Leio VII,, šfev. 121. Celje, sobola 31« okfobra 1925. Foitnina plačana v gofovini. '^^Sw^Bk ^^^H ^^^m ^^^H ^^^H ^^^m ^^^m ^^^B ^^^H ^^^B ^^^m ^^^A ^^^^^^^^^^V ^^^B n^B Narocninac Za. Jugoslav!]o: mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozcmstvo: letno 240 Din. Posamezna številka I Din. Izhaja v torek, Cetrtek in aofeoto. Redakcija in upravas Strossmayerjeva ulica 1, pritl. Tel.65.—Rač.p.-Č.zavoda 10,666. Oglasl postalnem ceniku. Vinko V. Gaberc: 0 smrti in življenju. Ko zahajajo zadnji lepi sohični dnevi v pozabljenje, da bo komaj nanjc še niedel spomin, in ko že sili v nas vlažna in hladna jesen, je duša zelo dovzetna za žalobno razpoloženje. Kdo ve, zakaj mora biti tako? To je v naravi. Bilo je od vekov in bo za vekc. Moreča hladna rosa poize izpod mrzlega neba, lega na življenje in leze v zdelano zemljo kakor bi jej hotela zastrupiti drob. Jesensko deževje za- čenja močiti in mučiti, da trpi stvar in reč, zver in človek. Taki dnevi gri- zejo živce in rovajo v duši, da je telo iznemoglo in duh pobit. In marsikdo klone, ker ne upa več na pomlad Tak dan, ki mu je bližnji mrak sosed in grozeči mraz gospodar, si je izbrala Cerkev, da obhaja spomin vseh svojih svetnikov — mučenikov in za njimi praznik ubogih vernih duš, ki še ne smejo najti mira. Ti dnevi — polni tajinstvenega hlada bodočnosti in mr- kega čara opcšane minulosti se doj- mijo silno čutečih duš, tako zelo, da jih še plitke in površne duše vsaj za slab trenutek začutijo. Na groblje lazi črna množica v vrstah kakor skrbne mravlje. In po- samezniki nosijo bremence, bodisi šo- pek, venec, smrekov zvitek, ali pa vsaj bridko solzo v očeh in tegobo v srcu. Da, soIzg grenkoba in teža na srcu, to je že hudo breme. Tarn stoje živi pri mrtvih in se z njimi razgovarjajo. Ti tihi pomenki, komu še niso kvarili lahkomiselnih dni? R praznik vernih duš bi mogel imeti za nas, ki hočemo biti verni tako kakor se živim spodobi, tudi drug pomen. Skoro čisto v vernih duš praznik in dan vseh svetih je bila bliskoma sinila zarja naše pozemske svobode, pa morata biti za to ta dva dneva opomin, da se vsako leto pred njima spomnimo na svoj živi dan, ki ga nikoli ne pozabimo. Med iiami je še dovolj ljudi, ži- vih trupel, ki ne čutijo potrebe, da bi se kedaj ozrli na mrtvo groblje, kjer leži vsa slaba, mala in grda pretek- lost in čaka poveličanja v dobri, ve- liki in lepi bodočnosti, ki je pred nami. Kako potrebno bi bilo, da bi se taki z iskrenimi mislimi na minulost skušali v srcu preroditi, da bi se dali prekovati in prekaliti, da bodo koristno orodje za novo, boljše in trajno delo. Nam ne sme biti zahajanje na groblje minulosti vzrok za malodušje. Pot na grobove, ki smo jih pomagali sami kopati ali pa vsaj od daleč ne- marno gledali kako jih zasipavajo po- grebci, mora biti za nas vselej vir novega prerojenja in začetek trdnejše volje za življenje. Za malodušje ne sme biti mesta v naših srcih; za naše misli ni dvom in volja naša naj ne pozna slabosti. Z groblja vodi kot v daleki svet in veliko življenje. Tja mora iti narod uveljavljat se. Tarn naj s.e giba čilo in dela žilavo, da zdrav, mlad in kre- pek veseloživ ne umre. Hmelj v Savinjski doiini. O hmelju se je po domačih listih pisalo že mnogo, vendar se nam zdi potrebno, da dobesedno priobčimo čla- nek, ki ga je prinesel zagrebški »Jug. Lloyd« izpod peresa znanega gospo- darskega publicista g. Jaše Grgaševiča. Vidi se, da je akcija Zbornice za tr- govino, obrt in industrijo v Ljubliani, ki je stavila na zadnjem gospodarskem kongresu v Beogradu utemeljeno reso- lucijo za povzdigo hmeljskih kultur, vzbudila v vseh krogih precej zani- mania in da je pričakovati, da se to- zadevno vendar nekaj ukrene. Pisec članka g. Jaša Grgaševič, ki je sekretar v ministrstvu trgovine in industrije in znan ne sarno po svojih gospodarskih člankih v raznih srbskih in hrvaških listih in po svojih večjih delih o naSi industrij«, pripravlja sedaj obširnejšo knjigo, v kateri bo zavzemala tudi slo- venska industrija odlično mesto. Da se natančneje seznani z razmerami, je g. Grgaševič pred kratkim obiskal Celje in tudi Žalec, kjer je dobil o našem hmeljarstvu in naših ljudeh utis, o ka- terern piše: »Ako potujete skozi Savinjsko do- lino od Celja proti Žalcu, pojdete mi- mo polj, nasajenih s hmeljem. Ako vas interesira produkcija hmelja v naši državi in pridete v Savinisko dolino, morate posetiti g. Vinka Vabiča, vele- izvoznika hmelja, kateri ima svoje kupce v Čehoslovaški, Nemčiji, Fran- ciji, Belgiji, Angliji in sedaj tudi v Ameriki. Človek, ki vam pusti utis spretnega in sposobnega trgovca, ener- gičnega človeka, ki zastavi ves svoj trud za to, da sam — bivajoč v kon- servativni sredini, katera ne ljubi no- votarij — napravi vse, kar more v prospeh domačega kraja v kulturnem in materijalnem oziru. Ko sem ga po- slušal, s kakšnim popolnim znanjem govori o predmetih svoje trgovine in v njem gledajoč sliko energije, kakor jo je težko najti v mali, skoro vaški konservativni sredini, sem se čudil te- mu človeku in uspehom, ki j h je do- segel po dolgih in težkih boibah. Ne- glede na zasebne posle polaga ves svoj trud, da gospodarsko dvigne ta divni kraj. Od vseh proizvodov imajo tudi tu največ uspeha kulture hmelja. Kul- ture hmelja so še mlade, in datirajo prve izza leta 1856., a najlepši razvoj so našle v perijodi 1880. do 199Ö., ko se je začel hmelj saditi po celi Savinj- ski doiini od Celja do Mozirja. Pro- ducenti so dosegli lepe uspehe. Hmelj iz Savinjske doline je ob dobri letini dosegel prvorazredni produkt, pa tudi v siabših letinah ni zgubil slovesa do- brega hmelja, katerega so kupci me- šali 7. najboljšim češkim hmeljem iz Žatca, ker sta si po kvaliteti zelo po- dobna. Niirenberški in zateški trg ku- pujeta po poročilu g. dr. Iv. Plessa na gospodarskem kongresu v Beogradu največjo rnnožino slovenskega hmelja. Ostanek gre v Francijo, Italijo in Bel- gijo. Nürenberg in Žatec sta znana kot najboljši tržišči za hmelj, in dejstvo, da se naš hmelj tarn dobro plasira, je dokaz, da je kvalitativno zelo dober. Videč, da kultura hmelja daje do- bre dohodke, so prebivalci tega kraja začeli gojiti to rastlino z večjo mar- ljivostjo, tako da je današnja produk- cija dosegla že tretjino predvojne pro- dukcije. Razvoj produkcije raste iz leta v leto in znaša letni porast 20 odstot- kov. Pred vojno je ta kraj produciral 20.000 kvintalov hmelja letnoi a se- danja produkcija se giblje od 6 do 7 tisoč kvintalov. Od te produkcije gre 90 do 95 odstotkov v inozemstvo. Po informacijah g. Vabiča bo letošnja pro- dukcija mnogo večja od lanske in bo tudi kvantitativno boljša. V Žalcu obstoji hmeljarsko dru- štvo, ki deluje že izza leta 1880. stalno na pospeševanju hmeljarstva. Toda tudi to druätvo ni v stanu napraviti to, kar bi moralo, da se produkcija po- množi in kakovost izpopolni in bi zato bilo potrebno, da ministrstvo za polje- delstvo in vode krene svojo pozornost na Savinjsko dolino in na ugodnost te doline za produkcijo hmelja. Potrebno bi bilo nadalje, da se najde možnost, da se v Žalcu otvori strokovna sola za hmeljarstvo, katera bo vzgajala strokovno izobražene ljudi in bi to grano produkcije dvignila, da bi bila zelo važen vir dohodkov. Do otvoritve te sole bi morala država podpirati hmeljarsko društvo z denarnimi sub- vencijami, da bi se mu omogočilo po- tom tečajev in popularnih publikacij propagirati to kulturo in poučiti pro- ducente o načinu, kako izboljšati tudi ono produkcijo, koja kvalitativno ni najboljša, kako prebirati sadeže, kako trgati, zavijati itd. Z najmanjSimi materijelnimi žrt- vami bi mogla država za kulture do- seči v tern kraju sorazmemo večje koristi.« Politika. p Državni proračun za 1.1925/26. V četrtek dopoldne so dobili poslanci in drugi politični krogi pregledno ta- belo državnega proračuna za I. 1925/26. Proračun bo čimprej izročen skupščini. Vladni krogi računajo s tern, da bo do konca decembra že rešen in bo lahko stopil v veljavo že s 1. januarjem. Iz budžeta posnemamo sledeče zaokro- žene podatke. 