarnega izobraževanja v Sloveniji zaključujemo z analizo migracijskih tokov med posameznimi regijami. V tabelah 2.13 oziroma 2.14 je prikazana 19 stmktura študentov dodiplomskoga študija (redni in izredni) glede na kraj stalnega bivališča ter glede na kraj študija, pri čimer se za kraj študija smatra lokacija visokošolskega zavoda, v katerega je posamezni študent vpisan. Iz podatkov je razvidno, da je slabi dve tretjini študentov dodiplomskega študija, v študijskem letu 2006/07, študiralo v zavodih na območju Osrednjeslovenske statistične regije. Tabela 2.13: Število študentov rednega in izrednega dodiplomskega študija po statističnih regijah stalnega prebivališča in statističnih regijah kraja Študija, Slovenija, 2006/07 Statistična regija stalnega prebivališča Statistična regija kraja študija SLOVENIJA Podravska Savinjska Jugovzhodna Osrednjeslovenska Gorenjska Goriška Obalno-kraška SLOVENIJA 90.506 16.953 2.748 986 57.165 4.514 659 7.481 Pomurska statistična regija 4.205 2.002 50 8 1.864 85 2 194 Podravska statistična regija 12.240 7.394 453 89 3.499 373 24 408 Koroška statistična regija 3.073 1.350 62 9 1.44! 82 2 127 Savinjska statistična regija 11.464 3.763 1.204 9 5.414 314 19 741 Zasavska statistična regija 1.880 237 69 5 1.339 134 3 93 Spodnjeposavska statistična regija 3.075 528 244 106 1.932 78 6 181 Jugovzhodna Slovenija 6.593 298 111 364 5.196 258 12 354 Osrednjeslovenska statistična regija 25.277 672 406 349 20.577 1.743 58 1.472 Gorenjska statistična regija 9.618 276 49 29 7.292 1.210 20 742 Notranjsko-kraška statistična regija 2.481 58 21 7 i.880 71 20 424 Goriška statistična regija 5.891 148 58 7 4.177 120 420 961 Obalno-kraška statistična regija 4.709 227 21 4 2.554 46 73 1.784 Vir: Sl-Stat SURS, preračuni Strašek et al. 20 Tabela 2.14: Struktura študentov rednega in izrednega dodiploinskega študija po statističnih regijah stalnega prebivališča in statističnih regijah kraja študija, Slovenija, 2006/07 Statistična regija stalnega prebivališča Statistična regija kraja študija SLOVENIJA Podravska Savinjska Jugovzhodna Osrednjeslovenska Gorenjska Goriška Obalno-ki'aška SLOVENIJA 100,0 18,7 3,0 1,1 63,2 5,0 0,7 8,3 Pomurska statistična regija 100,0 47,6 1,2 0,2 44,3 2,0 0,0 4,6 Podravska statistična regija 100,0 60,4 3,7 0,7 28,6 3,0 0,2 3,3 Koroška statistična regija 100,0 43,9 2,0 0,3 46,9 2,7 0,1 4,1 Savinjska statistična regija 100,0 32,8 10,5 0,1 47,2 2,7 0,2 6,5 Zasavska statistična regija 100,0 12,6 3,7 0,3 71,2 7,1 0,2 4,9 Spodnjeposavska statistična regija 100,0 17,2 7,9 3,4 62,8 2,5 0,2 5,9 Jugovzhodna Slovenija 100,0 4,5 1,7 5,5 78,8 3,9 0,2 5,4 Osrednjeslovenska statistična regija 100,0 2,7 1,6 !,4 81,4 6,9 0,2 5,8 Gorenjska statistična regija 100,0 2,9 0,5 0,3 75,8 12,6 0,2 7,7 Notranjsko-kraška statistična regija 100,0 2,3 0,8 0,3 75,8 2,9 0,8 17,1 Goriška statistična regija 100,0 2,5 1,0 0,1 70,9 2,0 7,1 16,3 Obalno-kraška statistična regija 100,0 4,8 0,4 0,1 54,2 1,0 1,6 37,9 Vir: Sl-Stat SURS, preračuni Strašek et al. Med vsemi študenti dodiplomskega študija, jih dobra tretjina študira v enem izmed visokošolskih zavodov v okviru domače regije, približno 44% pa jih študira v sosednjih statističnih regijah (glej tabelo 2.15). Največji delež študentov študira v domači regiji v okviru Osrednjeslovenske statistične regije (81,4%), sledijo pa študentje s stalnim prebivališčem na območju Podravske regije (60,4%), kar je razumljivo, glede na vodilni položaj obeh regij po številu visokošolskih zavodov. Študentje s stalnim prebivališčem na območju Pomurske, Koroške, Zasavske, Spodnjeposavske in Notranjsko-kraške statistične regije, niso imeli možnosti študija v okviru domače regije, glede na odsotnost visokošolskih zavodov. 21 Tabela 2.15: Število študentov rednega in izrednega dodiplomskega študija po statističnih regijah stalnega prebivališča in lokaciji študija, Slovenija, 2006/07 Statistična regija stalnega prebivališča SKUPAJ v okviru iste regije V okviru sosednjih regij Ostalo Študenti % Studenti % Studenti % Studenti % SLOVENIJA 90.506 100,0 32.953 36,4 39.536 43,7 18.017 19,9 Pomurska statistična regija 4.205 100,0 0 0,0 2.002 47,6 2.203 52,4 Podravska statistična regija 12.240 100,0 7.394 60,4 453 3,7 4.393 35,9 Koroška statistična regija 3.073 100,0 0 0,0 1.412 45,9 " 1.661 54,1 Savinjska statistična regija 11.464 100,0 1.204 10,5 9.177 80,1 1.083 9,4 Zasavska statistična regija 1.880 100,0 0 0,0 1.413 75,2 467 24,8 Spodnjeposavska statistična regija 3.075 100,0 0 0,0 2.282 74,2 793 25,8 Jugovzhodna Slovenija 6.593 100,0 364 5,5 5.196 78,8 1.033 15,7 Osrednjeslovenska statistična regija 25.277 100,0 20.577 81,4 2.556 10,1 2.144 8,5 Gorenjska statistična regija 9.618 100,0 1.210 12,6 7.312 76,0 1.096 11,4 Notranjsko-kraška statistična regija 2.481 100,0 0 0,0 2.402 96,8 79 3,2 Goriška statistična regija 5.89! 100,0 420 7,1 5.258 89,3 213 3,6 Obalno-kraška statistična regija 4.709 100,0 1.784 37,9 73 1,6 2.852 60,6 Vir: Sl-Stat SURS, preračuni Strašek et al. Sintezna ocena regionalnih razlik glede vključenosti prebivalstva v terciarno izobraževanje Ob primerjavi vključenosti prebivalstva v terciarno izobraževanje, po posameznih statističnih regijah RS je bila ugotovljena najnižja stopnja vključenosti v terciarno izobraževanje v Pomurski regiji, ki je biia v opazovanem obdobju za približno četrtino nižja od slovenskega povprečja. Najvišji delež prebivalstva je v terciarno izobraževanje vključen v Osrednjeslovenski statistični regiji, kiji sledi Goriška statistična regija. Poleg nižje vključenosti prebivalstva v terciarno izobraževanje v navedenih regijah, je zanje značilen nekoliko višji delež študentov vpisanih v višješolske strokovne programe oziroma nižji delež visokošolskih študentov (dodiplomski in podiplomski programi oziroma programi I2. in 3. stopnje skladno z Bolonjsko reformo). Pri analizi razmestitve institucij terciarnega izobraževanja je bila ugotovljena relativno visoka koncentracija omenjenih institucij na območju Osrednjeslovenske statistične regije, v kateri je lociranih kar 55 institucij od skupno 137 institucij delujočih v študijskem letu 2007/08. Osrednjeslovenski statistični regiji sledi Podravska statistična regija, v kateri je lociranih 10 višjih šol in 14 visokošolskih zavodov (24 institucij). V Zasavski statistični regiji ni locirane 22 nobene institucije, izredno nizko število institucij pa lahko ugotovimo v Pomurski (1), Notranjsko-kraški (1), Spodnjeposavski (2) ter Koroški (3) statistični regiji, v večini katerih je bila ugotovljena tudi relativno nižja stopnja vključenosti prebivalstva v terciarno izobraževanje. Med študenti s stalnim prebivališčem v izbrani statistični regiji, je delež izrednih študentov najvišji v Osrednjeslovenski in Obalno-kraški regiji, za katere je značilna najvišja vrednost BDP na prebivalca. Najnižji delež izrednih študentov lahko zasledimo v Spodnjeposavski regiji in Jugovzhodni Sloveniji. Sicer lahko ugotovimo, da je v večini regij, v katerij je življenjska raven relativno nižja, delež izrednih študentov v povprečju nekoliko nižji. Med vsemi študenti dodiplomskega študija, jih dobra tretjina študira v enem izmed visokošolskih zavodov v okviru domače regije, približno 44% pa jih študira v sosednjih statističnih regijah. Največji delež študentov študira v domači regiji v okviru Osrednjeslovenske statistične regije (81,4%), sledijo pa študentje s stalnim prebivališčem na območju Podravske regije (60,4%)), kar je razumljivo, glede na vodilni položaj obeh regij po številu visokošolskih zavodov. Analiza diplomantov Število diplomantov terciarnega izobraževanja se je v obdobju 1999-2006 povečalo za približno 63% (glej tabelo 2.16). V letu 2006 je mogoče opaziti prihod diplomantov prenovljenih študijskih programov prve in druge stopnje. Tabela 2.16: Število diplomantov po vrsti programa, Slovenija, 1999-2006 Leto Dipiomanti SKUPAJ Indeks rasti 1999=100 Programi pred sprejetjem ZviS 2004 Programi po sprejetju ZviS 2004 Višješol. strokovni Višješol. (stari) Visokošolski dodiplomski programi Podiplomski programi 1.Stopnja 2.stopnja MAG VS UNI MAG in SPEC DR VS UNI 1999 10.536 100,0 170 2.355 2.122 4.868 761 260 - - - 2000 11.497 109,1 215 1.674 3.621 4.937 754 296 - - - 2001 11.991 113,8 413 1.041 4.374 4.960 905 298 - - - 2002 14.278 135,5 873 1.123 5.038 5.868 1.058 318 - - - 2003 13.931 132,2 1.250 - 5.575 5.657 1.082 367 - - - 2004 14.888 141,3 1.829 - 5.703 5.905 1.096 355 - - - 2005 15.787 149,8 2.330 - 5.745 6.191 1.146 369 - 6 - 2006 17.145 162,7 2.834 - 5.775 6.290 i.504 395 7 320 20 Vir: Sl-Slat, SURS,, preračuni Strašek et al. Na podlagi analize gibanja diplomantov rednega dodiplomskega študija po visokošolskih zavodih (glej tabelo 2.17), lahko vidimo, da se povečuje število diplomantov na Univerzi na Primorskem oziroma v samostojnih visokošolskih zavodih. Ob tem velja opozoriti, da večje število diplomantov ni posledica povečane učinkovitosti študija, temveč zaključka začetnih generacij študentov na že omenjenih visokošolskih zavodih. Podrobnejši pregled gibanja diplomantov rednega dodiplomskega študija, po programih posameznih visokošolskih zavodov, za obdobje 2001-2005Je podan v tabeli B.5 v prilogi. 23 Tabela 2.17: Struktura diplomantov rednega dodiplomskega študija po visokošolskih zavodih, Slovenija, 2001-2005 Zavod 2001 2002 2003 2004 2005 2006' Diplomanti % Dipiomanti % Diplomanti % Diplomanti % Diplomanti % Diplomanti % SKUPAJ 6.470 100,0 7.460 100,0 7.789 100,0 7.635 100,0 7.881 100,0 10.073 100,0 Univerza v Ljubljani 4.694 72,6 5.531 74,1 5.688 73,0 5.608 73,5 5.856 74,3 6.690 66,4 Univerza v Mariboru 1.648 25,5 1.724 23.] 1.869 24,0 1.767 23,1 1.705 21,6 2.707 26,9 Univerza na Primorskem^ 99 1.5 151 ■2,0 132 1,7 137 1,8 170 2,2 427 4,2 Politehnika Nova Gorica^ - - 12 0,2 20 0,2 20 0,2 22 0.2 40 0,4 Samostojni visokošolski zavodi** 29 0,4 42 0,5 80 U J 03 1,4 132 1.7 209 2,1 Vir: MVZT,, preračuni Strašek et al. 1: Za leto 2006 so vključeni samo diplomanti, ki pred vpisom na ta študijski program še niso bili vpisani v noben drug višješolski strokovni ali visokošolski študijski program. 2: Univerzo na Primorskem je z odlokom ustanovil Državni zbor RS 29. januarja 2003. Ob nastanku so njene članice postale Fakulteta za humanistične študije. Pedagoška fakulteta, Fakulteta za management Koper, Visoka zdravstvena šola Izola ter Visoka šola za turizem - Turistica. 3: Samostojni visokošolski zavod Politehnika Nova Gorica se je v študijskem letu 2006/07 preoblikoval v Univerzo v Novi Gorici. Politehnika Nova Gorica je imela v letih 99/00 in 2000/01 koncesijo za en dodiplomski študijski program, v letih 01/02, 02/03, 03/04, 04/05 in 05/06 pa koncesijo za dva dodiplomska študijska programa. 4: V obravnavanem obdobju sta imela zavoda Gea College - Visoka šola za podjetništvo Piran in Visoka šola za upravljanje in poslovanje Novo mesto koncesijo vsak za en dodiplomski študijski program. VeČina diplomantov visokošolskega strokovnega dodiplomskega študija je bila v letu 2006 starosti 30 let in več, diplomanti univerzitetnega dodiplomskega študija pa starosti 25 oziroma 26 let (glej Tabelo 2.18). Starost diplomantov je povezana s povprečno dolžino trajanja študija do diplomiranja, ki je analizirana v okviru analize učinkovitosti študija. 24 Tabela 2.18: Struktura diplomantov terciarnega izobraževanja po starosti in vrsti programa, Slovenija, 2006 Starost Stevilo diplomantov Diplomanti SKUPAJ Programi pred sprejetjem ZviS 2004 Programi po sprejetju ZviS 2004 Višješol. strokovni Visokošolski dodiplomski programi Podiplomski programi 1.stopnja 2.stopnja MAG VS UNI SPEC MAG DR VS UNI Skupaj 17.145 2.834 5.775 6.290 456 1.048 395 7 320 20 20 1 1 - - - - - - - - 21 31 24 7 - - - - - - - 22 167 84 70 13 - - - - - - 23 675 148 385 141 - - - 1 - - 24 1.610 208 567 831 1 - - - 3 - 25 2.200 155 722 1.291 16 9 - 1 5 1 26 2.025 145 603 i.210 34 20 - 1 11 1 27 1.497 130 486 787 35 42 4 - 12 1 28 1.081 !30 329 501 36 61 12 - 11 1 29 866 122 229 310 48 101 43 1 12 - 30-34 2.739 556 842 588 105 377 203 - 61 7 35-39 1.701 481 641 220 59 174 61 1 61 3 40 + 2.544 650 894 390 122 264 72 2 144 6 Starosi Struktura diplomantov {v %) Diplomanti SKUPAJ Programi pred sprejetjem ZviS 2004 Programi po sprejetju ZviS 2004 Višješol. strokovni Visokošolski dodiplomski programi Podiplomski programi 1.stopnja 2.stopnja MAG VS UNI SPEC MAG DR VS UNI Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 20 0,0 0,0 - - - - - - - - 21 0,2 0,8 0,1 - - - - - - - 22 1,0 3,0 1,2 0,2 - - - - - - 23 3,9 5,2 6,7 2,2 - - - 14,3 - - 24 9,4 7,3 9,8 13,2 0,2 - - - 0,9 - 25 12,8 5,5 12,5 20.5 3,5 0,9 - 14,3 1.6 5,0 26 11,8 5,1 10,4 19,2 7,5 1,9 - 14,3 3,4 5,0 27 8,7 4,6 8,4 12,5 7,7 4,0 1,0 - 3,8 5,0 28 6,3 4,6 5,7 8,0 7,9 5,8 3,0 - 3,4 5,0 29 5,1 4,3 4,0 4,9 10,5 9,6 10,9 14,3 3,8 - 30-34 16,0 19,6 14,6 9,3 23,0 36,0 51,4 - 19,1 35,0 35-39 9,9 17,0 i IJ 3,5 12,9 16.6 15,4 14,3 19.1 15,0 40 + 14,8 22,9 15,5 6,2 26,8 25,2 18,2 28,6 45,0 30,0 Vir: Sl-Stat, SURS, preračuni Strašek et al. Analizo diplomantov zaključujemo s pregledom diplomantov po statističnih regijah Republike Slovenije (glej Tabelo 2.19). V obdobju 1999-2006 seje letno število diplomantov na 1000 prebivalcev RS povečalo za 60%. Najnižjo vrednost obravnavanega kazalca lahko zaznamo v 25 Pomurski, najvišjo pa v Osrednjeslovenski regiji, kar je skladno z že ugotovljenimi razlikami v stopnji vključenosti prebivalstva v terciarno izobraževanje. Najhitreje se je kazalnik povečeval v Savinjski regiji, kjer se je letno število diplomantov na 1000 prebivalcev kar podvojilo in tako preseglo slovensko povprečje. Tabela 2.19: Število diplomantov na 1000 prebivalcev po statističnih regijah stalnega prebivališča, Slovenija, 1999-2006 Statistična regija j 999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 I2006/1999 SLOVENIJA 5,26 5,73 5,97 7,11 6,89 7,36 7,83 8,45 160,6 Pomursica 3,25 3,84 4,28 4,96 5,07 5,25 5,14 5,65 173,8 Podravska 4,28 4,71 5,42 6,18 5,74 - = 6,2 6,5 7,37 172,2 Koroška 4,48 4,99 5,88 6,32 6,2 7,08 7,05 7,73 172,5 Savinjska 3,98 4,69 5,22 6,61 6,1 7,12 7,97 8,51 213,8 Zasavska 4,71 4,91 4,83 6,47 5,9 6,78 6,97 7,10 150,7 Spodnjeposavska 4,74 5,47 5,00 6,35 6,68 7,46 7,18 7,32 154,4 Jugovzhodna Slovenija 5,23 5,95 5,93 6,76 7,03 7,87 8,18 9,02 172,5 Osrednjeslovenska 6,81 7,02 6,97 8,67 8,35 8,68 9,44 9,61 141,1 Gorenjska 6,01 6,76 6,83 7,53 6,98 7,47 8,17 8,54 142,1 Notranjsko-kraška 5,08 5,32 6,1! 6,78 7,27 7,9 7,82 9,05 178,1 Goriška 5,8 5,91 5,9 7,21 7,85 7,48 7,67 9,44 162,8 Obalno-kraška 5,71 6,37 6,53 7,44 6,96 6,86 7,37 8,78 153,8 Vir: Sl-Stat, SURS, preračuni Strašek et al. Učinkovitost terciarnega izobraževanja Enotne opredelitve koncepta učinkovitosti ni, vsem definicijam pa je skupno, da se učinkovitost nanaša na odnos med vložki v proizvodni proces (inputi) in končnimi rezultati tega procesa (output). Bevc (1996, str.3 ) navaja 3 pristope k obravnavi učinkovitosti: Analiza Paretove učinkovitosti, ki temelji na najpogostejšem pristopu iz ekonomske teorije. Po definiciji Paretove učinkovitosti, je optimalen položaj tisti, pri katerem ni mogoče izboljšati položaja posameznika, ne da bi se poslabšal položaj nekoga drugega. Omenjeni koncept vključuje učinkovito potrošnjo, učinkovito proizvodnjo in učinkovito izbiro outputov. Analiza notranje in zunanje učinkovitost: - Notranja učinkovitost se nanaša na pretvorbo inputov (študenti, predavatelji...) prek izobraževalnega procesa (učni načrt, pedagoške metode, organizacija in upravljanje....) v output (pridobljeno znanje) in kot taka kaže, kaj se dogaja v samih izobraževalnih ustanovah. Zunanja učinkovitost označuje realizacijo družbenih ciljev izobraževanja izven izobraževalnega procesa (vpliv na zdravje, rodnost in smrtnost prebivalcev, proizvodnja v gospodinjstvih, produktivnost dela, gospodarska rast...). Zajema vprašanje optimalne razporeditve sredstev med različne ravni in oblike izobraževanja, da bi kar najbolje dosegli dmžbene cilje. Analiza zunanje učinkovitosti kaže, kaj se dogaja s študenti po zaključenem izobraževanju, zunaj izobraževalnih institucij. 26 Analiza tehnične in alokativne učinkovitost izobraževanja: Tehnična učinkovitost opredeljuje največji možni output, ki ga omogočajo dani inputi in razpoložljiva tehnologija. Alokativna učinkovitost pa je tehnično učinkovita kombinacija inputov pri danih cenah le-teh. V okviru naše analize se omejujemo zgolj na analizo notranje učinkovitosti visokošolskih zavodov, pri čemer je potrebno upoštevati dve omejitvi takega pristopa (Bevc, 1996, str.7): Zaradi nedeljivosti koncepta učinkovitosti v širšem prostom, je doseganje notranje učinkovitosti v izobraževalnih ustanovah povezano z učinkovitostjo tudi zunaj tega sektorja (oziroma z učinkovitostjo celotnega narodnega gospodarstva). - Notranja učinkovitost je povezana z zunanjo učinkovitostjo, pri čemer povezava ni nujno istosmerna. Kot primer lahko'navedemo uspešne in sposobne diplomante določenega visokošolskega zavoda, ki v družbi oziroma gospodarstvu ne dajejo družbeno željenih učinkov. Hkrati velja poudariti, da je output visokošolskih zavodov raznovrsten, saj vključuje tako rezultate izobraževalnega kot raziskovalnega procesa. V okviru dane analize se omejujemo zgolj na analizo notranje učinkovitosti izobraževalnega procesa. Kazalci notranje učinkovitosti visokega izobraževanja Bevc (1996, str. 24) navaja 3 skupine prepostih kazalcev notranje učinkovitosti: kazalci, ki predstavljajo razmerje med inputi in outputom; kazalci izgub v procesu izobraževanja in kazalci stroškov izobraževanja na enoto. V okviru dane analize smo se omejili na analizo naslednjih kazalnikov notranje učinkovitosti: analiza povprečnega časa, potrebnega za proizvodnjo diplomanta; analiza razmerja med številom diplomantov in številom študentov; analize stopnje ponavljanja in Povprečno število let trajanja študija Kazalec nam pove povprečno število let potrebnih za proizvodnjo enega diplomanta, pri čemer v izračunu niso upoštevani tudi tisti, ki so izstopili iz procesa izobraževanja. Zaradi te omejitve, se lahko siceršnje večje število diplomantov v določenem letu (še posebej, če so to diplomanti z daljšim trajanjem študija), izkaže v višji oceni povprečnega trajanja študija, kljub morebitni povečani učinkovitosti študija. Osnova za oceno povprečnega trajanja študija je razvrstitev diplomantov, ki so zaključili študij v izbranem letu, glede na leta trajanja študija (tabele B.6, B.7 in B.8 v prilogi). Skladno z metodologijo SURS-a, so diplomanti razdeljeni v 9 razredov, pri čemer so v piTem razredu diplomanti s trajanjem študija 2 leti, v zadnjem razredu pa tisti, katerih trajanje je 10 ali več let. Pri izračunu povprečnega trajanja študija, je bila v zadnjem razredu upoštevana povprečna doba trajanja študija 12 let. 27 v letu 2006 je mogoče zaslediti prihod prvih diplomantov prenovljenih študijskih programov (glej tabelo 2.16). Glede na njihovo relativno majhno število, njihove učinkovitosti nismo analizirali ločeno, saj bi bili rezultati nereprezentativni. Diplomanti visokošolskih strokovnih programov prve stopnje so uvrščeni k diplomantom visokošolskih strokovnih dodiplomskih programov, diplomanti univerzitetnih programov prve stopnje pa k diplomantom univerzitetnih dodiplomskih programov. Avtorji raziskave menimo, da bi analiza na nivoju posameznih programov osvetlila razlike med posameznimi programi oziroma področji, ki zagotovo obstajajo, vendar razpoložljivi podatki tega ne omogočajo. Na podlagi ocenjenega trajanja študija, po visokošolskih zavodih, v letu 2006, ugotavljamo (glej tabelo 2.20): Ob predpostavkah, daje trajanje večine visokošolskih strokovnih programov 6 semestrov in upoštevanju 2 semestrov časa za pripravo diplomske naloge, je povprečno trajanje rednega visokošolskega strokovnega študija v povprečju za 1,9 let oziroma skoraj za 50% daljše od predvidene dobe trajanja. Zanimiva je ugotovitev, da je povprečno trajanje rednega visokošolskega strokovnega študija skoraj enako kot pri izrednem študiju. Ob predpostavkah, da je trajanje večine univerzitetnih programov 8 semestrov in upoštevanju 2 semestrov časa za pripravo diplomskega dela, je povprečno trajanje rednega univerzitetnega študija v povprečju za 2,1 leti daljše od predvidene dobe trajanja, kar predstavlja približno 40% daljši čas od potrebnega. Najdaljšo povprečno dobo trajanja študija oziroma najmanjšo učinkovitost le-tega, opažamo pri izrednem univerzitetnem študiju na Univerzi v Ljubljani (7,9 let) in Univerzi v Mariboru (7,8 let). Tabela 2.20: Povprečno trajanje študija po visokošolskih zavodih, vrsti programa in načinu Študija, Slovenija (v letih), 2006 Visokošolski zavod Vrsta programa Redni Izredni SKUPAJ vs' 5,9 6,1 UN^ 7,1 7,8 Univerza v Ljubljani VS 5,8 6,3 UN 7,1 7,9 Univerza v Mariboru VS 6,1 6,1 UN 6,9 7,8 Univerza na Primorskem VS 6,0 6,6 UN 6,2 6,3 Samostojni visokošolski zavodi VS 5,3 4,9 UN 5,2 - Vir: ST-Stat, SURS, preračuni Strašek et al. Opombe: I - VS je oznaka za visokošolske strokovne programe (Programi pred sprejetjem ZviS 2004) in visokošolske strokovne programe 1 .stopnje 2 - UN je oznaka za visokošolske univerzitetne programe (Programi pred sprejetjem ZviS 2004) in univerzitetne programe I.stopnje 28 Razmerje diplomant/študent Primerjava števila diplomantov s številom študentov v istem letu pokaže približni delež generacije, ki v roku^ zaključi študij (Bevc, 1996, str. 25). Glede na to, da se večji oziroma manjši vpis študentov v izbranem študijskem letu, še posebej v pi^vi letnik, odrazi v večjem oziroma manjšem številu diplomantov z določenim časovnim odlogom (v dolžini trajanja študija), menimo, da primerjava števila diplomantov s številom študentov istega leta ne odraža prave slike o učinkovitosti izobraževalnega procesa. Za potrebe analize je bil oblikovan kazalnik, s katerim diplomante v izbranem ietu primerjamo s povprečnim številom študentov v dobi predvidenega trajanja študija. Pri opredelitvi ustreznega časovnega odloga, je poleg dolžine trajanja programa upoštevano dodatno leto za pripravo diplomske naloge oziroma diplomskega dela. diplomanti., število _ diplomantov _na_ študenta., = — * študenti.