Štev. 99.
Maribor, dne 29. avgusta 1913.
Letnik V.
Naročnina listu: =
Celo leto	.	.	K12-—
Pol leta	.	.	„	6•—
Četrt leta	.	.	„	3'—
Mesečno	.	.	„	P—
Zunaj Avstrije : ==
Celo leto
K 17-
Posamezne številke *:	10 vinarjev. ::
STRAŽA
Inserati ali oznanila
se racunijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.	:::
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek :::	popoldne.	:::
Rokopisi ge ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo; Maribor X««-oÄiea nlica 5. = Telefon St. 113.
Neodvisen politiseli lisi za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
f Franc
Iz tukajšnje bolnišnice nam je došla žalostna vest, da je danes po noci slovenski deželni odbornik Frane Robič za vselej zatisnil svoje trudne oči. Vesel, zdrav in čil je pred dobrimi 14 dnevi odhajal v Varaždinske toplice, da sr odpočije in učvrsti svoje moq’i za težavni posel v Gradcu, a pred par dnevi so nam ga pripeljali nazaj na. slovensko zemljo, da na njej konča tok svojega življenja,. Ko ga je. v 'Toplicah zadela kap in mu vzela govor, tedaj je še segel po svinčniku in zapisal: Lembahl To je bil sploh zadnji zavedni izraz njegove duše in v njem se nam zrcali vse globoko koprnenje in vroča, ljubezen do domače slovenske zemlje.
Deželni odbornik Franc Robič je z vsem ognjem svojega srca ljubil tako zapostavljeni in ogroženi Slovenski Štajer. Miren, trezen in premišljen v vsakem svojem, dejanju, v vsaki svoji besedi, pustil je vse ozire na stran, kadar je čutil, da je žaljena čast njegovega slovenskega naroda,. Se v zadnjih letih se je znal ob sličnih dogodkih vneti in razpaliti kakor dvajsetletni mladenič, vsled česar so ga tudi tovariši v deželnem zboru ob itakih prilikajh nagajfco nazivali: naš mladenič Robič.
V	politično areno je stopil Robič leta ,1890, ko je nastopil kot kandidat za deželni zbor v ivolilnem okraju: Maribor, St. Lenart, Slov,. Gorice, Slov. Bistrica. Dne 27. junija istega leta je bil izvoljen deželnim poslancem z 158 glasovi. Njegova in idr. Radejeva nasprotnika) Franc Purgaj in dr. Schmiderer sta dobila 79, oziroma 71 glasov. Od lega časa je bil nepretrgoma do svoje smrti zastopnik mariborskega okraja v deželnem zboru. Ko se je Slovencem zasi-guralo mesto deželnega odbornika, so slov^ehski tovariši gospoda Robiča določili za to mesto, katero je do danes vestno in pridno izpolnjeval. Med slovensko delegacijo je imel vedno več .vpliva in ugleda in danes lahko rečemo odkrito, da je zavzemal v njej odločilno in vodilno vlogo. Bil je oče slovenske obstrukcije, na katero je bil ponosen in jo zagovarjal povsod z mladeniško navdušenostjo.
V	državni zbor je prvikrat kandidiraj! 1. 1891. Na velikem zaupnem shodu dne 8. februarja v Mariboru je stolni kanonik dr. Križainič predlagal kandidatom za mariborski državnozborski okraj c. kr. okrajnega šolskega nadzornika in deželnega poslanca Fr. Robiča, kateri po njegovem mnenju v tej skupini najlažje zmaga, ker uživa zaupanje ne samo pri kmetoivalcih in učiteljih, ampak tudi pri častiti duhovščini, katera, ga pozna, in čisla kot značajnega moža. . Zatem je gospod Robič izjavil, da hoče tudi kot državni poslanec, z drugimi slovenskimi poslanci vzajemno postopati, vselej v smislu prelepega gesla: vse za vero, dom, cesarja. Gospod Robič je bil enoglasno in z burnimi živio-klici sprejet za kandidata. Dhe 5. marca je bila volitev in gospod Robič je bil z veliko večino glasov izbran za državnega poslanca. r0d, tega časa je neprenehoma zastopal Slovence na Dunaju do leta 1907, ko je v okraju: Marenberg-Slc^v;enj:gradec->Soštanj-Gornjigrad podlegel liberalnemu kandidatu gospodu Fr. 'Ježovniku.
Svoj.etnu programu, ki ga je razglasil, ko je prvikrat-nastopil kot kandidat za državni zbor: Vse za vero, dom, cesarja! je ostal neomajano zvest tudi v času, ko so drugi njegovi tovariši lahkomiselno prelamiali svoje prisege na te kardinalne točke slovenskega katoliškega političnega programa. Ko so
Robič.
leta 1906 liberalci na Slovenskem Stajerju - z ustanovitvijo Narodne stranke razbili slogo med Slovenci, gospod Robič ni šel med liberalce, ampak se je priklopil Slovenski kmečki zvezi,L ki se je ustanovila že naslednje leto 1907 in je od tega časa vsakokrat kandidiral na programu Slovenske kmečke zveze.
Zasluge Robičeve za slovensko ljudstvo na političnem polju bo s hvaležnostjo beležila, politična zgodovina štajerskih Slovencev. Danes omenjamo le eno, da se mu je za državni in deželni zbor ob vsaki spremembi volilnih okrajev posrečila taka razdelitev volilnih okrajev na Slovenskem, da so bili o-kraji za slovensko , posest popolnoma sigurni.
Gospod Franc Robič je dosegel visoko starost 72 let. Rojen je bil dne 21. aprila 1811 v Lembahu iz veleugledne in mnogoštevilne Robičeve rodbine. Bil je najprej ljudskošolski učitelj, postal na to va-dnični učitelj na Diunaju, kjer se je usposobil za profesuro na učiteljišču, kojo je dobil na mariborskem učiteljišču leta 1872. Kot tak je upravljal poznejši, čas tudi službo c. kr. šolskega nadzornika za okraje mariborskega in radgonskega okrajnega glavarstva. V pokoj je stopil leta 1907. Poročen je bil v izredno srečnem zakonu s Karolino Lorber iz znane rodbine Lorberjeve pri Sv. 'Magdaleni v Mariboru.
Povsod, kjer je gospod Robič stal in kar je delal, je postavil svojega moža, moža dela in, vestnosti. Priden in marljiv kot učitelj, vzoren in napreden kot kmetovalec, mnogobrižen in vesten kot poslanec, delaven in neutrudljiv kot deželni odbornik, skrben in moder kot oče, blag in ljubeč kot soprog, povsod je bil Robič kot mož, kot vzor!
Slava njegovemu spominu!
Zi a d n j e ure.
V nedeljo ob y»3. uri popoldne so prepeljali gospoda Robiča z avtomobilom Upniškega ,^Ru'dečega Križa“ iz Varaždinskih toplic v tukajšnjo mariborsko bolnišnico. Bolnik se je počutil 'dobro in je bilo splošno upanje, da bo okreval. 'To upanje je raslo od dne do dne, kajti stanje bolnikovo se je neprestano boljšalo. Včeraj v četrtek je imel posebno dober dan in danes se ga\ je hotelo že prenesti v vrt na oživ-Ifiajoče solnee. Ko je napočila današnja noč, ni nihče mislil na ,kako nevarnost. Govoriti sicer bolnik še ni mogel, toda bil je ves čas pri polni zavesti. Bil je popolnoma miren, samo ležanje mu je povzročalo bolečine in v gotovih presledkih ga je bilo treba preložiti. Okrog tretje ure zjutraj je usmiljeni sestri, ki je čuvala pri nßem, zopet izrazil željo, da naj ga obrne. Sestra je bila seveda takoj pripravljena, izpolniti željo in je poklicala 'dve tovarišici. Skupno so ga lepo obrnile in nekoliko dvignile pri zaglavju. Bolnik je dal še z roko znamenje, da je zdaj dobro. Minilo je komaf nekaij hipov, bilo je pol štirih zjutraj, ko ga trikrat zaporedoma silno strese, bolnik dvakrat, trikrat globoko vzdihne in deželnega odbornika Robiča ni hilo več. Z'godilo se je vse tako hitro, da sestra ni imela niti časa, da bi po-klicajla hišnega zdravnika. Novi udarec kapi je nenadoma in nepričakovano pretrgal nit delapolnega življenja.