1. Najvišja državna uprava 965 milijonov; 2. tekoči državni dolgovi 514 milijonov; 3. pravosodno ministrstvo 372 milijonov; 4. prosvetno ministrstvo 1 milijardo 200 milijonov (zvišan skoraj za 1 milijardo); 5. mi- nistrstvo za vero 602 milijona; 6. no- tranje ministrstvo 1 milijardo; 7. mi- nistrstvo narodnega zdravja 400 .mili- jonov; 8. zunanje ministrstvo 188*milj. (približno za 52 milijonov poviSano); 9. finančno ministrstvo 1 milijardo 900 milijonov; 10. vojno ministrstvo čes 3 milijarde; 11. ministrstvo javnih del 554 milijonov; 12. tr^ovinsko mi- nistrstvo 150 milj.; 13. ministrstvo za gozdarstvo in rudarstvo 660 milijonov; 14. ministrstvo za socialno politiko 1 milijardo; 15. ministrstvo agrarne re- forme 50 milijonov; 16. ministrstvo za izenačenje zakonov 11 milijonov. Pro- računa ministrstev za promet in za poljedelstvo 5e nista izdelana. Dohodki J. G. ~ E. Š—c. Verne duše. Dolgo, dolgo že nista šla skupaj na sprehod. Danes pa ni šlo drugače; dobri prijatelji so pritiskali na mladi par, da obišČejo skupno grob pri- jateljice, ki so jo položili prejšnji te- den k večnemu počitku. Pred hiSo so se zbrali. Odvetnik Koprivec je oku- piral takoj koncipijenta Černeta, s ka- terim se je pomenkoval o važni pravni zadevi, dame so jima sledile in se raz -govariale o gospodinjstvu. Bil je krasen novemberski dan. Solnce je stalo krvavordeče na jasnem nebu, zrak je bil rnrzel, ivje je ob- jemalo travo in grmičje. Mnogobrojna množica je valovila na pokopaiišče, Ijudje z brezbrižnimi obrazi, ki so ho- teli zadostiti vsakoletni navadi in ra- dovediiosti, Ijudje z objokanimi očmi in turobnim srcem. Kdor ima tarn zu- naj v črni zeinlji kako ljubljeno bitje, mu prinaša darove in če tudi le ne- koliko zelenih vejic. Prijatelji so se razšli pred kamenitim poitalom, ki loči življenje od smrti; vsak je želel ob- iskati najprej svoje rajne, predno ob- iščejo skupno grob svoje prijateljice. Molče je korak:-?! koncipijent Černe s svojo soprogo po dolgi kostanjevi aleji. Tiho sta obstala pri malem gričku. na katerem je bilo v marmornatem križu vklesano ime „Božena«. Resno je stal oče ob grobu svojega ljubljenega deteta, preko groba so polzeli njegovi nežni pogledi kakor bi gledali v da- Ijavi veselega, srečnega otroka, ki je bil staršem radost in solnčna toplota. Oprta na dežnik, je slonela mati na železni ograji, bledo je bilo njeno obliije, le črne oči so govorile o ne- izmerni tugi in obupu. Sem in tja ie ošvrknila s sovražnim pogledom ne- mega moža, ustnice so se ji gibale kakor bi hotela zabrusiti besedo, ki ju je tedaj ločila. Osemnajst mesecev je že preteklo od tedaj! Materi se je ven- dar zdelo kakor bi bilo včeraj. Dnevno ji je oživela slika, ki jo je tedaj pah- nila na rob obupa in nihče je ni mo- gel potolažiti. »Božena, sladko dete!« je vzdihnila. V mislih vodi triletno hčerko, cvetočo in zdravo, z belo kapico in oblečeno v modro oblačilec, ki ga ji je lastno- ročno vezla. Kako se veselo svetlikajo oči, kako prijazno čebljajo mala usteca, in na belem čelu se vijejo lepi kodri. Zopet čuti male ročice okoli vratu in sliši sladki glasek : »Ne žaluj, mamica, kmalu pridem in prinesem ti krasen šopek rož s stri- čevega vrta.« Iz zgodilo se je strašno. Kljub vsem prošnjam je vzel koncipijent malo neke nedelje zjutraj k svojemu očetu na obisk. Malo prej si je kupil konja in lahek voz ter je hotel poskusiti oboje. Kot posestnikov sin je znal ravnati s konji, izbral si je žival, o ka- teri je vedel, da je krotka. Je li slutila kaj, da ni hotela pu- stiti male od sebe? Soprog se ni zmenil za njeno skrb in strah. »Misliš 1», Marta, da bi vzel malo s seboj, ako ne bi bil prepričan, da ti jo pripeljem zopet zdravo in veselo nazaj? Mi je li manj ljuba nego ti? Prva ura vožnje je bila divna. Božena je vriskala in vsklikala radosti ter se zahvaljevala očetu za veliko veselje. Pripeljali so se do železniškega prelaza, prehod je bil zaprt. Konci- pijent je ustavil, konj je nemirno ko- pal po tleh. Vlak je prisopihal, isto- 2asno pa je od zadaj pridrvel avto, ki je splašil žival, da je skočila preko prečnice. In ko je vlak oddrdral, je držal oče v naročju mrtvo dete. Kak povratek! Obzirno je razjasnil ženi položaj — obupek vzkHk, in od- hitela je k truplu svojega ljubljenega, deteta ter se onesvestila. Z velikirn trudom se mu je posrečilo zopet osve- stiti ženo. S poljubi in ljubkimi bese- dami ji je hotel olajšati težko izgubo, deliti ž njo žalost. Jezno ga je pahmla, od sebe in mu z bliskajočimi očmi zabrusila: »Morilec!« To je bilo prehudo. Saj si je brid- ko očital in sedaj je sli5al že od otrokove matere besedo, ki ga je hujše zabolela nego otrokova smrt. Vedel je, da je zgubil ta dan ženo in otroka — Niti duhovnikove besede, niti proSnje sorodnikov in prijateljev niso potolažile obupane matere. Osemnajst mesecev je preteklo od tedaj. Vsak je živel zase, ljubezen je izginila, pokopana je bila z malo Božena. Dva krasna venca sta ležala na grobu. Na vse zgodaj zjutraj je pohitel oče in prinesel dehteči dar svoji hčerkici, kmalu potem pa je okrasila tudi mati zadnje počivališče svojpga deteta. — Skupno mišljenje in vendar razdrapano vsled srda. Na sredi poti se je prikazal od- vetnik Koprivec s soprogo. Ljubeznjivo se je stiskala k možu, ki jo je tolažil ob grobu njenih staršev. Sešla sta se s koncipijentom in njegovo /.eno. Do- važali so velike in male mrliče, kon- cipijentova žena jim je sledila z očmi, če bi morda opazila še kako večjo izgubo. Prijateljičin grob je bil posut s cvetlicami in venci. S'ana se jih je pri- jela in ie odsevala v zahajajočem solncu, kakor tisoči briljantov. Ne daleč proč je izkopan nov grob; deske, na katere polagajo rakev, so bile že pripravljene. Sprevod zduhovni- Slran 2 »NOVA DOBAi Stuv 121 Celjski dom — restavracija I. novembra otvorjena. so preliminirani v proračunu na 12 milijard 718 milijonov, v primeri z lanskimi 2V2 milijardi več. p Odhod Grkov iz Bolgarije. Grške čete so se v sredo pričele umi- kati z bolgarskega ozemlja. Med umi- kom so bile napadene od makedonskih komitašev. Verjetno je, da se umik zakasni, ker se morajo grške čete braniti komitaških napadov. Boji se nadaljujejo. Grška je tudi že obvestila Svet Zveze narodov, da ne bo mogoče izprazniti bolgarskega ozemlja tekom 60 ur. Ta rok Sveta Zveze narodov je seveda Že potekel. V času, ko je po nalogu Sveta Zveze narodov komisija medzavezniških vojaških atašejev odšla na grško-bolgarsko mejo, da preišče spor, so se še nadaljevali krvavi boji ob bolgarskem pasu, ki so ga zasedli Grki. 0 spopadu med makedonskimi tolpami se ve le toliko, da znaša šte- vilo mrtvih in ranjenih na obeh straneh več sto. Boj je trajal nekaj ur. Grki so bili najprej z velikimi izgubami odbiti, toda so drugo jutro prešli zopet v ofenzivo. Komitašem je pretila že nevarnost, da bodo obkoljeni. V boju na nož pa so si izsilili pot skozi grške vrste. V sredo popoldne so se sestali bolgarski častniki z vojaškimi atašeji Anglije, Francije in Italije. Podpisan je bil protokol, v katerem se poziva bol- garsko poveljstvo, naj preneha s so- vražnostmi. Bolgarske čete dne 30. t. m. ob 1. popoldne zopet zasedejo bolgar- sko ozemlje. p Nova francoska vlada. Na po- ziv prezidenta Doumerguea je Painlevč sprejel mandat za sestavo nove vlade, toda še le po dolgem razgovoru z Briandom. Sedaj pa je Že sestavljena nova vlada, v kateri so ministri: mi- nistrsko predsedstvo in finance Painleve, budžet Bonnet, justica Chautemps, zu- nanje zadeve Briand, notranje zadeve Sramek, vojska Daladier, mornarica Borel, javna dela De Monzie, prosveta Delbost, poljedelstvo Durant, trgovina Daniel Vincent, kolonije Perrier, vojne pokojnine Anterion in