„[ +... + --študenti + — študenti. Ji j, '' J) Pri čemer pomenijo oznake sledeče: t: izbrano koledarsko leto - Ji: predvidena dolžina trajanja programa i v letih diplomanti i J.- število diplomantov izbranega programa v določenem koledarskem letu študenti i J.2, študenti,1-3....: število študentov (brez absolventov) izbranega programa v določenem študijskem letu Za ponazoritev je prikazan izračun omenjenega kazalnika za leto 2005, za program s predvidenim trajanjem 8 semestrov oziroma 4 leta: ^ , , diplomcmti, ,^ število _dplomcoi:ov__na_studenta.^^^ = Delež generacije, ki v posameznem letu zaključi študij (razmerje med številom diplomantov in povprečnim številom študentov), smo primerjali s kazalnikom, ki predstavlja dokončanje študija v rednem roku za povprečno velikost generacije (zadnji stolpec v tabeli 2.21). V primeru programa trajanja 8 semestrov bi to pomenilo, da vsako leto diplomira v povprečju četrtina povreČnega letnega števila študentov. Čas predviden s študijskim programom. 29 Tabela 2.2t: Število diplomantov na študenta po področjih ISCED97 klasifikacije, trajanju in vrsti programa, Slovenija, 2005 ISCED Trajanje Vrsta 2005 Indeks učinkovitosti Programi 6 semestrov 0,16 48 Programi 8 semestrov 0,17 68 Programi 9 semestrov 0,13 58 Programi 10 semestrov 0,16 80 Programi 12 semestrov 0,15 90 14 - Izobraževanje učiteljev in izobraževalne vede 6 vs' 0,33 -99 S UN^ 0,17 68 21 - Umetnost 6 VS, UNB' - - 8 UN 0,24 96 22 - Humanistične vede 6 VS, UNB - - 8 UN 0,12 48 10 UN 0,15 75 31 - Družbene vede 6 VS, VSB^ UNB - - 8 UN 0,18 72 32 - Novinarstvo in informiranje 6 UNB - - 8 UN 0,19 76 34 - Poslovne in upravne vede 6 VS 0,19 57 6 VSB, UNB - - 8 UN 0,17 68 38 - Pravo 8 UN 0,20 80 42 - Vede o živih živalih 8 UN 0,24 96 44 - Vede o neživi naravi 6 VS 0,10 30 8 UN 0,14 56 46 - Matematika in statistika 6 VS 0,16 48 8 UN 0,11 44 48 - Računalništvo 6 VS 0,12 36 8 UN - - 9 UN 0,08 36 52 - Tehniške vede 6 VS 0,10 30 8 UN 0,15 60 9 UN 0,13 59 54 - Proizvodne tehnologije 6 VS 0,12 36 6 VSB, UNB - - 8 UN 0,14 56 58 - Arhitektura in gradbeništvo 6 VS 0,11 jj 8 UN 0,12 48 9 UN 0,15 68 30 Nadaljevanje tabele 2.21 [SC ED Trajanje Vrsta 2005 Indeks učinkovitosti 62 - Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 6 VS 0,13 39 6 VSB, UNB - - 8 UN 0,13 52 64 - Veterinarstvo 10 UN 0,17 85 721 - Medicina 12 UN 0,16 96 723 - Zdravstvena nega 6 VS 0,24 72 724 - Dentalna medicina 12 UN 0,12 72 725 - Zdravstvene tehnike 6 VS 0,24 72 8 VS 0,18 72 726 - Rehabilitacijske tehnike 6 VS 0,20 60 727 - Farmacija 6 VS 0,26 78 9 UN 0,17 77 76 - Socialno delo 6 VS 0,27 81 8 UN - - 81 - Osebne storitve 6 VS 0,17 72 84 - Transportne storitve 6 VS 0,14 30 6 VSB, UNB - - 8 UN 0,17 48 85 - Varstvo okolja 8 UN 0,44 100 86 - Varnost 6 VS 0,19 45 8 UN - - Vir: MVZT, preračuni Strašek et al. Opombe: 1 - VS je oznaka za visokošolske strokovne programe (Programi pred sprejetjem ZviS 2004), 2 - UN je oznaka za visokošolske univerzitetne programe (Programi pred sprejetjem ZviS 2004). 3 - UNB je o/naka za visokošolske univerzitetne programe 1 .stopnje (Programi po sprejetju ZviS 2004). 4 - VSB je oznaka za visokošolske strokovne programe 1 .stopnje (Programi po sprejetju ZviS 2004). Analiza kazalnika po posameznih programih oziroma po področjih ISCED97 klasifikacije za obdobje 2001-2005 je prikazana v tabelah B.9 in B.l O v prilogi, v Tabeli 2.21 pa povzemamo zgolj ocene kazalnika po ISCED97 področjih v letu 2005. Ključne ugotovitve analize so: - Najnižjo učinkovitost izobraževanja, merjeno z že omenjenim razmerjem med številom diplomantov in študentov, lahko ugotovimo za visokošolske strokovne programe (programi trajanja 6 semestrov), pri katerih je število diplomantov v letu 2005, predstavljalo v povprečju manj kot polovico pričakovanega letnega števila. Med omenjenimi programi lahko najvišjo učinkovitost opazimo pri programih s področja izobraževanja učiteljev in izobraževalnih ved, najnižjo pa pri programih s področja ved o neživi naravi, tehniških ved in gradbeništva. Zanimiva je ugotovitev, da lahko najvišjo učinkovitost v povprečju pripišemo programom z najdaljšo predvideno dobo trajanja (medicina, dentalna medicina). Pri univerzitetnih programih s trajanjem 8 semestrov seje učinkovitost v obdobju 2002-2005 v povprečju celo zmanjšala za 11%. Najnižjo učinkovitost med omenjenimi programi lahko zasledimo pri programih s področja računalništva, matematike in statistike, najvišjo pa pri programih s področja ved o živih živalih. 31 Stopnja ponavljanja Za oceno stopnje ponavljanja smo imeli na voljo podatke o vpisu za redni študij v študijskem letu 2003/04 ter podatke o vpisu v študijskem letu 2006/07, na podlagi katerih smo izračunali delež ponovno vpisanih študentov v prvem letniku oziroma delež ponovno vpisanih študentov v vseh letnikih (glej tabelo B.ll v prilogi). Od leta 2003/04 do leta 2006/07, se je delež ponovno vpisanih študentov v prvi letnik zmanjšal približno za eno tretjino, delež ponovno vpisanih študentov v vseh letnikih pa za približno četrtino. Sicer lahko najnižji odstotek ponavljalcev opazimo pri umetniških akademijah, najvišji pa pri zavodih s področja družboslovnih ved, kjer ponovno vpisani študenti v prvi letnik predstavljajo v povprečju med petino in četrtino vseh študentov prvega letnika. Podobne ugotovitve lahko sklenemo ob pogledu na odstotek ponovno vpisanih med študenti vseh letnikov, kjer je ta najnižji pri umetniških akademijah, najvišji pa pri zavodih s področja s področja gradbeništva in arhitekture oziroma računalništva. Na podlagi analize učinkovitosti rednega visokošolskega študija, izvedene na osnovi posameznih kazalnikov predstavljenih v predhodnih točkah, lahko sklenemo sledeče: Povprečni čas diplomiranja je pri rednem visokošolskem strokovnem študiju v povprečju za 1,9 let daljši od predvidenega trajanja, pri rednem univerzitetnem študija pa v povprečju za 2,1 leti daljši od predvidenega trajanja, kar predstavlja 50% oziroma 40% več potrebnega časa diplomiranja. - Na podlagi ocene deleža generacije, ki v posameznem letu zaključi študij (razmerje med številom diplomantov in povprečnim številom študentov), smo za programe visokošolskega strokovnega študija odkrili zelo nizko učinkovitost. Število diplomantov v letu 2005 je bilo kar za polovico manjše od predvidenega števila v primeru rednega napredovanja oziroma zaključka študija. Med omenjenimi programi lahko najnižjo učinkovitost ugotovimo za programe s področja ved o neživi naravi, tehniških ved in gradbeništva. Prav tako je bilo pri univerzitetnih programih s trajanjem 9 semestrov, ki so značilni za področje tehniških ved, gradbeništva in računalništva, število diplomantov skoraj polovico manjše od predvidenega števila. Pri ostalih univerzitetnih programih je učinkovitost, merjena na podlagi omenjenega kazalnika, nekoliko višja, vsekakor pa ne zadovoljiva. - Nekoliko bolj spodbudna je ugotovitev o zmanjšanju deleža ponovno vpisani študentov, ki seje od leta 2003/04 do leta 2006/07 zmanjšal. Delež ponovno vpisanih študentov v prvi letnik se je zmanjšal približno za eno tretjino, delež ponovno vpisanih študentov v vseh letnikih pa za približno četrtino. Sicer se ta delež med posameznimi zavodi močno razlikuje. Kakovost visokošolskega izobraževanja Z učinkovitostjo študija je tesno povezan koncept kakovosti izobraževalnega procesa, saj ima lahko višja raven kakovosti ugoden vpliv na učinkovitost izobraževalnega procesa. Kakovost visokošolskega izobraževanja lahko spremljamo s pomočjo vrste indikatorjev: finančna sredstva za izobraževalno dejavnost na posameznega študenta, razmerje med številom študentov in številom profesorjev (učiteljev), površina laboratorijev oziroma drugih učnih prostorov na posameznega študenta, 32 vrednost sredstev informacijsko-komunikacijske tehnologije na posameznega študenta, delež dohodka, ki ga visokošolski zavod ustvari z raziskovalno dejavnostjo, delež dohodka, ki ga visokošolski zavod ustvari v sodelovanju z gospodarstvom, število objav na posameznega zaposlenega, zaposljivost diplomantov... V anglosaksonskem svetu so indikatorji kakovosti namenjeni predvsem razvrščanju univerz ali visokošolskih zavodov in benchmarkingu, ki ga lahko razumemo kot način usmerjanju razvoja z ustreznim postavljanjem ciljnih vrednosti posameznih indikatorjev. Indikatorji lahko predstavljalo tudi podlago za alokacijo sredstev in navsezadnje kot izkaz javnosti (študentom, delodajalcem) o kvaliteti pridobljene izobrazbe, pri čemer pa je relevantnost določenega indikatorja odvisna od narave izobraževalnega procesa, ki se razlikuje po posameznih študijskih področjih. Kompleksna analiza kakovosti visokošolskega izobraževanja presega okvire dane študije, hkrati pa velja poudariti, da obstoječi podatkovni viri omogočajo izračun le nekaj od zgoraj navedenih indikatorjev. V nadaljevanju smo se omejili zgolj na analizo razmerja med številom študentov in številom pedagoškega osebja, saj naj bi najučinkovitejšo obliko poučevanja predstavljala ravno interakcija študent — profesor. Interpretacija je odvisna od načina izračunavanja indikatorja. Razmerje med številom študentov in številom profesorjev ne predstavlja direktne mere velikosti razreda (na VIZ), če g pri izračunavanju izhajamo iz količine časa v FTE , ki ga vsi učitelji na šoli porabijo na račun predavanj. Pozorni moramo biti tudi na to, kateri zaposleni na visokošolskem zavodu so vključeni v izračunavanje kazalca (visokošolski učitelji, visokošolski sodelavci ali znanstveni sodelavci). Indikator tudi ne upošteva kvalitete ali ustreznosti kurikula oz. programa. Skladno z metodologijo SURS-a lahko pedagoško osebje, zaposleno na visokošolskih zavodih, razdelimo v naslednje skupine: Visokošolski učitelji v katero sodijo redni profesorji, izredni profesorji, docenti, višji predavatelji, predavatelji in lektorji; Visokošolski sodelavci v katero sodijo asistenti, učitelji veščin, strokovni sodelavci s posebnim nazivom in bibliotekarji ter Znanstveni delavci v katero sodijo znanstveni svetniki, višji znanstveni sodelavci in znanstveni sodelavci. Za potrebe analize smo oblikovali dva kazalnika: razmerje med ekvivalentnim številom rednih študentov^ in številom visokošolskih 7. H) učiteljev ; razmerje med ekvivalentnim številom rednih študentov in ekvivalentnim številom pedagoškega osebja". FTE: full-time equivalent oziroma ekvivalent polnega delovnega časa '' Število vseh študentov v terciarnem izobraževanju izraženo v ekvivalentu rednih študentov - redni študenti + l/3{izredni študenti + absolventi + podiplomski študenti) (SURS, Statistične informacije, št.259/2004). Število visokošolskih učiteljev zajema redne in izredne profesorje, docente, višje predavatelje, predavatelje in lektorje). Izraženo je v ekvivalentu polnega delovnega časa (FTE). '' Število zaposlenih v visokošolskih zavodih izraženo v ekvivalentu pedagoškega osebja = visokošolski učitelji + visokošolski sodelavci + 1/3 znanstveni sodelavi. Izraženo je v ekvivalentu polnega delovnega časa (FTE). 33 Analiza razmerja med študenti in visokošolskimi učitelji oziroma pedagoškim osebjem, po posameznih visokošolskih zavodih, je prikazana v tabelah B.12, B.13, B.I4 in B.15 v prilogi, v nadaljevanju pa so podane zgolj ključne ugotovitve. Najnižja vrednost obeh indikatorjev je značilna za umetniške akademije, najvišja pa za visokošolske zavode na področju poslovnih in upravnih ved (glej tabelo 2.22 in tabelo B.16 v prilogi). Za področje poslovnih in upravnih ved lahko ugotovimo tudi največje razlike med posameznimi visokošolskimi zavodi. Najnižjo vrednost kazalnika lahko med omenjenimi zavodi pripišemo samostojnemu visokošolskemu zavodu Gea College - Visoka strokovna šola za podjetništvo Piran, najvišjo pa Ekonomski fakulteti oziroma Fakulteti za upravo v okviru Univerze v Ljubljani. Tabela 2.22: Razmerje med študenti in visokošolskimi učitelji in med študenti in pedagoškim osebjem po študijskih področjih ISCED97, Slovenija, 2005/06 Študent/visokošolski učitelj Student/pedagoško osebje Min Maks Povprečje Min Maks Povprečje Skupaj 2,2 (UL AGRFT) 8i,0 (UL EF) 27,2 1,8 (UL AGRFT) 48,2 (UL FU) 15,3 14- Izobraževanjc učiteljev in izobraževalne vede 22,6 (UP PEF) 33,7 (UL FŠ) 28,3 i 1,1 (UL FŠ) 17,1 (UM PEF) 15,1 21 - Umetnost 2,2 (UL AGRFT) 3,3 (UL ALUÜ) 3,1 1,8 (UL AGRFT) 3,2 (UL ALUÜ) 2,7 22- Humanistične vede 15J (Ul. TFOF) 19,7 (UL FF) 19,3 11,5 (UL TEOF) 14,0 (UL F F) 13,8 31 - Družboslovne vede 22,3 (UP FHŠ) 52,3 (UL FDV) 45,2 17,9 (UP FHŠ) 37,4 (UL FDV) 33,2 34 - Poslovne in upravne vede 20,8 (VSŠP) 81,0 (UL EF) 57,9 19,8 (VSŠP) 48,2 (UL FU) 33,4 38 - Pravo 44,4 (UFPF) 47,3 (UM PF) 45,6 30,6 (UM PF) 34,1 (UL PF) 32,5 34 Nadaljevanje Tabele 2.22 Študent/visokošolski učitelj Student/pedagoško osebje Min Maks Povprečje Min Maks Povprečje 44 - Vede o neživi naravi - - 21,4 - - 12,5 48- Računainiš tvo - - 46,5 - - 17,4 52-Tehniške vede 19,9 (UL FS) 47 (UL FE) 25,6 10,8 (UM FS) 13,7 (UL FE) 11,8 54- Proizvodne tehnologije 18,0 (POLITEH) " 25,2 ■ (UL FKKT) 23,7 S,9 (UL FKKT) 15,2 (UL NTF) 11,5 58- Arhitektura in gradbeništvo 21,0 {UM FG) 28,3 (UL FA) 24,1 11,9 (UL FA) 15,7 (UL FGG) 13,7 62- Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 17,0 (UM FK) 30,8 (UL BF) 27,9 10,2 (UM FK) 17,1 (UL BF) 15,8 64- Veterinarstvo - - 16,7 - - 7,0 76 - Socialno delo - - 63,5 - 30,1 81 - Osebne storitve - - 59,0 - 29,1 84- Transportne storitve 17,6 (UM FL) 29,4 (UL FPP) 25,9 14,7 (UM FL) 18,9 (UL FPP) 17,9 86 - Varnost - - 40,4 - 37,5 721 - Medicina 18,9 (UL MF) 35,2 (UM MF) 5.5 (UL MF) 14,9 (UM MF) 5,8 723- Zdravstvena nega 9,5 (UM VZŠ) 24,1 (UL VŠZ) 17,0 7,5 (UM VZŠ) 12,9 (UP vzšo 7,9 727-Farmacija - 23,7 - - 8,5 Vir: SURS, preračuni Slrašek et al. Financiranje izobraževalnih institucij terciarnega izobraževanja Na tem mestu povzemamo zgolj ključne značilnosti sistema financiranja visokega šolstva v Sloveniji, podrobna analiza pa je na voljo v zaključnem poročilu raziskovalnega projekta "Izdelava ekonomskega modela za simulacijo učinkov sprememb sistema financiranja terciarnega izobraževanja" (Tnank-Širca et al., 2007). Za Slovenijo je trenutno značilno pretežno javno financiranje terciarnega izobraževanja, pri čimer pa se delež javnih izdatkov za terciarno izobraževanje v BDP, v zadnjih letih zmanjšuje 35 (glej tabelo 2.23). V primerjavi s skandinavskimi državami, za katere je značilno tudi pretežno javno financiranje visokega šolstva, je delež javnih izdatkov za terciarno izobraževanje v BDP bistveno nižji, saj le-te namenijo za terciarno izobraževanje od 2% (Švedska) do 2,5% (Danska) svojega BDP. Tabela 2.23: Delež javnih izdatkov za terciarno izobraževanje v BDP, izbrane države EU, 2001-2004, v% Država/skupina 2001 2002 2003 2004 EV27 1,05 1,11 1,13 1,13 Belgija 1,34 1,33 1,31 1,29 Danska 2,1 \ 2,70 2,50 2,53 Nemčija 1,10 1J6 1,19 1,16 Irska 1,22 1,18 1,09 1,11 Francija 0,99 0,99 1,19 1,21 Finska 1,99 2,02 2,05 2,07 Švedska 2,00 2,10 2,11 2,04 Islandija 1,07 1,25 1,33 1,39 Norveška 1,84 2,08 2,29 2,40 Slovenija 1,43 1,29 1,32 1,32 Vir: Eurostat Izpostaviti velja tudi dejstvo, da je četrtina javnih izdatkov za terciarno izobraževanje v Sloveniji namenjenih za sredstva za študente (študentska prehrana, štipendije). Ta delež je precej višji od povprečja v državah EU (glej tabelo 2.24) Tabela 2.24: Izbrani kazalniki financiranja terciarnega izobraževanja, Slovenija in EU, 2003 Kazalnik Oznaka Slo EU25 Država z najnižjo vrednostjo Država za najvišjo vrednostjo Celotni javni izdatki za terciarno izobraževanje (ISCED 5-6) v % BDP fp02_3 1,34 1,15 0,74 (Latvija) 2,48 (Danska) Letni izdatki za javne in zasebne izobr. institucije terc.izobr. (ISCED 5-6), na študenta v EUR PKM ftOI_4 5.743 8.060 3.245 (Litva) 13.717 (Švedska) Letni izdatki za javne in zasebne izobr. institucije terc.izobr. (ISCED 5-6), na študenta, v % BDP na prebivalca ft02_4 34,8 36,7 27,4 (Irska) 54,5 (Švedska) Delež sredstev za študente terciarnega izobraževanja, v celotnih javnih izdatkih za terciarno izobraževanje fdOlJ 25,2 16,1 0,4 (Poljska) 56 (Ciper) Vir: Eurostat 36 Relativna višina izdatkov na študenta, glede na višino BDP p.c., je v Sloveniji nižja od povprečja držav EU oziroma nižja od večine izbranih držav (glej tabelo 2.24 in tabelo 2.25). Slovenija tudi močno izstopa po razmerju med izdatki na učenca primarnega oziroma izdatki na študenta terciarnega izobraževanja (glej tabelo 2.25). V večini primerjanih držav je navedeno razmerje okrog 2, v Sloveniji pa le 1. Tabela 2.25: Izdatki na dijaka/študenta v javnih izobraževalnih institucijah glede na BDP p.c., v %, Slovenija in izbrane države EU, 2004 Država/skupina Primarno Sekundarno Terciarno Terciarno/ primarno EV27 20,8 26,4 39,5 1,9 Belgija 23,3 25,4 34,8 1,5 Danska 26,5 28,2 47,3 1,8 Nemčija 16,4 19,0 40,9 2,5 Irska 14,7 19,3 28,9 2,0 Francija 18,2 32,5 37,8 2,1 Finska 18,6 24,7 43,1 2,3 Švedska 23,4 24,8 51,1 2,2 Islandija 25,0 25,0 29,5 1,2 Norveška 20,3 18,9 38,7 1,9 Slovenija 33,2 22,7 34,8 1,0 Vir: Eurostat V okviru zaključenega raziskovalnega projekta so bili analizirani tudi stroški visokošolskih zavodov, pri čimer je bila analiza, skladno z razpoložljivostjo podatkov, osredotočena na študijsko dejavnost rednega dodiplomskega študija. Ključne ugotovitve so, da se stroški izvajanja študijske dejavnosti, med zavodi posamezne študijske skupine kakor tudi med zavodi posameznega študijskega področja, precej razlikujejo, kar naj bi bilo po naših ocenah odraz predvsem različne strukture stroškov dela (učitelji z višjimi oz. nižjimi habilitacijskimi nazivi, število študentov in način izvajanja) in materialnih stroškov, ki so pogojeni v veliki meri s prostorskimi pogoji dela posameznih visokošolskih zavodov (starost zavoda, najemnine, učni laboratoriji). Podrobnejše izsledke analize pa je, kot že rečeno, mogoče najti v omenjenem poročilu o raziskovalnem projektu. 37 Mednarodna primerjava visokošolskih sistemov Opredelitev vzorca držav V okviru mednarodne primerjave, smo povečini izhajali iz primerjave z izbranimi evropskimi državami, ki kažejo na evropske trende razvoja sistemov visokega šolstva. Pri izbiri držav, smo primarno izhajali iz naslednjih kriterijev: - država je v letu 2006 (zadnji razpoložljivi podatki EUROSTAT-a) dosegla višji BDP na prebivalca kot znaša povprečje v celotni skupini držav EU (EU 27), država nima uvedenega sistema šolnin v okviru financiranja visokošolskega študija. Prvi kriterij označuje razvite evropske države, drugi kriterij pa je bil postavljen zaradi primerljivosti sistema terciarnega izobraževanj v Sloveniji, kije načeloma javno financiran. Države, ki izpolnjujejo navedena Icriterija so Belgija, Danska, Nemčija, Irska, Francija, Luksemburg, Finska, Švedska, Islandija in Norveška, pri čimer je bil Luksemburg izvzet iz nadaljnje analize zaradi nerazpoložljivosti večine podatkov. Poleg omenjenih držav, so bile v analizo vključene še Velika Britanija, Nizozemska in ZDA, kot primer neevropske države, za katero je značilen izredno razvit sistem visokega šolstva. Izobraženost prebivalstva Tabela 3.1: Delež prebivalstva starosti od 25 do 64 let z zaključeno terciarno izobrazbo, v%, Slovenija in izbrane države, 2005 Država/skupina Prebivalstvo 25-64 s terc.izobrazbo (%) Slovenija 20 OECD 26 Belgija 30* Danska 34* Finska 35 Francija 25 Irska 29* Islandija 39 Nemčija 25 Nizozemska 31 Norveška 33 Švedska 38 Velika Britanija 30 ZDA 38 Vir: Education at a Glance 2007, OECD *: Iz objavljenih podatkov je razvidno, da prebivalci z zaključenim doktoratom znanosti niso zajeti. 