Pogreb.
Pogreb bo v nedeljo, dne 31. avgusta, ob 4. u-ri popoldne, iz bolnišnice na pokopališče v Lembahu.
Hr vaško-slo ven ski katoliški shod.
Sijajni dnevi hrvaško-slovenskega katoliškega shoda so končani. Nešteti tisoči udeležencev so se razšli na vse vetrove sveta, Ljubljana nudi zopet staro lice. Ostali so pa nepozabni in ponosni spomini, ostal je vžgani ogenj navdušenja, ostali so ne-brojni sklepi in načrti za novo delo,; ostala je nev-klonljiva volja po novih zmagah. Razšli smo se, toda v duhu smo še vedno skupaj in ,kot en mož hočemo vsi, da ctòvedemo katoliško misel med avstrijskimi Jugoslovani do popolne zmage. Ta neomahljiv sklep, ki se je vsadil v srca mmogotisočerih udeležencev in je sedaj že takorekoč last celokupnega, ljudstva, je največji vspell letošlu.,ega, katoliškega shoda. Veličastno je bilo, nepopisno je bilo, radosti jo kipelo srce pri pogledu na izbojevane vspehe, zbrani so bili Slovenci iz vseh pokraljin Azije, Amerike, Afrike, Nemčije in iz vseh slovenskih dežel, med nami so bili v tolikem številu kot še nikoli bratje Hrvatje, prihiteli so med nas Celli in Poljaki, toda med vsemi temi dogodki je najvažnejši' sklep; Slovenec in Hrvat hočeta z združenimi močmi doseči zmago katoliške misli.
Kakor v pondeljek in torek, tako je bjla tudi v sredo najsijajnejša prireditev tretje slafvnostno zborovanje. Bilo je to zborovanje Še tem veiičastnejše in pomembnejše, ker je bilo zadnje in zaključno. Kakor prejšnje dni so bili tudi tokrat govori sijajni in so globoko učinkovali. Vedno znova je odmevala dvo rana silnega navdušenja. Zaključno besedo je imei naš prevzv. knezoškof ekscelenca dr. Napotnik. Naš nadpastir je dospel v Ljubljano v pondeljek zvečer in je bil na torkovem slavnostnem zborovanju predmet viharnega pozdrava.j S svojim prekrasnim govorom, katerega je ’ končal s slovesnim blagoslovom, je na nepozaben način zaključil sekularni hrvaško-slovenski katoliški shod.
Tretje slavnostno zborovanje — zaključek.
V sredo, ob 7. uri zjutraj, je imel prevzvišeni knez in škof ljubljanski dr. Jeglič za umrle udeležence poprejšnjih katoliških shodov slovesni rekviem v stolni cerkvi.
Slavnostno zborovanje ob devetih dopoldne je otvoril gospod podpredsednik shoda, državni in dež. poslanec Jarc. Gospod poslanec Grafenauer je sijajno govorih o avstrijskem šolskem zakonu; govorili so še gospod kanonik Baron iz Zlagrebal g. dr. Man-tuani o umetnosti in krščanstvu, dr. Adlešjč o izseljeniškem vprašanju, učitelj Mafhulja o skrbi za mladino. Pozdravil je shod neki rusko-poljski seljak. Sijajno in ob velikanskem navdušenju je govoril g. rektor Köster iz Hamborna, prinašajoč pozdrave e-prskopata in katoliške duhovščine iz Nemčije, ki je naklonjena Slovencem, skrbi za slovensko delavstvo na Nemškem in se ne strinja z načeli gotovih nemških nacionalnih fanatikov.
Gospod predsednik Jarc se je ob velikanskem navdušenju manifestantov . zahvaljeval mnogoštevilnemu jugoslovanskemu episkopatu, vsem govornikom za sijajne govore, referentom za stvarna poročila v odsekih itd.
Ob največjem navdušenju je slavil lavantinski knez in škof ekscelenca dr. N a pot nitk/ sv. križ kot znamenje zmage in podelil zbranim blagoslovi.
Manifestantje so na to * pre vzvišen emu gospodu dr. Jegliču priredili viharno manifestacijo; iz galerij so ga obsipali s cvetjem. S popevajnjem („Te Delim“ in „Lepe naše domovine“ je bil shod zaključen. Navdušenje je bilo velikansko in prepričanje splošno, da pomeni IV. hrvaško-slovenski katoliški shod v Ljubljani novo razdobje v zgodovini katoliških Jugoslovanov.
Kat. izobraževalno delo.
(Konec dr. Hohnječevega govora.)
Katoliška resnica — luč za našega cinka.
L u č je tedaj vsebina in bistvo naše vere. Po čem hrepeni človeški duh bolj kot po luči? Po luči, ki razsvetljuje duha in o-greva srce! Ker je katoliška cerkev nositeljica in razdeli v. ka luči, duha razsvetljujoče, srce ogrevajoče, voljo ojačujoče, z a-to je glavno izobraževališče vsega človeštva, vseh narodov, vsieh stanov. . .
Pred njeno lučjo zapirati duha in srce pomen-ja za dušo isto nesrečo, ki bi zadela telo, katero bi se hotelo osvoboditi iz jarma solne a.
Tnani danski pisatelj in konvertit Jòrgbnsen oripoveđuje to-le duhovito priliko:
„Sredi žitnega polja je stal visok topol, blizu ^mga so ratetla druga drevesa. Nekega 'dne se ta pol obrne do drugih dreves in rastlin in začne tako govoriti:	Bratje in sestre! Nam, slavljenim rastli-
nam, pripada zemlja, vse na nji je odvisno od nas. Gnojimo si same in živimo se same, živali in ljudje pa se oblačijo in živijo od nas, tudi zemlja se hrani z našim trohlim listjem in z odpadlimi našimi vejami. Samo ena moč je na svetu, od katere je baje odvisna naša bit in rast: to je solnce. Namenoma* pravim: baje odvisna. Zakaj po mojem prepričanju v' resnici ni. Nauk o solnčni luči kot o potrebi in blagoslovu za naše rastlinsko življenje ni nič drugega., nego praznoverje, ki bi se moralo vendar enkrat umakniti izobrazbi.“
Umolknil je topol. S starih hrastov in brestov v sosednjih vrtovih je zašuštela graja, gibljivo žitno polje pa je zazibalo v lahkotni pohvali. S povzdignjenim glasom je topol nadaljeval:
„Ni mi neznano, da je trdovratna stranka,, ki se napeto in okorelo drži starega stališča. Teda, zaupam v samostojnost mlajših rastlinskih rodov, da bodo z menoj spoznali, kako nevredno je, držati se abotne prazne vere. Me rastline moramo sebi same zadostovati. Svojih svobodno rojenih glav nočemo u-klanjati pod noben jarem, tudi pod jarem solncaine. In vzrastel bo shoboden in lep rod, ki ga bo občudoval svet.“
Zopet je umolknil topol. In sedaj je zašumelo pritrjevanje, dolgo in krepko, polja so vzklikala, bučali so logi, in nezadovoljnost, ki so jo izražala stara drevesa, se ni sliša)la več. Ud tedaj se je izvršila pri rastlinah čudna izprememba. Ko je zjutraj solnce vsplavalo na obzorje ter razlilo svoje zlate žarke po zemlji, so cvetlice skrbno zaprle svoje cvetne čaše, kakor bi spale in listi se niso nič obračali proti solncu. Ko pa je na večer zatonilo solnce za gorami, so se odprle pestre cvetne čaše in strastno srkale motno nočno luč, kakor da bi ob njej zar mogle živeti in rasti.
