------    134    ------
Politične stvari.
Iz državnega zbora.
Budgetna razprava 1. 1890.
Dne IG. aprila, prvi dan sej po velikonočnih praznikih pričela seje letošnja budgetna razprava in je splošna razprava trajala pičlo 4 seje.
Ni se čuditi, da politični del teh razprav skoraj izključno izpoloijje češko-nemška poravnava in ptav tako je zelo naravno, izrekoma pa je bilo koristno, da je prvi k besedi prišel najbolj kričeči nasprotn.k poravnave, dr. Ed. Grege r, za njim govorili so prvi dan razprave še: moravski župnik F r. Weber, znani štajerski koser Ca meri in pa pražki nadsodnijski sveto valeč Friderik Ha je k.
Drugi dan razprave govorili so: protisenit T ii r k r slovenski poslanec dr. Gregorec, šleski poslanec dr, Menger in pa dr. Rieger
Tretji dan pričel je /azpravo finančni minister Dunajevski.Za njim so govorili: korošec dr. S t e i n-w e n d e r , bukovinec Lupul in konečno vodja levičarje?, kot generalni protigovornik, pl. Plener.
Za četrti dan ostala sta za splošno razpravo samo še generalni zagovornik prof. Šuklje in pa glavni poročevalec dr. Katrein. Potem se je skoraj soglasno sklenilo prestopiti v nadrobno razpravo in se je še v tej seji rešilo vse do ministerskega sveta in je tudi k temu 2 uri govoril protisemit profesor Kaiser. Za njem govori istrijan dr. Vitez i č   pa, že dne 21. t. m.
Poglejmo si na kratko letošnje govornike v splošni razpravi:
Dr. Grege r kot prvi govornik imel je že določeno pot svojega govora, pobijal je češko-nemško poravnavo, zagovarjal je češko državno pravo in očital ja staročehom izdajstvo na češkem narodu v tem, da so pritrdili poravnavi, tamošnjim nemcem na konja in zatajili pravice lastnega naroda.
Gregerju ploskali so popred mnogokrat liberalci in levičarji, izrekoma, ko je z vso mogočo pretiranostjo in strastjo pobijal zahtevo po verski šoli.
Pri tem govoru pa se ni slišalo nikakoršnega odobravanja  razun   nekoliko   enoličnih   medklicev   rednega klakerja  te   stranke dr.   Vašaty-ja   jn   tudi   pri   koncu
govora se ni culo druzega kot dvoje-troje dobroklicev najtesnejših pristašev Gregorjevih. Splošna je bila sodba, da je pri tej priliki dr. Greger pogorel s svojim govorom.
Z župnikom Weberjem nimamo povoda dalje baviti se, govoril je po svojem navadnem kopitu : bur-kasto tudi o cajresnejših predmetih.
Tudi o „Filozofu" Carneri-ju velja to : kakor vedno, govoril je kratko in sp^šno, toda značilno. Rekel je, da stoji levičarska stranka „Gewehr beim Fuss" in da   on   noče napadati,   potem vendar napada in zbada.
Zadni govornik prvega dneva bil je nadsvetnik staročeh Fr. Hajek, strokovnjak v pravosodji, resen mož, ki je zagovarjal češko- nemško poravnavo s stališča sodnijskega.
Drugi dan splošne razprave pričel se je z obširnim veselim in cajmilejše rečeuo, proti levici brezozirnem govorom protisemita Tur k-a. Vsaj je ta „pader" že dobro znan kot govornic, ki zna največ in o vsem govoriti in kateremu se pri vsem tem ne more odrekavati neka ojstrost sodbe, katera se naslanja na pridno opazovanje, akoprav z nizkega stališča, in katera se izdražuje v brezozirnih, trivijalnih, mnogokrat surovih izrazih in prilikah.
Turi* kazal seje kot hud nasprotnik češko-nemške poravnave z prav enoličnega, akoravno nasprotnega stališča, kakor Greger. Ako je ta trdil, da je dr. Rieger pri poravnavah izdal svoj češki narod, očital je Tiirk Plenerju prav tisto glede nemškega naroda. Vodijem nemško-liberalne stranke očital je, da so raztrgali slogo (sclidariteto) in celokupnost Nemcev, katero imajo samo na jeziku, v resnici hrepene samo po ministerskih sedežih. Tiirk je očital nekdanjim svojim ožjim somišljenikom, da so postali krotke ovčice. Nasproti pa je hvalil dr. Gregerja rekoč : da on samo naprej tišči nekoliko prepočasne postale staročeške „gure". Ojstro je Tiirk plazil posebno Plenerja in Meugerja, prvemu očitavši, da je za kozarec šampanjca prodal svoj narod.
Drugi govornik tega dneva bil je dr. Gregorec, govoril je v podlagi in posledicah češ&o-nemške poravnave mirno, stvarno in dosledno med pohvalo svojih somišljenikov, brez posmehovanja in ugovorov nasprotnikov in v obče s tolikim uspehom, da mu čestitamo z veseljem.
Temu govorniku sledil je dr. M e n g e r , ki je v prvi vrsti zavračal napade -Ttirk-ove na svojo osebo, potem zavračal napade Gregorjeve, pa vendar ne v tem smislu, da bi bil odobraval češko-nemško poravnavo. Konečno govoril je še k številkam budgeta, ker si do-mišljuje, da je posebno glede posrednih davkov strokovnjak, ki bi teško našel soverstnika.
Govor Mengerjev, kateri se skoraj pri vsakem vprašanji rad stavi v prvo vrsto, ni napravil na nobeni strani vtisa.
Kot zadnji govornik tega dneva govoril je dr. Rieger. Naravno je bilo, da se je ta govornik  bavil s
Češko-nemško poravnavo in zato s prvim govornikom proti budgetu dr. Gregorjem.
Stari vodja češkega naroda ki je žrtoval vsaj 50 let svojega življenja delovanju v blagor svojega ljudstva, moral je pri sklepu svojega delovauja doživeti, da ga njegovi lastni mladočeški rojaki ojstro napadajo in mu celo izdajstvo na lastnem ljudstvu očitajo.
Omeniti nam je, da ga je med govorom mladočeh Vašatv delj časa tako nedostojno motil, da ga je po zahtevi govornikovi zavrnil zborniški predsednik. Dr. Rieger zavrnil je dr. Gregerja od točke do točke, od stavka do stavka, vendar pa očividno pod vtisom neugodne volitve, katera se je vršila dan popred v mladi Boleslavi v veliko veselje mladočehov.
Nekako milo glasil se je konec Riegerjevega govora. V tem duhu hočem delovati dalje, dokler mi moje ljudstvo skazuje svoje zaupanje. Ako mi pa zaupanje odtegne, zapustim pa brez milovanja političuo bojišče v zavesti, da sem zmeraj in povsod svojo dolžnost spolnil kot pošteu mož. Naj bi oni, Kateri za menoj prevzamejo in nosijo breme odgovornosti, to storili s tako mirno vestjo, kakor jaz." (Živahno odobravanje.)
------     135    ------