38 v Sloveniji se delež prebivalstva z doseženo terciarno izobrazbo v zadnjih letih povečuje (glej tabelo 1.1), kljub temu pa Slovenija še vedno precej zaostaja za razvitimi državami (glej tabelo 3.1). V primerjavi z Nemčijo oziroma Francijo, v katerih je delež prebivalstva s terciarno izobrazbo relativno nizek, je zaostanek Slovenije 20%, v primerjavi z večino ostalih primerjavnih držav pa zaostanek presega 30%. Vključenost prebivalstva v terciarno izobraževanje V tabeli 3.2 je prikazan kazalnik vključenosti prebivalstva v terciarno izobraževanje, ki je, skladno z metodologijo Eurostata,. opredeljen kot razmerje med številom vseh študentov teriarnega izobraževanja in številom prebivalcev starostnega razreda 20-24.. Za vse države je razviden trend povečevanja vključenosti prebivalstva v terciarno izobraževanje. V državah EU, seje v obdobju 1999-2005, stopnja vključenosti v povprečju povečala za 10 odstotnih točk oziroma za približno 20%. V Sloveniji seje stopnja vključenosti prebivalstva v terciarno izobraževanje, v enakem obdobju, povečala kar za 25,6 odstotnih točk, kar znaša približno 50% povečanje. S tem je Slovenija dosegla raven vključenosti prebivalstva v terciarno izobraževanje, ki močno presega povprečno stopnjo v skupini držav EU, sicer pa je raven primerljiva s stopnjo vključenosti prebivalstva v terciarno izobraževanje v skandinavskih državah oziroma ZDA. Tabela 3.2: Razmerje med številom vseh študentov terciarnega izobraževanja in prebivalstvom 20-24, v %, Slovenija in izbrane države, 1999-2005 starosti Država/skupina 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Slovenija 53,2 55,4 60,3 65,7 68,0 71,3 78,8 EU27 47,5 48,9 51,0 52,9 54,9 56,4 57,4 Belgija 56,1 56,6 56,5 57,1 58,0 59,9 60,7 Danska 54,3 55,7 58,5 61,8 65,4 72,7 79,4 Finska 80,6 82,4 85.5 87,2 89,1 90,6 91,8 Francija 53,9 54,3 53,7 52,4 53,9 54,7 53,5 Irska 49,9 51,8 52,7 54, t 54,3 55,7 54,8 Islandija 41,3 45,9 46,9 52,6 60,0 66,6 69,8 Nemčija 46,7 45,4 44,9 45,4 46,3 47,8 46,4 Nizozemska 48,6 51,0 52,4 53,3 54,! 56,1 58,3 Norveška 65,8 68,5 69,1 72,2 77,3 78,0 78,1 Švedska 62,8 66,7 69,3 74,2 80,2 82,6 81,7 Velika Britanija 60,0 58,1 58,3 62,0 62,2 59,3 59,0 ZDA 75,4 70,6 70.3 79,9 81,2 81,5 82,3 Vir: Populations and social conditions, Eurostat Slovenija izstopa tudi po deležu šolajočega se prebivalstva starosti 19-26 let (glej tabelo 3.3), saj je le-ta približno 2-krat večji kot v večini primerjanih držav. 39 Tabeia 3.3: Študenti terciarnega izobraževanja kot delež teoretične populacije, v %, Slovenija in izbrane države, 2005 Država/skupina Vključenosti generacije Slovenija 40,2 EU27 Belgija 21,1 Danska 11,0 Finska 19,1 Francija Irska 25,4 Islandija 16,2 Nemčija 6,4 Nizozemska 15,1 Norveška 15,9 Švedska 12,6 Velika Britanija 20,2 ZDA 23,1 Vir: Populations and social conditions, Eurostat Ureditev sistemov terciarnega izobraževanja po posameznih državah Pred samo primerjavo značilnosti študentov po posameznih državaii, seje potrebno seznaniti z nacionalnimi posebnostmi ureditve visokega šolstva, saj le-te pomembno vplivajo na smiselnost oziroma interpretacijo izbranih indikatorjev za primerjavo. V nadaljevanju poglavja so zato povzete ključne značilnosti sistemov terciarnega izobraževanja v vseh primerjanih državah, v prilogi pa so opisani sistemi tudi grafično prikazani. Belgija — Flamski del Visoke šole (university college) ponujajo strokovne bachelor programe, akademske bachelor programe (v povezavi z univerzami) in magistrske programe (v povezavi z univerzami). Univerze pa akademske bachelor programe, magistrske programe, enovite magistrske in doktorske programe. Institucije se ločijo na uradno registrirane institucije in registrirane institucije za visokošolsko izobraževanje. Prve so lahko zanesejo na državno financiranje za izobraževanje in raziskave. Prelomnica pri omogočanju fleksibilnosti visokega šolstva je uvedba kreditnega sistema, kjer se opravljen programe ne gleda po letih študija, ampak po opravljenih obveznostih v kreditnih točkah. Iz tega razloga imajo študenti sedaj možnost vpisati program na prvi stopnji (Bachelor) kot redni študenti (opravijo 60 kreditnih točk), izredni študenti (opravijo 30 kreditnih točk), delno opravljanje programa, individualno opravljanje (prilagajanje lastnim zmožnostim), po pogodbi, ki omogoča opravljanje posameznih predmetov, po izpitni pogodbi, ki omogoča opravljanje izpitov brez prisotnosti na predavanjih. 40 šolnina je določena po Dekretu iz leta 2004 in je različna glede na študentsko štipendijo, vrsto programa (Bachelor, magisterij ipd.), državljanstvo v EU in glede na število kreditnih točk. Belgija - Francoski del Francoski del Belgije je po strukturi podoben Flamskemu delu in je ravno tako po letu 2004 prevzel strukturo visokega šolstva po Bolonjski deklaraciji, tako da imajo tri stopnje, ovrednotene s kreditnimi točkami {Bachelor oz. I. stopnja (180 ECTS), magisterij (60 ali 120 ECTS) in doktorat 180 kreditnih točk). Belgija — Nemški del Nemški del ima ravno tako strukturo s tremi stopnjami in kreditnim sistemom, čeprav nimajo popolnega sistema, saj je daljši programi ne izvajajo. Tudi programa nudijo samo dva: izobraževanje učiteljev in študij nege. 70-80% študentov iz tega dela Belgije namreč študira ali v Francoskem delu Belgije ali pa v Nemčiji. Danska Visoko šolstvo na Danskem spada pod okrilje treh ministrstev. Ministrstvo, pristojno za znanost, tehnologijo in razvoj je odgovorno za dolgo terciarno univerzitetno izobraževanje kot tudi za raziskovalne programe. Za kratke in srednje dolge terciarne programe je odgovorno Ministrstvo, pristojno za izobraževanje. Ministrstvo, pristojno za kulturo, je odgovorno za terciarne študijske programe iz področja arhitekture, design-a, vizualne umetnosti, glasbe, filma, teatra, plesa kot tudi za programe bibliotekarstva, informacijske znanosti in knjigarstva. Na Danskem ločijo tri tipe institucij, ki ponujajo visokošolske programe: strokovne akademije nudijo dvoletne programe na področjih poslovnih ved, tehnologije in informacijske tehnologije. Ti programi združujejo teoretična znanja s praktično naravnanim pristopom, ki se običajno zaključijo s projektnim delom, ki traja tri mesece; specializirane visoke šole (college) in centri za visoko šolstvo nudijo tri do štiri letne strokovne programe (bachelor programi) na področjih poslovnih ved, izobraževanja, inženirstva in nege. Teoretična znanja, praktično usposabljanje in različni projekti so deli teh programov; univerze nudijo na raziskavah zasnovane, dolge visokošolske programe. Nekatere danske univerze združujejo več fakultet, spet druge so specializirane za posamezna področja. Univerze ponujajo triletne bachelor programe, dvoletne magistrske programe in triletne doktorske programe. Univerze imajo svoje upravljanje, financirane so s strani države. Finska Visokošolsko izobraževanje na Finskem lahko razmejimo na univerze (yliopistot/universitet) in politehnične institucije (ammattikorkeakoulul/yrkeshögskolor). Politehnične institucije so se razvile iz institucij, ki so predhodno ponujale višje izobraževanje (vocational post-secondary education). Lahko so privatne ali pa mestne, sofinancirane s strani 41 vlade in lokalnih oblasti. Običajno ponujajo zelo različna področja izobraževanja. Studenti s končanjem politehnične institucije pridobijo strokovno diplomo, ki bi naj bila uporabna na delovnem trgu. Izobraževanje traja od 3 to 4 let. Novost je tudi podiplomska politehnična diploma, ki je namenjena predvsem za tiste, ki so zaključili dodiplomski program na politehnični šoli (ali podobni visokošolski instituciji) in imajo vsaj tri leta delovnih izkušenj. Program traja od 2 do 3 let, saj je organiziran tako, daje primeren za tiste, ki so že zaposleni. Pridobljena diploma je tako narejena v skladu z izkušnjami iz delovnega trga, s čimer se hkrati uresničujejo tudi cilji vseživljenjskega učenja. Na Finskem je 20 univerz, od tega jih je 10 tradicionalnih ter multidisciplinarnih in 10 jih je specializiranih institucij. Tri od njih so šole za ekonomijo, tri od njih za tehnologijo in štiri so umetnostne akademije. Univerze se financirajo iz državnega proračuna. V kolikor želimo pridobiti Bachelor's Degree, traja izobraževanje vsaj 3 leta in je mogoče izbrati med vsemi smermi, le inženirstvo in medicina sta izvzeti. Nivo magisterija (Master's Degree) traja vsaj 5 let rednega študija ali pa 2 leti po opravljeni Bachelor's Degree. Področja, kot so medicina, zobozdravstvo in veterinarstvo, trajajo od 5 do 6 let rednega študija, pridobljena diploma se imenuje Licentiate Degree (univerzitetna diploma). Slednja diploma se na drugih področjih lahko pridobi kot pred-doktorska stopnja diplome. Študij za pridobitev doktorskega naziva traja približno 4 leta rednega študija po magistrski stopnji (ali po Licentiate Degree na področju medicine, zobozdravstva in veterinarstva) ali približno dve leti po Licentiate Degree na drugih področjih študija. Študenti, ki pa že imajo Licentiate Degree, pa lahko na področju medicine, zobozdravstva in veterinarstva pridobijo tudi specializirano visokošolsko diplomo, ki jo pridobijo po 3 do 6 letih specializiranega študija. Število mest za vpis je rezultat pogajanj med Ministrstvom, pristojnim za šolstvo, in univerzami. Imajo omejen vpis za vsa področja študija in ker je prijavljenih mnogo več kot je število mest, imajo univerze različne kriterije za vpis (ocene iz prejšnje stopnje izobraževanja, rezultati vpisnih testiranj ali oboje, posebne zahteve za specifična področja ipd.). Univerzitetno izobraževanje je na Finskem brezplačno. Dodiplomski študenti (sem se štejejo Bachelor in magistrski programi) plačajo majhno članarino študentski organizaciji vsako leto; v zameno zanjo dobijo po znižani ceni obroke hrane, zdravstvene storitve in druge socialne podpore. Neodvisna šolnina pa je za podiplomske študente. Francija Visoko šolstvo v Franciji je raznoliko, saj obstaja več institucij z različnimi nameni, strukturo in vpisnimi pogoji. Ločimo lahko: univerze, etablissements publics r caractčre administratif (EPA), ki spadajo pod nadzor različnih ministrstev in Instituts ou ecoles superieures prives, ki nudijo univerzitetne programe ter druge (tehnične, specializirane, v licejih ipd.). Francija se je s svojim visokošolskim sistemom poskušala približati Evropi in z reformo pridobila novo diplomsko strukturo: diploma, pridobljena po 2 letih kot post-baccalaureat študij (120 kreditnih točk), diploma, pridobljena po 3 letih kot post-baccalaureat študij (180 kreditnih točk), - vmesna stopnja, ki traja 4 leta (240 ECTS) in daje magistrsko diplomo, magistrska diploma, pridobljena po 5 letih in 300 ECTS, doktorski naziv po opravljenih 480 kreditih. 42 Irska V tretjo stopnjo v izobraževalnem sistemu na Irskem spadajo univerzitetni seictor, tehnološici sektor in visoke šole (college). Vse so avtonomne in imajo svoje upravljanje, so pa likrati tudi vse javno financirane. V zadnjih letih se je ob njih ustanovilo večje število neodvisnih majhnih visokih šol (college), ki ponujajo različne poslovne smeri in strokovne kvalifikacije, nekatere celo priznane diplome. Vpisni pogoji za tretjo stopnjo izobraževanja so načeloma rezultati nacionalnih preverjanj. Tretja stopnja omogoča pridobivanje certifikatov, diplom, Bachelor diplom, magistrskih diplom in doktorskih diplom za različne stopnje in področja. Študenti, ki so prvič vpisani in imajo evropsko državljanstvo (ali begunci, živijo v EU vsaj tri leta od zadnjih petih), imajo izobraževanje brezplačno, saj jim država krije stroške šolnine. Imajo tudi možnosti za štipendije. Islandija Čeprav se na področju visokega šolstva na Islandiji v zadnjih tridesetih letih pojavljajo novi, bolj specializirani visokošolski zavodi s programi, ki težijo k večji raznolikosti, ostaja primat na tem področju še vedno Islandski univerzi (Univerzi v Islandiji). Na Islandiji se visokošolsko izobraževanje izvaja v institucijah, ki so v zakonodaji, ki ureja visokošolsko izobraževanje, zajete s pojmom haskoli. Tamkajšnja zakonodaja ne razlikuje med univerzami in institucijami, ki ne spadajo pod univerzo (ne-univerzami). Vsi visokošolski zavodi nudijo univerzitetno izobrazbo (diplomo), njihove raziskovalne obveznosti (dejavnosti) pa določa Ministrstvo pristojno za šolstvo, znanost in kulturo. Institucije (visokošolski zavodi), ki so v preteklosti spadale v zasebni sektor (t.i. ne-univerzitetni sektor), so danes izboljšane, nadgrajene in spojene z univerzitetnimi institucijami (Univerzo). Tako danes, na Islandiji, sestavlja (predstavlja) visokošolski sektor 8 Univerz oz. t.i. haskoli. Zakonodaja, ki ureja področje visokega šolstva kot vpisne pogoje določa, da morajo imeti študenti opravljen islandski sprejemni izpit (matriculation examination) ali končano drugo ustrezno izobraževanje ali izkazati ustrezno zrelost in znanje, ki zadovoljuje visokošolske standarde. Poleg navedenih zakonskih pogojev, pa lahko visokošolski zavodi sami postavijo dodatne pogoje, vključojoč lastne sprejemne izpite. Čeprav javni visokošolski zavodi ne poznajo šolnin, mora študent ob vpisu plačati vpisnino (registration fee), medtem ko zasebni visokošolski zavodi zaračunajo šolnino. Zaradi tega so islandski študenti, ki so vpisani na takšne visokošolske zavode, upravičeni do posojil »Islandskega študentskega posojilnega sklada«. Višina posojila do katerega je študent upravičen na leto, zavisi od prihodkov študenta in njegovega partnerja. Začetek odplačevanja posojila se začne dve leti po koncu študija oz. njegovi prekinitvi. Ministrstvo pristojno za šolstvo, znanost in kulturo letno razpiše določeno število štipendij za tuje študente, ki želijo študirati islandski jezik in književnost na Univerzi na (v) Islandiji. Bachelor-degree programi trajajo štiri leta in zajemajo področje (smeri) humanistike, teologije, družboslovja, ekonomije, naravoslovja, zdravstvenih ved, poslovodenja (business administration), študij o ribolovu (fishery scinence), kmetijstva, inženirstva, izobraževanje učiteljev za predšolsko vzgojo (teacher education) in socialne pedagogike. The Candidatus programi trajajo od štiri do šest, končajo s poklicno diplomo (professional degree) in se izvajajo na področju (smereh) teologije, medicine, farmacije, prava in stomatologije. Enoletno 43 podiplomski študijski programi (po baclielor degree) pa se izvajajo na področju izobraževanja srednješolskih učiteljev, pedagogike (student counselling), socialnega dela, novinarstva in medijskih študij. Programi ki vodijo do master degree pa so možni na področju humanistike, družboslovja in naravoslovja ter od nedavnega tudi na področju ekonomije. Doktorski študiji (doctoral programmes) se izvajajo na dveh visokošolskih zavodih, in sicer na Univerzi na Islandiji University of Iceland) in Islandski univerzi izobraževanja (Iceland University of Education). Nemčija V sektor terciarnega izobraževanja lahko vključimo različne tipe univerz in tudi nekaj ne-univerzitetnih institucij. Nekatere dežele imajo tudi strokovne akademije ob visokošolskih institucijah. Slednje dajejo višješolsko izobrazbo, s katero se lahko posamezniki vključijo v visokošolsko usposabljanje, ki predstavlja neke vrste alternativo univerzitetnemu študiju. Ne-univerzitetne institucije Poklicne akademije (Berufsakademien) so del terciarnega sektorja v osmih nemških deželah in združujejo teoretično izobraževanje na institucijah (Studienakademie) s praktičnim znanjem v poslovnem svetu. Okvirje postavljen kot nek dualen sistem. Poklicne akademije primarno nudijo poslovne, inženirske in družbene programe. Glede na zakonodajo v posamezni deželi so določeni tudi vpisni pogoji (nekateri imajo vpisne izpite). Univerzitetno izobraževanje Nemčija ima zelo raznolik sistem z različnimi tipi visokošolskih institucij. Univerze Univerze in ekvivalentne visokošolske institucije (npr. tehnične univerze) so odgovorne za raziskovanje, izobraževanje in študije, kot tudi za promoviranje visoko kvalificiranih znanstvenikov in akademikov. Studijski programi nekaterih univerz vodijo do Hochschidpriifitngen (sem spada Bachelor, magisterij, diploma ipd.), drugi vodijo do državnih izpitov (Staatsprüfungen) in nekateri celo do cerkvenih izpitov. Študij običajno traja od osem do deset mesecev. Pedagoške visoke šole (Pädagogische Hochschulen) VeČina pedagoških visokih šol je bilo v 70. letih integriranih v univerze, kot neodvisne institucije so se obdržale le v deželi Baden-Württemberg. Na njih je mogoče pridobiti izobrazbo za učitelje osnovnih šol (razredni pouk) in šol s prilagojenim programom, pa tudi diplomo iz pedagogike. Vso ostalo izobraževanje učiteljev se izvaja na univerzah, tehničnih univerzah, umetnostnih in glasbenih akademijah. Visoka šola za umetnost in glasbo (Kunsthochschulen and Musikhochschulen) Visoke šole za umetnost in glasbo ponujajo študij umetnosti in glasbo, nekatere od njih tudi v povezavi z akademskimi disciplinami (zgodovina umetnosti, glasbena pedagogika, muzikologija ipd.). Hkrati ponujajo programe za izobraževanje učiteljev. Posebnost teh šol je predvsem v individualnem pristopu ali v zelo majhnih skupinah. 44 Višje šole - univerze uporabnih ved (Fachhochschiilen) Višje šole imajo znotraj sistema namen neodvisno ponujati poldicno usposabljanje. Ponujajo predvsem programe za inženirstvo, ekonomske in poslovne vede, družbene vede, informatiko in komunikacijo. Programi so naravnani praktično-uporabno in za poklicne potrebe ter vodijo do diplome (Diplomprüfung). Študij običajno traja osem semestrov, vključno s semestrom, ki zahteva praktično delo. Na visokošolske institucije se lahko vpišejo učenci, ki so obiskovali splošne ali poklicne sekundarne šole, si izbrali primerne predmete in hkrati naredili tudi zahtevane zaključne izpite. Za dodiplomski študij načeloma šolnine niso zahtevane (v nekaterih zveznih di-žavah so jih v zadnjih letih uvedli), morajo pa študenti prispevati za socialne koristi. Nizozemska Institucije za visoko strokovno izobraževanje in univerze so popolnoma avtonomne na Nizozemskem. Visoko šolstvo je binarno, sestavljeno iz visokega strokovnega izobraževanja (higher professional education - HBO) in univerzitetnega izobraževanja (university education - WO). Ta dva tipa izobraževanja sta ponujena na HBO institucijah - visokih šolah ("hogescholen") in univei-zah. Visoko strokovno izobraževanje Visoke šole (HBO institucije) omogočajo teoretično in praktično usposabljanje za poklice, za katere je potrebna ali uporabna visoka poklicna kvalifikacija. Diplomanti lahko pridobijo bachelor ali magistrsko diplomo, ko opravijo zaključni izpit. Programi se izvajajo za različna področja. Univerzitetno izobraževanie Univerze združujejo akademsko raziskovanje in poučevanje. Obstajajo splošne univerze, pa tudi specializirane (tehnične, za agrikulturo, ki je tudi financirana iz Ministrstva, pristojnega za to področje) ter različne visoke šole (college). Univerzitetno izobraževanje se osredotoča na usposabljanje v akademskih disciplinah. Diplomanti pridobijo bachelor ali magistrski naziv, ki ga s Icrajšavo B. ali M. uporabljajo za imenom ali pa doktorski naziv. Norveška Ministrstvo, pristojno za izobraževanje in raziskovanje, je odgovorno za javno visokošolsko izobraževanje, z izjemo visokih šol (college) za policiste in vojaško osebje. K visokošolskim institucijam štejemo univerze, specializirane univerze, univerzitetne visoke šole {university college) in visoke šole za umetnost. Obstajajo tudi različne privatne visokošolske institucije (specializirane univerzitetne institucije, visokošolske institucije ipd.). Približno 13% študentske populacije je vpisanih v privatne visokošolske institucije. 45 Visokošolsko izobraževanje je na Norveškem večinoma financirano od države. To pokriva predvsem plače, investicije in novo opremo oz. to, kar je potrebno za vodenje institucije. Institucije dobijo celoten znesek denarja in imajo možnost same deliti in razporejati le-tega na različna področja. Državne visokošolske institucije imajo možnost pridobiti denar še s programi na daljavo, pogodbenimi raziskavami, projekti, prodajo publikacij ipd. Vpisna mesta za visokošolsko izobraževanje se določajo centralizirano, s strani vlade. Študij na javnih (državnih) institucijah za visokošolsko izobraževanje je brez šolnin, manjši znesek se prispeva za dobrobit študentske organizacije. Diplomska struktura je sprejeta po Bolonjskem procesu: - Bachelor diploma (Bachelor's Degree) - tri leta, - magisterij (Master's Degree) - dve leti, - doktorat (Ph.D.)