Pa kako se je zgodilo ubogim puntarjem! Žito se je še nekaj časa vrtelo semtertja in je potem — popadalo po zemlji. Listje je porumenelo, cvetlice so nagibal^ in povešale svoje onemogle glavice. Sedaj so začele rastline vznevoljene proti topolu godrnjati. Ta je stal z rumenim listjem ter se pačil, kakor novodobni gizdalin.
„Kako nespametni ste, bratje in sestre“, jim je zaklical, „ali ne vidite, da ste sedajj veliko samostojnejši in bolj samoupravni, kot pod oblastjo 'soilnca? Sedaj ste omikana, neodvisna bitja, osvobojena! prejšnjega lenega zdravja.“ Veliko jih je še tvedno topolu verovalo. ',,lMi smo samostojni, mi smo osebnosti“, so rekali, dokler jim ni odpadlo zadnje vlaken-ce. Ni dolgo in tudi topol je štrlel z golim vejevjem v zrak; posušil se je. Ljudje pa so tožili o neobrodi in slabi letini ter so se tolažili z upom na — boljše čase.
Katoliška vera — obramba prave svobode.
Ta prilika ima globok smisel. Človek, od Boga ustvarjen, je v svojem bitju in žitju od Boga odvi-
sen.	Njegov duh živi od resnice, kakor raspine od svitlobe in toplote. Tako so živeli človeški rodovi že stoletja in stoletja*. Odvisnost od Boga jim ni bila v nadležnost, temveč v oporo. 'Zelenelo in cvetelo je njihovo duševno življenje in sreča in zadovoljnost je bila 'njihova zvesta spremljevalka na zemlji.
Prjišli pa so mladi vrtoglavki, zametujoči vsako nadnaravno resnico in sanjajoči o avtonomiji človeške narave. Njih geslo je bilo ter je še: Proč izpod jarma Boga in njegove resnice! Živela svoboda, svoboda osebe, svobodno življenje, svobodno vživa-nje! Toda v svojem uporu niso našli ne svobode, ne sreče; marveč spolnile so se nad njimi) prerokove besede: „Vsi, ki Tebe (Boga) zapuščajo, bodo osramočeni; ki od Tebe odpadejo, bodo zapisani v [prah ; zakaj zapustili so Gospoda, vir živeče vode.“ (Jer. 17, 13.)
Svoboda je velik naravni dar, ki ga je človek prejel od stvarnika. Toda prostost, ki mej ne pozna., se izprevrže v razuzdanost in v najhujše suženjstvo, v hlapčevstvo strasti. „jVsak, ki dela greh, je suženj greha. (Jan. 8, 34.) In koliko je dandanašnji oznanjevalcev laži-svobode, ljudi, „ki svobodo o-znanjajo, dočim so sami sužnji pogubljenja; zakaj komur je kdo podvržen, tega hlapec je.,<r GL Petr. 2, 19.)
Resnična je prislovica: Izobrazba o s v o-b o j u j e. Toda nekaj drugega je obnašanje svobodnega, to je izobraženega., in nekaj drugega svobodno obnašanje, to je nepristojno, razuzdano obnašanje. Prava, resnična izobrazba osvo-bojuje, pa, tudi veže. Prostost k r i s t -j a n o v ni brezzakonje, 'temveč višja zakonitost; prava! prostesile moč, premagovati samega sebe 'in vsem drugim služiti v ljubezni.
Sv._ Avguštin je zapisal te .pomenljive besede: „Resnica te je osvobodila; J j >u b e z e n te naj stori hlape a.“ (In Ps. 99, n. 7.) Po teh besedah se je ravnal sv. Avguštin sami. Ko mu je vzšlo spoznanje katoliške resnice, ko ga je osvobodil duh božji, ga je ljubezen storila hlapca. Smatral se je za. „pomagača resni c e“, (3 Jan. 8) in si ni privoščil pokoja, ko je bil v posesti resnice, temveč hotel je kolikor mogoče vse storiti deležne resnice. Ogromno veliko je storil z besedo in pismom za izobrazbo ne samo sodobnikov, temveč tudi kristjanov vseh časov.
Po Avguštinovem vzgledu so ravnali vsi v resnici cerkveni možje. „Pomagači resnice smo“, tako je slovelo njihovo geslo, „poma/gajmo jo širiti vse-povsodi ! “
Za katoliško izobrazbo ni nobenega pravega nadomestka.
Katoliška c e r (k e v je od nekdaj bila naj večja pomagalka resnice; smatrala se je za služabnico celega člolveštva v pravem izobraževanju, ki prevzema duha ljudi in tudi njihovo srce.
Nasprotnikom, ki ne prenehajo našo cerkev obrekovati kot poneumnjevalko narodov, naj odgovarja* francoski filozof A. Comte — gotovo svedok, ki je vzvišen nad vsak dvom nazadnjaškega klerikalizma: „Večina filozofov še ni dovolj ocenila neizmernega in nad vse srečnega vpliva, ki ga je izvrševal katolicizem na družbo vsled organizacije splošnega ljudskega pouka. Ta se je raztezal na vse sloje evropske družbe, thdi na nesvobodne. 'Samo navada je, da gremo malomarno mimo te 'čudovite institucije, kateri v starem veku ni primere. Cerka(v je vsakemu verniku nalagala, dolžnost, da je priznal dobroto tega poduka, ki je posameznika spremljal od dneva de-tinstva skozi celo življenje: Katekizmi so bili skromna mojstrska d e 1 ai filozofi-j e, ki so obsegala najpopolnejše, kar je učil monoteizem. Cim boljši pregled ima kdo čez oeiloto te čudovite organizacije, tem bolj ga žali neumni in neopravičeni očitek, ki se tolikokrat navaja zoper katolicizem, kakor da bi bil vedno hrepenel za tem, o-viraiti duševni razvoj narodov, dočim je storil ravno nasprotno.“
Comtejeva sodba utegne vsaj nekoliko imponirati tudi našim svobodomislecem in liberalcem, ki se tako radi ponašajo in šopirijo v 'domišljeni ulogi gigantskih baklonoscev moderne kulture. Kdor jih pa opazuje bolj od blizu, takoj vidi, da so dozdevne kulturne bakle navadne leščerbe, polne praznih fraz in tiste mrvice filozofskih naukov!, ki so se jih navzeli na tujenarodnih srednjih in višjih šolah.
E k v i v a 1 e n t n 'e jg a nadomestka za krščansko svetovno n a. žira, nje in za katoliški kulturni princip s p ji o h n i, in sicer t e m m a n j, ker dandapes ni več enotnega filozofi č nega svetovne g a n a z i r a n j a, kakor*, je bilo nekdaj. Napolju filozofije izven krščanstva. j e s a m a razdralpanost. zmeda, zabloda.
V potrditev samo navajam sarkastično sodbo, ki jo je o moderni filozofiji zapisal nemški pesnik in pisatelj S chiffel:	„Ce kdo ne ve, zakaj je na
sre tu, in se postavi na gljavo, da bi to izvedel, nekako to je, kar se - na zapadu imenuje filozofija.“
Da bi tako filozofično prekopicavanje in z njim združeno prazno frazerstvo bilo v resnici ljudsko izobraževalno delo, tega si menda] nikdo ne bo upal trditi. Za to pa kličemo takim „prosvetiteljem“ : „!Ne sutor supra crepidam!“ Tam manj so ^posohhi za pravo ljudsko izobraževanje, ker jim manjka tista lastnost, katero sv. pismo določuje kot bistveni in neogibno potrebni znak resnične' prosvete, namreč krščanska ljubezen do bližnjega. „Kdor namreč pra-vi“, tako piše sv. apostel Jane]z, „da, je v t luči, pa črti svojega brata, ta je v temi do zdaj. Kdor svojega brata ljubi, ostane v luči in na njem ni izpod-tike. Kdor pa črti svojega brata, je v temi in hodi v temi in ne ve, kam gre, ker je tema! obsenila *nje-gove oči.“ (I. Jan. 2, 9—11.)