socijalna politika Durafour. Državni podtajniki ostanejo na svojih mestih. Ministrski predsednik še predstavi svoje nove sodelavce pred- sedniku republike. Nova vlada lahko računa na podporo socijalistov. Dasi Herriot ni vstopil v vlado, je vendar pooblastil tri ali štiri svoje ljudi, da so prevzeli portferje. To se tolmači tako, da bo v polni miri podpiral novo vlado. p Grozote v Damasku. Dasiravno si vesti o zadnjih dogodkih v Dama- sku zelo nasprotujejo je vendar dejstvo, da je bilo mestu med 18. in 20. okto- brom prizorišče strahotnih dogodkov. Prvega dne je vdrl v enega izmed mestnih delov neki družki poglavar s svojo tolpo in pozval domačine, naj se uprejo francoski oblasti. Napadel je policijske stražnice in dal ustreltti vse francoske oficirje. Prebivalci so se mu sedaj priključili in so skupno vdrli v nadaljni mestni del. Nastal je težak in dolgotrajen boj, v katerem je padlo 100 Francozov. Francoske oblasti so poslale v boj tanke in oklopne avto- mobile, ki so pomandrali veliko so- vražnikov. Vendar pa so zabarikadirani vstaši nadaljevali boj in so na več krajih mesto zažgali. Francozi so ob- streljevali Damask od sobote do pon- deljka. Več javnih poslopij je bilo raz- rušenih, na ulicah pa je obležalo na stotine mrličev. Smatra se, da je pod razvalinami poslopij izgubilo Življenje najmanj 2000 ljudi. Ustaši so se po trdovratnih bojih umaknili v okolico. Zbirajo se k novemu maščevalnemu napadu. p Konferenca Male antante v Zagrebu ? Med kabineti zunanjih mi- nistrov Male antante se že vršijo do- govori glede programa zopetne konfe- rence, ki se bo vršila menda v Zagrebu. Program bo izgotovljen do konca t. m. da se bo sestanek mogel vršiti morda še v novembru. Iz jugoslovenskih in romunskih pristojnih krogov se do- znava, da bodo v programu sestanka Male antante vnesena samo tak§na vpraSanja, ki spadajo v okvir dose- danjega zadržanja držav Male antante. Drugih vprašanj pa bi na tem sestanku ne bilo na dnevnem redu. Celjska kronika» c Petje na dan vseh svetih. Dne 1. novembra na dan vseh svetnikov bodo peli združeni pevci Celjskega pevskega društva, Oljke in zbora gosp. Mihelčiča ob treh popoldne na oko- liškem pokopališču, a obštirih popoldne na mestnem. Ti pevci bodo imeli v soboto v Narodnem domu skupno pev- sko vajo. c Mladlnskl zbor Glasbene Ma- tice. Pri pogrebu rajnega gimnazijskega ravnatelja gosp. Antona Jeršinoviča so Csljani videli in čuli, kaj more napra- viti iz mladega pevskega materijala vešča roka, ki si zna voljne pevske sile primerno ukloniti in se zajedno sama prilagoditi njihovi stremeči volji. Mladinski zbor Glasbene Matice — pisana množica mladih svežih lie, pestro prelivanje srebrno čistih glasov — je občinstvo očarala. Kdor je bil tako pri- siljeno možat, da je zatajil toplo roso v hladnem očesu, je čutil vsaj v sreu nežno ginjenost in milobno toploto. Mladinski zbor Glasbene Matice bi se mogel s svojim vodjo gosp. učiteljem Pregljem kjersibodi pokazati. c Pogreb ravnatelja Antona Jer- šlnovlča. Vhod v gimnazijsko poslopje je bil ödet v črnino. Nad prvim stop- niščem je sredi zelenih vencev in sve- žega cvetja ležal prvi slovenski rav- natelj zavoda g. Anton Jeršinovič. K prerano umrleinu šolniku so zadnjikrat hitele množice njegovih znancev, pri- iateljev, bivSth in sedanjih učencev, da mu pokrope izmučene zemske ostanke, ter ga spremijo na poslednji njegovi poti. — Dosti pred Četrto uro popoldne so napoinili široko ulico pred realno gimnazijo udeleženci pogreba iz vseh večjih krajev Slovenije. Posebno so se zbralt seveda Celjani in rajnikovi sta- novski tovariši iz Ljubljane in drugod. Ko je g. opat z asistenco opravil mo- litve, je spregovoril in se poslovil od spoštovanega in priljubljenega pokoj- nika g. prof. Mravljak. Z v sree sega- jočimi besedami je orisal poslednja leta ravnatelja Jeršinoviča, ki se je z iz- redno skrbjo zanimal v Podpornem društvu za dijake svojega zavoda. Zbor gimnazijcev in 80 glav broječi mla- dinski zbor Glasbene Matice pod vod- stvom g. Preglja sta zapela vsak po eno žalostinko. Navzoči so bili globoko ganjeni od dovršenega petja teh malih peveev. Trobači pešadijske garnizije so na to zatrobili akorde tuge. — Žalnega spreveda na okoliško pokopališče se je udeležila izredno velika množica. Za prvimi venci so korakale dolge vrste gimnazijcev, gojenci rudarske sole in pa četa vojakov, ki je oddala ob grobu častno salvo. Za duhovščino in s cvetjem obloženim vozom, ki so ga spremljali podoficirji kot častna straža, so sledili sorodniki, domači profesorski zbor, mnogi profesorji iz Ljubljane s predsednikom ljubljanske sekcije Udru- ženja profesorjev g. Jeranom, celjski župan g. dr. Hrašovec, oficirski zbor s komandantom mesta polkovnikom g. Naumovičem, predsednik upravnega sodi5ča gosp. dr. Vrtačnik, predsednik okrožnega sodišča g. dr. Kotnik, pred- stojniki in uradniki mnogih drugih uradov, odposlanci društev in korpo- racij ter napredna akademska omla- dina. — Ob odprtem grobu sta se pri- srčno poslovila od ravnatelja Jeršino- viča inspektor srednjih šol za mari- borsko oblast gosp. prof. Pečovnik ter predsednik Profesorskega društva gosp. Jeran iz Ljubljane. »Celjsko pevsko druStvo« in »Oljka« sta skupno zapela v slovo ljubitelju iepe pesmi žalostinko »Blagor mu«. — Nato so zabobnele na krsto pokojnikovo grude one zemlje, ki jo je tako ljubil. c Skupne gospodarske zadeve mestne in okoliške obČine. V četrtek, dne 29. t. m. ob pol 9. zvečer se je vršil v gostilniški dvorani g. Permo- zerja v Gaberju izredno lepo obiskan skupen sestanek krajevnih organizacij SDS za Ceije in okolico. Sestanek je vodil gosp. komisar Založnik, ki je po uvodnem pozdravu omenil nesoglasja v gospodarskih vprašanjih, ki so v zad- njem času nastala med mestom in celj- sko okolico, nesoglasja, ki se name- noma ustvarjajo, a nimajo nobene pod- lage. Vsled odsotnosti referenta 0 vodnih zadevah, se je g. komisar na kratko dotaknil tega vprašanja. Nedavno je posebna komisija pregledala potoke Ložnico, Sušnico in Koprivnico in za- enkrat samo odredila, da morajo pri- zadeti posestniki obsekati vso šumo ob vodi in drevje, ki sega v vodo. Dotoke Savinje na njenem levem bregu v ob- močju mestne iu okoliške občine je težko in nevarno regulirati radi še večjih poplav, ki bi potem nastajale, kajti v prvi vrsti je treba regulirati Savinjo in s tem omogočiti reden od- tok vode iz njenih pritokov. — Giede kanalizacije v Gaberju obstojita dva načrta : 1. kanal od Aleksandrove vo- jašnice do cerkve sv. Duha in od tam v Koprivnico ali 2. kanal od einkäme in ob železnici do Koprivnice. O ka- nalizaciji je govoril gosp. Žabkar. Na predlog gosp. Prekorška se je sklenilo predlagati mestnemu in okoliškemu občinskemu svetu, da pošljeta svoji delegaciji k velikemu županu ter s tem pokreneta vprašanje regulacije Savinje in njenih pritokov. — O vprašanju elektrifikacije je razpravljal g. dr. Kalan. Za sredo zvečer je bil sklican že tretji sestanek zastopnikov mestne in oko- liške obcine radi vprašanja okoliške elektrifikacije. a se sestanek zopet ni mogel vršiti, ker so bili nekateri oko- liški zastopniki zadržani. Na seji mestne elektrarne, ki se je vrSila eno uro pred napovedanim skupnim sestankom, se je sklenilo staviti okoliSki občini dvoje predlogov : 1. Občina Okolica Celje zgradi električno omrežje na svoje stroške in si dobavlja tok pri mestni elektrarni pod kolikor mogoče ugodnimi pogoji ali 2. Občina Okolica Celje sklene z mestno občino celjsko dogovor, po katerem bi mestna občina zgradila omrežje, tozadevne investicije pa bi mestna občina amortizirala z obrestmi. — O vseh omenjenih vprašanjih, h ka- terim se še ob priliki povrnemo, se je razvila zelo živahna debata, ki je me- kom se je že bližal. Prijatelji so se hoteli umakniti, a že jih je obkolila množica. Duhovnik je odmolil, se spo- minjal v kratkih besedah rajnega in ga priporočil osameli vdovi, riaj ga ohrani v ljubezni, ki mu jo je obljubila pri oltarju in jo držala vse življenje. »Bodo-li tudi 0 tebi isto trdili?