-in leta. Obstajajo v tem sistemu tudi spremembe, kot so npr. daljši programi, ki za posamezna področja trajajo dlje (arhitektura, inženirstvo, zobozdravstvo, farmacija ipd.). Hkrati so se na Noi-veškem ohranile prejšnje univerzitetne visoke šole (university college), ki daje možnost nadaljevanja šolanja do Bachelor diplome. Švedska Večina visokošolskih zavodov na Švedskem spada pod okrilje vlade. Pri čemer vlada določi predvsem finančne okvirje izobraževanja, medtem ko je vse ostalo v pristojnosti samih visokošolskih in višješolskih zavodov. Tako na primer zavodi sami odločajo o uporabi razpoložljivih sredstev, o vsebini in načinu izvajanja študija. Visokošolsko izobraževanje je financirano neposredno iz državnega proračuna. Denarna sredstva za visokošolske in višješolske zavode predlaga vlada, končni pavšalni znesek, ki pripada določenemu zavodu pa določi parlament. Osnovno načelo pri delitvi denarnih sredstev za dodiplomsko izobraževanje je, da se denarna sredstva razporedijo glede na dosežene rezultate. Rezultati se nanašajo na število doseženih kreditnih točk s strani študentov in število vpisanih rednih študentov na posameznem zavodu. Terciarno izobraževanje je na Švedskem razdeljeno na dodiplomski in podiplomski študij, ki se izvaja na visokošolskih (universitet) in višješolskih zavodih (högskola). Na Švedskem ne obstaja terciarno izobraževanje izven univerzitetnega okvira. Programi na visokošolskem in višješolskem študiju so izenačeni. Razlika je le v možnosti podiplomskega študija in raziskovalnih dejavnosti, kijih omogoča visokošolski študijski program. Poleg državnih visokošolskih in višješolskih zavodov obstaja tudi nekaj samostojnih zavodov terciarnega izobraževanja. Vsi so deležni denarnih subvencij s strani države. Trije od samostojnih visokošolskih zavodov so upravičeni izvajati podiplomski program (postgraduate qualifications). Študentje, vpisani na samostojne izobraževalne ustanove s pravico izvajanja verificiranih programov, so prav tako deležni denarne pomoči. Državni visokošolski in višješolski zavodi spadajo pod državno upravo, zaposleni pa se smatrajo kot javni uslužbenci. Dolžina študija traja od nekaj tednov pa do več let. Študij je ocenjevan s kreditnimi točkami, kjer ena kreditna točka ustreza tednu študija. 46 Pogoji za vpis na dodiplomski študijski program se delijo na osnovne vpisne pogoje, ki so skupni vsem zavodom, in na posebne vpisne pogoje, ki jih določijo zavodi sami ter se razlikujejo glede na izbrano smer študija. Na Švedskem javni visokošolski in višješolski zavodi ne zaračunavajo šolnin. Čeprav ni šolnin, imajo študentje možnost zaprositi za denarno pomoč v času študija, ki je lahko v obliki nepovratnih sredstev in večjih posojil. Za pomoč lahko zaprosijo tako redni kot izredni študentje. Vsi dodiplomski študijski programi se izvajajo v obliki tečajev (courses). Enopredmetni tečaji trajajo od 5 tednov do 1 leta, osnovni študijski program traja od 2 do 5 let. Cas študija je merjen v kreditnih točkah. Teden študija je enakovreden eni kreditni točki, kar na semester znese 20 kreditnih točk. Dodiplomski študij se konča s splošno (generella examina) ali poklicno diplomo (yrkesexamina). Splošne diplome so: - Higher education Diploma (högskoleexamen) zahteva 80 kreditnih točk (2 leti študija) s specializacijo, ki jo določi visokošolski oz. višješolski zavod; - Bachelor degree (kandidatexamen) zahteva 120 kreditnih točk (3 leta študija) in pisni izdelek vreden 10 kreditnih točk pri predmetu vrednem 60 kreditnih točk; Master degree (academic) (magisterexamen med ämnesdjup) zahteva 160 kreditnih točk in poglobljene študije pri glavnem predmetu, vrednem 80 kreditnih točk od katerih 20 kreditnih točk prinese enojna disertacija ali dve ločeni disertaciji vredni vsaka po 10 kreditnih točk; - Master degree (professional) (magisterexamen med ämnebredd) se podeljuje študentom, ki so pridobili najmanj 40 kreditnih točk s specializacijo (special orientation). Zahtevana je tudi disertacija, vredna najmanj 10 kreditnih točk. Pogoj za vpis na ta študij je pridobljena diploma vredna najmanj 120 kreditnih točk (enakovredna 3 letom rednega študija) ali pridobljena enakovredna diploma v tujini. Obstaja približno 55 različnih programov, ki omogočajo pridobitev poklicnih diplom po končanem 2 ali 5 letnem študijskem programu. Program običajno vključuje diplomski projekt (diploma project) in vodi do poklica (specific profession), kot na primer University Diploma in Medicine or Education. Velika Britanija Visokošolsko izobraževanje v Veliki Britaniji (VB) se večinoma financira z državnega proračuna. V ta namen obstajata organa Higher Education Funding Councils for England in Higher Education Funding Councils for Wales, ki sta odgovorna za določanje metode, na podlagi katere se denarna sredstva razdelijo med visokošolske zavode, pri tem pa so vezani na smernice vladne politike. Porazdelitev sredstev za poučevanje je v večini odvisno od števila študentov in področja izobraževanja. Skoraj vse investicije v raziskovalno dejavnost so neposredno povezane s kakovostjo in količino raziskav. Ostala sredstva za financiranje visokošolskega izobraževanja se pridobijo s subvencijami za raziskovalno dejavnost in pogodbami z Svetom za raziskovalno dejavnost (Research Cuonciis), s šolninami tujih študentov (od leta 1998) in prispevki domačih študentov, s prostovoljnimi prispevki, s subvencijami ipd. Ker so vse univerze in visokošolski zavodi avtonomne, so za vso porabo in finančno poslovanje odgovorni upravni odbori. Šolnine zaračunavajo vsi visokošolski zavodi. 47 Zasebne šole V Veliki Britaniji obstaja veliko število samostojnih izobraževalnih ustanov, ki ponujajo nadaljevalno izobraževanje. Večina teh je akreditiranih pri British Accreditation Council for Independet Further and Higher Education. Osnovni vir financiranja samostojnih izobraževalnih ustanov predstavljajo šolnine, saj niso deležne neposrednega financiranja s strani vlade, čeprav nudijo isto stopnjo javno priznanih kvalifikacij kot javne izobraževalne ustanove. Obstaja pa le ena samostojna neodvisna univerza v Veliki Britaniji, to je University of Buckingham, kije avtonomen organ s pooblastilom podeljevati lastne diplome. Visokošolsko izobraževanje Definicija visokošolskega izobraževanja je podana v Zakonu o izobraževanju (The Education Reform Act 1998), ki visokošolsko izobraževanje definira kot izobraževanje višjega standarda kot je standard izobraževanja, ki vodi do Splošnega certifikata izobrazbe na nadaljevalni stopnji (General Certificate of Education Advanced-level - GCEA-level). Politika na področju visokošolskega izobraževanja gre v smeri povečanja participacije, saj si vlada želi, da bi polovica populacije vstopila v visokošolski system, preden ko dosežejo 30 let. Univerze v Veliki Britaniji so raznolike, predvsem po velikosti, poslanstvu in zgodovini. Imajo lastno samo-upravljanje in vsaka zase določa, katere diplome in kvalifikacije bo ponudila in katere vpisne pogoje za program zahtevala. Univerze lahko ločimo na »stare« oz. tiste, ki so bile ustanovljene pred letom 1992 in »nove« oz. tiste, ki so bile ustanovljene po letu 1992. Upravljane so s strani različnih teles. Ne-univerzitetne visokošolske institucije vključujejo visokošolske kolidže (higher education colleges) in univerzitetne kolidže (higher education colleges). Univerzitetni kolidži so neodvisne institucije; ne smemo jih zamenjati s kolidži, ki so del državnih univerz, kot npr. Univerze v Londonu. Visokošolsko izobraževanje je možno na dveh institucijah: - univerzah, ki so neodvisne ustanove in - visokih šolah (college) ter institucijah za višješolsko izobraževanje. Prvostopenjsko izobraževanje v Angliji, severni Jrski in Walesu traja večinoma tri leta. Mnogo programov vsebuje tudi čas, ki je porabljen izven institucij, npr. delo v industriji ali leto v tujini (potem traja skupaj štiri leta). Mnogo izobraževanj na Škotskem traja štiri leta. V Veliki Britaniji je nekaj strokovnih izobraževalnih programov, ki trajajo celo dlje, npr. arhitektura, zobozdravstvo traja pet let, medicina šest let. Dokazilo o usposobljenost je visokošolska diploma, ki je pridobljena po dveh letih študija. Podiplomski študij Podiplomska dokazila in diplome so po naravi poklicne in ponavadi ponujajo profesionalne kvalifikacije. Izobraževanje traja 1-2 leti in lahko mu sledi čas nadzorovane prakse (poskusno leto), preden se študentu priznajo kvalifikacije. Visokošolske diplome so magisteriji in doktorati. Magisterij vključuje čisto raziskovanje ali predavanja z malo raziskavami in končnimi izpiti. Doktorat zahteva vsaj tri leta nadzorovanega raziskovanja, lahko pa traja tudi dlje časa. 48 Združene države Amerike V ZDA najdemo različne tipe institucij: raziskovalne univerze (za doktorske programe), univerze za pridobivanje magisterija in koiidži (college), Baccalaureate koiidži, koiidži za umetnost, specializirane institucije, post-sekundarne in poklicne šole. Ameriško visokošolsko izobraževanje je mnogovrstno in obširno. Ni strogo ločeno na univerzitetno in ne-univerzitetno, saj je bolj splošno. Institucije so avtonomne, lahko javne ali zasebne. Ameriški sistem je znan po dostopnosti, avtonomiji, velikosti in kakovosti. Religijske institucije se jemljejo kot zasebne in neodvisne ter so lahko profitne ali pa tudi ne. Na univerzitetni ravni je mogoče dobiti naslednje diplome na prvi stopnji: izredna diploma (Associate Degree), diploma 1. stopnje (Bachelor Degree), nadaljevalni certifikat (Advanced Certificate), prva strokovna diploma (First Professional Degree) - za medicino, veterinarstvo, farmacijo ipd. Na dmgi stopnji je mogoče pridobiti magistrsko diplomo (Master's Degree), po-magistrski certifikat (Post-Master's Degree/Certificate), diplomski certifikat (Diploma/Certificate), diploma izobraževalnega specialista (Degree of Education Specialist). Na tretji stopnji je mogoče zaključiti raziskovalni doktorat. Značilnosti študentov terciarnega izobraževanja Pri primerjavi značilnosti študentov terciarnega izobraževanja po posameznih državah, smo izhajali iz podatkovne baze, ki jo ureja Evropski statistični urad (Eurostat v nadaljevanju)'^. Vsi podatki s področja izobraževanja, v omenjeni bazi, so usklajeni z mednarodno klasifikacijo izobraževanja (ISCED97), ki zagotavlja mednarodno primerljivost izbranih indikatorjev. Kljub temu pa velja opozoriti na omejitve tovrstne primerjave. Prvo omejitev predstavlja vsekakor raznolikost sistemov terciarnega izobraževanja v primerjanih državah, ki je razvidna iz predhodne predstavitve nacionalnih sistemov. Kljub teoretični primerljivosti indikatorjev, določenih med njimi, iz vsebinskega vidika, ni smiselno primerjati'^. Drugo omejitev pa predstavlja razpoložljivost podatkov, saj le-ti niso razpoložljivi vselej za celoten vzorec držav. Prva primerjava, ki utegne biti zanimiva, je primerjava strukture študentov po posameznih vrstah oziroma stopnjah izobraževanja. Skladno z TSCED97 klasifikacijo, se programi terciarnega izobraževanja delijo na programe 1. stopnje (ISCED 5) ter na programe 2. stopnje (TSCED 6). Podatkovna baza je dostopna na spletnem naslovu: http:/7epp.eiirostat.ec.europa-eu/portai/page?_ pageid="0.1136184,0_45572595& dad=portal&_sclienia=PORTAL V nekaterih državah ni mogoče zaslediti vseh vrst izobraževanja skladno z 1SCED97 klasifikacijo. V nekaterih državah je v okviru vrste ISCED 5A mogoče najti samo programe prve stopnje (ISCED 5A - Dl), medtem ko programov druge stopnje (ISCED 5A - D2) ne poznajo. Podobno lahko ugotovimo za vrsto ISCED 5B, kjer tovrstni programi sploh ne obstajajo (Nizozemska) oziromaje mogoče zaslediti zgolj programe prve stopnje. 49 TSCED 5 Programe izvajajo univerze, kolidži in podobne institucije visokošolskega izobraževanja. Na tej stopnji je mnogo različniii programov in tudi velika raznolikost v načinu izvajanja. Večina programov se izvaja kot redno izobraževanje, v katerem so študenti ves čas prisotni, drugi programi pa se izvajajo kot izredni študij, ki so primerna oblika za študij ob delu. Enakovredni programi, kijih izvajajo odprte univerze ali druge podobne dopisne institucije, so postali prav tako popularni v zadnjih letih. Glavne značilnosti programov na stopnji ISCED 5 so naslednje: 1. Vpisni pogoji - uspešno dokončanje programa, ki spada v okvir stopenj ISCED 3A, 3B ali ISCED 4A, je minimalni pogoj za vpis v program na stopnji TSCED 5. 2. Trajanje programa - izvajanje programov na tej stopnji naj bi trajalo skupno vsaj 2 leti, sicer pa trajanje programov na tf stopnji zelo variira; vse od 2 pa do 10 let, odvisno od študijskega programa in kvalifikacije, ki jo omogoča pridobiti uspešen zaključek študija. 3. Kvalifikacija, ki jo je mogoče pridobiti z zaključkom študija lahko ima akademsko vsebino ali ne, vsekakor pa ne predstavlja neposredno najvišje akademske izobrazbe, kar je značilnost programov stopnje TSCED. V nekaterih državah se programi stopnje TSCED 5 ločujejo na programe, ki omogočajo pridobitev prve univerzitetne izobrazbe (Bachelor's degree ali tej enakovredno) oziroma na programe višje zahtevnosti, ki omogočajo pridobitev višje univerzitetne izobrazbe (Master's degree ali tej enakovredno). V drugih državah poznajo samo eno vrsto, dolgo trajajočih programov, ki omogočajo pridobitev bodisi izobrazbe Bachelor's degree, v drugih državah pa neposredno Master's degree. Programi stopnje TSCED 5 se delijo na programe tipa A in programe tipa B. Programi TSCED 5 - tip A so povečini teoretično zasnovani programi, ki nudijo osnovo za vpis na nadaljevalne raziskovalne programe na stopnji TSCED 6 (na primer doktorat) oziroma za poklice, ki zahtevajo visoke poklicne kompetence (medicina, pravo, tehnika, arhitektura). Programi se lahko izvajajo na univerzah ali drugih institucijah, pedagoško osebje pa ima najvišja raziskovalna priporočila, kot so doktorska izobrazba ter objavljena raziskovalna dela. Minimalno trajanje programov je 3 leta, če gre za program rednega izobraževanja, oziroma temu enakovreden program izrednega izobraževanja, običajno pa je trajanje programa rednega izobraževanja praviloma 4 leta ali več. TSCED določa, da naj bi v primerih, ko traja program 3 leta, uporabili dodatno merilo, to je najmanj 13 let predhodnega šolanja. Vendar pa imajo nekatere države programe za pridobitev prvostopenjske visokošolske izobrazbe v trajanju 3 leta tudi pa samo 12 letih predhodnega šolanja. Tudi ti programi so lahko uvrščeni v ISCED 5A, če izpolnjujejo večino ostalih meril za razvrstitev to stopnjo. Program lahko zahteva izdelavo raziskovalnega projekta ali naloge. Programi TSCED 5 - tip B so bolj praktični oziroma strokovno naravnani. Trajanje programov je najmanj 2 leti enakovredno rednemu izobraževanju, na splošno pa ne več kot 3 leta. Programi s krajšim trajanjem (recimo manj kot 3 leta v primeru TSCED 5A in manj kot 2 leti v primeru ISCED 5B), se lahko razvrščajo med programe na stopnje ISCED 5, če jih lahko štejemo kot prvo obdobje sicer daljšega programa na ti stopnji, vendar pa diplomantov iz tega prvega obdobja študija ne smemo šteti med diplomante programov stopnje ISCED 5. V kolikor Je v neki državi možnost neposrednega vpisa v programe za pridobitev najzahtevnejše akademske izobrazbe, se del programa, kije posvečen raziskovanju, razvršča v stopnjo TSCED 6, začetni pripravljalni letniki pa v stopnjo ISCED 5. Programi na stopnji ISCED 5, se glede na nacionalni sistem pridobivanja izobrazb in kvalifikacij delijo na programe prve (ISCED 5A-ld) oziroma druge diplome (ISCED 5A-2d) ter na programe prve (ISCED 5B-lq) oziroma druge kvalifikacije (TSCED 5B-2q). 50 v mnogih državah je jasna razmejitev med prvo in drugo univerzitetno diplomo (dodiplomski in podiplomski programi oziroma Bachelor's in Master's degree), v drugih pa te razmejitve ni. V nekaterih sistemih (na primer Nemčija inAvstrija) so programi, ki imajo dolg študijski proces, mednarodno primerljivi z magistrskimi programi. Dejstvo je, da se mnoga delovna mesta razpisujejo za stopnjo izobrazbe, ki je prva v sistemu terciarnega izobraževanja ne glede na trajanje izobraževalnega programa, zato je pomembno razvrščanje programov po tem, ali omogočajo pridobitev prve ali druge diplome. Medtem ko v večini držav zagotavlja prva diploma (Bachelor's degree), v trajanju 3-4 leta, dostop do široke palete poklicev, omogoča enake zaposlitvene možnosti prva diploma v Nemčiji in Avstriji, pridobljena šele po 5 letih rednega študija. Od interne hierarhije diplom znotraj nacionalnega sistema bo odvisno, ali dani program omogoča pridobitev prve diplome, druge ali nadaljnje diplome oziroma akademske izobrazbe (research degree) tiste vrste, ki jo razvrščamo v ISCED 5 in ne v ISCED 6. V nekaterih državah takšno akademsko diplomo podeljujejo po končanem raziskovalno zasnovanem programu in je na splošno poznana kot Master of Philosophy (M. Phil.) degree. Le-ta je na višji ravni kot druga diploma (Master's degree), hkrati pa nižja od doktorske akademske izobrazbe. Shematski prikaz razdelitev programov stopnje ISCED 5 ter primerljivost z vrstami terciarnega izobraževanja v Sloveniji, je prikazana v tabeli 3.4. Tabela 3.4: Razdelitev programov terciarnega izobraževanja stopnje ISCED 5 po ISCED 97 klasifikaciji ter primerljivost vrst programov terciarnega izobraževanja v Sloveniji ISCED 5 Tip 5A teoretično zasnovani programi; trajanje 4 ali več let; Tip 5B praktično zasnovani programi; trajanje 2 do 4 leti; Prva diploma: 5A- Id Bachelor's degree SLO: univerzitetni dodiplomski programi in univerzitetni programi 1 .stopnje (bolonjski programi) Prva kvalifikacija: 5B - lq SLO: višješolski strokovni programi, visokošolski strokovni dodiplomski programi in visokošolski strokovni programi i.stopnje (bolonjski programi) Druga diploma: 5Ä - 2d Master's degree M. Pilil. Degree SLO: magistrski programi in programi 2.stopnje (bolonjski programi) Druga kvaliflkacija: 5B-2q SLO: specialistični programi Vir: ISCED 1997. UNESCO; Strašeketal, ISCED 6 V to stopnjo so uvrščeni programi terciarnega izobraževanja, ki omogočajo pridobitev najzahtevnejše akademske kvalifikacije, kot je doktorat znanosti. Programi predvidevajo zahteven študij in izvirno raziskovalno delo, često so lahko obvezna tudi predavanja. Glavne značilnosti programov na stopnji ISCED 6 so: 1. Vpisni pogoji - Vpisni pogoj v takšen program je praviloma zaključen ISCED 5A program (navadno druga diploma ali akademska diploma na ISCED 5A). 51 2. Obveznosti študentov - Program predvideva predložitev doktorskega dela oziroma dizertacije, primerne za objavo, ki je rezultat izvirnega raziskovanja in predstavlja pomemben prispevek k znanosti. Doktorsko delo običajno ocenjujejo eksperti, ki ga potrdijo kot primernega za podelitev najzahtevnejšega akademskega nas I ova. Program lahko obsega tudi predavanja, ki so lahko celo bistvena sestavina programa. 