Na katoliško izobraževalno delo! .
Vsem pravim ljudskim prijateljem pa kličemo: „Na katoliško izobraževalno d ;e 1 o ! “
Katoliško bodi n a| Š e delo, vseskozi in vsepovsodi skladno s katoliškimi načeli! 'Omahovanja ne poznamo. Jasno je začrtana naša katoliška smer. Vsako paktiranje s svobodomiselstvom, in libertiniznom nam je tuje. Papež Pij IIX. je med modernimi krivimi nauki, ki jih je obsodil v zbirki, — Syllabus imenovani — objavljeni dne 8. decembra 1. 1864, zavrgel tudi ta krivi novodobni nauk: „Roma^ nus Pontifex potest ac deb*et cum progressi!, cum liberalismo et cum recenti civilitate sese reconciliare et componere.“ (80. stavek.)
Ce se pa sv. oče ne more sprijazniti in pogoditi s svobodomiselnim napreldkom, z liberalizmom in z novjejjšo civilizacijo, v kolikor nasprotuje krščanstvu, se tudi m i ne moremo sprijazniti in s*e tudi ne bomo. Zato smo na vseh poljih kulturnega vdejst-vovanja izvedli čistotno in celotno ločitev; zato imamo povsod svoje lastne krščanske organizacije.
R a t o I i jš k o, to je vseobčno bodi naše izobraževanje ter se naj giblje v vseh smereh. A pred vsem je treba v naših druJštVih temeljitega in urejenega a p o 1 o g je t i č n e g a poduka. Nasprotniki so vstrpjjno na delu, da bi rajzkrušili in razrušili temelje, na katerih stoji naša vera in cerkev. Postavimo se jim v bran z uma svitlim mečem! Sv. KI. Mar. Hofbauer je svoječasno v javnosti povdarjal zahtevo:	„Evangeiij se mora Čisto novo pridigati.“
V izobraževalnih društvih je 'dana, prilika, da se verski nauki pojasnjujejo in ohranjujejo na novo, to je na način, ki je poslušalodm, njih umstvenem stanju, njihovim potrebam in novodobnim razmeram primeren.
Posebno važnost mora polagati naša izobraževalna organizacija tudi na socijalno izobrazbo, na izobrazbo v vseh javnih' in poliitičinih zadevah in na strokovno izobrazbo, osobito tamkaj, kjer se poklicani činitelji ne brigajo nič ali pa ne dovolj za strokovno izobrazbo1 ljudstva, !kar se, izvzemši Kranjsko, v zadnjem času žajlibog dogaja povsod po Slovenskem.
Poduku gre v naših izobraževalnih organizam cija prvo mesto, veselice in gledališke igre pri-
dejo.v drugi vrsti. .Kjer,se zabava slavi na prvo me slu, m red, temveč nerodnost.
Katoliško izobraževanje ima za predmet celega človeka in tudi v lem oziru je katoiiàKO, ne pa enostransko, kakor moderna vzgoja, ki gleda izključno an vsaj večinoma na umski razvoj, isree pa zanemar rja. To obtožbo je že .sv. Avguštin dvignil zoper takratno šolsko vzgojo. Ko je Dü 12 tel stak’, je prišel v šolo v sosednje .mesto iviadavra. Tukaj se je u-čil leposlovja in govorniške umetnosti, za vzgojo srca in volje pa se ni brigat noben učitelj. Strogo so pazili, tako sodi o svojin nekdanjih učiteijm v svojih „lzpovedanjih“, na vsak pogrešek zoper pravo-piSjč, za pogreške v življenju pa se ni nihče pobrigal. Gledali so na pravden m gladek izgovor, na to pa se ni gledalo, če so učenci govorili slabe račji. Vsled tega so se učenci samo brigali za pravila gramatike, za pravila božja pa se niso nič zmendi; napredovali so v znanju, nazadovali v življenju.
Nadalje graja sv. Avguštin na takratni šolski vzgoji, da je učencem dajala v roke slabe pesnike in sploh poliujšljive knjige, ki so jih potem učenci prebirali tudi izven šole. Mladi Avguštin je iakßrie knjige prebiral z veliko slastjo,', kar pil je iz njih,, kakor iz kupe. „„S slastjo sem pil“, izpoveda o .sebi,, „in za to so me imenovali nadebudnega mlade,nipa. Tako pa se je vžigal v meni ogenj strasti, vsled česar se je moja mladost, kakor pahnjena med pečine in brezdna, pogreznila v globočino grdili pregreh.“
Ali se nam ne zdi, kakor da bi sv. Avguštin obtoževal moderno vzgojo ter opisal zgodovino mnogoterega zgrešenega mladega življenja?
Ravno tukaj mora katoliška izobrazba zastaviti; vso svojo naravno in na d n a r a v no mo č. „jVse prenoviti v Kristusu“, je geslo sv., očeta Pija Ki- 'To je pia tudi glavni namen cerkve in njenega izobraževalnega dela. Kdor pa hoče celega človeka in vse človeške razmere prenoviti v Kristusu, mora pred vsem v Kristusu prenoviti človeško srce,, katero mora storiti pokorno božji volji in upodobiti po Kristusovem srcu. Za tem mora torej iti katoliška izobrazba kot za svojim glavnim ciljem.
Moralna vzgoja človeštva in po njej krščanska civilizacija, to je glavna zasluga katoliške cerkve za celo človeštvo, to pa je tudi ponos naše cerkve. S tem svojim izobraževalnim defom pa tudi stoji katoliška cerkev vedno na braniku za moralne temelje, na katerih sloni vse družabno in državno življenje; za zakrament .sv. zakona, krščansko lamilijq in pokorščino do postavne oblasti. ITiako je naša cerkev velika izobraževateljica in vzgojiteljica k redu in nravnosti, „la grand© ecole du respect.“ (Guizot. Primeri Mausbaeh, Religion, Christentum, Kirche.
III.	zv., str. 92.)
Katoliško izobraževalno delo bodi naposled tudi v tem smislu katoliško, da obsega wi s e stanove in vse sloje ljudstva.
„Izobrazba za vse ljudi!“ to je zahteva, s katero se ponaša moderno naprednjaštvo. Ni pa ta postulat še le zraistel v možganih naših modernih, — temveč to je docela krščanski postulat,, prvič proglašen od Kristusa samega, ki je rekel: „Ubogim so oznanuje evangelij.“
Resnica je največje dobro in kot tako ne sme biti privilegij nekaterih višje izobraženih ali bogatejših, temveč mora biti Vkupno dobro, katero po že znanem pitagorejskem izrazu tem bolj raste, čim več ljudi se ga udeleži.
Za to pa raztegnimo svoje Izobraževalno delo na vse stanove in vse sloje. Pri tem ne puščajmo v nemar ženskega spola.
Prislovica: 7;,'Ženska ima dolge lase, pa kratko pamet“, ni resnična in za to ne terne nobenemu služiti v izgovor. Tudi besede, ki jih je svobodomislec Rousseau pisal d’Alembertu: „Ženska nima duha in ne razume se na znanje“, so neskladna z našim stališčem in neresnične, kakor med drugim spričuje izkušnja naše organizacije. V bodrilo naj nam so besede sv. pisma:	„[Modra žena zida svojo hišo; ne-
spametna. pa tudi sezidano podere s svojimi rokami.“ (Preg, 14, I,) Naša želja je, da bi naj bil dom vsakega posameznika in tudi dom celega našega naroda trden in srečen. Tak trden in srečen dom graditi pomaga krščansko izobraženo ženstvo. Zbirajmo torej tudi ženski spol v naših izobraževalnih društvih, smijmo ženske odseke, Dekliške zveze in, česar do sedaj večinoma pogrešamo v naši dom »vini, zveze krščanskih mater!