« se je oglasila Martina vest. »Ako bi se preselil na oni svet,« bi mu bilo morda lažje, ker nisva več za skupno življenje. Če bi odšel morilec mojega otroka. Toda ne, ne! Moj Bog, pusti mi ga še; naj ostane pri meni. Ne kaznuj ga; ne vzemi ga!« Stopila je tesno k svojemu so- progu in ga ljubeznjivo pogledala. »Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom...« so izzvenele duhovnikove besede. Udano je možu podala roko in rekla: »Odpusti!« Černe je privil ženo k sebi in solze so lile obema po licih. Teh se ne sra- muje nihče na kraju, kjer praznujejo rajni svoj praznik. Verne duše so plavale okoli njiju in jima vrnile mir in ljubezen, katero one vživajo na svoj največji praznik. »NOVO DOBO« pišiljamo na ogled na razne naslove. Va- bimo jih, da si list naročijo. Jos. Kosi: Gospod Srecko Felicitus. (Odlomki iz čebelarske latinščine.) Ponatis prepovedan. (Dalje.) Pa tudi s Heleno sta si postala prijatelja, saj sta bila oba mlada, oba lepa. Felicitus je namreč bil zelo zal fant, kar je potrebno, da tukaj po- vdarjarn. Večkrat sta se cele ure spre- hajala po krovu ali stala ob robu par- nika ter zrla tja daleč čez morsko gla- dino in prijazno kramljala. Ko nekega dne Miss Helena tako [stoji na robu krova, se parnik nenadoma močno strese, kajti obdrgnil se je ob neki v morju se nahajajoči predmet Miss He- lena pa je zgubila pri tem sunku rav- notežje in je padla v morje ter izgi- nila v valovju. Ko je oče Dondč to videl, je v obupu zakričal ter se one- svestil, med osobjem pa je nastala ne~ poplsna panika. Srečko Felicitus se niti trenutek ni porniSljal, saj za premišljevanje se- daj snloh ni bilo časa. Ko so se va- lovi zgrnili nad Heleno, je slekel suk- n}.(.j ga vrgel na krov in v tem tre- nutku so že tudi njega sprejeli vasovi v svoje naročje. Le za malo časa je izginil pod morsko gladino, na kar se je povzpel zopet na površje. Približno deset metrov od njega pa se je tudi Miss Helena prikazala med valovii boreč se na življenje in smrt. Z moč- nimi rokami je Felicitus rezal morsko gladino ter plaval proti Heleni. bodreč jo, naj vzdrži še nekaj trenutkov, da jo doseže. Miss Heleno so začele moči zapuščati in Že je izginila za trenutek pod vodo, ko jo Felicitus doseže, pri- me z levo roko okoli pasu, vzdigne z nadčloveško močjo nad morsko gla- dino, z desno pa plava proti parniku. Hitro so seveda s parnika spustili re- šilni coin z dvema pomorščakoma v morje in ni trajalo dolgo, pa sta bila Miss Helena in Srečko Felicitus zopet na krovu. Miss Heleno, ki je bila v neza- vesti, so takoj preoblekli v suho oble- ko in jo položili v posteljo, kjer jo je Iadjin zdravnik kmalu zopet spravil k zavesti. Tudi Srečko Felicitus je bil zelo zmučen in se je poda! za nekaj časa v posteljo. Sir Dondč je med tem tndi Že prišel zopet k zavesti, a bati se je bilo, da zblazni od radosti, ko je iz- vedel, da je bila njegova Helena re- šena, in ge na kak način. Tekel je v kabino k hčerki, jo poljubljal in se jokal, nato pa zopet v kabino k Srečku Feücitusu. Tu je pokleknil pred nie- govo posteljo, ga objemal in poljubljal, ne Qa bi mogel besedico izpregovoriti. Miss Helena in Srečko Felicitus sta si kmalu zopet opomogla in dve uri pozneje sta se že prikazala zopet na krovu. Nepopisna radost je vladala sedaj na krovu in gromoviti hura-klici so se razlegali daleč tja čez morsko gladino. Vsakdo jima je hotel čestitati in roko stisniti, Srečka Felicitusa pa so povrh častili in občudovati kakor višje bitje. Vez med Srečkom Felicitusom in Miss Heleno pa je od sedaj naprej postala nepretrgljiva. Njunemu med- sebojnemu spoštovanju se je Se pri- družila udana in neomajna ljubezen. Ni čuda torej, da je Srečko Felicitus nekega dne stopil pred Sira Dondeja s prošnjo za roko njegove bčerke Miss Helene. Sir Dondč, ki mu ljubav mladih ljudi že ni bila ostala prikrita, pa mu reče: Sinko moj! Vzami moj zaklad, mojo edinko, ki jo ljubim kakor punčko svojega očesa. Priboril si si jo v morskih valovih in nikdo drug nima pravico do nje. Samo ti. Z njo pa Ti prepustim tudi vse svoje premoženje razen čebel, katere hofem gojiti, dokler me Bog ne Dokliče na oni svet. Miss Helena, ki je stala že nekaj časa za svojim očetom in slišala njegove be- sede, ga obiarne in iskreno poljubi. A Sir Dondč jima da očetovski blagoslov. Zaroka se je slavila na ladji na ze!o svečan način. Ladjin strcj pa je deloval nepretrgano, ne meneč se za radost na krovu, in »Viktorija« je re- zala peneče se morske valove ter do- speja skozi sueški prekop v Sredo- zemsko morje. (Konec pride.) Stev. 121. »NOVA DOBA« Stran 3 stoma pokazala mnogo skupnosti v ne- katerih gospodarskih vpražanjih mesta Celja in okolice. O. Prekoršek je še končno pozval navzoče k skupnemu enotnemu delu med naprednjaki v obeh občinah. Ob 3M1 je g. komisar Za- ložnik zakljuČil lepo uspeli sestanek. c Zaprisega vojašklh obveznikov In rezervnih oflcirjev. (Razglas.) Ko- manda vojnega okrožja v Celju je iz- dala na podlagi naredbe ministrstva vojske in mornarice Pov. Dj. br. 9666 od 17. oktobra t. 1. pod Pov. brojem 3862 z dne 21. oktobra t. 1. odlok, da se vrši obvezna zaprisega v mestu Celju bivajočih vojaških obveznikov rojstnih letnikov 1875 do 1905 ter v našo vojsko sprejetih rezervnih oficir- jev, ki še niso kot taki položili pri- sege zvestobe Nj. Vel. kralju Aleksan- dru I., dne 4. novembra 1925 (sreda) točno ob 9. uri zjutraj na »Glaziji« ob Ljubljanski cesti. Vsled tega odloka pozivam vse v mestu Celju bivajoče vojaške obveznike rojstnih letnikov 1875 do 1905 ter v našo vojsko spre- jete rezervne oficirje, ki še niso kot taki položili prisege zvestobe IMj. Vel. kralju Aleksandru I., da se zbero v to svrho dne 4. novembra 1925 točno ob 9. uri zjutraj na »Glaziji« ob Ljub- ljanski cesti, kjer se bo vršila zapri- sega. Ker je pa večina podjetij, uradov, tovarn itd. zaprosila, da se naj njiho- ve v poštev prihajajoče nameščence zapriseže po partijah, da bi ne bilo treba prekiniti obratovanja, je koman- da vojnega okrožja Ceije z dopisom br. 23.486 z dne 26. oktobra t. 1. od- redila, da se vrSj zaprisega vseh onih, ki bi bili na dan zaprisego dopoldan nujno zadržani, istega dne in na istem kraju točno ob 15. uri. Vsi ostali pa se morajo brezpogojno udeležiti prisege dopoldan. V slučaju, da bi bil kdo izmed v poštev prihajajočih na dan zaprisege vsled nujnih opravkov sploh zadržan, mora to do vključno 3. no- vembra 1925 javiti pri podpisanem uradu v sobi štev. 14, I. nadstropje. Ker je tta zaprisega obvezna in se bo zoper vsacega, ki bi brez opravičbe ali sploh izostal na dan zaprisege, uvedlo kazensko postopanje, pozivljam vsacega, ki pride po prednjem v po- štev, da se v izogib stroge kazni temu pozivu točno odzove. Nevednost o tern razglasu ne opravičuje. — Mestni ma- gistrat celjski (vojaški oddelek). dne 27. oktobra 1925. — Župan: dr. Juro Hrašovec s. r. c Vojašklm obveznikom v obči- nl Okolica Celje. (Razglas.) Po naro- čilu srezkega poglavarja v Celju z dne 20. oktobra 1925 V br. 1269 6 se na- znanja, da se vrši v sredo, dne 4. novembra 1925 ob pol 9. uri na »Gla- ziji« v Celju slovesna zaprisega vseh vojaäkih obveznikov, rojenih od 1875 do 1905, ki še niso prisegli na ver- nost Nj. Vel. kralja Aleksandra in do- movine. Pozivajo se vsi voj. obvezniki, ki se za prisego še niso javili, da store to do 3. novembra 1925 ter da se prisege določenega dne gotovo udeleže, ker se bode sicer postopalo proti njim po vojaSkih zakonih. Istotako naj se javijo tudi tisti, ki bi se iz katerega- koli vzroka ne mogli prisege udele- žiti. Stalno in začasno nesposobni, ka- kor tudi invalidi so izvzeti. — Župan- stvo Okolica Celje, dne 30. oktobra 1925. — Župan: Ivan Glinšek s. r. c Brošura »Odbrana