3. Destinacija diplomantov - Kdor uspešno zaključi program na 6. stopnji, je na splošno primeren za učiteljsko delovno mesto na univerzah in drugih institucijah, ki izvajajo ISCED 5A programe, kot tudi za delovna mesta v raziskovalnih institucijah. Kot je že bilo izpostavljeno pri opisu programov stopnje ISCED 5, lahko obstajajo programi za pridobitev najzahtevnejše akademske izobrazbe, v katere se študenti vpišejo neposredno takoj na začetku stopnje TSCED 5. V takih primerih se samo del programa, ki je posvečen zahtevnemu raziskovalnemu delu, upošteva na stopnji TSCED 6; ostali del programa naj bi razvrstili na stopnjo ISCED 5. Študenti programov, ki omogočajo 'pridobitev vmesne ("intermediate") akademske kvalifikacije, kot so Diplome d'etudes approfondies (DEA) v Franciji, ki je bistven pogoj za pristop k doktorskemu delu, se lahko razvrstijo v stopnjo TSCED 6, sama vmesna diploma oziroma diplomanti pa se ne štejejo kot diplomanti stopnje TSCED 6, temveč stopnje TSCED 5A. V tabeli C.2 v prilogi je za izbrane države prikazano število študentov po posameznih stopnjah TSCED97 klasifikacije, v tabeli 3.5 pa je prikazana ustrezna sti-uktura študentov. Za Slovenijo je mogoče ugotoviti relativno visok delež študentov vpisanih v programe tipa B, ki predstavljajo bolj praktično oziroma strokovno naravnane programe. Tako visok delež je posledica relativno velikega števila študentov vpisanih v višješolske in visokošolske strokovne programe. Ob pogledu na delež študentov doktorskega študija (TSCED 6), lahko vidimo, daje le-tav Sloveniji relativno nižji. Tabela 3.5: Stmktura študentov terciarnega izobraževanja po vrstah študijah (ISCED), v %, Slovenija in izbrane države, 2005 ISCED Država 5 in 6 5A 5A - D1 5A-D2 5B 5B-Q1 5B Q2 6 Slovenija 100,0 50,0 44,5 5,5 49,1 48,0 1,1 0,9 EU27 100,0 83,5 70,4 (13,1) 13,7 13,3 (0,4) (2,8) Belgija 100,0 46,4 42,4 4,0 51,7 50,8 0,9 1,9 Danska 100,0 84,3 64,2 20,1 13,8 13,8 - 1,9 Finska 100,0 92,9 0,0 0,0 - 7,1 Francija 100,0 72,2 72.2 24,0 24,0 3,8 Irska 100,0 67,4 30,0 2,6 Islandija 100,0 95,1 84,5 10,6 4,0 4,0 - 0,9 Nemčija 100,0 85,0 81,7 3,2 15,0 15,0 - Nizozemska 100,0 98,7 93,1 5,6 - - - 1,3 Norveška 100,0 96,7 85,9 10,8 1,2 1,2 - 2,0 Švedska 100,0 90,6 90,6 4,2 4,2 - 5,2 Velika Britanija 100,0 73,4 54,1 19,3 22,6 22,6 4,0 ZDA 100,0 76,7 64,5 12,2 21,1 21,1 - 2,2 Vir: Population and Social Condition, Eiirostat, preračuni Strašek et al. 52 Tabela 3.6: Razmerje med študenti terciarnega izobraževanja rednega in izrednega študija, po vrstah študijah (ISCED), v %, Slovenija in izbrane države, 2005 Država 5 in 6 5A 5B 6 Redni Izredni Redni Izredni Redni Izredni Redni Izredni Slovenija 63,6 36,4 80,9 19,1 46,5 53,5 38,2 61,8 EU27 82,0 18,0 83,5 16,5 74,4 25,6 Belgija 80,4 19,6 93,2 6,8 69,5 30,5 68,0 32,0 Danska 87,6 12,4 92,8 7,2 54,7 45,3 100,0 0,0 Finska 56,2 43,8 60,5 39,5 100,0 - - 100,0 Francija 100,0 - 100,0 - 100,0 - 100,0 - Irska 76,9 23,1 84,3 15,7 59,5 4t),5 87,4 12,6 Islandija 75,3 24,7 76,4 23,6 46,1 53,9 84,3 15,7 Nemčija 94,2 5,8 96,2 3,8 83,3 16,7 - Nizozemska 82,2 17,8 83,3 16,7 - - - 100,0 Noi'veška 72,3 27,7 71,7 28,3 80,7 19,3 97,8 2,2 Švedska 51,9 48,1 50,8 49,2 84,5 15,5 44,9 55,1 Velika Britanija 60,8 39,2 72,6 27,4 24,4 75,6 51,3 48,7 ZDA 61,4 38,6 64,7 35,3 48,7 51,3 68,1 31,9 Vir: Population and Social Condition, Euroslat, preračuni Strašek et al. Študenti terciarnega izobraževanja se delijo na študente rednega študija (full-time) ter na študente, ki študirajo ob delu (part-time), pri čimer je slednjih, v večini evropskih držav relativno manj. V tem pogledu je opredelitev izrednega študija v Sloveniji izjema, saj velik del študentov izrednega študija, še posebej na dodiplomskih programih oziroma programih I.stopnje, študira na povsem enak način kot študentje rednega študija, z razliko da plačujejo za študij šolnino. Iz vsebinskega vidika opredelitev izrednega študija ni povsem primerljiva s študijem ob delu, zaradi česar relativno visok delež izrednih študentov v Sloveniji, ni povsem primerljiv z ustreznimi deleži študentov ob delu v ostalih državah. Sicer so visoki deleži študentov ob delu značilni za Finsko, Švedsko, Veliko Britanijo in ZDA. Slovenija tudi izstopa po razmerju med študenti rednega oziroma izrednega doktorskega študija, ki je v večini primerjanih držav ravno nasprotno kot v Sloveniji. V tabeli 3.7 Je podana struktura študentov po področjih izobraževanja, ki so skladno z ISCED97 klasifikacijo razdeljeni v 8 širše opredeljenih področij: ISCED 1: programi s področja izobraževanja; ISCED 2: programi s področja umetnosti in humanistike; - ISCED 3: programi s področja družbenih in poslovni ved ter prava; ISCED 4: programi s področja znanosti, matematike in računalništva; ISCED 5: programi s področja tehnike, proizvodne in predelovalne tehnologije ter gradbeništva; ISCED 6: programi s področja kmetijstva in veterine; - ISCED 7: programi s področja zdravstva in sociale ter ISCED 8: programi s področja storitev. 53 Ob primerjavi strnkture študentov terciarnega izobraževanja, po področjih izobraževanja, v Sloveniji in ostalih državah (glej tabelo 3.7), lahko ugotovimo naslednje: - V Sloveniji je delež študentov relativno visok na področju storitev (ISCED 8), na področju družbenih ved, poslovnih ved in prava (ISCED 3) ter na področju kmetijstva in veterine (ISCED 6). Največji primanjkljaj študentov pa lahko opazimo na področju znanosti, matematike in računalništva (ISCED 4), kjer je delež študentov v Sloveniji najnižji med evropskimi državami. Prav tako je v Sloveniji relativno nizek delež študentov na področju umetnosti in humanistike (ISCED 2) ter zdravstva in sociale (ISCED 7). - Delež študentov na področju tehnike, proizvodne in predelovalne tehnologije ter gradbeništva (ISCED 5), je primerljiv s povprečjem v državah EU27, v primerjavi z vrsto posameznih držav pa celo višji, -čeprav po besedah bivšega ministra Zupana (Vir: Dnevnik, 10.2.2007) trenutno primanjkuje strojnikov in elektrotehnikov ter inženirjev metalurgije. Tabela 3.7: Struktura študentov terciarnega izobraževanja po področjih izobraževanja (ISCED97), v %, Slovenija in izbrane države, 2005 Država Področje izobraževanja ISCED97 SKUPAJ 1 2 3 4 5 6 7 8 Slovenija 100,0 9,1 7,6 43,8 5,4 15,8 3,2 7,2 7,9 EU27 100,0 9,5 12,7 34,3 10,7 14,7 2,1 12,1 3,8 Belgija 100,0 14 11,3 34,5 6,7 11,3 2,7 18,2 1,2 Danska 100,0 11,2 15,0 29,8 8,2 10,3 1,4 22,0 2,0 Finska 100,0 5,3 14,5 22,3 11,6 26,4 2,3 12,9 4,7 Francija Irska 100,0 6,1 20,3 26,2 14,7 12,4 1,5 13,8 5,0 Islandija 100,0 19,7 14,3 35,5 8,7 6,7 0,6 12,6 1,8 Nemčija 100,0 7,3 15,7 27,5 15,0 15,7 1,4 14,7 2,5 Nizozemska 100,0 14,9 7,9 40,0 7,6 7,9 1,6 15,8 3,0 Noi'veška 100,0 14,9 11,7 32,7 9,6 7,0 0,9 19,3 3,9 Švedska 100,0 15,1 13,0 26,5 9,5 16,5 0,8 16,9 1,7 Velika Britanija 100,0 9,3 17.7 28,4 15,0 8,6 0,9 19,6 0,7 ZDA 100,0 11,4 12,8 33,2 10,8 8,1 0,7 16,9 6,2 Vir: Population and Social Condition, Eurostat, preračuni Strašek et al. Primerjava starostne strukture študentov, ki je prikazana v tabeli 3.8 je močno povezana z ureditvijo sistemov izobraževanja v posameznih državah. S trajanjem izobrazbe na predhodnih stopnjah (primarno in in sekundarno izobraževanje) je namreč povezana običajna starost, pri kateri večji del populacije vstopa v terciarno izobraževanje. Prav tako je z organizacijo izvajanja oziroma trajanjem programov terciarnega izobraževanja povezana običajna starost zaključka študija. Zaradi navedene omejitve, starostna struktura študentov, še posebej delež študentov starih 19 let ali manj, ni povsem primerljiva med izbranimi državami. Sicer lahko na podlagi relativno višjega deleža študentov starosti 20-24 let oziroma relativno nižjega deleža študentov starosti nad 25 let, sklepamo, daje vključenost prebivalstva starostne skupine 20-24 v Sloveniji zadovoljiva, nekoliko manjša pa je vključenost odraslega prebivalstva. 54 Tabela 3.8: Struktura študentov terciarnega izobraževanja po starostnih sl _o 00 i s-bfl O ^ Q. O a. 3 Oß IZl Q. 'S O -O CQ bD a> c T3 (U u. > O ■i-> C 0) T3 U Ü cd (L> -O C53 H Ov ^ ® S o ® M Ä S ® S o ® (S M ^ s ® s o ® rj «s ro 2 ® S © ® «s ® 2 o ® ^ «S ® S o ^ M ® S O ® O ® ^ 2 ^ 2 S 00 s- t^ 00 0^ U a o o D r- — rr ' t--(N o > "O I N .1 O u O > o ^ £ ® S ® R CS Ä 5 ® s (S ^ ® 2 o ® »s ^ s ® 2 9 ^ (S fS 2 ® 2 o ® «N i f^ ® 2 o ® ® i o 9 M «N ^ 2 2 2 S 00 Ü s H « > O a 0) C/5 £ > I D D -J tu ca -J o_ m rf S CQ N D — a = Ö < < Q Q Os r-' u o z UJ I C CQ ^ D T3 .Ü M ^ Ki O :— ^ J JI 5, 2 f ON CQ 2 m Z 3 I 02 Z 3 •a o "E ■n o ® 2 © ® fS 1/3 S ® S ® ® «M ^ S ® S © o «s ^ S ® 2 o ® M M ro ® 2 © o CN ® 2 © ® r-i CN r- O) o o ■šT fN m O fs} — O ~ re o n O- Oß o .2 CD o -7 o ^ 00 D > > Q O P--J -J D D •■o ■o M u tü () ) ^ > fl» 'N >N C M N fl» • >C/1 O hp Ü Rfl < < D D < 02 CN rn ro CQ r-cr- U ^ — — (1> •5L § o -S o 5 Z M D ao o o H Z UJ D z: D D z D Q. O > 3 Z D Z D K! ic' CB Ml O U o 'n o O (N o o o ^ E; o ® »M iS o ® ^ s ® s o ® »s ^ 2 ® S © ® «s ® S o ® n «M n ^ Z tn I - S ._r C ^ > >c/i o C3 >N > .i: C X ^ > o -a Si CQ o-D o K > '-r O _: od f^ S (U cc ■Ö' i o > o "O D i. m t/5 br o Z § iS > "T O _• OA > o > o "S ^ ii o _: ^ Ofl 'n 5 ^ > O o' o' o_ Z D a 'isß o 0Ü T3 bO O bO re T3 CJ) o OJi k! -a Z Z) z D ti. tu -J D o o 0- C3 'č? > U. tU D z D Q. O > •O Z 3 o. D u. D u_ -J D r-ON ® S o ® s ® s o ® CQ > 0 '1 ■f 1 M ) <• ) N N m fn C S-: () C c: lU 1— C N ^ > 3 > m CO - (-si NO r-i J < u. tu J D r-1 01 O Ü O ON D D H u. H-l 3 Z D £ a> ^ H u. -J D (N (N ® S © ® «s i» © o M ® s © ® «s ^ S ® 2 o 'S rs, N ® S © ® «M ® S © ® ® i © ® S CS O o^ ® (S 00 u s H o rt ;> n cz m >N o u. C =5 T3 Q. .> trt rt r/5 > > o o" ■«I- C-1 CN 0 (N r- CŠ" O r- Os rM" r-i a^ o' o 'S- t-- CNT o (N (N C--M Os (N t-- O o o TT r- o tN tN O rt- r- (N rt fS (Z) > z D Z D CD C/5 > Z a iT) > CO > I o > 00 > 'c CO cn > z 3 Z D I oi p o. M O O E o a. J a: D £ o rr 0-0. u_ ^ (N rt H 0-0-IX -1 rt rj- H H D_ d. U. -J rt CS B >o C3 z D D D Z D I üO > I z D i m > C/5 > I o ti) D D D Z D I DÜ O Q Z) D Ü ü_ H Z -J D O o m CN ® s o ® M o o o ® ® S o o «s ® s o ® M ® 2 ® o fS «N « fS ® S © ® »s ® s ® 2 o ® r< «N ^ 2 2 S 00 ©s ^ C B H .5. > 'O CO S Z O 3 z c/^ > (N m r-i "^r ^ S Z H o vo ON .g § CC I üi) o -— VI o •- > V, — u ^ (U a> p: H o' r-o (N C T3 u Z z D D 2 D Z D > O^ ON C/3 > I O > 15 «5 m N •C/) > J D On ON c/n > I « 'E CO > 00 > Q. O •e O bO o ZA > I DO ž •a N (N ^ ® S o ® tr. S ® 2 o ® ^ s ® s »s ^ S o ® M fs 22 ® 2 o ® «s «N -šf CQ jj (D CC »S ® 2 s ® «N M ® i o ® ^ 2 ^ 2 2 ® 90 On H .« > -J D o > ^ Z o D >N , .= C3 O = u -C ca ^ ^ 2 -i o ^ O UJ tu 0- w _ Di D ti- t- oo m Ol 0 ž 1 2 >N ZD £ I o o ž ^ >to -S = T3 (U O ^ CL -O o 5 Ü Ü o u- OJ 'S z D o , VI O S > "O C/l o O i: O on tJ-O- PJ D IX. •TT '«t m m ^ Z > D r-- oo o r-i r-i □J □J D a: 3 h- < D 3 in vo N S D ■N 'z 1 Š D o o r-o ON Ii ^ S H « C c3 > 15 TJ W Z > Z z D iz z D D D CL D f Z ^ D D > t Z Ü. 3 D r-i K •cj- r- > D D D 3 OZ C/D ^ 3 D D ON (N o D O Z) 3 vo C-l r-i M5 D O « CQ ZA s o >t/i < Q. CQ Cl_ D m O) > E o m D ^ »o o o ^ S s o S »s M U X) a ^ s ® ® o (M ^ ITj ^ 2 o ® © rs ^ •rt ^ 2 o ® o ^ 2 o ® o fS ^ M „ o o ® s rA CS ® 2 o o fS ^ o ^ 2 so ON On — H « > D D D 00 « _ > C/: ca č D ■ E « u — Oß = ^ cc ^ 2 §J üßcQ ° tzl D P Tf Z D Z D C/D > 2 D Z D Z D Z D ^ N Ü- D z ti- D Z D z u-D £ a> Z p- D Z D Z D 5ij N > Z D z D Z D D N 'o 01 z Z) D r-t--rg O u_ D (N o 00 On ^ o r- ON t--o O ^ o vn O C > aj -o ^ S ® S o o ir. ® S o o M ® S o o fS ^ s o ® r3 22 ® S o o M ® s © o ® i o ® «N S 2 ® 00 2> ^ S s\ ^ C s H .5, > CÜ ;l§ o I C3 > •S I ll — t/i O > o u. D_ o^ r-1 fcX) cc C C« £ C CÜ > u ' « > .Ü O C p — t/l o w D tJ) CO C CQ ig .= > O «u « ti N o o C ca 5 zn = > > O lU N 3 O CN ■o' o r- >0 (N r-) o> r-i o i CQ bo -T- 0 V) Kt r- N — 1 i i; u D -o cc aj P S ca f ^ > o C E S :S II O -a D ON r- O tL. D 00 fNj z D C/D > Z 3 Z 2 D en > Z D Z D zn > iaß O C D Z D rjn p- s D 3 Z D ■u H 3 H 3 CO ON OO OO (N r-1 > > u_ r-J ON (N LO > > 'öXi O M •O OJ o. Ki Ü u. P- GO > o Ml Ki -a o. C > o z D d D D ON Ol r- On r-1 D ON ON r-1 D D r-- CO 0^ r- o ON r- NO o o 'v'-l m CJ> o ^ ® 2 o ® «s in ig ® 2 o ® »s ^ s ® s 9 ® ^ 2 ® 2 o ® (S ® 2 o o (S ~ M o ® CS r-i t-- — r^ ® i o ® ^ 2 2 S 00 ON ^ S CN H .S > m D JO K5 U CL O •S i CJ> -r o £ -O aj 5. o > -o ^ C D u > '1 'Š u 2 > öfl C o D N l> > C ^ D D N D D D O IZ> X ü_ O. vo r-ro fO y b- C/5 a- ^ P H < 0^ (N N ^ s ® s o ® V2 S ® 2 ® (S ^ S ® S ^ 2 ® 2 o ® fS »s 12 ® 2 o ® T3 Z 00 ^ CN ^ 2? ON os H J > O m m iZ) t/5 > > (U > _o o VI C/l o O CL D. C ,£ u w re > > e3 a. o. D D "O o > 'o O. > CL> > (U o -a o s > C CO 'p o O C o o C ,T!T U 2 D C/D öi D on H N > > O 0 01 o o oo ÖD O L. Q. O Q. _C3 'S 3 c3 öß O) ^ _o o ■o bfl a> C T3 (D > O C C3 £ _o a lU re X3 "Ö m cd C53 U X) ca h- H > U O Q Q O O Cii OO OO CO oo m ž o o" (N (N 1/5 e o fS o o »s fO o o p<» ON a> o e «s o e «s M O H .5. O U IJD > > "n « z IT) cd (U X) C C« > "O CC ■a o > a M Z D 2 D I V) > Z D Z D Z D Z -J z D Z D 6fl _o O ju ON rf 2 Z) o C o □J CQ CD Z D D rt O m (Z) CQ 00 cc ^ o > Z D I C« < CQ < ca Z D I < CG CQ > VI o JD >N > _o O >N 3 Q Q tu CQ J a. m -J Q D Q ti- D o > Q -J D m CQ D. > cc Scci ^ Z 9 D £ ^ o CQ bß -1 _o —' o 1 ^ E E ^ o > .S CN m CQ CQ CQ 03 Öß o on _o o 3 ili > Q tu 0^ C CS > u 15 -o C« z u s H « > < < ca •u UJ UJ D O ^ Z I 3 ro ro C C3 > OJ 15 -o i. s H > ^ca S J > o 'n lU S D > Z TT «/1 — •u z D tA O > Q. O > T3 Z D Z D u. D CQ fZ a H > CĆ 'n D (N Ov o" o. o > z Z üß o o 00 Ml _o o o o C/D u_ -J D Z 2 Z D a o > T3 Z o r-' Z D u. u_ -J D Z D Z D cc C ■> o •o o M N E D (N (N > "O Z D CS C ■> o •o o öfl T3 O "n z o C -a o JZ N Z D CJ5 0 i/5 1 Z D > o •o o 0£ Iii U. ti. -J > o •n o 00 < u. u. _D (N CO > O ra o X) ca J r-i Z D I O C Ü p- _( D CO > O Z D I O CO > O O o u. -J C^ M «O r-l Z D I o ž Z D I o m t- U-hJ D M- r- tT ''t Z Z) (N Z D CJ) _o o z D I o > oo > I o ž o. o ž in m CQ a> X) c > -a Z C s H > o' to > I tL. D o" o z D C/3 > Z D I Z D CĆ > J c^ D u. 0-0- -J D t--o CN aC üO > o ž t/l 5 £ o Q. 00 > z D Z Z) I £ p & ra 'äij _o o C ^ a. o. u. -1 Z D im j- o. o. U--1 o z D Z D I CJ) o rt Gi ON Z 3 z D o ž 'E 'o' Z D Z D I o a C/3 u. -J D -Tf r-i Z D 00 > Z a I K M N > O O. >C/5 00 > C/) > I CS > D tL. _) D D CQ Z D I D ti-j D D r-i CQ OD > Z >0 m CQ D (J3 'C s H .«J > O O 1;= o a z CĆ CĆ h- E v> 1 cg •—1 M _o O C J= £ Z D C I o .H 11 •r: o to d» f- o v č Z D D (N m Z a > •o Z OD _o O E TD i5Xl _o o i=. Z Z) Öß _o o u u. O m h-hJ D (■n ON ON CÜ j: C H .2J > ž D D tU "O o D. O O u. 0- UJ _ Z) Ü- o TJ o Q. M o o D o. ^ C/5 D Ü. 00 m Z D m UJ z D £ O P ca ^ E ,0 CĆ p o i=L D D D D Cii U tu D D m C > (U T3 a z: t: B H .5J > < D < D D D D Z D 3 D C C o o O 1 • ■ 1 r> t: t: U > > > >N >N 'N E" N N fl) (U ii> ■ — V V u > > > O O o O) LO [I- ti_ u. D D D D D Os Z D 2 Z D > o •o o on D Z D M D Z D > o •o o ÖC M D IT) cd jj (L> P3 C C53 > 1> T3 CS 2 u s H .2. > ž Ü O D ž CQ D D Z) -a o o. > N (L< Ö0 re B ^ ra CO S > D o o' o O -'t ca C/D > CO en > Z D 2 P Z D CQ LT) > Ö£ O C D D CQ GO > D H u. 3 D "O o o. o o o ■o M O D CC _o o ČQ M _o o CQ D 3 D Z 'n b- D Z D Z D D D D C cd > OJ "cd TD CC z u s H « > D o D N ÜD: CQ C/D D •= CQ « ? TO > N o C £ 00 -Sž CO O D — 0D « GD IS3 > O = E al O D 0^ Tf (M ON (N iXl D z D ca Z D O > o ^ 3 O Z D I o Z D I 1=. D r- oo OO CO r-i r-i D D D CQ (D X) (J3 C C53 > OJ -a Z u s H .2J > O D D cii D tz 3 o M KS T3 iš o •o N (L> > C Z D D r- Z D o Ö0 .2. o •o o Oi) D T3 N > D r--o '5 3 a s ^ i/} r-i r-i fN (N CNl CD Z D ca D CQ Z D N O T3 D. O > D X u. CL D CD D öß _o o o u o X u. 0- D 3 D > o "O o on >ai X u. 0- lU -D ro C > -o CÖ Z u a H .S^ > a: < U h-00 5 D ^ r-i T. W H S ^ Z O D ^ ■X tü h-O J S O D a. ro -ro-S C u H o o CNl C D > _o CO ■o o > N jz; S on O IV) O O ■O -1—> »iz) =5 c$ o a. c c<3 E _o CL cd -O C« h- ex o > n vo cn Ol Ol O O o 03 VO m in in CO m ■n- O 00 ro ro 1 1 1 1 rj- o TT o _ On Ol O- vn Ol Ol (N o (N 00 r- «n NO m on o- NO m rn Ol m CO Ol Ol r- c^ OI on in On vo >n _ 1 Ol O Ol _ O r- NO _ Ol rr r- Ol 00 m Tf >— —~ On r- Ol —— o no Ol — r- t-- Ol m CO Ol t- no no in vo m t- 00 ON 00 ^ no 1 On Qn 1 no Ol On m O O o fN ■«t co r- t- m o^ O Ol Ol no ro CO «n ( T!" os o ON — 1—1 p - oo \D o fO m 00 m m >0 m m 00 r- o 00 —— vo no On O! Ol in o ' r- »n m cn On m TT CO — Ol •CN- ^^ irj r- co O fo ro «n m o 00 m in no 1 m no CO m oo o CO ro CO o O t- o r- oo •O Ol 00 r- 1—1 no no >— m in Ol Ol Ol Ol on Ol ro fo p U-) 00 in m Ol 00 on Ol in r- ■tj- Ol — (N ' ' M5 CO rn Ol >o ^ ON Ol t-- r- OO oo ■ CO _ On Oi oo r- _ m CO m ch MD Ol O ■O ^ rn m r- »n Ol CO o On o- Ol CO CO (N o ^O -d- m no > > > > > > > > o o o o o o o o o ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ o o p p o o o o o i. s— VI VI VI tž! to VI VI VI Jji c J^ e ^ s ^ c c c M c £ trt Vi u VI oj — "S — u — U — 1—s O —> O O —1 o 1—! O •ti —! O ."ti —i o .•ti —t o .ti l—> o < >1/1 O 'n < >v> O 'n < O N < o N < o N < O n < >Vl o N < •v> O N < >V1 O Cl. ^ (U cu ^ 0) 0. ^ S 0- ^ S P- ^ S 0- ^ 5 0_ ^ U 0- u 0- D O > D O > O > D o D o > D O > D o > D o > D o ^ v> v> 'c c/^ 'E ^ t/J '5 v) 'c vi s VI c VI 00 > D t/) ■> D ry) > D c/) > D in > D co > D co > D ty: > D > 3 V) s s u "3 « o « o z ^ o ^ Q 'u s R v> S « J g ■> « S > > C 'c > > S ^ «5 (Z « « a « < n n l. n ^ f/> v O ■M < n n i. n i. im P. v 4.1 V o Q 0. a > > J S © > > > E ^ 'e 'e '5 «5 > B S C tzi 3 ft. (/5 n c/3 3 3 e. 3 &J0 o u o. s: ■tal VI b. > + _ 1 ri 1 cn ro , — m oo VI O n r- (N (N NO m — — rNi o o 1 en fN __ {n r-i ov CN > > > > > o O o o o o ^ ^ ^ Jji o p o o o o is ^ ^ crt CO M to iT} on 'S 12 '5 'Ik "E 'E 'E L5 C/l CO cl 5 Cfl Vi <ü o ."ti —1 O —1 O 1 "o —> o -I o < o N < o N < o 'n i- < >C/} O 'n < O 'n < O 'n a. ^ i> 0- ^ S a. 0- ^ S 0- Jai S Cu D O > D o > D O > D O > D O > D o > co C 'c ^ 'c l/l 'E 'E t/5 > D (Z) > D ITi > 3 on > 3 c/d > D (/) ■> 3 VO cd D JU C3 C CC > "S T3 ca 2 o ^ o v> > -- ® ^ P > « « g i > i © -o I ® « « C/D N > o o (N C u > ITi O > CC N -C C/l O O M o C/5 "> C -o 3 >C/2 3 'c C E _o o. o — r- — CÜ ■o s CS 1) C JD rrt H z o (N fO — VO (N fN r- ro O O tN D g i N « t O > H Šl MD r-j «ri — < 0- _ ii: J 00 0 1 > D n V-) (N D D VO D a S C 5 S I t o > S = 'Ü S A. C CS > -o PS Z > s s C >u ■n z Cž > o o > 0 1 > 0\ r-1 (N o > CN > o O D > o o D o CNl > O D « £ C « s I II — u p a. T)" = > o ^ o 0 ^ 1 ® C/) N OO D C/D ÖÖ L' > (N r- "O s K U H O o (N C > C/D T3 O g N J= S on O >17) O o V) ■> C T3 3 3 'c' C3 O Q. Q < 0. iZ) g « o v & «5 > ON (N (N O ON O r4 o (N o r-l < P- D yy C > o ^ o 00 > D Tj- CN TT CN t^l On o o 00 > o (N o r- t--o ri < CL D ^ 00 > o o GT) > > 'Š O CO > > s I s f II — u Q. CN Tf 00 r^! C > o ^ o 00 > D 0 -o 1 ° ^ s CQ lU C3 H "O 3 -5 < P. dx) o C. « l/l u > C >Z '-B o t--r-i > o > o t-- o > 5 o C^ o ^ o N L- u > 5 iZl > o (N > O o CO > I ra "c" D g E s 4» gl .S i a\ C > o ^ o on > I D 0 ^ 1 > C« s cs: bß O a. 15 (N •a 3 s .2. a 'U H i-s < P. c/} bn o ca X} C3 •v o « N O O e > A. c/n o o «sO fN r-r-i ON < Cu D 00 C > o tZ) > I D. O D < D C/!) .O 3 > 'S s C > O o C/D > o > 'g C > o Ji! O C/D > 3 > O O LO > I D ? S e 4) S 11 C "C P fi. C/: > D o ^ P ° « « C > •~-l C« T3 « Z s ■o o o o ............... > Dß 3 Jh O O. > JD O -a B E o C/l 'o. > T3 (U ^ 15 _o .9- o S > o cn VO O * O IT) O o (N O o (N (D > _o C/5 bO O o a. -o C/5 £ o -o o -a 'E -TD (D ^ N +-« C -O c<3 cc N c<3 C J=l O cd 0) X) C3 H »D e o rf o o o o r) o o M O (id U (/J « Cv O IT) cT »/5 O Tj- 0^ t o' Tj- r- o" o o" r--o o CO > ■o I p •C o > K SI C/D > I D. O Ü < -J D C/:) > "O N O Ü C/!) > I T3 N O oj: -o o o" o o o 5 &) (N o" t--o" CD Z CD Z Z) I o C o o > CQ Z D CQ (Z) > CQ Z D I > O D ca Z < > Q Ll. J D Q Z bi) —I _o O .JL g s o > .s. CQ Z D CÜ Z ca Z ^ ffl Z D I CQ Z D I o > CQ Z D I CQ Z D I 1/3 O O rs 9 O M en S o M rs o o f) o e M O U U f/5 > O cd jj 0) X) CS C cC > O) "S -o C3 Z ÜJ S Š ÖS ^ C CO hJ C/D > ■a o u O O O u. J ^ (N o" o o' o o" o o c/^ > GO > fZ) > •O CÖ Ö Uu D &ß o o o' 00 > I o ž t/l S3 > O E CC CC li. C/} > r- o' oC O o" GO > n_ CL -J cn > I ra > O. O-p- hJ C/) > 'c (N o' CN (N o' ON O o' r- o" y> > I H a: a-o" r-i o" a> > CQ GO > CQ D I 00 > D P-hJ D CQ ;z D o. D tu H -J D O o' CO GO > CQ > I re "c GO > I o u. H -J (N in CQ D 3 £ O t;: KS Ü o m ^ CD JD cS C CS > il> "S -O 4943 «T) O 9 fS ■T!-O e rJ fO o e (N (S O e M O O «s a u CJ C/2 > •o o > « S} (N ON. o' 0^ O r^i o (Z) > J. 1 ■Ü >o (S XI ^ o o C C o o' o r-' bO O O 4J ao (N o' t/) > I O "O (M^ o' O C/5 > öi) _o o (U [- u. o UJ -J D C/5 > I N >y) > -J "O Os M o' (N o' C/D > (N CN O C/5 > I bfl o ž E « Im 01 o N > D D I 0£ O cjO^ ta T3 o O < -J 3 U \D ir» (N O •rf o' r- (N r-o Z D Z D Z 3 Z D I 'p «a C T3 C C5 "O O O o" o (N Z D I rt £ o Z 3 Z D o o H ti. Cii O < J D o ON (N O r-i Z 3 £ C« h-ti. CĆ O < -J D Z D m »n Z D h- tu O < 3 «T) O O fS o e fS m o e fS O iä Ü i/5 > O ON o" r-i^ o" o CN (N o' (N o" r- (N o" O »s r- (N o z D Z D Z Os CQ JJ o O bO _o o cÖ z D I « 'öi: _o o C O 5 C a > •-71 co T3 Z o D < -J D D D -J ffl CQ J -J os (n rn 000 "O C3 Z o" tN o" 9 O O Cid U (/) z D O. ■a o > R S] £ u z D. O > T3 Z D Z D CC 'a U- Z D Di tu P- C^ O (S Z o > Z D o "O o (N O. o > -a Z D o z D > o T3 O Ciß N Ci. _J CN (n < Z D z D bSj o < >U o Z > "C z D oß o Z D C 'n z IX u. -J Tl- o D- > Si 2 ^ D d. D o. D D O; 0^ Z D o' o o' a o > ■o z D o o' z D 'n m r-' m o o fs e o M fO O o r» o o fM z D Z Z D Z Z Z D 3 D Z D Z D bfl O Z D 00 _o o o CQ D OJ _o N Z D 'n Z D > o -a o bß N D. CZ) N re o C -a o N > Z D N Z D > T3 Z D □J UJ C CÖ > OJ « T3 CC 2 ■o o C1 SI u. Ü--J D D M o' fN Tj- (N o' o" O O r-t O y; o' z Z 3 D H tu -J _J D D Z D Z D I ce: f- f- Gi T3 O O v: a. o. U- J Oi p- ON Q C/!) P--J D r4" (N r- tN o' o' (N o' Z z D o y> 'V) [i. [i. D ■n I/-) cd D 1> _o ca C C« > (D -o C3 1/1 O e tT O o fO e o rA rA o o M o e r4 a U (Z) > z D ■o o > es M D ci D U-H Z hJ Z) (N o" t--o" o. o' z D Z D I D bß _o o lU O o f— c: «C bJj 11) h t/) CO nil O o r- r; (T5 r- >f> i*- OAl C n tc o v — aj H o OiO _o o C E "O tt> D. O > T3 D D tU W O. J Ch r-1 00 o im a. 'Si >v> o 00 o" Ol r-] o' (N o' z: 3 Z D I o > ct r- o" r- o" Tt O fO 1-H cT .