Posebno pa, gospoda moja, — in to željo pov-darjam z največjo iskrenostjo — organizirajmo po vseh 'krajih naše domovine našo mladino! Naš sklep bodi: "V vseh župnijah mladina kolikor mogoče polnoštevilno v krščanska, društva ! N a , n o b i nikjer k r a g u 1 j J1 i b e r a 1 i z e m ugrabljal n aše mladih e! Mladina bodi vedno a-vantgarda naše izobraževalne armade! Letošnji nemški katoliški shod v Linču jei kaltoljiško mladinsko organizacijo proglasil kot eno izmed najvažnejših in neogibno potrebnih najlog katoličanov in pospeševanje na cerkveni podlagi temeljujočih mladinskih organizacij kot dolžnost vsakega katoličana.
Končno pa še naglašam: delo! Delajmo.
Pretečeni teden sem bral v misijonskih poročilih, da se je nedavno na Kitajskem ustanovil;-» Društvo katoliške akcije, ter daje to društvo že začelo vspešno delovati. c	; ;•	;
Kat oli S k a akcija! Ne maram Kitajcev staviti za vzgled. Dostavljam pa željo, naj no bi bilo po naši domovini nikjer kraja, kjer m-nobene katoliške akcijje, kjer bi torej kitajski vzgled moral biti v osramočenje!
Katolicizem ni pietistično čustvovanje. temveč d e j a 1 n o s t. Dandanašnji še bolj, nego kedalj poprej. Velik, v modernih razmerah smemo reči: največji del te akcije tvarja izobraževalna akcija.
Naši neumorni izobraževalni delavci so že dosegli prelepe vspehe. Prepletli so našo domovino z izobraževalnimi organizacijami, ki so zares hrani-šča in založiščai prave ljudske izobrazbe, pa tudi vzgojevališča krščanske nravnosti in zvestobe Iz teh organizacij izhajajo možje, 'ki oživotvarjajo geslo:	.„Bratje,, mi stojimo trdno, kakor zidi grada.!“
Trdno in zvesto, kot kremeniti krščanski značaji v zasebnem življenju, v vsem javnem življenju, pri vseh volitvah, Tudi takrat, če politika kaže bolj kisel obraz!
Naše izobraževalne organizacije pa so tudi, kar je nam obmejnim Slovencem še posebno jemati v poštev, močne n a r o d n o t- o b r ai m b n e t r d -n j avie, ^sezidane iz granita zvestih krščanskih slovenskih src. Vešči in vneti stražarji stojijo tukaj na, braniku za vero sveto in domovino drago. Nepremagljive bodo te .trdnjave in z njimi naša domovina, 'dokler ;se bodo po naših društvih ostrili uma svitli meci ter se bo itžigal v srcih plamen krščanske zvestobe in narodne zavesti in vzbujal stud nad neznačajnim odpadništvom in plačanim janičar st vom.
:S hvaležnostjo do Boga gledamo na naše dosedanje delo, ki je razmerno večje, kot pri drugin takozvanih „velikih“ narodih. V zaupanju na božjo, pomoč gremo veselo na nadal-n je delo v prid n a jš e g a ljudstva.
Dogaja se včasih, da vstrajnega delavca za ljudsko izobrazbo in narodni blagor sreča na demv-nem poitu kak črnoviden maloupnež s plašno a vprašanjem: „Ali se pa tudi izplača vse deto in ves o-gromni trud za naše ljudstvo? Ali bo naš narod, obdan od mogočnih nasprotnikov, zmagal? Ali morda ne pride kmalu čas, ko bo naša zemlja veliko groblje, kjer 'bo ves naš narodi spal’ nevzdramno smrtno spanje.?“
Na fo vprašanje (odgovarjamo !tudi s vprašanjem in sicer s 'tistim vprašanjem, ki je prvotno poteklo iz angeljskih ust:	„[Quid quaertitis viventem
inter -mor tuns.?“ (Kaj pa iščete živečega med mrliči? Luk. 24, &) Naš narod živi. D n živi v Kristusu, ki je premagal vso hudobijo s smrtjo vred. Njegovo življenje je katoliška vera. In ker je katoliška resnica najmočnejše, kar je na svetu in po svojem bistvu nepremagljiva, je in tudii vedno bo nepremagljiv naš narod, dokler živi v Kristusovi cerkvi in Kristusovi resnici. Naše ljudstvo črpa svojo življenjsko moč iz Kristusa in njegove milosti, in za to je življenjska sila našega po številu sicer majhnega naroda večja, nego moč takih narodov, ki so sicer „veliki“ vsled materijelne sile svojega števila, katerim pa brezverstvo v podobi socijalne demokracije in drugobairvaega radikalizma razjeda mišice in mozeg.
Za tak narod delati, je hvaležno i n r a d o s t n D. In na to lepo delo vas, dragi bratje, kličem z besedami himne .„Hrvat, katol. prosvjetnoga društva u Makarškoj“ :
„Na noge, bračo, pod barjak slavni Prosvjete čiste u rodni hram;
Jedno nam geslo: cilj jedan gl divni,
Narodni uzgoj r vjerski plam!
Bistrimo pamet, jačimo volju,
Dižimo srce i značaj mlad;
Gledajmo roda budučnost bolju,
Pršimo tmine — grlimo rad ! “
*
* *
‘Maribor—Ljubljana! Ko smo se zadnjo nedei-jo zjutraj pripeljali iz Maribora v Ljubljano, smo bili prijetno presenečeni. Na ljubljanskem kolodvoru sta nas pozdravili dve mogočni slovenski trobojnici. Na vsakem koncu glavnega kolodvorskega poslopja! je vihrala slovenska zastava. Nehote nam je ušel radosten, a tudi piker smehljaj. [Takega pozdrava, če tudi v beli Ljubljani, nismo pričakovali. Ob' enem smo se pa spomnili na razliko med Mariborom in Ljubljano in trpke misli so nam vstale. Bile so še pa tem trpkejše, ker smo prišli ravno od otvoritve novega dravskega mostu, ko smo morali zopet enkrat Čutiti nemško nestrpnost, nemško pest. Maribor leži v slovenskem ozemlju, njegovo prebivalstvo je po pokoljenju po večini, po zavednosti po krepki manjšini slovensko, a nemškonacionalna krivičnost nam ne pusti priti do besede. Protiavstrijske pangermanske frankfurtarice se smejo Šopiriti, narodne zastave pa-triotičnega slovenskega ljudstva se pa ne smejo razobesiti, ker so nevarne „javnemu redu in miru.“ — Felijx Austria,!
* *
*
Kako se katoliška misel nevzdržno in neprestano širi tudi med slovenskoi inteligenco, spričuje najbolj dejstvo, da je slovensko predsedstvo letošnjega katoliškega shoda obstojalo iz samih starešin naših akademičnih društev. Ko se je vršil prv[i_ slovenski katoliški shod, ni bilo Še nobenega katoliške-
ga slovenskega akademičnega društva, še le po prvem se je ustanovila „Danica.“ Sedaj pa imamo ra-zun S. D. Z. že tri akademična društva in naših starešin je že čez 150. Predsednik katoliškega shoda dr. Jankovič in podpredsedniki dr. Brejc, dr, Brecelj in proi. Jarc so sami starešine naših akade-.mičnih društev.
Delo slovenskih šol za narodove svetinje.
Deželni šolski svet v Gradcu izdaja svoje naredbe, ukaze, zakone itd. kaj rad samo v nemškem jeziku, tudi slovenski krajni šolski svet? in žali-bog tudi večina učiteljstva kaj radi pozabljajo, da imajo pravico zahtevati, naj se jim izdaja vse v slovenskem jeziku.