u heniijskom ratu«. (Razglas.) Glasom odloka veli- kega župana mar. oblasti z dne 11. IX. t. I. pov. U br. 487/2 je ministrstvo za notranje zadeve z odlokom z dne 14. VII. t. I. D. Z. br. 7156 odobrilo, da sme organizacija državne odbrane v Kemijski vojni v Beogradu razpečavati brošuro »Odbrana u kemijskom ratu«. Veliki župan mariborske oblasti je do- stavil podpisanemu uradu 150 koma- dov imenovane brošure, katere komad stane Din 10"— in se dobi do 30. t. m. v sobi št. 8. mestnega magistrata. Na- bava imenovane brošure se vsakomur najtopleje priporoča. Izkupiček je na- menjen za ustanovitev fonda za po- spe§evanje akcije »Odbrana u kemij- skem ratu«. — Mestni magistrat celjski, dne 24. X. 1925. Za župana : Šubic s. r. c Piačilo samostojnfh občinskih naklad. (Razglas). Izza 15. oktobra je zapadel zadnji četrtletni obrok za pla- čilo samostojnih občinskih naklad : 1O9/o najemninskega vinarja, 4% ka- nalske pristojbine in 15% vodarine ter predpisa na vodnem pavšalu. Stranke, ki so zaostale s plačilom občinskih naklad za leto 1925, se pozivajo, da poravnajo zaostale zneske s 6% obrest- mi do 15. novembra, ker bi mestni rnanistrat sicer naklade z obrestmi in stroški eksekutivnim potom iztirjal. — Mestni magistrat celjski, dne 25. X. 1925. Za župana: Šubic s. r. c Proslava Ujedinjenja I.decem- bra. Mestna Orjuna v Celju priredi dne 1. decembra proslavo Ujedinjenja v gornjih prostorih Narodnega doma. Druga druStva se naprošajo, da ta dan ne prirejajo drugih prireditev. Spored se pravočasno objavi. — Mestni odbor Orjune. Držite list proti luči tcr čitajte! c Proračunska seja občinskega sveta Okolica Celje je sklicana za petek, dne 30. t. m. ob 7. zvečer c Dijaška kuhinja v Celju je imela v četrtek 29. t. m. svoj redni letni občni zbor. Poročila so podali g. predsednik prof. Kožuh ter tajnik (prof. Mastnak) in blagajnik (prof. Mravliak) Izvo'jen je bil start odbor, na mesto zaslučnega mnogoletnega odbornika pokoj. gosp. dr. Serncca je bil izvoljen gosp. župan dr. Hrašovec. c Določitev naroka za prlsllno poravnavo. V zadevi prezadolženca Janka Gabrona, trgovca v Trbovliah, se za sklepanje o prišilni poravnavi, ki jo predlaga prezadol2enec, in o naknadno prijavljenih terjatvah določa narok na 7. novembra ob 10. uri pri okrožnem sodiSču v Celju. Pri tern so- dišču je v zadevi: Pinter & Weber, to- varna kanditov v Celju, za razpravo in sklepanje o predtogani prisilni po- ravnavi ter za ugotovitev naknadno prijavljenih terjatev določen narok na dan 14. novembra ob 9. uri. c Oriprava konkurza. Konkurz, razglašen o imovini tvornic kmetijskih strojev, družbe z o. z. v Celju, s se- dežem v Ljubljani, je odpravljen, ker ni kritja na stro.Ske postopanja. c Otvoritev Csljskega doma. Ope- tovano smo 2e poročali, da prevzame restavracijo Celjskega doma g. Hrvoj Tomec z Bleda. Sedaj je restavracija popolnoma prirejena in v nedeljo, dne 1. novembra bo otvorjena. c Licitadja listja v mestnem parku bo dne 2. novembra t. 1. ob de- vetih dopoldne. Interescnti se sestanejo pri vremenski hišici v parku. — Olep- ševalno in tujsko-prometrio društvo v Celju. c Odpoved lahko-atletskega mi- tinga. Sportni klub Celje naznanja tern potom vsem interesiranim in deloma že povabljenim klubom, da je izvedba lahkoatletskega mitinga, ki je bil na- povedan za 8. novembra t. 1., radi teh- ničnih ovir nemogoča. Miting se pre- Ioži na prihodnjo spomlad. c V počaščenje spomina pokoj- nega g. ravnatelja Jeršinoviča so da- rovali DijaSki kuhinji v Celju g. Matej Suhač, profesor v p. 50 Din in Gla- sbena Matica v Celju 100 Din. c Podpornemu druStvu za uboge učence na realni gimnaziji je daroval 100 Din gospod Anton OraŽem, kro- jaški mojster v Celju, a ne gospod A. Orožen, kakor smo zadnjič in že prej nekoč radi sličnosti imen po pomoti sporočili. c Darilo. Namesto venca na krsto umrlega g. Franca Kališnika sta daro- vala g. brata Knez Podpornemu dru- štvu za revne otroke v Gaberju znesek 100 Din, za katero darilo se odbor na- vedenega društva najsrčnejše zahva- liuje, ter priporoča za posnemanje. c Objava darov in naklonll. Do- slej smo objavljali razne darove in po- samezne zneske sproti. Odslej pa bo- demo priobčevali naklonila in darove skupno v sobotni številki. c V gostilni »Pri mostu« se do- bijo v petek in soboto dobre jetrne in mesene klobase ter druge h kolinam spadajoče dobrote. 1096 c Kino Gaberje. Opozarja se ce- njeno občinstvo, da so na praznik Vseh svetih, t. j. nedelja 1. novembra samo 2 predstavi, t. j. ob pol 6. in 8. uri zvečer. Predvaja se še monumen- talna drama Viljem Tell. Vsi naročnlki v mestu, kl bi se jlm »Nova Doba« morala po dogovoru dostavljati, a se to ne godi redno ali pa zclo pozno, nam naj takoj Izvülljo sporočiti vsak tak slučaj, da končno napravimo temeljit red. Naj nikdo malomario ne opust! prljave! Sirom domovine. š Izlet kraljevske dvojice v Za- gorje in Medmurje. V sredo ponoči sta kraljica in kralj odpotovala na lov v ZagorjG in Medmurje. V četrtek se je kraljevski par mudil v Zagrebu, a od tarn obiščeta Čakovec, Varaždin in Ormož. Oba se nameravata udele- žiti Iova na posestvu grofa Bombellesa. § Statistlka tujcev v naši državi. V ministrstvu socijalne politike zbirajo statistične podatke o vseh tujcih v naši državi. $ Popust za delavce na našlh železnicah. Po odredbi prometnega mi- nistrstva velja dosedanji 50% popust za delavce, ki so se vozili po znižani ceni v tretjem razredu, odslej samo za vožnje v četrtem razredu. Le tarn, kjer ni četrtega razreda, velja popust še za tretji razred. Š Določenje občinskih doklad. Finančno ministrstvo je odredilo, da morajo finančne uprave vrSiti kontrolo nad določanjem občinskih doklad, da se z dokladami preveč ne obremene siromašnejši sloji. § Protest katolišklh škofov. S svoje konference je poslal katoliški episkopat poleg spomenice ministr- skemu svetu še posebne spomenice ministrstvu prosvete in ver, v katerih energično protestira proti zapiranju verskih Sol, proti redukeiji veroučnih ur v. ljudskih in meščanskih Solah, od- pravi verouka v IV. razredu učiteljišč ter preganjanju Marijfnih kongregacij in orlovskih organizaeij. s Zemljepis v naših srednjih šolah. Na podlagi predloga posebne komisije je minister prosvete odredil, da se zemljepis v srednjih šolah naše države odslej ne bo predaval več po pokrajinah, marveč po oblastih. S tern izginejo iz pouka o zemljepisju zadnji sledovi nekdanjih pokrajin. š Nova glavna agrarna pover- jeništva. V zvezi z nedavnim sklepom ministrskega sveta o odgoditvi likvi- dacije agrarnih direkcij v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu ter ob- novitvi glavnih agrarnih poverjeništev v Splitu in na Cetinju, je minister agrarne reforme odredil, da se prične s 1. novembrom zopet redno poslo- vanje v poverjeništvih omenjenih dveh mest. š Naša železniška mreža. Po naj- novejših podatkih prometnega mini- strstva znaša danes naše železniško omreŽje 10.011 km in sicer: 6756km proge normalnega tira, 2525 km proge ozkega tira po 0'60 m ter 183 km proge po 1 m širine. š FJlmska podjetja v Hrvatski. Iz Zagreba javljajo, da je 12 zavodov za posojevanje filmov pristopilo Zvezi trgovcev v Hrvatski in Slavoniji, kjer bodo tvorili posebno sekcijo. V celi državi je takih zavodov 16, pri katerih je investirano kapitala v višini 12 nii- lijonov diuarjev. Cenijo, da je v celi državi okoli 120 kinematografov. S Velik požar v ČaČku. V Čačku je te dni zgorela velika sušilnica in predelovalnica za slive, ki je bila last nekega delniškega društva. Zgorelo je dva vagona sliv in pet vagonov desk za zaboje. Škoda znaSa 11/2 milijona dinarjev. 