-H CS O o (N tN^ o" (N O c/d > E -o o > "O z D oj; _o o (U H tu o tü H J P -) z D < < tu r-- (N r- Z D C p O o" z P Z D O o o tu -J D Os o' o' z p (ü Di tu -J r- 'S)- Z D o tn o (N o' (N o' Tl- o' z D M r-- Z D fcO _o o u H ü_ O lü H D > 3 0. Ü- > -J os r-- Z D Z D C «u Q D vo" •n o o o o »s fO o o M O o (U T3 <3 Z a bd U CÜ z D E «5 V. 13£ O ■a o « E o c o ua u-0- w D o o" r-o o o o" ffl iz) > CQ oo > D > ß Di Di tü Ll_ D ON o" O o" o" iz) > o -Sž UJ D Ü m i >n fl) •n ' t o. > rt t- > cži ■> 'n o > 1 • r u C n) nil cü a > D D D D D 3 D D D M CQ O D O > oo m l/> o 9 (S O o M ffl O (S (S o o (S o e «s Q U U !/) > ■ C > _o : -d C O m : (D ■ JD «5 M) ra C - CÜ KS N C £ K! S SC -S Vi O C CO > (U "re T3 C3 Z •- CQ ra C/3 •G'> ra > o O M D D D h- D D > [- D o Z O D o. 0- PJ — O D 0- o [i-0- tü Sc. D tL. ON m 2 D Z D Z 3 P o h- < 'n < z o z D 2 D t;: w: o lU o öj: o :z D z D Z D D Z > o f: Z D o Oß C^ CQ (U U3 c3 Z "O © > S) z D D Z D D Z D D D -o o > Z u. S _D Z D D Z D Z D cc G-' _o > o S r-r-i Z D H D Z D > D Z D O ti. u 0_ s Di 2 F hfi Ü o. ^ o m -n n> D. C l|> J- ■n D n > T3 C N) > C Z D D D o Oß « -o E -a aj a. o > -a = ÜD D o" VO o" o z o bO D Z I 0- ü) o IT) fS •rr o o o ir> o <9 Z D 3 CQ Z D m Z D ca C/D > iZJ > ON CQ u X3 cz C > •-—I cC T3 re 2 ■u o > a K 2 D cc w D 2 D u o S aj tü D D 2 D Q. O) 2 P 0- A. CO Z o T3 I tu 0-D o N O X u-o. D CQ CD D bt) O CQ Z a CO C/D — (N (N (N r-i D ON CQ C« C CÖ > (l> T3 z: ft. 5 "O © « N ftfl « N Ü X UJ H Z O D o. X UJ H S Z O D o: X pj f- S J ? C) D 0- o m o ^ o CO CN m > CN k ^ fN „ O ^ m O O (N S ^ D ^ 00 "O =5 »CO C C U (U "O ■o 2 o o b£l bß N N •z: u ^ N N ^ ra t/, pj ^ 5 ^ C ^ CO c<3 N t: N c3 I 3 5 >o Ič « cc > D- C E O ^ o Cl. .. * * * rn Tabela B.IO: Gibanje kazalnika diplomant/študent za redni dodiplomski študij, po področjih ISCED97 klasifikacije, Slovenija, 2001 - 2005 ISCED Trajanje Vrsta 2001 2002 2003 2004 2005 Programi 6 semestrov 0,15 0,15 0,18 0,16 0,16 Programi 8 semestrov - 0,19 0,18 0,17 0,17 Programi 9 semestrov _ 0,12 0,13 0,13 Programi 10 semestrov _ 0,14 0,18 0,16 Programi 12 semestrov _ 0,15 0,15 14 - Izobraževanje 6 VS 0,22 0,23 0,48 0,28 0,33 učiteljev in izobraževalne vede 8 UN - 0,21 0,19 0,17 0,17 6 VS ■ 0,21 - -- - - 6 UNB - - - - - 21 - Umetnost 8 UN - 0,20 0,21 0,25 0,24 6 VS, UNB - - - - - 8 UN - 0,12 0,12 0,12 0,12 22 - Humanistične vede 10 UN - - 0,14 0,10 0,15 6 VS, VSB, UNB - - - - - 31 - Družbene vede 8 UN 0,20 0,20 0,21 0,18 32 - Novinarstvo in 6 UNB - - - - - informiranje 8 UN 0,18 0,18 0,21 0,19 6 VS 0,20 0,18 0,21 0,19 0,19 34 - Poslovne in upravne 6 VSB, UNB - - - - - vede 8 UN 0,19 0,20 0,18 0,17 38 - Pravo 8 UN - 0,2! 0,21 0,18 0,20 42 - Vede o živili živalih 8 UN - 0,20 0,17 0,2J 0,24 6 VS 0,03 0,06 0,1 1 0,13 0,10 44 - Vede o neživi naravi 8 UN - 0,09 0,10 0,12 0,14 46 - Matematika in 6 VS 0,05 0,16 0,07 0,15 0,16 statistika 8 UN - 0,10 0,12 0,08 0,1 i 6 VS 0,05 0,05 0,07 0,08 0,12 8 UN - - - - - 48 - Računalništvo 9 UN - - 0,07 0,07 0,08 6 VS 0,13 0,11 0,11 0,12 0,10 8 UN - 0.12 0,14 0,10 0,15 52 - Tehniške vede 9 UN - - 0,14 0,12 0,13 6 VS 0,10 0,10 0,12 0,12 0,12 54 - Proizvodne 6 VSB, UNB - - - - - tehnologije 8 UN - 0,18 0,13 0,14 0,!4 6 VS 0,06 0,06 0,09 0,12 0,11 58 - Arhitektura in 8 UN - 0.11 0,17 0,19 0,12 gradbeništvo 9 UN - - 0,11 0,14 0,15 6 VS 0,12 0,09 0,11 0,13 0,13 62 - Kmetijstvo, 6 VSB, UNB - - - - - gozdarstvo in ribištvo 8 UN - 0,15 0.!3 0,13 0,13 64 - Veterinarstvo 10 UN - - 0,15 0,25 0,!7 721 - Medicina 12 UN - - - 0,16 0,16 64 Nadaljevanje tabele B.IO ISCED Trajanje Vrsta 2001 2002 2003 2004 2005 723 - Zdravstvena nega 6 VS 0,26 0,29 0,25 0,25 0,24 724 - Dentaina medicina 12 UN - - - 0,14 0,12 725 - Zdravstvene tehnike 6 VS 0,23 0,25 0,28 0,22 0,24 8 VS - 0,20 0,17 0,17 0,18 726 - Reiiabilitacijske tehnike 6 VS 0,23 0,30 0,29 0,28 0,20 727 - Farmacija 6 VS 0,21 0,28 0,30 0,21 0,26 9 UN - - 0,16 0,18 0,17 76 - Socialno delo ' 6 VS - 0,22 0,21 0,19 0,27 - 8 UN - - - - - 81 - Osebne storitve 6 VS 0,14 0,21 0,20 0,17 0,24 84 - Transportne storitve 6 VS 0,16 0,15 0,15 0,14 0,10 6 VSB, UNB - - - - - 8 UN - 0,17 0,15 0,17 0,12 85 - Varstvo okolja 8 UN - - 0,43 0,44 0,25 86 - Varnost 6 VS 0,14 0,15 0,34 0,19 0,15 8 UN - - - - - Vir: MVZT, SURS, preračuni Strašek et al. 65 Tabela B.II: Delež ponavljalcev med študenti rednega dodiplomskega študija, Slovenija, 2003/04 in 2006/07 Zavod Naziv 2003/04 2006/07 Delež ponavljalcev v 1.letniku Delež ponavljalcev v vseh letnikih Delež ponavljalcev v 1.letniku Delež ponavljalcev v vseh letnikih Skupaj 0,23 0,13 0,15 0,10 Univerza v Ljubljani 0,23 0,13 0,18 0,11 UL AG Akademija za glasbo 0,09 0,08 0,02 0,03 UL ALUO Akad. Za likovno umetnost 0,00 0,03 0,06 0,08 UL AGRFT AGRFT 0,00 0,01 - 0,01 UL FF Filozofska fakulteta 0,53 0,20 0,27 0,15 UL EP Ekonomska fakulteta 0,26 0,11 0,24 0,09 UL.PF....... Pravna fakulteta. ... . . . .0,19 0,07 0.,22. 0,12 UL FDV Fakulteta za družbene vede 0,13 0,09 0,12 0,06 ULFS Fakulteta za šport 0,19 0,13 0,13 0,13 UL PEF Pedagoška fakulteta 0,13 0,07 0,13 0,07 UL TEOF Teološka fakulteta 0,08 0,06 0,07 0,11 ULFSD Fakulteta za socialno delo 0,08 0,09 0,03 0,06 UL FU Fakulteta za upravo 0,24 0,16 0,11 0,09 ULFS Fakulteta za strojništvo 0,20 0,12 0,13 0,10 ULFE Fakulteta za elektrotehniko 0,14 0,12 0,13 0,11 ULFA Fakulteta za arhitekturo 0,15 0,12 0,14 0,13 UL FOG Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 0,30 0,23 0,21 0,19 UL FKKT Fakulteta za kemijo in kem. Tehnologijo 0,22 0,16 0,18 0,14 UL FMF Fakulteta za matematiko in fiziko 0,19 0,13 0,13 0,10 UL NTF Naravoslovnotehniška fakulteta 0,13 0,09 0,1 1 0,10 UL FRl Fakulteta za računalništvo in informatiko 0,19 0,12 0,24 0,19 UL FPP Fakulteta za pomorstvo in promet 0,22 0,12 0,24 0,17 UL BF Biotehniška fakulteta 0,24 0,15 0,19 0,12 UL VF Veterinarska fakulteta 0,42 0,12 0,19 0.12 UL MF Medicinska fakulteta 0,10 0.06 0,08 0,06 UL FFA Fakulteta za farmacijo 0,32 0,12 0,08 0,07 UL VŠZ Visoka šola za zdravstvo 0.24 0,10 0,19 0,12 Univerza v Mariboru 0,23 0,13 0,12 0,09 UM PEF Pedagoška fakulteta 0,13 0,09 0,04 0,05 UM EPF Ekonomsko-poslovna fakulteta 0.34 0,15 0,13 0,09 UM FOV Fakulteta za organizacijske vede 0.34 0,13 0,23 0,14 UM PF Pravna fakulteta 0,17 0,20 0,10 0,12 UM FVV Fakulteta za policijsko-varnostne vede 0,15 0,14 0,01 0,03 UM FERI Fak. za elektrotehniko, računalništvo in informatiko 0,18 0,10 0,12 0,07 UM FG Fakulteta za gradbeništvo 0,47 0,23 0,23 0,15 66 Nadaljevanja' Fabele B.ll UM FKKT Fakulteta za kemijo in kem. tehnologijo 0,24 0,16 0,11 0,12 UMFS Fakulteta za strojništvo 0,10 0,12 0,11 0,10 UM FK Fakulteta za kmetijstvo 0,21 0,18 - 0,03 UM FL Fakulteta za logistiko - - 0,07 0,04 UM FF Filozofska fakulteta - - 0,13 0,08 UM MF Medicinska fakulteta - - 0,04 0,05 UM FNM Fakulteta za naravoslovje in matematiko 0,07 0,07 UM VZŠ Visoka zdravstvena šola 0,14 0,08 0,07 0,03 Univerza na Primorskem 0,24 0,11 0,09 0,07 UP FHŠ Fakulteta za humanistične študije 0,04 0,05 0,05 0,06 UP FM Fakulteta za management 0,45 0,19 0,18 0,09 UP PEF Pedagoška fakulteta 0J6 0,06 0,01 0,03 UP TURISTICA Furistica, Visoka Šola za turizem 0,24 0,12 0,09 0,11 UP VSZI Visoka šola za zdravstvo 0,21 0,11 0,04 0,04 Univerza v Novi Gorici' - _ 0,11 0,15 UNG FSS Fakulteta za slov.štud. Stanislava Š. - - 0,09 0,10 UNG FAN Fakulteta za aplik. naravoslovje - - - - UNG FZO Fakulteta za znanost o okolju - - 0,17 0,17 UNG PTF Poslovno - tehniška fakulteta - - 0,10 0,20 UNG SVV Šola za vinogradništvo in vinarstvo - - 0,06 0,04 Samostojni visokošolski zavodi 0,23 0,14 0,05 0,15 VSŠP Visoka šola za podjetništvo 0,09 0,05 - 0,01 VŠUP Visoka šola za upravljanje in poslovanje 0,31 0,17 0,10 0,1 1 VŠRS Visoka šola za risanje in slikanje - - 0,00 0,06 VKS Visoka komercialna šola Celje - - 0,08 0,04 VPS Visoka poslovna Šola Maribor - - - - VŠD Visoka šola za dizajn - - - - EPF Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici POLITEH ^'olitehnika 0,25 0,19 - - Vir: MVZT. SURS, preračuni Strašek et al. Opombe: I: Univerza v Novi Gorici je nastala v študijskem letu 2006/07 s preoblikovanjem samostojnega visokošolskega zavod Politehnika Nova Gorica. 67 Tabela B.12: Študenti, visokošolski učitelji in pedagoško osebje, Slovenija, 2003/04 Zavod Naziv Ekviv. študentov Redni Visok, učitelji (FTE)" Ekviv. pedag.os. (FTE)""" Študent/ visok.uč Študent/ ekviv.ped. os. Skupaj 77.014 2.868 5.030 26,8 15,3 Skunai UL 54.246 2.060 3.722 26,3 14,6 UL AG Akademija za glasbo 458,7 137,5 194,7 2,4 UL AGRFT Akademija za gled., radio, film in TV 105,3 56,3 72,2 1,9 1,5 UL ALUO Akademija za lik. umetnost in oblik. 487,3 78,6 86,1 6,2 5,7 UL BF Biotehniška fakulteta 3.604,6- 128,2 227,8 28,1 15,8 UL EF Ekonomska fakulteta 7.651,9 ' 38,1 76,5 200,8 100,0 ULFA Fakulteta za arhitekturo 930,0 36,5 85,8 25,5 10,8 ULFDV Fakulteta za družbene vede 4.390,9 109,1 166,1 40,2 26,4 ULFE Fakulteta za elektrotehniko 2.336,7 71,6 155,8 32,6 15,0 UL FF Filozofska fakulteta 8.153,2 353,1 491,6 23,1 16,6 UL FFA Fakulteta za farmacijo 1.149,4 41,0 110,7 28,0 10,4 ULFGG Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 1.824,9 73,4 121,2 24,9 15,1 ULFKKT Fakulteta za kemijo in kemijsko teh. 1.575,6 79,2 149,8 19,9 10,5 ULFMF Fakulteta za matematiko in fiziko 1.061,3 71,1 126,6 14,9 8,4 UL FPP Fakulteta za pomorstvo in promet 1.761,9 50,6 76,8 34,8 22,9 UL FRI Fakulteta za računalništvo in inf 1.560,3 28,5 83,5 54,7 18,7 UL FS Fakulteta za strojništvo 1.979,5 79,3 190,1 25,0 10,4 UL FSD Fakulteta za socialno delo 851,3 14,8 31,2 57,5 27,3 UL FŠ Fakulteta za šport 1.124,0 34,3 85,0 32,8 13,2 ULFU Fakulteta za upravo 2.211,0 62,3 79,5 35,5 27,8 ULMF Medicinska fakulteta 1.817,6 131,7 423,2 13,8 4,3 ULNTF Naravoslovnotehniška fakulteta 2.091,5 67,8 126,0 30,8 16,6 UL PEF Pedagoška fakulteta 2.649,3 109,7 183,2 24,2 14,5 UL PF Pravna fakulteta 1.851,5 65,0 76,5 28,5 24,2 UL TEOF Teološka fakulteta 450,7 35,4 43,1 12,7 10,5 UL VF Veterinarska fakulteta 521.3 34,3 67,5 15,2 7,7 UL VŠZ Visoka šola za zdravstvo 1.646,0 72,3 191.4 22,8 8,6 Skupaj UM 18.151 676 1.095 26,8 16,6 UM EPF Ekonomsko-poslovna fakulteta 3.229,3 78,6 132,0 41,1 24,5 UMFG Fakulteta za gradbeništvo" '1.338,7 53,7 86,9 24,9 '15,4 UM FK Fakulteta za kmetijstvo 621,0 60,6 137,4 10,2 4,5 UM FKKT Fakulteta za kemijo in kemijsko teh. 380,7 10,2 27,4 37,3 13,9 UM FOV Fakulteta za organizacijske vede 3.639,7 77,8 121,8 46,8 29,9 UM FS Fakulteta za strojništvo 1.474,7 60,5 121,3 24,4 12,2 UM FVV Fakulteta za varnostne vede 663,7 23,6 25,8 28,1 25,7 UM PEF Pedagoška fakulteta 4.666,0 186,8 294,5 25,0 15,8 UM PF Pravna fakulteta 1.491,0 32,0 52,0 46,6 28,7 UM VZŠ Visoka zdravstvena šola 646,0 92,5 95,5 7,0 6,8 68 Nadaljevanje Tabele B.12 Zavod Naziv Ekviv. študentov redni Visok, učitelji (FTE) Ekviv. pedag.os. (FTE) Študent/ visok.uč Študent/ ped os. Skupaj UP 2.901 83 147 35,2 19,8 UP FHS Fakulteta za humanistične študije Koper 263,0 10,4 16,1 25,3 16,3 UP FM Fakulteta za management Koper 1.162,7 21,3 34,0 54,6 34,2 UP PEF Pedagoška fakulteta Koper 378,0 24,1 38,2 15,7 9,9 UP TURISTICA Turistica - Visoka šola za turizem 975,0 20,2 49,5 48,3 19,7 UP VSZ! Visoka šola za zdravstvo Izola 122,0 6,5 8,8 18,8 13,8 Skupaj samosto ni visokošolski zavodi 1.717 49,5 66,7 34,7 25,7 POLITEH Politehnika Nova Gorica 374,3 19,2 26,6 19,5 14,1 VSSP Visoka strokovna šola za podjetništvo 571,7 21,3 23,5 26,8 24,3 VSUP Visoka šola za upravljanje in poslovanje 771,0 9,0 16,6 85,7 46,4 Vir: SURS, preračuni Strašek et al. Opombe: Število vseh študentov v terciarnem izobraževanju izraženo v ekvivalentu rednih študentov = redni študenti + ]/3(izredni študenti + absolventi + podiplomski študenti) (SURS, Statistične informacije, št.259/2O04). **: Število visokošolskih učiteljev zajema redne in izredne profesorje, docente, višje predavatelje, predavatelje in lektorje). Izraženo je v ekvivalentu polnega delovnega časa (FTE). ***: Število zaposlenih v visokošolskih zavodih izraženo v ekvivalentu pedagoškega osebja = visokošolski učitelji + visokošolski sodelavci + 1/3 znanstveni sodelavi. Izraženo je v ekvivalentu polnega delovnega časa (FTE). 69 Tabela B.12: Študenti, visokošolski učitelji in pedagoško osebje, Slovenija, 2003/04 Zavod Naziv Ekviv. študentov Redni Visok, učitelji (FTE)"" Ekviv. pedag.os. (FTE)""" Študent/ visok.uč Študent/ ekviv. ped. os. Skupaj 82.892 2.867 5.263 28,9 15,8 Skupaj UL 57.057 1.940 3.773 29,4 15,1 UL AG Akademija za glasbo 446,0 139,1 197,1 3,2 2,3 UL AGRFT Akademija za gled., radio, film in TV 124,7 53,9 67,3 2,3 1,9 UL ALUO Akademija za lik. umetnost in oblik. 524,7 89,9 96,7 5,8 5,4 ULBF Biotehniška fakulteta 4.252,7 132,2 239,1 32,2 17,8 UL EF Ekonomska fakulteta 8.084,7 39,6 84,0 204,2 96,2 UL FA Fakulteta za arhitekturo 950,3 50,9 89,5 18,7 10,6 ULFDV Fakulteta za družbene vede 4.583,7 87,8 i 17,8 52,2 38,9 ULFE Fakulteta za elektrotehniko 2.362,0 52,3 184,6 45,2 12,8 UL FF Filozofska fakulteta 8.338,7 357,2 536,3 23,3 15,5 UL FFA Fakulteta za farmacijo 1.122,7 39,9 118,5 28,1 9,5 UL FGG Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 1.881,3 70,8 112,0 26,6 16,8 UL FKKT Fakulteta za kemijo in kemijsko teh. 1-632,0. 66,2 183,5 24,7 8,9 ULFMF Fakulteta za matematiko in fiziko 1.083,0 71,1 128,2 15,2 8,4 UL FPP Fakulteta za pomorstvo in promet 1.672,3 56,6 85.6 29,5 19,5 UL FRI Fakulteta za računalništvo in inf. 1.657,3 37,0 94,5 44,8 17,5 UL FS Fakulteta za strojništvo 2.037,7 63,3 158.5 32,2 12,9 ULFSD Fakulteta za socialno delo 1.000,0 14,8 30.2 67,6 33,1 UL FŠ Fakulteta za šport 1.116,7 25,9 74,5 43,1 15,0 ULFU Fakulteta za upravo 2.809,7 51,5 77,1 54,6 36,4 UL MF Medicinska fakulteta 1.822,0 106,8 422,9 17,1 4,3 UL NTF Naravoslovnotehniška fakulteta 1.941,7 75,1 133,1 25,9 14,6 UL PEF Pedagoška fakulteta 2.689,7 79,1 173,9 34,0 15,5 UL PF Pravna fakulteta 2.172,0 48,9 65,2 44,4 33,3 UL TEOF Teološka fakulteta 499,0 33,6 42,1 14,9 11,9 UL VF Veterinarska fakulteta 496,3 29,3 71,6 16,9 6,9 UL VŠZ Visoka šola za zdravstvo 1.756,3 67,0 189,3 26,2 9,3 Skupaj UM 20.644 767 1.231 26,9 16,8 UM EPF Ekonomsko-poslovna fakulteta 3.322,3 72,1 125,5 46,1 26,5 UM FERI Fakulteta za elektrotehniko, rač. in inf 2.200,7 92,8 184,6 23,7 i 1,9 UM FG Fakulteta za gradbeništvo 1.249,0 52,4 90,8 23,8 13,8 UM FK Fakulteta za kmetijstvo 591,0 39,4 61,8 15,0 9,6 UM FKKT Fakulteta za kemijo in kemijsko teh. 435,7 15,3 33,7 28,5 12,9 UM FOV Fakulteta za organizacijske vede 3.777,0 77,8 1 18.3 48,5 31,9 UM FS Fakulteta za strojništvo 1.350,3 57,5 118,6 23,5 11,4 UM FVV Fakulteta za varnostne vede 881,0 27,6 28,9 31,9 30,5 UM MF Medicinska fakulteta 89,0 2,6 5.7 34,2 15,6 UM PEF Pedagoška fakulteta 4.781,7 195,2 303,2 24,5 15,8 UM PF Pravna fakulteta 1.282,3 24,1 45.1 53,2 28,4 UM VZŠ Visoka zdravstvena šola 684,3 109,9 114,5 6,2 6,0 70 Nadaljevanje Tabele B. 13 Zavod Naziv Ekviv. študentov redni Visok, učitelji (FTE) Ekviv. pedag.os. (FTE) Študent/ visok.uč Študent/ ped os. Skupaj UP 3.466 95 170 36,6 20,4 UP FHŠ Fakulteta za humanistične študije Koper 444,3 18,4 28,1 24,1 15,8 UP FM Fakulteta za management Koper 1.312,7 26,1 43,4 50,3 30,2 UP PEF Pedagoška fakulteta Koper 490,3 21,0 42,4 23,3 11,6 UP TURISTICA Turistica - Visoka šola za turizem 1.029,0 21,6 41,9 47,6 24,6 UP VŠZI Visoka šola za zdravstvo Izola 189,3 7,6 14,1 24,9 13,4 Skupaj samosto ni visokošolski zavodi 1.724 66 89 26,2 19,4 POLITEH Politehnika Nova Gorica 452,0 20,4 25,7 22,2 17,6 VSŠP Visoka strokovna šola za podjetništvo 514,7 26,4 34,8 19,5 14,8 VŠUP Visoka šola za upravljanje in poslovanje 757,7 19,1 28,4 39,7 26,7 Vir: SURS, preračuni Strašek et al. Opombe: — *: Število vseh študentov v terciarnein izobraževanju izraženo v ekvivalentu rednih študentov = redni študenti + l/3(izredni študenti + absolventi + podiplomski študenti) (SURS, Statistične informacije, št.259/2004). Število visokošolskih učiteljev zajema redne in izredne profesorje, docente, višje predavatelje, predavatelje in lektorje). Izraženoje v ekvivalentu polnega delovnega časa (FTE). ***: Število zaposlenih v visokošolskih zavodih izraženo v ekvivalentu pedagoškega osebja = visokošolski učitelji + visokošolski sodelavci + 1/3 znanstveni sodelavi. Izraženoje v ekvivalentu polnega delovnega časa (FTE). 71 Tabela B.12: Študenti, visokošolski učitelji in pedagoško osebje, Slovenija, 2003/04 Zavod Naziv Ekviv. študentov Redni" Visok, učitelji (FTE)" Ekviv. pedag.os. (FTE)""" Študent/ visok.uč Študent/ ekviv.ped. os. Skupaj 83.312 3.065 5.429 27,2 15,3 Skupaj U L 56.683 2.138 3.958 26,5 14,3 UL AG Akademija za glasbo 431,0 135,4 171,2 3,2 2,5 UL AGRFT Akademija za gled., radio, film in TV 121,0 54,1 66,3 2,2 1,8 UL ALUO Akademija za lik. umetnost in obiik. 526,0 158,7 165,8 3,3 3,2 ULBF Biotehniška fakulteta 4.165,9 135,3 243,2 30,8 17,1 UL EF Ekonomska fakulteta 7.891,1 97,4 213,6 81,0 36,9 ULFA Fakulteta za arhitekturo 1.003,0 35,4 84,1 28,3 11,9 UL FDV Fakulteta za družbene vede 4.595,1 87,9 122,9 52,3 37,4 UL FE Fakulteta za elektrotehniko 2.338,3 49,8 170,9 47,0 13,7 UL FF Filozofska fakulteta 8.306,1 421,6 593,1 19,7 14,0 UL FFA Fakulteta za farmacijo 1.073,7 45,3 127,0 23,7 8,5 ULFGG Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 1.903,8 78,6 121,6 24,2 15,7 UL FKKT Fakulteta za kemijo in kemijsko teh. 1.675,5 66,5 187,4 25,2 8,9 ULFMF Fakulteta za matematiko in fiziko 1.125,7 52,6 90,3 21,4 12,5 UL FPP Fakulteta za pomorstvo in promet 1.603,5 54,6 84,8 29,4 18,9 UL FRI Fakulteta za računalništvo in inf 1.605,0 34,5 92,0 46,5 17,4 ULFS Fakulteta za strojništvo 2.048,5 102,7 187,0 19,9 11,0 ULFSD Fakulteta za socialno delo 1.054,0 16,6 35,0 63,5 30,1 UL FŠ Fakulteta za šport 1.166,3 34,6 105,0 33,7 11,1 ULFU Fakulteta za upravo 2.862,3 38,4 59,4 74,5 48,2 ULMF Medicinska fakulteta 1.828,9 97,0 334,9 18,9 5,5 ULNTF Naravoslovnotehniška fakulteta 1.807,8 72,6 118,8 24,9 15,2 UL PEF Pedagoška fakulteta 2.557,0 79,0 170,9 32,4 15,0 UL PF Pravna fakulteta 2.145,8 48,3 63,0 44,4 34,1 UL TEOF Teološka fakulteta 597,3 39,6 51,9 15,1 11,5 UL VF Veterinarska fakulteta 461,2 27,7 65,7 16,7 7,0 UL VŠZ Visoka šola za zdravstvo 1.789.3 74,2 232,4 24,1 7,7 Skupaj UM 20.702 743 1.202 27,9 17,2 UM EPF Ekonomsko-poslovna fakulteta 3.127,0 69,1 123.7 45,3 25,3 UM FERI Fakulteta za elektrotehniko, rač. in inf 2.142.7 91,3 188.2 23,5 11,4 UM FG Fakulteta za gradbeništvo 1.132,7 53,9 88,2 21,0 12,8 UM FK Fakulteta za kmetijstvo 603,7 35,6 59,0 17,0 10,2 UM FK.KT Fakulteta za kemijo in kemijsko teh. 434,7 19,9 43.7 21,8 9,9 UM FL Fakulteta za logistiko 405,3 23,0 27,6 17,6 14,7 UM FOV Fakulteta za organizacijske vede 3.446,7 70,6 96,5 48,8 35,7 UM FS Fakulteta za strojništvo 1.144,0 55,4 105,6 20,6 10,8 UM FW Fakulteta za varnostne vede 1.062,0 26,3 28,3 40,4 37,5 UM MF Medicinska fakulteta 176,0 5,0 11,8 35,2 14,9 UM PEF Pedagoška fakulteta 4.811.3 183,2 281,3 26,3 17,1 UM PF Pravna fakulteta 1.466,7 31,0 48.0 47,3 30,6 UM VZŠ Visoka zdravstvena šola 749,3 79,0 100,4 9,5 7,5 72 Nadaljevanje Tabele B. 14 Zavod Naziv Ekviv. študentov redni Visok, učitelji (FTE) Ekviv. pedag.os. (FTE) Študent/ visok.uč Študent/ ped os. Skupaj UP 4.171 113 183 37,0 22,9 UP FHŠ Fakulteta za humanistične študije Koper 602,7 27,0 33,6 22,3 !7,9 UP FM Fakulteta za management Koper 1.713,3 31,9 45,8 53,7 37,4 UP PEF Pedagoška fakulteta Koper 549,0 24,3 46,2 22,6 11,9 UP TURISTICA Turistica - Visoka šola za turizem 1.027,0 17,4 35,3 59,0 29,1 UP VŠ2I Visoka šola za zdravstvo Izola 278,7 12,2 21,6 22,8 12,9 Skupaj saniosto jni visokošolski zavodi 1.756 71 86 24,8 20,5 POLITEH Politehnika*Nova Gorica 488,7 27,2 34,0 18,0 14,4 VSŠP Visoka strokovna šola za podjetništvo 560,0 26,9 28,3 20,8 19,8 VŠUP Visoka šola za upravljanje in poslovanje 707,3 16,6 23,3 42,6 30,4 Vir: SURS, preračuni StraŠek et al. "Opombe; - Število vseh študentov v terciarnem izobraževanju izraženo v ekvivalentu rednih študentov = redni študenti + l/3(izredni študenti + absolventi + podiplomski študenti) (SURS, Statistične informacije, Št.259/2004). **: Število visokošolskih učiteljev zajema redne in izredne profesorje, docente, višje predavatelje, predavatelje in lektorje). Izraženo je v ekvivalentu polnega delovnega časa (FTE). ***: Število zaposlenih v visokošolskih zavodih izraženo v ekvivalentu pedagoškega osebja = visokošolski učitelji + visokošolski sodelavci + 1/3 znanstveni sodelavi. Izraženo je v ekvivalentu polnega delovnega časa (FTE). 73 Tabela B.15: Razmerje med ekvivalentnim številom rednih študentov* in ekvivalentnim Zavod Naziv 2003/04 2004/05 2005/06 I 2ÜÜ5/0r. / 2ÜÜ3/20(I4 Skupaj 15,3 15,8 15,3 100,0 Univerza v Ljubljani 14,6 15,1 14,3 97,9 UL AG Akademija za glasbo 2,4 2,3 2,5 106,9 UL AGRFT Akademija za gled., radio, film in TV 1,5 1,9 1,8 125,1 UL ALUO Akademija za lik. umetnost in oblik. 