V najnovejšem času vsiljuje deželni šols. svet slovenskim šolajm nove učne načrte samo v nemškem jeziku. Celo krajnemu šolskemu svetu v Dobju, ki je nakazal naročnino 1 K z izrecn|im dostavkom, da nemških ne sprejme, je doposlalj samo nemške — „Lehrpläne.“
Okrajni šolski svet v Dobju) je dal po svojem načelnik/u deželnemu Šolskemu svetu vrniti „Lehrpläne“ z naznanilom, da v jezikovnem oziru niso zar koniti, ker nasprotujejo določbam člena XIX. državnega osnovnega zakona z dne,,21- decembra 1. 1867, državnega zakonika št. 142, in ker onemogočuje večini udov krajnega šolskega sveta, da bi si jih pregledovali.
Ker ima v smislu ravnokar navedenega zakona vsak nafod pravico, svojo narodnost in svoj jezik čuvati in gojiti, imajo to pravico tudi krajni šolski sveti, saj, imajo v sebi zastopnike občin. Državno sodišče na, Dunaju je s svojo razsodbo z dne 3. julija 1906, štev. 264, celo nara/most izreklo, da se ta pravica nanaša tudi na vse tuzemske korporacije. Krajni šolski sveti so tuzemska korporacija, oni torej smejo v svojem delokrogu svojo narodnost in svoj jezik čuvati in gojiti.
Krajni šolski sveti imajo torej vse tiste državljanske pravice, kakor vsak posamezni državljan; za to mora deželni šolski svet njihovim zakonitim jezikdtvnim zahtevam ustreči in jim izdajati slovenske učne načrte.
Krajni šolski svet v Dobju: je odločen, pro,ti morebitnemu renitentnemu ravnanju deželnega šolskega sveta nastopiti s pritožbo na naučno ministrstvo. Ta krajni šolski svet je namreč tako srečen, da ima nekaj časa sem slovensko zavednega, ter jako marljivega načelnika, namreč častitega gospoda župnika. Z njegovim sodelovanjem je v šoli) izginil šišmiš dvojezični šolski pečat in nemško-slovenske tiskovine, ki so doslej kazale šolskim oblastem, da nismo ne Slovenci in ne Nemci, temveč mešanica nemških Slovencev.
Krajni šolski sveti, ki nasproti višjim šolskim oblastem v tem oziru molče, pomagajo pokapati pravice slovenskega jezika po pregovoru: .„Kdor molči, on pritrjuje.“
Delo slovenskih šol se ne sme nikdar oddaljiti od svetinj slovenskega naroda, zlasti ne od njegovih največjih sivetinj, med katere spada slovenski jezik. Slovenski jezik vladaj v celi notranji upravi šole. Izgovor, da nas v Gradcu ne razumejo, je jalov, saj pravi šolski zakon, da mora biti deželni šolski nadzornik vešč slovenskega jezika in saj se zavedamo, da naše učiteljstvo, naše šole in naši krajni šolski sveti niso tu zavoljo deželnega šolskega sveta, temveč zavoljo narodove prosvete in kulture! in ta sme biti le slovenska, sicer izginemo kot narod.
Obupen klic iz Dravske doline.
M a r e n b e sr g, 27. avg.
Pogosto mora človek slišati očitanje, češ, da v Marenbergu ničesar ne storijno za probujo našega ljudstva. Gospodom, ki hočejo naš narod rešiti z modrimi pogovori pri kupici rujnega vinca, zapišem sledeče vrstice kot memorandum. Prvi pogoj, ako ho^ čemo uspešno delovati za, ljudstvo, je ta, da mu preskrbimo ljudske šole; kajti narodno delovati med ljudstvom, ki nima la(stnih šol. se pravi prazno slamo mlatiti. Tega pa v Marenbergu pogrešamo. Tukaj je petrazrednica s paralelko, vsega skupaj 400 učencev; dve tretjini jih doma slovenski govori, v šoli pa je učni jezik izključno nemiški. Ako srečaš učenca, te pozdravi: „Gelobt sei Jesus Kristus“ ali „Grüss Gott“, če pa ga kaj nemški vprašaš, ti ne zna niti ust odpreti. Otroci rastejo večinoma kakor pravi neotesanci. Ako se zgodi kaka nerednost, je vsega kriv učitelj, oziroma katehet. Kaj pomaga, a-ko zna otrok iz kakega predmeta dobro odgovarjati, recimo, da zna katekizem kakor klopotec, ali kakor tisti molitveni stroji tam v Indiji; iz tega pa še ne sledi, da bo dotičnik pozneje dober krjistjan. To je k večjemu za kako parado.
Pravi vzgojitelj bo predi vsem gledal na to, da se predmet otroku prikupi tako, da vpliva ne samo na bistrenje duha, ampak tudi blažilno na njegovo srce. Tega pa nemška šola slovenskemu ; otroku ne more nuditi.
Apeliram na naša narodnoobrambna društva brez razlike strank! Ogromno denarja razmečete po
Kranjskem in Štajerskem, kjer ni krvave potrebe, a za nas pa, ici smo v resnici obmejni Slovenci, nimate niti vinarjai. Nemški moloh nam požre cele trume otrok. Ali je morda slovenski otrok iz Dravske doline manj vreden, kakor kje drugod? Da. bi imeli- mi tukaj vsaj en razred zasebne šole! Bil bi itak že prvo leto prenapolnjen. Pisec teh vrstic se je sam že prepričal, kako hvaležni so kmetje na sosedni^ Muti, da imajo dvorazredno šolo Ciril-Metodove družbe, ki šteje letos 180 otrok. Ali ne bi bilo mogoče kaj takega tudi v Marenbergu? Potreba je večja, kakor na Muti. Otrok v Dravski dolini je že sam na sebi pomilovanja vreden, ali naj ga prepustimo njegovi u-sodi? Žalostna nam majka! To sem hotel napisati slovenski inteligenci obeh strank v prevdarek. Merodajni faktorji, vzdramite se!
Na Balkanu.
Odrin pod poluiueseem?
Pijeva korespondenca piše:
Kar smo pred dobrim tednom .prerokovali, da bo ostal namreč Odrin bržčas v turških rokah, se dozdevno izpolnjuje. Sanse za Bolgare so padle ina ničlo. Verojetnost je od dne .do di.e v-ečja, da bodo obdržali Turki Odrin. ki so ga zopet zasedli. „Sporazumna Evropa“ ne bo hotela nastopiti po*a, ki bi prisiJil Turčijo, da odneha, to je namreč pot vojaških operacij. Že v nekem poprejšnjem članku' smo pisali obširno o stališču evropskih velesil glede od-rinskega. vprašanja, v katerem smo dokazali, da nimajo ne na Dunaju, ne v • Berolinu, ne v Parizu, ne v Londonu in tudi ne v Rimu nobenega direktnega interesa na tem, da bi «e glede odrinskega vprašanja preveč eksponirali.
Thdi Rusija ne kaže nobenega pravega veselja, da bi vgriznila v kislo jabolko. V Tiraniji ima že sedaj Turčija nič manj, kakor 300.000 mož; da bi se to armado prisililo, da bi se umaknila do črte Enos —Midija, bi rabila Rusija nič! manj kakor 500.000 mož ; to pa pove vse in označuje tudi • najbolj celo stališče ruske vlade v odrinskem vprašanju. t Jasno je tedaj vsakomur, zakaj dela Ri«dja| samo z grožnjami, noče se namreč odločiti za tako velike žrtve. Uboga Bolgarija, napadena od prejšnjih lasltnih zaveznic, mora sedaj mirno gledati, da so bile vse njene nadčloveške žrtve zastonj.