5 Zaradi matere v smrt. V Mo- starju se je ustrelil 22 letni trgovec Peter Radovanovic. Zapustil je pismo, v katerem izjavlja, da ne more več prenašati ravnanja svoje matere, ki ga prezira in zapostavlja, dasi je od svo- jega 13. leta s svojim delom skrbel zanjo in brate. š AvtomobiHzacija poštnega pro- meta. Ljubljanska in zagrebška poštna j direkcija nameravate zvezati kraje, od- daljene od železniških prog, z avtomo- M s/vča *\ Mamica in otročiček, vsa čfsta dehtita f-arira svežosti, okusna^ oskrboviMia. Vcselo zdravje sc sniej'e z iestečimi zobmi Dncvna gojitev s »Kalodontom« je najsigurnejša pot, da obvaru« iete lepoto in zdravje Vaših zob. Jencča&zohha fgclna^ v uötüi vsaJiggcür bilskim prometom. Avtomobili bi slu- žili poštnemu in osebnernu prometu. Ljubljanska poštna direkcija namerava upostaviti novo avtomobilsko zvezo, ki bi spajala Brežice — Bizeljsko — St. Peter pod Sv. gorami — Podčetrtek — Pristavo — Šmarje pri Jelšah. Zagreb- ška poštna direkcija bi se priključila tej akciji ter zvezala z avtomobilskim prometom zagorske vasi, ki leže na levi obali Sotle. Upati je, da se na- mera realizira in da ministrstvo pošte in brzojava odobri projekt, ki bi ga interesirano prebivalstvo z veseljem pozdravilo. š Wranglova rodbina zapustlla Jugoslavijo. Iz Sremskih Karlovcev poročajo, da so soproga in otroci ge- nerala Wrangla preteklo nedeljo od- potovali v Belgijo, kjer se v Bruxelle- su stalno näsele pri generalovi ta2či. Tudi večji del Wranglovega štaba je premeščen v Bruxelles. Sam general Wrangel pa ostane še dalje v Sremskih Karlovcih pri svoji materi, ki se ne more ločiti od Karlovcev, kjer je po- kopan njen mož, pokojni general Ni- kolaj Wrangel. š Svetovnoznani pianist Aleksan- der Borovskl priredi v torek, dne 3. nov. zopet v Unionski dvorani v Ljub- ljani svoj klavirski koncert z najzani- mivejšim sporedom. š Nov kovani drobiž po 1 Din, ki je že v večji množini prispel v Beo- grad, se sedaj preSteva in pride tekom prihodnjega meseca v promet. Še po- prej jeprišel v promet tudi kovani drobiž po 50 par ter drobiž po 10 in 5 par, ki je bil že leta 1920. izkovan, a je bil le malo časa v cirkulaciji. Tega drobiža je §e mnogo v državnih bla- gajnah. Istočasno se bodo vzele iz pro- meta papirnate novčanice po 1 Din, 50 in 25 par. š Iz Četrtega nadstropja skočila. V Drakovičevi ulici v Zagrebu je sko- čila 18-Ietna služkinja Angela Ivkovic iz Karlovca iz četrtega nadstropja na dvorišče in obležala mrtva na tleh. Pri samomorilki so našli s solzami premočeno pismo, v katerem se po- slavlja od svojega ženina, delodajalca in njegove družine. Pismo izjavlja, da je šla v smrt, ker se čuti nesrečno in da njene smrti ni kriv nihče, naj- manj pa Ženin. S Jelenjad v Slovenlji. V nedeljo so dospeli v Mojstrano iz Belja posla- ni mladi jeleni in košute. Ulovili so jih v kraljevih loviščih v Belju in jih prepeljali na Gorenjsko. Tekom zime jih bodo krmili v večji ograji, tako da se polagoma privadijo ostri planinski zimi, pomladi pa jim dado zlato pro- stost v kraljevih IoviSčih v Krmi. Stran 4 >NOVÄ DOBA« Štev. 121, 9 našem braju se posebno ostro občuti vsaka nagla spre- memba vremena; nahod, kašelj, hiipavost, vratobol, trganje v udih, zobobol in glavobol so sedaj pri nas na dnevnem iedu. Prav po- sebno mučijo tedaj revmatične bolezni. Po našili ugodnih izkušnjah pa se je pokazal kot vednozanesljivublažiteljbolečinPellerjev blagodišeči »Elsaflujd«, katerega so 2e naši roditelji in dedje uporabljali kot priljubljeno domače sredstvo in kosmetikum. Uporaha »Elsaflujdu« vedno prija, bodisi odznotraj all odzunaj. Je močnejši in krepkejšega dejstva kot francosko žganje. 6 dvojnatih ali 2 spe- cijalni steklenici za 63 Din, 12 dvojnetih ali š Mnogi ne vedo, da je giavni vzrok mnogih trpljenj in bolezni slabo negovano in zato občutljivo telo. Ni domišljavost, temveč le izpolnjenje pri- rodnega zakona, če negujemo polt in lase. Za racijonalno nego telesa slišimo vedno spet hvaliti: Fellerjevo pravo kavkaško Elsa pomado za obraz in kožo, Fellerjevo močno Elsa pomado za lase, Elsa milo zdravja in lepote, ki ne zahvaljuje svoje pristaše samo prijetnemu vonju, temveč tudi koristnim sestavinam, ki oplemenjujo kožo. Elsa mil se dobi 5 vrst: Elsa lilijino mlečno, glicerinsko, boraksovo, katransko, ter milo za britje. Za poizkušnjo se mo- reta naročiti 2 lončka pomade za 38 dinarjev; 5 mil za 52 Din, že z zavoj- nino in poštnino pri lekarnarju Eugenu V. Fellerju, Stubica Donja, Elsatrg 356, Hrvatska. š Poneverba na poštl. Ljutomer- skcmu sodišču je izročilo orožništvo poštarja Fercnca od Male Nedelje radi poneverbe. Na poštnem uradu so mogli doslcj ugotoviti, da je poštar poneveril najmanj 80.000 dinarjev. š Samomor primorskega učltelja. V soboto 24. t. m. se je ustrelil v vlaku, ki je vozil proti Murski Soboti, mladi ženaveljski učitelj Ärpad Ben- kovič. Zadnje case se ga je lotevala melanholija in je bil z ženo tistega dne na potu v Ljubljano, da bi se dal preiskati po specijalistu za živčne bo- lezni. V Mursko Soboto ga je vlak pripeljal mrtvega. š Smrt delavca radi elektrike. V tovarni za železo v Štorah je elek- trični tok ubil delavca Gučka, sina žu- pana Gučka iz Nove Cerkve. Nesreča se je zgodila, da je Guček opravljajoč svojo nočno službo, svetil z električno svetiljko, opremljeno z dolgo žico. Izolacija na tej žici pa je bila na par mestih nedostatna. Delavci so že par- krat sporočili to odgovornemu mojstru z zahtevo, da pomanjkljivost odstrani, kar pa se ni zgodilo. Delavec Guček, ki je bil v elektriki neveščak, je hotel žico, kakor je to zahtevala potreba, zviti v kolač in je prišel pri tern v dotiko z neizoliranim delom žice. Ker so bila tla železna in mokra in jevr- šil Guček svoj posel sam brez pomoči, ga je električni tok usmrtil. Nesrečnež je zapustil ženo in otroke. Sport. Reprezentančna tekma Marlbor- Celje 1:1 (1:1). Vremenski izgledi za to tekmo so bili še zadnji dan pred terminom tako slabi, da je bila bojazen, da bo treba tekmo odgoditi. Tem bolj prijetno pa smo bili presenečeni ko nas je pozdra- vilo v nedeljo zjutraj prijazno jesensko solnce. Gmotni uspeh prireditve je bil s tem dokaj osiguran; moralni pa pozneje tudi ni izostal. \^%, Igra je nudila precej lep sport ter napravila na prisotno publiko najboljši vtis. Potekla je v precej živahnem, ne preostrem tempu ; pripetil se je le eden slučaj nesmotrene surovosti, ki pa je bil !po sodniku g. Ochsu takoj strogo, toda pravično kaznovan. Žal je bilo igrišče zelo polzko in na levi strani deloma pod vodo, vsled Cesar je bila igra precej steškočena. Mariborsko reprezentanco je za- stopalo kompletno prvo moštvo S. K. Tetka: Ali zopet nova bluza in novi čeveljčki, draga Rožica? Nečakinja: Motite se, tetka Klara! Samo novo pobarvane sote reči, kar sem storila včeraj sama z Brauns1 ovjmi barvami za tka- nine In novo Vilbra barvo za usnje 9J,9n90[ßn ni oneudo ,oijiri nivo)isi3 3.teiv asv ajuSivsi .