5,7 5,4 3,2 56,1 UL BF Biotehniška fakulteta 15,8 17,8 17,1 108,3 UL EF Ekonomska fakulteta 100,0 96,2 36,9 36,9 UL PA Fakulteta za arhitekturo 10,8 10,6 11,9 110,0 UL FDV Fakulteta za družbene vede 26,4 38,9 37,4 141,4 UL FE Fakulteta za elektrotehniko 15,0 12,8 13,7 91,2 UL FF Filozofska fakulteta 16,6 15,5 14,0 84,4 r. 1 . r- 10,4 ..........9,S 8,5 8T,4 UL FGG Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 15,1 16,8 15,7 104,0 UL FKKT Fakulteta za kemijo in kemijsko teh. 10,5 8,9 S,9 85,0 UL FMF Fakulteta za matematiko in fiziko 8,4 8,4 12,5 148,7 UL FPP Fakulteta za pomorstvo in promet 22,9 19,5 18.9 82,4 UL FRI Fakulteta za računalništvo in inf 18,7 17,5 17,4 93,4 UL FS Fakulteta za strojništvo 10,4 12,9 ILO 105,2 UL FSD Fakulteta za socialno delo 27,3 33,1 30,1 1 10,4 UL FS Fakulteta za šport 13,2 15,0 11,1 84,0 UL FU Fakulteta za upravo 27,8 36,4 48,2 173,3 UL MF Medicinska fakulteta 4,3 4,3 5,5 127,2 UL NTF "^Jaravoslovnotehniška fakulteta 16,6 14,6 15,2 91,7 UL PEF Pedagoška fakulteta 14,5 15,5 15,0 103,5 UL PF ^ravna fakulteta 24,2 33,3 34,1 140,7 UL TEOF Teološka fakulteta 10,5 11,9 1 1,5 110,1 UL VF Veterinarska fakulteta 7,7 6,9 7,0 91,0 UL VSZ Visoka šola za zdravstvo 8,6 9,3 7.7 89.5 Univerza v Mariboru 16,6 16,8 17,2 103,6 UM EPF Ekonomsko-poslovna fakulteta 24,5 26,5 25,3 103,3 UM FERI Fakulteta za elektrotehniko, rač. in inf. . 1 1,9 11.4 UM FG -akulteta za gradbeništvo 15,4 13,8 12,8 83,4 UM FK -akulteta za kmetijstvo 4,5 9,6 10,2 226,4 UM FKKT 'akulteta za kemijo in kemijsko teh. 13,9 12,9 9.9 71,6 UM FL ■akulteta za logistiko - _ 14,7 UM FOV Fakulteta za organizacijske vede 29,9 31,9 35,7 119,5 UM FS ^akulteta za strojništvo 12,2 11,4 10,8 89,1 UM FVV ^akulteta za varnostne vede 25,7 30,5 37.5 145,9 UM MF Medicinska fakulteta _ 15,6 14.9 UM PEF ^edagoška fakulteta 15,8 15,8 17,1 108,0 UMPF ^ravna fakulteta 28,7 28,4 30,6 106,6 UM VZS v^isoka zdravstvena šola 6,8 6,0 7,5 110,3 74 Nadaljevanje Tabele B. 14 Zavod Naziv 2003/04 2004/05 2005/06 I 2005/06 / 2003/2004 Univerza na Primorskem 19,8 20,4 22,9 115,6 UP FHS Fakulteta za humanistične študije KP 16,3 15,8 17,9 109,8 UP FM Fakulteta za management KP 34,2 30,2 37,4 109,3 UP PEF Pedagoška fakulteta KP 9,9 n,6 11,9 120,1 UP TURISTICA Turistica - Visoka šola za turizem 19,7 24,6 29,1 147,7 UP VŠZ! Visoka šola za zdravstvo Izola 13,8 13,4 12,9 93,4 Samostojni visokošolski zavodi 25,7 19,4 20,5 79,8 POLITEH Politehnika Nova Gorica 14,1 17,6 14,4 102,0 VSŠP Visoka strokovna šola za podjetništvo 24,3 14,8 19,8 81,3 VŠUP Visoka šola za upravljanje in poslovanje 46,4 26,7 30,4 65,4 75 Tabela B.16: Študenti, visokošolski učitelji in pedagoško osebje po področjih izobraževanja ISCED97, Slovenija, 2005/06 TSCED Zavod Naziv Ekviv. študentov Redni' Visok, učitelji (FTE)" Ekviv. pedag.os. (FTE)'" Študent/ visok.uč Študent/ ekviv.ped. os. Skupaj 83.312 3.065 5.429 27,2 15,3 14 — Izobraževanje učiteljev in izobraževaJne vede 9.084 321 603 28,3 15,1 \A ULFS Fakulteta za šport 1.166 35 105 33,7 11,1 \A UP PEF Pedagoška fakulteta Koper 549 24 46 22,6 11,9 \4 UL PEF Pedagoška fakulteta 2.557 - , 79 171 32,4 15,0 14 UM PEF Pedagoška fakulteta 4.811 483 281 26,3 17,1 21 - Umetnost 1.078 348 403 3,1 2,7 UL AGRFT Akademija za gled., radio, film in 66 1,8 " 2,2 21 UL AG Akademija za glasbo 431 135 171 3,2 2,5 21 UL ALUO Akademija za lik. umetnost in oblik. 526 159 166 3,3 3,2 22 - Humanistične vede 8.903 461 645 19,3 13,8 TI UL TEOF Teološka fakulteta 597 40 52 15,1 11,5 22 UL FF Filozofska fakulteta 8.306 422 593 19,7 14,0 31 - Družboslovne vede 5.198 115 157 45,2 33,2 31 UP FHŠ Fakulteta za humanistične študije Koper 603 27 34 22,3 17,9 31 UL FDV Fakulteta za družbene vede 4.595 88 123 52,3 37,4 34 — Poslovne in upravne vede 20.308 351 591 57,9 34,4 34 VSŠP Visoka strokovna šoia za podjetništvo 560 27 28 20,8 19,8 34 UM EPF Ekonomsko-poslovna fakulteta 3.127 69 124 45,3 25,3 34 VŠUP Visoka šola za upravljanje in poslovanje 707 17 23 42,6 30,4 34 UM FOV Fakulteta za organizacijske vede 3.447 71 97 48,8 35,7 34 UL EF Ekonomska fakulteta 7.891 97 214 81,0 36,9 34 UP FM Fakulteta za management Koper 1.713 32 46 53,7 37,4 34 UL FU -akulteta za upravo 2.862 38 59 74,5 48,2 38 - Pravo 3.613 79 11] 45,6 32,5 38 UM PF Pravna fakulteta 1.467 31 48 47,3 30,6 38 UL PF Pravna fakulteta 2.146 48 63 44,4 34,1 44 — Vede o neživi naravi 1.126 53 90 21,4 12,5 44 JL FMF "akulteta za matematiko in fiziko 1.126 53 90 21,4 12,5 48 — Računalništvo 1.605 35 92 46,5 17,4 48 JL FRI -akulteta za računalništvo in inf 1.605 35 92 46,5 17,4 76 Nadaljevanje tabele B.16 ISCED Zavod Naziv Ekviv. študentov Redni" Visok, učitelji (FTE)*" Ekviv. pedag.os. (FTE)"'" Študent/ visok.uč Študent/ ekviv.ped. os. 52 - Tehniške vede 7.674 299 652 25,6 11,8 52 UMFS Falciilteta za strojništvo 1.144 55 106 20,6 10,8 52 UL FS Fakulteta za strojništvo 2.049 103 187 19,9 11,0 52 UM FERI Fakulteta za elektrotehniko, rač. in inf. 2.143 91 188 23,5 11,4 52 UL FE Fakulteta za elektrotehniko 2.338 50 171 47,0 13,7 54 - Proizvodne tehnologije 4.407 186 384 23,7 11,5 54 UL FKKT Fakulteta za kemijo in kemijsko teh. 1.676 67 187 25,2 8,9 54 UM FKKT Fakulteta za kemijo in kemijsko teh. 435 20 44 21,8 9,9 54 POLITEM Politehnika Nova Gorica 489 27 34 18,0 14,4 54 UL NTF Naravoslovnotehniška fakulteta 1.808 73 119 24,9 15,2 58 - Arhitektura in g radbeništvo 4.040 168 294 24,1 13,7 58 UL FA Fakulteta za arhitekturo 1.003 35 84 28,3 11,9 58 UM FG Fakulteta za gradbeništvo 1.133 54 88 21,0 12,8 58 UL FGG Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 1.904 79 122 24,2 15,7 62 — Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 4.770 171 302 27,9 15,8 62 UM FK Fakulteta za kmetijstvo 604 36 59 17,0 10,2 62 UL BF Biotehniška fakulteta 4.166 135 243 30,8 17,1 64 - Veterinarstvo 461 28 66 16,7 7,0 64 UL VF Veterinarska fakulteta 461 28 66 16,7 7,0 76-Socialno delo 1.054 17 35 63,5 30,1 76 ULFSD Fakulteta za socialno delo 1.054 17 35 63,5 30,1 8T - Osebne storitve 1.027 17 35 59,0 29,1 81 UPTURISTICA Turistica — Visoka šola za turizem 1.027 17 35 59,0 29,1 84 - Transportne storitve 2.009 78 J12 25,9 17,9 84 UM FL Fakulteta za logistiko 405 23 28 17,6 14,7 84 UL FPP Fakulteta za pomorstvo in promet 1.604 55 85 29,4 18,9 86 — Varnost 1.062 26 28 40,4 37,5 86 UM FVV Fakulteta za varnostne vede 1.062 26 28 40,4 37,5 721 - Medicina 2.005 102 347 19,7 5,8 721 UL MF Medicinska fakulteta 1.829 97 335 18,9 5,5 721 UM MF Medicinska fakulteta 176 5 12 35,2 14,9 77 Nadaljevanje Tabele B. 14 ISCED Zavod Naziv Ekviv. študentov Redni" Visok, učitelji (FTE)"" Ekviv. pedag.os. (FTE)""" Študent/ visok.uč Študent/ ekviv.ped. os. 723 - Zdravstvena nega 2.817 165 354 17,0 7,9 723 UM VZS Visoka zdravstvena šola 749 79 100 9,5 7,5 723 UL VSZ Visoka šola za zdravstvo 1.789 74 232 24,1 7,7 723 UP VŠZT Visoka šola za zdravstvo Izola 279 12 22 22,8 12,9 727-Farmacija 1.074 45 127 23,7 8,5 727 UL FFA Fakulteta za farmacijo 1.074 45 127 23,7 8,5 Vir: SURS, preračuni Strašek et al. Opombe: *: Število vseh študentov v terciarnem izobraževanju izraženo v ekvivalentu rednih študentov = redni študenti + l/3(izredni študenti + absolventi + podiplomski študenti) (SURS, Statistične informacije, št.259/2004). **: Število visokošolskih učiteljev zajema redne in izredne profesorje, docente, višje predavatelje, predavatelje in lektorje). Izraženo je v ekvivalentu polnega delovnega časa (FTE). : Število zaposlenih v visokošolskih zavodih izraženo v ekvivalentu pedagoškega osebja - visokošolski učitelji + visokošolski sodelavci + 1/3 znanstveni sodelavi. Izraženo je v ekvivalentu polnega delovnega časa (FTE). 78 Tabela C.l: Razmerje med številom prebivalstvom starosti 20-24, v %, izbrane vseh študentov terciarnega države, 1999-2005 izobraževanja in Država/skupina 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 EV27 47,5 48,9 51,0 52,9 54,9 56,4 57,4 Slovenija 53.2 55,4 60,3 65,7 68,0 71,3 78,8 Belgija 56,1 56,6 56,5 57,1 58,0 59,9 60,7 Bolgarija 42,4 41,6 42,9 40,2 41,2 41,4 43,9 Češka republika 25,4 28,5 30,5 35,1 37,1 43,1 47,4 Danska 54,3 55,7 58,5 61,8 65,4 72,7 79,4 Nemčija 46,7 45,4 44,9 45,4 46,3 47,8 46,4 Estonija 51,5 56,7 60,5 62,7 64,8 65,3 65,9 Irska 49,9 51,8 52,7 54,1 54,3 55,7 54,8 Grčija 46,2 50,3 57,2 64,3 69,7 75,9 84,3 Španija 54,3 56,3 57,1 58,1 59,3 60,6 61,1 Francija 53,9 54,3 53,7 52,4" 53,9 54,7 53,5 Italija 46,2 47,8 51,3 54,6 58,1 61,2 62,8 Ciper 22,2 20,8 22,7 26,0 32,8 35,8 32,2 Latvija 50 6 56 5 63 8 68 3 72 2 74,9 74,7 Litvanija 44,8 51,5 57,7 62,6 69,2 73,4 77,4 Luksemburg 11,1 9,7 9,8 11,4 11,9 _ _ Madžarska 32,4 36,4 40,7 45,3 52,2 59,0 63,4 Malta 20,3 21,71 24.9 24,4 29,8 26,0 31,4 Nizozemska 48,6 51,0 52,4 53,3 54,1 56,1 58,3 Avstrija 53,0 55,7 56,3 46,4 46,1 46,7 46,6 Poljska 44,9 49,9 56,7 60,6 62,0 62,6 64,1 Portugalska 43.9 46,8 49,5 51,6 53,0 53,0 52,3 Romunija 22,7 25,2 29,7 32,8 37,3 41,3 45,3 Slovaška 26,0 28,6 30,5 32,5 34,0 35,9 40,2 Finska 80,6 82,4 85,5 87,2 89,1 90,6 91,8 Švedska 62,8 66,7 69,3 74,2 80,2 82,6 81,7 Velika Britanija 60,0 58,1 58,3 62,0 62,2 59,3 59,0 Hrvaška - - - - 39,2 40,7 43,4 Makedonija 21,7 22,6 24,4 27,1 28,1 28,5 29,9 Turčija - - _ - 28,2 29,3 31,7 Islandija 41,3 45,9 46,9 52,6 60,0 66,6 69,8 Liechtenstein - 23,3 - - 20,9 24,7 23,9 Noi-veška 65,8 68,5 69,1 72,2 77,3 78,0 78,1 Švica - - 40,0 43,1 44,9 45,2 Albanija - - - _ 20,5 _ ZDA 75,4 70,6 70,3 79,9 81,2 81,5 82,3 Japonska 42,6 44,8 47,2 48,4 49,7 51,3 52,3 Vir: Population and Social Condition, Eurostat 79 Tabela C.2: Število študentov terciarnega izobraževanja po vrstah študijah (TSCED), Slovenija in izbrane države, 2005 Država ISCED 5 in 6 5A 5A-D1 5A- D2 5B 5B-Q1 5B-Q2 6 Slovenija 112.228 56.159 49.994 6.165 55.105 53.856 1.249 964 EU27 18.530.167 15.471.972 13.045.050 2.534.804 2.460.524 Belgija 389.547 180.647 165.245 15.402 201.509 197.883 3,626 7.391 Danska 232.255 195.742 149.173 46,569 32.128 32.128 - 4.385 Finska 305.996 284.320 95 95 - 21.581 Francija 2.187.383 1.579.292 1.579.292 525.395 525.395 82.696 Irska 186.561 125.799 55.938 Ol 4.824 Islandija 15.169 14.426 12.819 1.607 609 609 - 134 Nemči)a 2.268.741 1.927.299 1.853.579 73.720 341.442 341.442 - Nizozemska 564.983 557.540 525.741 31.799 - - - 7.443 Noi'veška 213.940 206.913 183.742 23.171 2.667 2.667 - 4.360 Švedska 426.723 386.656 386.656 17.851 17.851 - 22.216 Velika Britanija 2.287.541 1.678.686 1.237.662 441.024 517.248 517.248 91.607 ZDA 17.272.044 13.251.603 11.144.766 2.106.837 3.635.864 3.635.864 - 384.577 Vir: Population and Social Condition, Eurostat Tabela C.3: Število študentov terciarnega izobraževanja po vrstah študijah (ISCED) in načinu študija (redni, izredni), Slovenija in izbrane države, 2005 Država 5 in 6 5A 58 6 Redni Izredni Redni Izredni Redni Izredni Redni Izredni Slovenija 71.401 40.827 45.406 10.753 25.627 29.478 368 596 EU27 15.198.728 3.331.439 12.919.996 2.551.976 1.884.749 650.055 Belgija 313.324 76.223 168.285 12.362 140,015 61.494 5.024 2.367 Danska 203.524 28.731 181.576 14.166 17.563 14.565 4.385 0 Finska 172.066 133.930 171.971 112,349 95 - - 21.581 Francija 2,187.383 1.579.292 - 525,395 - 82.696 - Irska 143.546 43.015 106.057 19.742 33,271 22.667 4.218 606 Islandija 11.421 3.748 11.027 3.399 281 328 113 21 Nemčija 2,137.604 131.137 1.853.171 74,128 284.433 57.009 - Nizozemska 464.668 100.315 464.668 92.872 - - - 7.443 Norveška 154.778 59.162 148.362 58,551 2.152 515 4.264 96 Švedska 221.513 205.210 196.450 190,206 15.087 - - 2.764 9.976 12.240 Velika Britanija 1.391.503 896.038 1,218.198 460.488 126.312 390.936 46.993 44.614 ZDA 10.610.177 6.661.867 8.579.459 4.672.144 1.768.990 1.866.875 261.729 122.849 Vir: Population and Social Condition, Eurostat 80 Tabela C.4: Študenti terciarnega izobraževanja in pedagoško osebje na visokošolskih institucijah, Slovenija in izbrane države, 2005 Država Študenti terciarnega izobraževanja Faktor izredni/redni Pedagoško osebje v FTE Ekv.rednih štud. na FTE ped.osebja SKUPAJ Redni Izredni Ekvivalent rednih Slovenija 112.228 71.401 40.827 74.764 (85.010)* 0,082 (0,300)* 3.246 23,03 (26,19)* Belgija 389.547 313.324 76.223 351.436 0,500 17.912 19,62 Danska 232.255 203.524 28,731 208.039 0,157 Finska 305.996 172.066 133.930 223.873 0,387 17.940 12,48 Francija 2.187.383 2.187.383 - 2.187.383 - 130.970 16,70 Irska 186.561 143.546 43.015 168.713 0,585 9.925 17,00 Islandija 15.169 11.421 3.748 13.209 0,477 1.240 10,65 Nemčija 2.268.741 2.137.604 131.137 2.203.173 0,500 178.086 12,37 Nizozemska 564.983 464.668 100.315 514.826 0,500 35.511 14,50 Norveška 213.940 154.778 59.162 184.076 0,495 Švedska 426:723 221.513 205.210 294.673 0,357 33,010 ........ 8,93" Velika Britanija 2.287.541 1.391.503 896.038 1.704.803 0,350 93,439 18,25 ZDA 17.272,044 10.610.177 6.661.867 13.125.670 0,378 835.926 15,70 Vir: Population and Social Condition, Eiirostat, preračuni Strašek et al. Opombe: *: Napiši, da gre za našo oceno na podlagi običajnega razmerja med obsegom kontaktnih ur za izredne študente oziroma za redne študente. 81 82 in O o CS lU ä T3 D C ca .S .2. "č (D > _o C/O 0 Cu 1 < in Q w u O) > ca ca > N ca L-X) O _N ca iao (U C ^ O. D U cu _o ca H Tt c^ (N m W-1 >n 0\ oo m VO OO >n CM MD m r-r- m ON CO (N r-I oo S (N ro m CNl m On O Tf O •C fS «s CN «n «o 00 m r-i (N r-i o OO 00 oo m O in oo ■Ö O fn (N fO o o ■D vo o ro in VD o o CN ro ON rn oo >0 ■o in in o^ in (N cn «n r- ■o O ro m rr rj (N - ■«J-GO O oo m m O TT O O OO o ■o ON CO r-oo m Ov OO ro r--o in O oo in TT ro fNl oo O U-) ON oo in O r-o W3 O L. rs cn ro «n t/) r-n NO (N rn r-i - (N in - 5C Ti- OO (N ITi o o ro o oo r-i rr o CO m in r-. co m M iri m r-1 Ol m m m o IN ri O r-i m \o r-- ON r- oo r-ri 00 oo fS fo fN o rl- — r-OI oo cn r-i r-r- U-) rNt o ^ fN| MD in r-i o (N in M - -cr 00 .E o "c C5 E >N U a a 'a v > To (U CQ K5 Q ca C ix. ra o c: CC u. a ca -O 1/) CC ■>0 £ OJ z CC c/y E o N O N Z 03 >y> (U > 5 Z CC -a D > ■C/: C ca m cc "ü > < S CO 3 UJ U > 0 Q. -O 1 < m Q u 00 > a 'c* 03 > >n L- X) O bO (U n 2 "Ö -o Ja: 3 ry) vb' Ü d) X) H C o 2 «N £ Z Z 2 ca tü > 00 o O u" >N CO o a. CQ IT) Q U GO c C53 > (U >n O _N i?3 CJ} in 00 S t/5 O 3 m o U o CO 3 Q. O d- > O o (N > >n D C CC u. X) C .S. 'E a> > ..00. > CQ «T) Q U ÜO > > >n C3 L- X) o ÖJ) O C « s _o Q. •B a 3 5 (TD 66 Ü O) X) a h- v > s ir, r- (N oo CM ON o «n OO r- CM ON o r^i On ro — in no O ro O Tf e ■Ö 1/) ■v O (n ON O ro 1 oo On 00 On fO (n 00 OO (N on »n on — ro o "O o fo ■B O r- _ ^ 0^ O^. ro 1 TT no no TP ro 1/5 m O m rn — O m (N rr O On r- ro 1 _ on no ON N m "d- Tf m ro ro ro (n o i/-) ro o «s >n u O « s > CÖ ii> CQ TO ^ tfl 5 D f3 ^ V) C b- ffj o C K ra if! cg ^ 5 « >o E a> Z cc ^ E 4> N O N Ž ro J»; ID > 5 Z ro -a (D > >C/D C TO m ro > < o N Cl. o o. > oo J I- r-oo -.T T3 15 E d) 2 i> ca > o CC > CI3 L- X) O ca bfl 'p > D >n CC i— XJ O _N Oß (U c L. KJ Ö ^ £ < o w ^ K £ ^ 3 TI "O C e- »C l/i 2 <71 O e ro s O fN v <11 Tj ^ C a 5 Q. m o ■v 'U 41 § u £ O •iT; OJ "C V 1 J C OJ o a. E CL ib £ u i; £ o w ^ S- O i o Ol Ž' S š^ •p ä ^ S i/ u ij ti- fc — jr Q. M 4.1 "i? J C D 3 O "O (LI 7° C C \J r- "C e 2 o u ^ Q. .s C V £ o E iTJ £ o ^ Öl 3 % o V .iS Ol C 3. C 01 'š O o Ol 4J ^ U i-» IS S <11 e O s C 1.1 'V Oi I Q u u IC ^ C" C S P "Š o iC Ji k_ 4.1 ••C T3 sS! >■ r* C f- ■v ^ o IV £0 D .C Q. 1 li jt: 'o Ji -a; -5 1 o. c5 "D 3 'V ■•= O -C CQ 'V tć i Q ■U i 3 SC ^ C C ^ ^ i! 2 II' s r e 1 5 Ji s ^ £ ^ C »r -- ^ 5 ^ I jt O S 113':; v U Tj ,13 "E -J 2 oo oo OD 'E" CÖ > OJ >n KS L. O Cš5 bß (U c u. "o P c/i m S ■o N— •— S w i E G g ■0 S f S S 0 "3 [s cn •c 0 ä .ti □ 1 "G £ C E E '13 Ol 0 0 a ä. T5 ■D C C ^ i 17; < □3 ll-l iri Q LU UJ U 1 On 00 5 2 2 S ^ ^ Q uj •S "D C 5 O > ir 0 1 -t CL i S -S S 2 S 13 'H ^ "d C iTj 5 r^ lü 'V E • = < KT, «t Ctj Cß O ON cC C/!) I— so- fu ^ i/J £ cC c C3 C3 > Q LJJ u ü i b' < Q -£ UJ kÜ I C ^ -C T] U 5 i ? -i T3 C C o K> •J a> u W lA o os 00 a 3 •t-' u-i C ■O o LU U CD a CNl On Cl Q t-w js o o O qI c/3 (U E D 'c/S Tj I 3 S 1§ m C C3 (S > 'N C3 t-X) O fcj) 2 5! i = uojejtip] ,0 CG 00 E w ^ CO E a> N O n C C3 > lU 'N CC ^ O « CJ) D c 'Ö L- cu £ yi CD > O 2 C C C3 > (d >N ca -O O bX) c L- "o u. E (D 00 Ö c<3 ON 00 iz) -o D > C C cc > u >n L. x3 O _N ca bJ} (U c L. 5 'o L- E 0) on 00 a> OJ t-i- i- 0 U vi Tj D. . d^ IÜ a It C 0 > 0 0 Jj fÖ t; 0) "Ü 0 to C 0 ■>■> 0 C 'u' n 4J 0 C £ o 3 h. C m C «j C .0; O/ T5 X! TT- CÖ rä V) C aj- c. ^ re a Ö ^ u a rC C C 0 C 0 U ^ ^ '♦3 (L) i 0 C 0 0 C 0 Öi Q. U "O m. 10 " " CD " ...... 3 £ 4-' p e e C "d" .2 'Ts 'f ■v u i i C £ <_> lU "O 0» -C g C rt U 2 o. u g a v C "S S C p 0 'C £ 1 1 t>3 u £ ü Q. ^ !TI C 1/1 ö Je v 3 a & OJ ■B E ■■0 a LLI 'V % 'Ž 0 0 5 u u LL. 5 C z a "O 1—' oj ^ Ü B 1 Q. 41 .0 1> cti ÜJ S (U "J -e S 1« "0/ T- 12 0 15 5 s. £ 3 ■g p u '€ C £ 41 fo & 8 £ C u •J -S ct u— 0 2 C p D I.", Üi CJ. 5. ».t S 'M 0 0 0 i/i" sr* a s: C 0 a- ■v ■Ü ■C »n E 1.1 C C 01 iS 'N i-n o; C Ji ©c C c > 0 0 ■13 > 0 Irt "O "O 2' C - „ aj 0 £ y •h < m « (Ü "C S Ä lA — ii ,2 & > 0 Q i 'D irt M C LU UJ 3 C 0 KJ •JI i q. ^ g 3 •M ■{3 0 = 5 A □ 1 •1' 3 0 U m 3 P u F- (u >- CN cn m 13 > > C« > O) >n CO L- x> o « M) D c CC (U ■4—• £ (U C/5 (N eo O- a co Đ m O a CC r- JI < Q N > 'P > VI 0 ® iD □ f Q O — C!3 DODATEK NOVI FORMALNI (MATEMATIČNO - FORMALNOLOGIČNI) MODELI Kazalo 1 OSNOVNI POJMI IN IDEJE 3 1.1 Uvod 3 1.2 Splošna terminologija 3 1.3 Specialna terminologija 4 1.4 Kvaliteta sistemov 5 1.5 Realna cena sistema 6 2 ZNAČILNOSTI SISTEMOV 8 2.1 Splošno o vrednotenju sistema 8 2.2 Kvantitativno vrednotenje komponent sistema 10 2.3 Kvalitativno vrednotenje komponent sistema 12 2.4 Vedenje vrednotenih sistemov 14 3 DEFINICIJE LASTNOSTI SISTEMA 16 3.1 Strogo n-lična evalvacija 16 3.2 Evalvacija kvalitete sistema 18 4 SKLEP 21 5 LITERATURA 22 1 OSNOVNI POJMI IN IDEJE 1.1 Uvod V raziskavi bomo uporabljali 5 nivojski kibemetični sistem, analogen zgledoma 3.6.2 oziroma 3.6.4, ki uporabljata teorijo, razvito v poglavju 3 HIERARIČNE STRUKTURE. 4. Najvišji, četrti nivo bo predstavljal Visokošolski sistem EU. 3. Tretji nivo bodo nacionalni visokošolski sistemi (slovenski, britanski, ...). 2. Drugi nivo so nacionalne univerze {U) in visokošolski centri (fV). 1. Prvi nivo predstavljajo fakultete (i^ univerz, oziroma visoke šole (^ univerz (Ü)-in visokošolskih centrov (JV). 0. Osnovni nivo so zaposleni in študentje na F oziroma S. 1.2 Splošna terminologija Najprej bomo uporabili terminologijo, kot jo je uporabil avtor v svoji disertaciji "Statistični model zanesljivosti verjetnostnega sistema" (Fakulteta za elektrotehniko Ljubljana, 1980). Po nivojih bomo uporabili 5 različnih vrst črk, in sicer: Nivo 4. hebrejske črke: K; n, D, (1.2.1) nivo 3. velike gotske črke: '-it; ^11, 3, (1.2.2) nivo 2. velike pisne latinske črke: .t/; ^^ (1.2.3) nivo 1. velike tiskane latinske črke: A', Y,Z, (1.2.4) nivo 0. male tiskane latinske črke: a; x,y, z. (1.2.5) Na vsakem nivoju od 4. do 1. je prva črka parameter, ki predstavlja sistem, ostale tri črke pa so spremenljivke, ki predstavljajo komponente tega sistema, zato velja, v skladu z aksiomom o spremenljivki 3.4.8: Nivo4. K 6 |n,U,Dl [[X-n] v = v (1.2.6) nivo3. e « [['^l-if | v v (1.2.7) nivo 2. e « V v [„o?'-.^]], (1.2.8) nivol. A e « [\A = X] V lA = Y\ v [A = Z]], (1.2.9) nivoO. a e [[a^x\ V la = y] V [cy-zjl. (1.2.10) Kot vidimo seje nabralo precej znakov. Poenostavitev bomo napravili tako, da bomo vpeljali nadspremenljivki " ★ " in " • " in sicer- * 6 c^ = V [* = ■}.(] v v (1.2.11) pri čemer tedaj pomeni nadspremenljivka " * " sistem, vse ostale spremenljivke pa lahko nadomestimo s " • ", npr. tudi z indeksiranimi nad spremenljivkami " ", " »2 ... , " •„ ". Tako imamo v splošnem * e (-p...,-,,! « [[* = •,] v ... v [* = •„]]. (1.2.12) 1.3 Specialna terminologija V raziskavo bomo vpeljali naslednje termine: termin "KS" bo sinonim za "visokošolski sistem". Tako bomo označili EUVS = Visokošolski sistem EU (1.3.1) Posamezne nacionalne visokošolske sisteme bomo označili na primer kot AVS = Avstrijski nacionalni visokošolski sistem, GBVS = Britanski nacionalni visokošolski sistem, SLOVS = Slovenski nacionalni visokošolski sistem, (1.3.2) (1.3.3) (1.3.4) Od nacionalnih VS se bomo ukvarjali zlasti s slovenskim. Tu bomo označevali univerze z "t/", visokošolske centre pa z Nekaj zgledov: UL = Univerza v Ljubljani, (1.3.5) UP = Univerza na Primorskem, (1.3.6) UM = Univerza v Mariboru, (1.3.7) in potencialna PU = Ptujska univerza, (1.3.8) oziroma WNM = Visokošolski center v Novem mestu. (1.3.9) V okvim univerz bomo označevali s "F' fakultete, v okviru univerz in visokošolskih centrov I Primerjaj str. 168 Kompleksni sistemi 1. pa s visoke šole. Nekaj zgledov EFUL = Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ^^ ^ ^^^ FMUP = Fakulteta za management Univerze na Primorskem, ^ ^ ^ ^ ^ ^ SFUM = Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru, , l .j. lzj in potencialna KSFPU = Fakulteta za kompleksne sisteme Ptujske univerze, (1.3.13) ter SŠWNM-- ^ Visoka šola za sisteme Visokošolskega centra Novo mesto. ' Profesorja s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani bomo na primer označili kot ABEFUL. (1.3.15) Docenta CD s Fakultete za kompleksne sisteme Ptujske univerze pa kot CDKSFPU. (1.3.16) 1.4 Kvaliteta sistemov Vsem navedenim bitim, od EUVS, prek SLOVS, UL, EFUL, do ABEFUL lahko pripišemo kvaliteto"' q * , ki jo bomo merili v zaprtem intervalu [0,100], pri čemer torej velja ★ e [EUVS, SLOVS, EFUL, ABEFUL, ...] « « [[-k^EUVS] v v ... v [i^^EFUL] v ... v \-k = ABEFUL] V ... (1.4.1) velja pa zaradi (4.3.3) iz Kompleksni sistemi 1 tudi = q[ir] e [0,100]; (1.4.2) v primeru, da merimo kvaliteto v intervalu 10,100J , imenujemo enoto kvalitete "kvalitetna točka" in jo označimo s 'T'. I O evalvaciji kvalitete bomo še pisali. 