Sedaj se zopet sliši, da namerava Evropa . inscenirati še eno komedijo, da prisili Turčijo do evakuacije T,racije, namreč financijelni bojkot. Toda tudi ta poskus bo le prazen zamahljaj,
Ce prav zveni parodoksno, vendar se nahaja Turčija vsled svojih velikalnskih dolgov v zavidanja vrednem položaju. Francija ne sme dovoliti, če hoče priti do svojih številnih milijard, da. se Turčijo financijelno uniči; toda ne samo Francija, ampak Še tudi Nemčija in Anglija, ki sta sklenile s porto velike denarne kupčije in ki morata varovati svoje velike interese v Turčiji, ne moreta na noben način pripustiti, da bi se Turčijo financijelno uničilo.
Načrt financijelnega bojkota je tedaj — prazen bluf. To na porti prav dobro vedo in vsled tega tudi ta najnovejši predlog ne spravi Turčije iz ravnotežja.
Turška armada, ne le da. utrjuje Odrin, Še celo prodira proti severu Odrina. Tudi noče zapustiti svojih pozicij samo na željo Evrope in le uničujoč poraz pred Odrinom bi jo mogel prisiliti, da bi ga zapustila. 'Tozadevno bo pa Evropa le težko našla sredstev in pota, da bi prizadjala tak poraz turški armadi.	*
Zloglasna edinost Evrope, ki ni mogla ali pa ni hotela imponirati razbiti Turčiji, bo sedaj tem manj v stanu, da bi zabranila okrepitev otomamškega. cesarstva. Nova Turčija se je namrdč naučila temeljito izkoriščati onemoglost Evrope. Minuli so časi Ab-dul-Hamida, ko je zadostovalo, Če se je prikazala le kakšna bojna ladija pred Bosporom. Na porti so preveč dobro zasledovali „vspehe“ mednarodnega, demonstracijskega brodovja v skadrskem vprašanju, daj bi ne vedeli, da bi bila vsaka brodovna demonstracija zoper Turčijo le — mrtvorojeno dete. Ce vse ne varai, bo Evropa celo tracijsko vprašanje smatrala za dovršeno stvar; če in v koliki meri bo to pospeševalo ohranitev trajnega miru na, Balkanu, je pa le vprašanje bodočnosti. Na vsak način je pa ostalo na Balkanu še dalje dosti eksplozivnega gradiva.
Represalije zoper Turčijo.
„Rieč“ javlja, da je francoska vlada obvestila rusko, da je pripravljena, v kolikor je pač to od nje odvisno, da zabrani najetje turškega, posojila na Francoskem, dokler se ne umakne Turčija za črto Midija—Enos. (Zdi se to že samo še slaba tolažba.)
Turčija.
Iz Sofije brzojavljajo „Kölnische Zeitung“ : Turške regularne čete so včeraj (dne 24. t. m.) zasedle Dedeagač in Gfilmiildžo, tedaj celo obrežje E-gejskega morja, katero je določila Ion dobska pogodba Bolgariji. Bolgarske čete so se umaknila proti severu na staro bolgarsko mejo.
Srbija in Crnagora.
B e Lg r a d, dne 27. avgusta. Srbska in črnogorska vlada sta se že zjedinili glede mejnegarvpra-šanja. Sedaj je treba novo mejo sestaviti še definitivno. Crnagora dobi mesta Djakovica. Plevlje in pa Peč.
Aneksija novih srbskih teritorijev,
Belgrad, dne 27. avgusta. Takoj po definitivni določitvi srbsko-črnogorske meje bo objavljen kraljevski ukaz o aneksiji vsega osvojenega ozemlja.
Genadijev.
Bolgarski minister za zunanje zadeve Genadijev protestira v pismu na francoskega poslanca Ber-ryja zoper očitanja, da so Bolgari izvrševali v zadnji vojski v Macedoniji grozodejstva, Genadijev sporoča, da je velesile prosil, naj uvedejo mednarodno preiskavo, ki bo sloves bolgarske armade gotovo rehabilitirala in dognala prave krivce, to je Grke.
Povratek srbskih vojakov.
B e 1 jg r a d, dne 25. avgusta. Srbski tiskovni urad poroča: Današnji dan je izpolnjen od svečanosti pričakovanja zmagoslavne srbske vojske in odkritja spomenika Karagjorgja, ki ga je izdelal kipar Vučetič. Že včeraj zvečer so prispele množine tujcev v Belgrad in celo noč so prihajale nove množice. Že zgodaj zjutraj so bile belgradske ulice polne ljudstva, ki je gromovito pozdravljalo vojsko. Vse mesto je okrašeno z zelenjem, in zastavami. Na vseh cestah. koder bo hodila vojska, so postavljeni slavoloki. Vsa jaivna poslopja so okrašena«.
Ob sedmih zjutraj je krenila srbska vojska z Banjice, kjer je že od ranega jutra čakala nepregledna množica. Ljudstvo je spremilo vojsko v mesto. Pred armado je jahal prestolonaslednik Aleksander s svojim štabom. Pred mestom so jih čakale belgradske dame s celimi kočijami polnimi cvetja in okrasile častnike in vojake. Zlasti se je opažalo, da je sodelovala, tudi hčerka ruskega ^poslanika pl. Hart-vika.
Srbska vojska je prikorakala v mesto po Su-madijski ulici skozi krasen slavolok, kjer so prestolonaslednika pričakovali narodni, občinski in društveni zastopniki ter pozdravili, njega in vojsko. Zastopstvo narodne skupščine, župan in razne korporacije so mu izročili meč z napisom. Kolo srbskih sester je izročilo spominsko zastavo ter ga okrasilo, kakor druge junake z venci. Tudi Hrvati so podarili en venec.
Prihod srbske vojske je bil izredno impozanten in prisrčen. Vsak vojak, vsak konj, vsak top je bil pošut s cvetjem, okrašen z lovorjevim vencem in rožami. Vsak vojak je dobil lovorjeno vejico, častniki tudi cele vence. Vse to lovorjevo okrasje je prišlo iz Dalmacije. Cela Sumadijska in Nemanjeva ulica sta bili posuti s cvetjem, kakor da bi ležale preproge.
Vojska je krenila na to po Karagjorgjevi ulici na Kalemegdan, kjer so se bili zbrali okrog spomenika zasltopniki vseh oblasti in korporacij ter skoro ves diplomaitični zbor in tuje zdravniške misije. Vojvoda Putnik je bil prisrčno pozdravljen, istotako kot prestolonaslednik, kateremu so vsi zastopniki po vrsti čestitali. Okrog pol 11. ure se je pripeljal kralj s princi Arzenom, Jurijem in Pavlom ter suito.
Ko sta si kralj in prestolonasljednik stala nasproti, ga je objel in poljubil ter mu pripel zlato medaljo za hrabrost in lovorjevo vejico. Metropolit je na to služil božjo službo ter na to govoril k odkritju Karagjorgjevega spomenik?/ Kralj je prečital na to prisrčen govor, v katerem hvali in slavi srbsko vojsko ter je položil ob spomenik srebrn venec, za njim pa so poklonili vence vsi prrinci.
Minister prosvete Ljuba Jovanovič je razjasnil na to pomen Karagjorgja, vojni minister Božano-vič pa je dal izraza zadovoljnosti, da je bil spomenik odkrit ravno na ta dan. Župan Dajvidovič je še na to prevzel spomenik ter se je zahvaljeval vojski v imenu celega srbskega naroda.
Položenih je bilo Še mnogo drugih vencev, in med njimi tudi od Srbov izven Srbije ter od meščanov novih srbskih mest. Tudi Hrvati in Slovenci so položili po en venec. Po odkritju se je kralj vrnil na. dvor.
Celo pot mu je ljudstvo prirejalo ovacije in ga obsipalo s cvetjem. Inf anteri j a, ki se je razporedila od Kalemegdana do dvora, je napravila špalir ter je počakala tako dolgo, da je kralj dospel na dvor.
Prestolonaslednik je na to prevzel povelje ter je vojska defilirala pred dvorom. Defiliranje je trajalo eno uro ter se ga je udeležil tudi en polk konjenice ter cela divizijska artilerija z oddelki strojnih pušk.