ßüins9vogi[n>i 6si}ssJ Rapid, ki je pokazalo pri svojih zadnjih zmagovalnih tekmah, posebno pri prven- stvenih izredno dobro formo in je brezdvomno zaslužilo podeljeno mu poverenje za reprezentančni nastop. Mariborski medklubski odbor se ni hotel spustiti v nikakšne kombinacije, ker se je predobro zavedal, da pose- duje to moštvo že v svoji odlični uigra- nosti najboljši pogoj za častno reši- tev poverjene mu naloge in da mu gre absolutna prednost pred kakršnim kom- biniranim moštvom. Sicer je to moštvo tudi Celjanom od svoje zadnje prija- teljske tekme proti S. K. Celje še dobro v spominu; takrat smo imeli priliko prepričati se da je njegov dober glas popolnoma opravičen in da je prvo moštvo S. K. Rapid ne samo prav ne- varen nasprotnik vslakemu klubu Slo- venije, ampak najbrže tudi resen kon- kurent za prvenstvo Ljubljanskega no- gometnega podsaveza. Svoj dober renome so Mariborčani tudi pri nedeljski reprezentančni tekmi v Celju potrdili; pokazali so smiselno, kombinaterno bolj visoke igre in dober start. Da niso dosegli boljšega uspeha se je zahvaliti le vzorni in izredno požrtvovalni igri celjske half-črte in odlični dispoziciji celjske obrambe. Domače moštvo se je prezentiralo v že objavljeni postavi brez Janežiča, ki je bil opravičeno odsoten. Mesto njega je igral v forwardu Stožir, dočim je prevzel Stožirjevo mesto v obrambi Kranjc. — Moštvo se je držalo odlično in mu gre priznanje. To velja v prvi vrsti za half-črto in obrambo. Halfi so bili enako koristni napadu in obrambi; pokrivali so vzorno; njihova živahna od- pornost je bila hvalevredna. S posebno požrtvovalnostjo se je odlikoval center- half Aistrich, ki je bil najtežja ovira mariborskim napadalcem. Branilci niso ni malo zaostali za halfi; njuno vzorno plasiranje je onemogočilo nasprotni napadalni vrsti uspeh. Vratar Gril je bil takoj od začetka blesiran in je moral prepustiti svoje svetišče v dru- gem polčasu Schückerju. Oba sta bila izvrstna; jedini gol Mariborčanov je bil neobranljiv. V polju ste si bili možtvi precej enaki ; pred golom pa je zlasti celjska vrsta vedno zatajila, vsled Cesar je ostalno lepo število sigurnih in zrelih situacij neizkoriščenih. Edini gol za Celje je rezultiral iz scrumage pred golom. Potek igre: V prvem polčasu so Mariborčani od začetka v lahklpremoči, katera pa jim ne prinese nobenega uspeha, ker se razbijejo vse njihove akcije ob izvrstno disponirani celjski obrambi. Tu gre posebno priznanje Šalekerju ; Kranjc se šele pozneje znajde. Kmalu pa pridejo tudi Celjani v ofen- zivo in dosežejo v 23. minuti svoj edini gol. lgra je sedaj odprta ; v 41. minuti se posreči Mariborčanom s pla- siranim strelom v desni kot izenačiti. Polčas 1 : 1. V drugern polčasu sta si iz po- četka inasprotnika popolnoma enaka. Schücker v lepem stilu brani. Zadnjih 20 minut igre pripada popolnoma Celjanom, ki igrajo ves ta čas na na- sprotnikovi polovici. Ta nadmoč Celja- nov pa ne pride stevilčno do izraza, ker pokvarijo, napadalci s svojo ne- odločnostjo vse najlepše situacije. Sodnik g. Ochs je bil zelo strog in je imel igro sigurno v rokah ; stran- ska sodnika sta mu s hvalevredno požrtvovalnostjo asistirala. Obisk tekme je bil dober toda ne zadovoljiv ; upati pa je, da bo priva- bila prihodnja tekma proti Ljubljani občinstvo v večjem število na igrišče. Ste-Ii že pcraYnaEi naročniroo za yiNovo Dobo"? Dnnfi nrlfhplncti dcluJ'c s kolosalnim rrUll UUtiUBlUall uspehom samo 50— »ifilfQnnu P9I« kar priznavajo vsi »VNTanOV Caj« strokovnjaki. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah Proizvaja: Kem. pharm. laboratorij Mr. D. VILFAN, Zagreb, lllca 240. A. č s g Stanje Narodne banke dne 22. oktobra 1925. (V milijonih Din ; v oklepajih spremembe na stanju 15. t. m.) — Aktiva: kovinska podloga 512.1 (¦!¦ 6.5); posojila 1198.5 (I 6.8); račun za odkup kronskih novčanic 1186.3; račun začasne zamene 367.7; državni dolg 2966.3 ; vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic 2138.3; saldo raznih računov 1110.7 (— 26.6. Skupaj 9480.2) — Pasiva: vplačani del glavnice 28.0; rezervni fond 6.4 ; novčanice v oktobru 6088.5 (— 121.3); državni račun začasne za- mene 367.7 ; državne terjatve po raznih računih 122.3 (+ 68.4); razne obvez- nosti 653.9 (+ 39.5) ; državna terjatev za založene domene 2138.3; nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde 74.6. Skupaj 9480.2. g Službeni tečajl za november: 1 napoleondor 217, 1 turška lira 245, 1 dolar 56.25, 1 angleški funt 273, 1 kanadski dolar 56, 1 zlata nernška marka 13.40, 1 poljski zlalnik 9, 1 av- strijski šiling 7.90, 100 francoskih fran- kov 240, 100 švicarskih frankov 10K7, 100 italijanskih Iir 220, 100 belgijskih frankov 256, 100 nizozernskih goldi- narjev 2260, 100 rumunskih lejev 26.70, 100 bolgarskih levov 41, 100 danskih kron 1390, 100 Švedskih kron 1505, 100 norveških kron 1150, 100 španskih pezetosev 805, 100 grških drahern 75, 100 češkoslovaških kron 167, 1 milijon madžarskih kron 788 Din. g Zakonskl načrt o gospodarskem svetu. Iz Beograda poročajo, da v mi- nistrstvu za trgovino in industrijo do- končavajo končni zakonski načrt o Go- spodarskem svetu, ki ga nameravajo predložiti Narodni skupščini še tekom letošnje zime. g Možnost izvoza našlh čebel v Francljo. Naši čebelarji, ki se zanimajo za izvoz čebel v Francijo naj se obr- nejo za informacije s točnimi ponud- bami na : Etablissement Ulysse Fabre Vaison (Vaucluse), France. 4 specijalne steklenice za 99 Din, 36 dvoj natih ali 12 specijalnih steklenic za 250 Din že obenem z zabojem in poštnino po pov- zetju ali proti plačilu vnaprej razpošilja le- karnar Evgen V. Feller v Subotici Donjoj, Elsatrg 356, Hrvatska. Dinar v Cuiihu Cetrtek 29. okt. Petek 30. okt. 9-21 9*20 Devize v Zagrebtt Cetrtek 29. oktobra. Bukarešta 26—27 Dunaj 790—800 Milan 22231—22^2 London 27247—274 77 New-York 56025—56625 Pariz 236—240 Praga 16632—16832 Curih 10838—10918 Budimpešta — Stockholm — Berlin 13365—13465 Solun 0835—0-865 Petek 30. oktobra: Dunaj 791-801 Milan 22263—225*03 London 27243—27443 New-York 5603—56'63 Praga 16648—16848 Curih 1084125—1092125 Pariz 238—242 Berlin 13377—1347.7 Budimpešta 791 (»Avala«.) Listnica. G. Josip M., Monceau les Mines: Uprava Din 120.— prejela. Hvala! — Kaj ko bi nam poslali kake naslove tamoSnjih rojakov? Prosimo! G. Anton A., Svetina: Uprava po- šilja redno. — Kljub temu Vam je Ste- vilke še enkrat poslala. češko, sivo Din 701-, polbelo Din 901-, fino belo Din 115'-, zelo fino Din 165-, najfinejše Din 215*-, fini sivi puh Din 165"-, najfinejši beli Din 440"-, mjrsko trayo »Afrik* Din 5*-, sivo žimo Din 38#-, fino žimo, črno Din 50'-, posebno fino belo 72 Din prodaja veletrgovina R. Stermecki, Celje. Kdor pride i vlakom osebno Vupcvat, dobi nakupu primerno povmiltv vohJB. Canik zaslDtij. Trgovci engros cena. Izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, katere bi napravila moja žena Amalija PleterSek, poprej Brusinjak. Zg. Hudinja pri Celju, 28. okt. 1925. Ivan Pletec*&ek. Papirnica in biblioteka plora Lager^]SleGkermann Celje, Kralja Petra cesta priporoča pismeni papir izvrstne kvalitetete v kasetah 50/50 Din 25*— ,» ,, t, ,, ,, ,, ZD/ZO ,, Z\J zlata nalivna peresa (Goldfüllfeder), 14 karatno zlato, komad po Din 55"—, 65' in 75 — papirnate servijetc, snežnobele, 1000 komadov Din 90 — = in razne druge v stroko spadajoče predmete po najnižji ceni. ==- _ « "•""* HV.VŠ - Proda se v nedeljo, dne 8. novembra 1925 od o. un dopoldne na prosSovoljiti javni dražbi 1. a) Spalna soba, rumena: 2 postclji z vlogamj, 2 nočni omarici, 2 omari, 1 uini- valna miza z ogledalom, 1 česalno tride>lno ogledalo in 2 stola ; b) Kuhinja, bcla: 1 velika kuhiujska omara s šipami, 1 manjša kuhinjska otnara s Sipaini, 1 miza, 1 stol, 1 polica za posodo in držalo za brisače; c) Soba za gospode, rjava: 2 omari. 1 pisalna miza, 1 okrogla miza za olepšavo in 4 stoli. — Vsc nuvedcno pohiStvo je od tukaj odpuščenega inozemca, skoraj uovo, iz lcta 1924, in iz mehkega lesa izdelano. 2. Elektriški motor: novi, 29 HP, 117 volt, 103 ampere, 1450 vrtenja. 3. Lučna dinania v najboljšem stanju; 6 HP, 115 volt, 33 amper, 1580 vrtenja, 3-8 KW. 4. Gips za gaoj (mavec), zmlet, poprečno dva vagona. 3. Star kozolec za žito, nioCen. Tovarna za kamenino Strupi & Vasold Gotovlje, postaja Žalec pri Celju. Stev. 121. »NOVA DGBA« S tran 5 Ve! etrgovino .Slogoi Dežman & W»sn»e*»!j priporoča n specEFijslto in kolonijaino ¦ blayo. - Lostiifl pražarna. I BBBBHHBMBBBBBMBIHaBBBNBBa V zalogi vedno svežo pražena hove. Zastopstvo: taim Oil Company, Zayreii V zalogi petrolBj in hencln. Ceniki na razpolago! 