5 Kot zgled v nekem izbranem trenutku je kvaliteta nekaterih fakultet kot dinamičnih sistemov na primer qEFUL - 91,47, qFMUP ^ 89,0 r, (1.4.3) qKSFPU - 82,1 r. Enako velja tudi za univerze in visokošolske centre kot tudi za posameznike, kot zgled navedimo qABEFLU = 88,67, (1.4.4) qCDKSFPU = 93,3 T. Drug pomemben podatek je cena (v €).ki je plačana na posamezno bit pri dani kvaliteti..................... Označili jo bomo zaradi (4.3.3) iz Kompleksni sistemi 1 kot TT*-tt(*) e IR^|€J. (1.4.5) Kot zgled: 1.5 Realna cena sistema Resen kupec-je pripravljen ob nakupu ustreznega sistema * (izdelka, storitve, ...) odšteti primemo ceno. Problema izbire pa ni, ko imata istovrstna izdelka isto kvaliteto: kupimo cenejšega. Prav tako ni problema, če nam za isto ceno ponudi kdo kvalitetnejšo storitev: izberemo le-to. Problem izbire pa nastane v primem, ko na primer storitev A stane 12.000 €, storitev B pa 13.000 €, pri tem pa je storitev A 7 % manj kvalitetna. V ta namen je avtor razvil pojem realne cene sistema, "i ★ , ki jo bomo zdaj predstavili. Realna cena I* sistema * je cena sistema rr ki smo jo plačali na kvalitetno točko T sistema, definiramo jo kot = (1.5.I)A q* g{*) Zgled 2.5.1: Če stane izdelek 12.000 €, njegova kvaliteta pa je 75 T, je njegova realna cena Kupce sistemov (izdelkov, storitev, ,..) lahko porazdelimo na 4 skupine: 1. Ne zanima jih niti cena niti kvaliteta (kar je pogosto nespametno). 2. Zanima j ih Ic nizka cena (ponavadi je drago kupovati ccnene sisteme nizke kvalitete). 3. Zanima jih zgolj visoka kvaliteta, ne glede na ceno (loje pogosto neutemeljeni perfekcionizem). 4. Za solidno ceno zahtevajo solidno kvaliteto, in obratno so za solidno kvaliteto pripravljeni plačati solidno ceno. To so realni kupci. Če stane analogen izdelek 13.000 €, njegova kvaliteta pa znaša 80 T, je njegova realna cena = ^ ^ ^ 162,5€/r. (15 3) Cenejši je tedaj prvi sistem za 1,5 %, zato se ga izplača izbrati, zlasti pri nakupu velikega števila enakih sistemov. Iz matematike so znane naslednje štiri pravilne izjave " O " 1. "o J® nedoločen izraz (1.5.4) 2- "'S" je nedoločen izraz (1.5.5) 3. lim— = CO (1.5.6) q-o q ' ^ 4. lim — - 0 (1.5.7) q Vse štiri izjave 1. do 4. lahko uporabimo tudi pri realni ceni (1.5.1) _ 7t* n* = -, na naslednji način: 1. Če poceni kupimo nizko kvaliteten sistem je to lahko nakup "mačka v žaklju". 2. Analogno velja, če za zelo visoko ceno kupimo zelo kvaliteten sistem. 3. Če smo po zmerni ceni kupili nizko kvaliteten sistem, smo realno kupili drago. 4. Če smo po zmerni ceni kupili zelo kvaliteten sistem, smo realno kupili poceni. Vse povedano bomo združili v tako imenovani (avtorjev) "zakon o minimalni realni ceni": Če imamo na izbiro več istovrstnih sistemov z različnimi realnimi cenami, je optimalno izbrati sistem, ki ima minimalno realno ceno. Minimalno realno ceno lahko zmanjšamo na 3 razumne načine: 1. Z minimalno ceno tt ★ (ni priporočljivo). 2. Z maksimalno kvaliteto q* (tu je treba biti previden, da ne zapademo v perfekcionizem). tt* 3. Z optimalnim (minimalnim) razmerjem i * — -(priporočljivo bolj na račun q * visoke kvalitete, kot nizke cene) 2 ZNAČILNOSTI SISTEMOV Obravnavali bomo najprej tri značilnosti sistemov', in sicer 1. Vrednotenje sistemov 2. Evalvacija kvalitete sistemov 3. Vedenje vrednotenih sistemov 2.1 Splošno o vrednotenju sistema V raziskovalni nalogi nam bosta zadoščali za vrednotenje poljubnih sistemov, od EUVS do vrednotenja posameznikov na F in fFzgolj dve preslikavi, prva z eno nadspremenljivko " ★ " (2.1.1) in druga z dvema nadspremenljivkama, " ★ " in " ^ v obliki m irXA^V. (2.1.2) Pri tem bomo /j imenovali vreänostf7a preslikava, V zaloga vrednosti (parameter) in: ve F posamezno vrednost iz zaloge vrednosti. V skladu z (2.2.21) iz Kompleksni sistemi 1 velja za (2.1.1): 1(j: ^^V] « (V-G*)(£!veK)[v - (2.1.3) V skladu s splošno terminologijo iz 1.2 velja sedaj za nivoje 4. do 1.: Zgled 2.1.1: Nivo 4.: EUVS: [p; S^KJ « {VneK){£! veK)|y - ^{ri)], (2.1.4) nivo 3.: nacionalni VS n^v] « - (2.1.5) nivo 2.: nacionalne t/, nacionalni visokošolski centri W [(j: « = (2.1.6) nivo L: fakultete univerz F, 5 univerz in centrov J Opisni in formalni modeli, ki so uporabljeni v raziskavi, so razširitev modelov iz avtorjeve knjige Kompleksni sistemi 1. \ß: A^V] « {yXeA){E\vGV][v = (2.1.7) V skladu s splošno terminologijo to lahko opišemo' kot (2.1.3), torej kot: -k^V] « (V- e *)(£! veF)[v - Tudi vrednotenje z dvema nadspremenljivkama lahko najdemo v knjigi Kompleksni sistemi 1 irXÄ^F (2.1.8) inje ekvivalentno izjavi {V- e *)(V.eA)(£!veF)[v - (2.1.9) pri čimer pa se ne bomo podrobno ukvarjali, vsemi izrazi, le v izrazu " ju (v ■) nam bo nadspremenljivka " • " služila kot parameter; Tedaj-velja, v skladu s (3.3.2), = Jj.im) = /j(%m), (2.1.10) kar bomo potrebovali pri strogo ?7-lični evalvaciji. Če opisujemo lastnosti sistema z besedami, imenujemo takšno vrednotenje besedno, če opisujemo s številkami, pa številsko, torej imamo porazdelitev po 4. deliteljih, kot kaže slika vrednotenje človek računalnik V V subiektivno obi ektivno opisno fo rmalno V ^----V besedno številsko Slika 2.1.1: Porazdelitev vrednotenja. Zgled 2.1.2: V slikarski galeriji s 50 slikami opazujeta dva opazovalca isto (npr. peto) sliko. Prvi pravi: "To je odlična slika!", dmgi pa: "Fej, kakšen zmazek!". Tu imamo opraviti s I Splošno vrednotenje je namreč proces, ko vsaki komponenti • sistema * pripada natanko ena vrednost ve V , tako da velja [v = ^ (•)] - To je enolično vrednotenje, poznamo pa ludi dvolično in strogo n-lično vrednotenje; v skladu z okvirom «-lične evalvacije, ki sledi (n evalvatorjev) pripišemo namreč vsaki komponenti • sistema * natanko(v splošnem različnih) vrednosti, kar bomo uporabljali na primer v primeru evalvacije povprečne kvalitete na komponento sistema. subjektivnim besednim ocenjevanjem, ki ga lahko formaliziramo. Im.amo dva evalvatorja [e^,e2\ = E in zalogo dveh vrednosti: {odlično, zmazek} = K. Če označimo množico vseh 50 slik s terminom "5", označimo opazovano (peto) sliko s " ". Evalvaciji sta = odlično, ^(e^z-S's) = zmazek. Če vzamemo kot parameter imamo vrednostno preslikavo - {• 1 I odlično, zmazek}. To je poseben primer subjektivne preslikave Ce " 'S'j" zamenjamo z nadspremenljivko " • ki jo obravnavamo kot parameter, dobimo vrednostno preslikavo ki smo jo uporabih v razdelku o subjektivni evalvaciji. Seveda imata gledalca lahko o nekaterih slikah zamenjano mnenje, pri nekaterih se lahko strinjata pozitivno, pri nekaterih pa negativno. Tudi subjektivno vrednotenje je lahko dinamično (se spreminja s časom). Podajmo še nekaj zgledov za boljše razumevanje. Zgled 2.1.3: Besedno opišemo zanesljivost sistema, če rečemo: "Ta sistem je zelo zanesljiv." Če pa rečemo: " Ta sistem (npr. avtomobil) bo imel 1 leto po začetku uporabe zanesljivost 81 %, smo ga ovrednotili številsko. Zgled 2.1.4: Stabilnost sistema je lažje primerjalno vrednotiti besedno, kot pa številsko. Vendar je avtor uspel tudi ta problem rešiti številsko (kvantitativno) v svojem originalnem članku: ''Reliability of system stability", Automatika 22 (1981) 3-4, p.p. 109-112. Zgled 2.1.5: Vrednotenje tipa: "Ta sistem pa je (zelo) dober", je hkrati besedno in subjektivno. Spomnimo se lahko Shakespearove izjave: "Nič ni samo po sebi niti dobro niti slabo - takšno naredijo šele naše misli!". V znanosti se torej poskušamo izogniti tovrstnim enoličnim subjektivnim vrednotenjem; če že uporabljamo subjektivna opisna vrednotenja jih uporabljamo v množici več ljudi, v obliki anket, kijih obdelamo še statistično. Tudi računalnik se lahko obnaša subjektivno zaradi naključnega vedenja v hard vem ali softveru. 2.2 Kvantitativno vrednotenje komponent sistema Sistem * bomo podali z množico njegovih komponent * e 'J- « ,1 v J v ■■■ v [* = -Jl. (2.2.1) 10 v skladu z 2.4 Kardinalno število potenčne množice' predstavlja izraz #(*) ^ u-k = n, (2.2.2) pri končnem sistemu * število njegovih komponent. Uporabili bomo še (2.3.1) /J: (2.2.3) za katerega velja zaradi (2.1.3) [ij: « {V'G*)(£!V6F)[V - ^{')l _ _ (2.2.4) Ko bomo kvantitativno (številsko) vrednotili stanje komponent • v sistemu, bomo ponavadi vzeli kot zalogo vrednosti F=IR, to je množico vseh realnih števil, za vrednostno preslikavo ij pa katero od fizikalnih kohčin, npr. maso, čas, moč, ceno, ... V tem primeru preide (2.2.3) v obliko: #: »IN ... število komponent, t: ★ —>IR ... čas, (2.2.5) 7T: ★ ^ IR ... cena, Za maso se npr. (2.2.4) glasi [t: (V-e^jl^lvGlRjiv - /(•)], (2.2.6) kar pomeni, da vsaki komponenti • sistema * pripada natanko en realen čas. Povprečni čas sistema na komponento izračunamo kot = (2.2.7) f^ k=\ Naštejmo nekaj možnih količin, ki pripadajo komponentam sistema * , ki ima več komponent, #*'>1 . /(•,) = 5h ••• čas, tt(v) = 16.000e ••■ cena, (2.2.8) "If'j) = 56€/r ••• realna cena Vsaki količini pripada poleg merskega števila tudi pripadajoča merska enota, npr. v izrazu T Primerjaj str. Kompleksni sistemi 1. = 56€/r"je56 mersko število, izraz'' (evri na točko) pa pripadajoča merska enota. Če pa je npr. IJ neka količina, označimo z " ] " njeno mersko enoto, na primer [t]=h ^ Enota časa je ura. [tt]=€ « Enota cene je evro. (2.2.9) [ 1] = €/ r Enota realne cene je evro na točko. Seveda lahko pri isti komponenti • določimo več količin, npr. pri komponenti podajmo (v primeru, da je '2 neka laboratorijska naprava) = 1350kg, P(-2) = 98 kW, (2.2.10) -l(-2) = 196€/r. 2.3 Kvalitativno vrednotenje komponent sistema Tudi za osnovo določanja kvalitete komponent sistema bomo uporabili preslikavo /j: (2.3.1) le da bomo vrednostno preslikavo označevali [[J-g], zalogo vrednosti pa dosledno v zaprtem intervalu od O točk = OT (minimalna), do 100 točk = 1007 (maksimalna). Veljalo bo torej F = [Or, 1007], (2.3.2) tako da bo vrednostna preslikava (2.3.1) imela obliko q: ★-^[Or, 1007], (2.3.3) ali krajše tudi q: 100], (2.3.4) Tudi tu velja definicija \q: *^0,100l| « {V-e*)(£!ve[0,100l)fy - q{')], (2.3.5) kar pomeni, da pripada vsaki komponenti • sistema * natanko ena kvaliteta* v intervalu med O in 100 točk. Zgled 2.3.1: Sistem * naj sestavljajo trije študentje: t O evalvaciji kvalitete bomo še pisali. 12 • prvi študent 'i , ki ima kvaliteto znanja 82 točk • drugi študent *2 naj bo s kvaliteto znanja q{'2) = 467, • tretji študent '3 pa ^(•3) - 93 7, Kolikšna je povprečna kvaliteta znanja na študenta*? . _ + _ 827+467+937 . - - - -;- - 73,7 7 (2.3.6) n 3 Zgled 2.3.2: Visokošolski center W sestavljajo 4 visoke šole Š in sieer Kvalitete šol naj bodo'* * ^ 1*1 • *2' *3' '41 = 967 gi-i) - 487 (2.3.7) ^(•3) - 717 - 897 Vse šole naj bodo po velikosti primerljive in naj v enakem obdobju porabijo na primer po 7t=1.200.000€ . Kako je z realno ceno po šolah? Izračunamo najprej realne cene. Vzemimo za cene: tt(-,) - tr(%) = TT{',) = Tc{%) = 1.200.000€ (2.3.8) Izračunamo tedaj posamezne realne cene: K-,) = ^ = = ,2.5ooe/r (2.3.9) 1C,) = = ^^^^ = 25.000€/r (2.3.10) gi'i) 487 ^ ' t Splošne iormiile bomo še podali. IT Za za začetek smo izbrali preprost primer. 13 n(,) = ^ = = ,6.900€/r (2.3.11) ,(,) = ^ . IM^ = 13.483 e/r (2.3.12) če šole razvrstimo po padajočem zaporedju njih realne cene, je le-to naslednje (2.3.13) V zvezi s stabilizacijo bi bili potrebni analogni ukrepi zmanjšanja "!, začenši s šolo 'i, ki ima najvišjo realno ceno. 2.4 Vedenje vrednotenih sistemov Kot je razvidno s slike 2.1.1 je vrednotenje sistemov lahko objektivno ali subjektivno. Objektivno vrednotenje opišemo z vrednostno preslikavo (2.4.1) oziroma za kvaliteto [g: *^[0,100]]. (2.4.2) Če imamo opraviti z evalvatorji, uporabimo vrednostni preslikavi /j: (2.4.3) ali q: *XA^[0,100], (2.4.4) vendar lahko opišemo tako objektivno, kot subjektivno vrednotenje s (2.4.3) oziroma (2.4.4), če v njiju uporabimo avtorjev izrek o spremenljivki v obliki, tako da nadspremenljivko " ^ " nadomestimo* A e 0 ... objektivno vrednotenje {£'] ... subjektivno vrednotenje. (2.4.5) Vrednoteni sistem * se lahko obnaša točno na štiri načine. Objektivni: 1. V ... statično, (2.4.6) 2. ij: *xT^V ... dinamično, (2.4.7) 3. *xn->V ... naključno, (2.4.8) nadspremenljivko " a " opustimo, ker je element prazne množice (torej ^ ni !); v tem primeru smo iz (2.4.3) dobili (2.4.5), oziroma iz (2.4.4) dobimo (2.4.5) (objektivno vrednotenje). Druga vrsta (2.4,5) pa pomeni ekvivalenco ^ejfj <=> torej dobimo iz (2.4,3) oziroma (2.4.4) evalvacijo (primerjaj poglavje 3), 14 4. /j: ... stohastično. (2.4.9) Statično in dinamično vedenje je vsakomur razumljivo, ne pa tudi naključno in stohatično, ki je najbližje objektivni stvarnosti. Obe vsebujeta matematikom znana zapletena pojma {n, , p), kjer pomeni " Q " vzorčni prostor, " t.i. " cr -algebro", "P" pa verjetnostno mero. Vsi ti pojmi so opisani v avtoijevi knjigi (monografiji) Zanesljivost in vzdrževanje sistemov, (ZRS Bistra Ptuj, 2003), vendar se jim bom zaradi velike kompleksnosti izognil, saj lahko dovolj dobro obravnavamo vrednotene sistema kot dinamične (s časom spreminjajoče se). Analogno porazdelimo tudi evalvirane sisteme po kvaliteti: 1. q: ... statično, ■ (2.4.10) 2. q: *x£xr^F ... dinamično, (2.4.11) 3. q: -kXEXÜ^Y ...... naključno..,............................(2.4.12),. 4. q\ ~ky.ExTxQ^V ... stohastično. (2.4.13) Tuje najenostavneje uporabiti formulo (2.4.10), najugodneje pa (2.4.11) (dinamično), ker je kljub sorazmerni enostavnosti dovolj blizu resnici (najbliže resnici je (2.4.13)). 15 3 DEFINICIJE LASTNOSTI SISTEMA 3.1 Strogo «-lična evalvacija Evalvacija]t postopek, v katerem evalvator (ocenjevalec) določi lastnost (vrednost) vsaj eni izmed komponent • sistema * . Evalvatoiji so lahko evalvator A \ človek računalnik robot drugo Slika 3.1.1: Vrste evalvatorjev. Očitno imamo opraviti s subjektivnim vrednotenjem, pri čemer velja vrednostaa preslikava z dvema nadospremenljivkania, torej (2.1.8) oziroma (2.1.9). p: (3.1.1) V (3.1.1) nadomestimo J^^E, (3.1.2) kjer je E množica evalvatorjev, termin V pa je simbol posameznega evalvatorja, tako da velja E = i^p ej - yefl.^JI. (3.1.3) Vrednost ij komponente »e* je lahko ocenjena enkrat, dva krat ali v splošnem «-krat (govorimo o strogo n-lični evalvaciji). Opravi jo lahko en evalvator z «-kratnim zaporednim vrednotenjem oziroma n evalvatorjev s po enim ocenjevanjem, lahko pa uporabimo tudi takšno kombinacijo obojega, daje komponenta skupaj ovrednotena točno /7-krat. V opisanem primeru imamo tedaj dve biti: komponento , ki jo vrednotimo in evalvatorje ee^, ki vrednotijo »e* . Uporabili bomo (2.1.10): A^.(-) - A^(V-). (3.1.4) kjer bomo naredih substitucijo —e (3.1.5) ter tako dobili 16 ^.{e) = ^{',e). (3.1.6) Pri ^-ličnem vrednotenjiT imamo za poljuben izbrani ★ natanko n evalvatorjev eeE, na. primer n = 5 .Za ;7-lično evalvacijo uporabimo teorijo, ki je razvita v knjigi Kompleksni sistemi 1 na strani 50. Za evalvacijo uporabimo formulo /j.: E^V, (3.1.7) za evalvacijo kvalitete pa q.: £^[0,100], (3.1.8) Ena-od naslednjih nalog raziskave bo določiti strukturo evalvatorjev E glede na strukturo sistema'* . Če izberemo substitucije E^A ^ (3.1.9) dobimo- iz (2.2.21) za enolično evalvacijo [\/e^E){E\vE:V)\v - ^.{e)], (3.1.10) za večlično vrednotenje pa [\/e^E){E\Y^.9>V)[Y - (3.1.11) Zaradi (1.2.6) velja Ye^V « Y^V, (3.1.12) kar pomeni, da večlična preslikava [J.: E^^V priredi izjavo {\feeE){E\Ye.9^V)[Y - (3.1.13) Strogo dvolično vrednotenje je določeno kot - 2], (3.1.14) za strogo ^-lično vrednotenje pa velja [\/eeE)\#[iJ.{e)) - (3.1.15) I Glej Kompleksni sistemi 1. 17 potreben pogoj- pa je za poljuben ★ n <#(K). (3.1.16) Zgled 3.1.1: Sistem, ki ga evalviramo, je izbrana univerza, [-*-- t/ J, imamo 5 evalvatoijev, E = £3, e^j in ocenjujemo določeno fakulteto F te univerze, [• = Fl.Ocene so naslednje (ocenjujemo kvaliteto), W-q] : q.[e,) = 76,5T. qXej) = 82,9r, ^.(^3) - 61,ir, (3.1.17) ... q.[e,) - 91,8r, ........................................... q.[e,) - 88,or. Srednja evalvirana vrednost kvalitete fakultete je ,-{£) = 76.57 + 82,9 r+6Ur +91,8 r + 88r ^ J Jg^ Na enak način evalviramo kvaliteto profesolja, ['=AB\ oziroma [SLOVS-*] ter v okviru le-tega posameznih univerz t/J. Seveda je takšna evalvacija subjektivna in bi bil rezultat drugih evalvatorjev B lahko različen, torej E'^E ^ Je možno: q.{E). (3.1.19) Zato bi bilo treba najprej postaviti čim bolj objektivne kriterije evalviranja. Ponavadi dobimo z večanjem števila evalvatorjev verjetnostno porazdelitev, vedno bolj podobno normalni. 3.2 Evalvacija kvalitete sistema Imejmo sistem * e '2, 'J ter vrednostno preslikavo li-. (3.2.1) tako da velja za vsako komponento , da ji pripada vrednost /j F. Imamo tedaj množico vrednosti (3.2.2) V skladu z znanimi statističnimi zakonitostmi je tedaj povprečna vrednost na komponento v sistemu Z Pri končni množici A pomeni izraz " #(^4) " število elementov množice^, torej pomeni |#(/j.(e)) = n\ , daje za komponento prisotnih natanko « evalvacij. Na primer [#(/.f.(e)) = 5] pomeni, da ima komponenta natanko 5 evalvacij (evalvatorjev). 1 " —z kJ- k=] Če obravnavamo kot vrednost kvaliteto komponent, imamo [i^-q] in V Tedaj je srednja vrednost kvalitete na komponento i k' ■ (3.2.3) [or, loor]. (3.2.4) će imamo množico evalvatorjev E = le,,e2, ej in kvalitativno vrednostno preslikavo je postopek evalvacije naslednji: Zapišimo najprej matriko ocene kvalitete sistema * (3.2.5) q.Mx) ■ ■ ■ ■ ^.je,) .... (t^i) • • • • (3.2.6) kjer pomeni izraz "^/.(e>)"evalvacijo v mejah [OT, lOOT], ki jo je evalvator e^ pripisal komponenti '/. Ni težko dokazati, daje tako dobljena srednja vrednost q[-k ,E) sistema * po evalvatorjih E - [e^, ..., ej enaka , n "I gi^.E) = — (3.2.7) Zgled 3.2.1: V postopku evalvacije je majhna univerza, ki je sistem * s tremi fakultetami, '2=^2, = inimamotedaj * £ '31 . Ocenjujeta dva evalvatorja, = (e I, e,! . Ocene so naslednj e qJe,) = 59T, g_{e,)^61T. (3.2.8) Iz (3.2.8) in (3.2.6) dobimo 19 81 r 76T 93T 95T 59 T 61T (3.2.9) 3x2 Vse člene matrike seštejemo (glej (3.2.7)) in delimo s 3-2=6 . Dobimo po (3.2.7) kot srednjo vrednost kvalitete univerze ★: q{*,E) - —471 - 78,sr. (3.2.10) Opravimo še kontrolo s pomočjo (3.2.8) tako da evalviramo najprej posamezne fakultete (seštejemo obe oceni evalvatorjev in vsoto delimo z 2): F,: ^.[E) = 78,sr. Srednja vrednost je torej Fy: -^^[E) = -94,0^/ F,-. - 63,or. 78,5 7+94,0 r+63,0 r 78,5 7. Rezultata (3.2.10) in (3.2.12) se ujemata. -(3:2:1-1-) (3.2.12) 20 4 SKLEP V raziskavi smo razvili nove formalne (matematično-formalnologične) modele, ki nam služijo za eksaktno objektivno razumevanje, kaj je kvaliteta visokošolskega sistema, saj je to pojmovanje najpogosteje subjektivno, v smislu "Tisti, ki mi bolj ugaja, je bolj kvaliteten!", kar ni nujno, da velja, ponavadi pa sploh ne drži. Največ smo govorili o evalvaciji kvalitete (znanja) in o evalvatorjih. Ustrezne kriterije bo treba še razviti, saj je to področje drugih strokovnjakov, matematična podlaga pa je v raziskavi razvita in podana. Zavedati se moramo, da so visokošolski sistemi dinamični (v resnici so stohastični), kar pomeni, da se njihovo stanje s časom-spreminja, torej : Kar je bilo včeraj, morda danes ni več, kar je danes, morda jutri več ne bo. Zato so za stabilno visoko kvaliteto SLOVS nujno potrebne permanentne občasne splošne evalvacije kvalitete celotnega nacionalnega SLOVS in rezultatom evalvacij potrebno ukrepanje (ne administrativno!) s ciljem permanentnega postopnega dviganja (kvalitete) ^SLOVS. Interval med zaporednima evalvacijama naj bo optimalne dolžine (ne predolg, ne prekratek). 21 5 LITERATURA Uporabljena literatura obsega knjigo Kompleksni sistemi 1, vseh 24 del navedenih v seznamu literature te knjige, ter literatura s splošno znanimi statističnimi zakonitostmi. 22