10-10 litovo dospela. IVAN KOS. Celje, PresernoYa ul. stew. 17. [one solidne! Izliiro vcliha! Po *of*, mesa^i! Prodam lepo kowano mesarsko sftoj- nicOf komplettio napravo x novo dežno plahto, tehtnico, ploh hvoz sa Din 3500-—. J. Gorenjak, Qelje. Prodam IDOSliQ kOlO skoraj novo z novo garnituro za 1000 Din. J. GORENJAK, CELJE. Prodam z garancijo lahko, dobro, skoraj novo motorno kolo znamke»Puch«, 4 HP z novo garnituro. Zelo pripravno za agenture. Vzamem tudi v račun vino ali živino. J. GORENJAK, CELJE. Ugodno se prodata dve popolnoma novi suknjici s ftoplo volneno podlago za deklici v starosti od 3 — 5 in 7—9 let. Vpraša se pri M. ZABUKOŠEK, Celie, Cankarjeva ulica 2. Pohištvo! Kdor si želi nabaviti proti jamstvu tudi na obrokekrasno intrpežnopohištvo.kakor: spalnice, jedllnlce, kuhinjsko opravo, modroce, mize, stole, 2fčne vloge 1. t. d. i. t. d. po najnižjih cenah, naj kupi pri tvrdki M. AnriBovic, palača »Prve hrvatske štedionice« podružnica Celje, Krekovtrg. Brivnica ¦¦«"«;**;"•«•" se priporoča. Za striženje se plača samo II fliSI Br»vsko milo prvo- C Jljn t UUl, vrstno komad samo U Utll* Komad mila zadostuje za leto dni. Sprejmem tudi britve z garancijo v bruSenje. Lastnik Matija Bukovčan. Damsha in mosha konfekcija i nMAmnn iz «seh PUdnihoD 1 rrPJÖH dobaulja in dosfau- FR. JOÜT, CELJE, Aleksandrova ul. 4. Plačilo tudi na obroke. Otvoritev krojaske obrti. Sporočam cenj. občinstvu, da sem v družbi z g. Otmar ZidariČem otvoril modini salon za gospode in dame v Kspucmski ulici St. 2. Ker imam dolgoletne izkušnje iz inozemstva, bom cenj. strankam po- svetil vso pozornost ter jih v vseh ozirih zadovoljil. Priporočam se za naročila. Jurijj Kaiaevsb&i^gei* krojaSki mojster. Velika dobro vpeljana zavarovalnica iŠČC glaunega zastopnika za Celje in Savinjsko dolino. Eksistenca za- sigurana. — Ponudbe takoj na upravo lista. „INHRA" industrija kx>st.YLtt D. Gerlini & ^omp. Celje. Velika izbira vseh vrst kravat. Vedno no- vosti od najcenejših do 60 najfinejših kvalitet. 38 Cene konkurenčne! „JORA" elasčičarna Celje, D©čkovfrg6 na debeEo — na drobno. Lastna izdelovalnica kandlt, čokoladnlh 50 bonbonov In slaščic. 7 s V krojaCnicl za dame in gospode IVAN BIZ JAK, CELJE PreSernova ulica, zraveu magistrata so cene fazoni zelo nizke. Postrežba zelo točna Jn solidna. Na razpo- lago so tudi vzorci raznega suknja iz prvo- vrstne tovarne v bogati izbiri in nizki ceni. 1033 Se priporoča ! 54 lint Lečnik O uras* in juvelir O Celje, ölüuni try St. V (prejl Pacchiaffo). BHBBBHBB ^pecijalna delovnica za vodovodne in- stalacije, zdravstvene kopeliie naprave in centralne kurjave G. GR9DI CEL3E, VODHl- KQ9ii UL. 6, priporočasvojo veliko zalogo po konku- renčnih cenah. Pro- računi rade volje na razpolago. BBBBBBBB ¦IBHII Rennčno ssaženje in čiščenle oblek Ivan Taček ml. Gosposka ulica 16 Oolje Gosposka ulica 16 Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem od 1. novembra naprej zelo znižal cene za snaženje in barvanje oblek ter prosim cenj. občinstvo, da se pri oddaji na to ozira. Izdelovanje je kolikor mogoče točno in zanesljivo. Cene za kemično snaženje : 1 moška obleka . . . od Din 30— naprej 1 ženska površna obleka „ „ 301— „ 1 kostim (jopa in krilo) „ ,, 30"— ,, 1 plašč........„ „ 35 — „ 1 bluza........„ „ 7'50 „ Cene za barvanje: 1 moška obleka od . . od Din 70— naprej 1 kostim (jopa in krilo) „ „ 65*— „ 1 površnik......,, ,, 701— „ 1 krilo........„ „ 25-— 1 bluza ........, „ 7-50 t površna obleka . . . „ „ 40'— „ Z odličnim spoštovanjem se priporoča Iwooira Taiček ml* Proda se posestvo v Matkih St. 15, občina Sv. Pavel pri I Preboldu. V hiši se nahajata gostilna in i trgovina. Pogoji se izvejo pri gosti!- ' ničarju ŠUPERGERJU na Lopati pri 3 Celju. Prekupci so izključni. 1 s Oglašulie! Na večjem posestvu v neposredni b'izini Celja se sprejme družino z 2—3 doraslimi osebami kot majerja I dve osebi pa za viiiičarfa. Prednost imajo le vešči in marljivi ljudje z lepimi spričevali. Ponudbe na upravo »NOVE DOBE«. Sukno angleSko in ceSSco kupife za obleke, povrS- nike po konkurenčno znizanih cenali v mamtfakturni in modni trgovini Miloš Pšeničnik, Celje Cene nizke! Kralja Petra c. 5. Postrežba solidna! P. n. odjemalcem ! Vsled op us tit ve trgovine se zahvaljujem svojim cenj en im odjemalcem, ki so posečali mojo trgovino, katero sem vodila na Kralja Petra cesti štev. 19 ce/ih 17 let. V s/učaju, da dobimo primeren lokal, otvorim trgovino na novo in se že sedaj priporočam za na- da/jno nak/onjenost. Prvo vrstne kranjske klobase, katere sem /me/a stalno v zalogi, se bo do dob i vale za naprej v trgovini Franc Kolenc, Celje, Narodni dom. Z od/ičnim spoštovanjem Ana Kolenc. Gomlmi sL3>i:r>i*; se zopet dobi pri Jos. Jagodic-u na Glavnem trgu Ima tudi najfinejši caj, pum in ppistno sliiroYlco. Najboljše vrste surove in sveže žgane kave. Samnoseška indusfrijsfea družba Razlagova 7 v Celju Razlagova 7 Telefon 67. Ustanovljena 1906. Lastnl kamnoloml. Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz marmorja, gra- nita, sijenita i. t. d., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, obzldne plošče, mozaik in vsa v kam- noseško stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na meseČne ob- roke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpriprostejše do najmodernejše obliko Za- htevajte načrte in proračune. Stran 6 »NOVA DOBA« Stev. 121 CELJSKA POSOJIE.NICA S: Stanje hrani/nih olog nad Din 50,000.000-—. V lastni palači Narodni dom. Sprejema hranilne vloge na firanllne lsnf Ižice in tekoči Stanje glaonice in rezer. Din 4,000.000—. račun ter jilt izplacuje fočno in nudi za isfe raajboljše obrestovanje in najvecjo varnosf. flzvršuje vse denarne, kreditne in posojilne posle. Kupuje in prodaf» devize in vaJute. ------ Podružnica v ŠOŠTAJVJU na GLAVNEM TRGU. ------ Tlaznanifo. Slavnemu občinstvu in p. n. cenj. odjemakem vljudno naznanjam, da je dospe/a velika množina sinega angleŠkega in češkega sukna za damske in moške obleke, črno sukno, velourji, double za plašče ter vse krojaške potrebščine. V zalogi imam izgotov/jene /epe moške m deške obleke, površnike, modne dolge in kratke piašče ter ve/iko izbiro usnjatih sukenj do najfinejše kvalitete (Nappa). Za cenj. nakup se pn'poroca manufakturna in konfekcijska trgovina IVAN MASTNAK, CELJE, Kralja Petra cesta 15. i¦ M ¦ ¦ ¦ ¦ H hi n u u m tt a b ¦ et mmmmmat nmana a ¦ m ammmm * •¦ >amuu wmuu m a %t hmi Veliko izbiro najtazličnejših enodružinskih, trgovsk h, gostllniSkih in večjih stanovanjskih his, vil, gosposka, gozdna in kmečka po- sestva v različni velikosti, vs*feovrstna industfijsha in ob^tniška podjetjaf stnwbene parcele itd. po zelo znižanih cenah in ugodnimi pogoji Realitetna pisarna ArzenŠek&Comp. Gelje. Kralja Petra c. 22. Kleparstvo, vodovodne inšla- iaclje fit naprava slrelovodov Franco Dolžaii CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE JprcjcmaVsaddazgoraj omcnicmh str oH HaHor tttdl popr aVUa ?o$tr«ba toctia. Cenc zmerne. JoUdna tiVrütev. 401 100-62 Delaj, nabiraj in hrani! Marljivost, treznpst in varčnost, so predpogoj nravnosti I Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zacirugi LASTHI DOM stavb. in kreditni zadr. z om. zavczo v Gabcrju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 6%. Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. $/g" Pri naložbi zneska po 20 Din^se dobi ¦V» nabiralnik na dom. Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešcrnova uliea št. 15. lz malega raste veiiko! Čas je denar! ivijuiiU liiwiiiu umiiiiuivu Zntžanje obrestne mere, CeljSka mestna hrantlnica naznanja svojim vložnikom, da obrestuje od dne 1. OKtOfcra 1925 do nadaljnje odredbe hranilne vloge po S do 7°lo in sicer nevezane po 5%, z enomesečno odpovedjo po 6%, z dvomesečno odpovedjo po 6/2/0 in s trimesečno odpovedjo po 7%. — Rentni davek z dokladami plačuje hranilnica iz svojega. Obenem se znižajo obresti posojilom od prihodnjega placilnega roka dalje, kreditom v tekočem računu pa. od V oktobra i925 naprej tako-le; posojilom občin in okrajev .... V .... na y/0 posojilom na zemljišča.......- . • • • na . ° „ in Hn 12% in javnokoristnih razloßo«, dovoli po možnosti tudi ugodnejše obrestne pogoje. CEUE dne 30 septembra 1925 upreyni sflEt CBlisfeß mestBg hranilnice.