Včeraj se je vršila na Kalemegdanu in po celem mestu svečanost na/rodnega zmagoslavja, ki je razkošno in izredno lepo uspela.
Politični pregled.
Češki nemški poslanci in grof Stnrgkh.
Pri ministrskem predsedniku grofu Stiirgkhu so se zglasili nemški poslanci:	Bachmatnn, Klnirsch,
Krützner, Pacher, Roller, Schreiner in Wolf. Zahtevali so od njega:
1.	Enakopravnost narodnih interesov Nemcev na Češkem pri sestavi proračuna in pri sprejemanju uradnikov in slug v deželno službo.
2.	Ureditev učiteljskega vprašanja.
8. Ureditev narodnoi-političnih vprašajnj in potem še le izvedbo deželiiozborske volilne reforme.
4.	Opustitev izrednih korakov za uveljavljenje deželnozborske volilne reforme.
5.	Pri ureditvi volilnega reda popolno upoštevanje nemških želj, zlasti glede Četrte kurije.
6..	Popolno izvedbo: poizvedb glede narodnostnih mej.
7.	Zasedenje mesta praškega namestnika po nepristranskem upravnem uradniku.
8.	Odprava konfiskacijske prakse.
9.	Upoštevanje interesov Nemcev na Češkem pri sklepanju pogodb z balkanskimi državami.
10.	Nemški poslanci iz Češkega bodo uredili svoj nastop napram vladi po stališču, ki je bo zavzela vlada napram tern vprašanjem. Ce bi vlada teh zahtev takoj ne upoštevala, bi začeli Nemci z najstrožjo opozicijo.
Popoldne se je vršila konferenca z ministrskim predsednikom od 4. do 9. ure zvečer. Kolikor prihaja v javnost Oi konferenci, so nemtški poslanci s pogajanji zadovoljni. Kar se tiče volilne .reforma in narodnostnega sporazuma, je ministrski predsednik baje izjavil, da bi izvedba vodilne reforme pred kori eč n o ureditvijo na,cionaljno-pol iti čn ih vprašanj otež-kočila zopet spravna pogajanja, morda jih celo* onemogočila.
Otvoritev mirovne palače v Haagu.
Dne 28. t. m. je bila v Haagu slovesno otvor- ‘ jena novo zgrajena mirovna palača. Temeljni kamen so ji položili- že leta 1907, povodom zborovanja druge mirovne konference. Vlada je dala na razpolago potrebno zemljišče. Palačo obdaja velikansk vrt v bližini kraljevega parka. Stavba je zidana v nizozemskem renesa/nskem slogu in je enonadstropna. Pročelje stavbe dičijo krasni kipi, mojstrska dela nizozemskih umetnikov, K stavbe so prispevale skoraj vso vlade sign ajar nih velesil haške nafgodbe iz leta 1899. Skozi krasen portal, darilo Belgjije, se vstopi v veliko dvorano, ki napravi vsled kupolje, katera se dviguje nad njo, vtis notranjosti kake katedrale. Ta dvorana sloni na mramoru atih sohah in pilastrih, ki so darilo Italije. Pred vhodom v veliko dvorano vzbuja pozornost krasna vaza iz malahita, dar Rusije. Povodom otvoritve je bilo zbranih nad 400 slavnostnih udeležencev in nešteto ljudstvaj; potem tudi nizozemska kraljica, kraljica mati, soprog kraljice, ministri, poslaniki tujih držav in člani mednarodnega razsodišča. Nizozemski notranji minister je povodom otvoritve naglašal, da se bo opravilo v novi par lači mnogo plodonoisnega dela, če pralv se ne bo u-stvaril večni mir. Z veseljem in z velikimi nadami lahko pozdravi diplomacija blagoslovljenje novega svetišča miru. Med blagoslov^jenjem so zfvonili vsi zvonovi vseh mestnih cerkva.
Iz socialne demokracije.
v kratkem se vrši v Jeni na Nemškem letošnji občni zbor nemških socijalnih demokratov. Ker so nemški socijalni demokratje razdeljeni v dve stranki, v revizijoniste in marksiste, ki se navadno ob vsakem letnem občnem zboru hudo spro med seboj, obeta to biti letos še tem hujše, ker so izgubili pred kratkem svojega najboljšega moža in vodjo, Bebela, ki je še vedno znal pravočasno poravnati ali vsaj u-blažiti razdor med obema skupinama.
Raznoterosti.
o
Duhovniške vesti. Na novo nastavljeni so sledeči gg. novomašniki kot kaplani: Peršuh Anton v Dol pri Hrastniku; Bratkovič Anton v Zibiko; Holc-man Pavel k Sv. Martinu na Pohorju; Holoman Vinko v Laško; Grifič Ignacij v Gornjo Polskavo. Prestavljeni so sledeči gg. kaplani: Bluraer Ivan iz Zibike k Sv. Kungoti na Pohorju; Ratej Miroslav od Sv. Jurja ob Ščavnici v Ptuj; Oziimč Jožef iz Griž v Cirkovce; Zorko Melhior iz Cirkovec v Hajdin: Šketa Jožef iz Hajdina v Griže; Paulič Fr. iz Laškega na Pilštanj in Kramarič Alojzij iz St. Janža na Dravskem polju k Sv. Jurju ob Ščavnici.
f Franc Robič. Na mrtvaškem odru leži blagi pokojnik v glavnem vhodnem poslopju bolnišnice v prvem nadstropju. Raz bolnišnice plapola črna zastava. Kot deželni odbornik je bil ranjki med drugim tudi referent za bolnišnice. Usoda je hotela, da ga je ravno v bolnišnici dohitela smrt.
„Aus dem Wilajet Kärnten.“ Izšla je brošura z naslovom „Aus dem Wilajet Kärnten“, ki krepkom zgovorno opisuje zapostavljanje ' inj trpljenje koroških Slovencev. Brošuro toplo priporočamo. Dobi se jo potom naših knjigarn, ali pa pri tajništvu Slovenskega katoliškega političnega društva, Pavličeva u-lica, Celovec.
Dr. Kerzl — tajni svetnik. Uradna dunajska „Wiener Zeitung“ javlja, da je cesar imenoval svojega telesnega zdravnika, višjega generalnega štabnega zdravnika dr. Kerzla, za tajnega svejtnika.
Najstarejši poslanec. V torek, dne 26. v. m., je obhajal najstarejši član ogrskega državnega zbora, poslanec Jožef Madaras, stoletnico svojega rojstva-Madaras je bržčas najstarejši član kakega parlamenta. Že leta 1843 je bil izvoljen za poslanca in o( leta 1848 zastopa brez presledka volilni okraj Sar-keresztur v ogrskem državnem zhoru.
„Slovenski Narod“ in „Marburger Zeitung“ — compagnia bella! Sovraštvo do nas je povzročilo, da sta se našla „Slovenski Narod“ in' „Marburger i Zeitung“ v tesnem objemu. Ker upata napraviti -\ strankarsko kupčijo, ,pomagata drug drugemu, za' »Ibavljati čez „klerikalce“, ki so se po njuni termino-|j|logiji pri otvoritvi mostu — blamirali. Da bi imelo t dokazovanje več efekta, poročajo neresnico in prikri'
Strap; ì5,
li	so tudi slovenski nagovor poslanca Pišeka. In vendar pomenja ta nagovor lep vspeh. S tem nagovorom na mariborski postaji je predrt nemški princip, da se v Mariboru ne sme javno slovenski nasproti oficijelnim uradom govoriti, oni princip, ki tudi na pročelje c. kr. okrajnega glavarstva ni pripustil dvojezičnega napisa. Liberalnih poštenjakov to seveda ne bo spravilo iz ravnotežja in klevetali bodo y „Marburgerčini“ družbi korajžno dalje. Ha-beant ... !
Jurist prosil za službo policaja. V Szegedinu na Ogrskem je zaprosil brezposelni absolvirani jurist dr. Hermann Deutsch za službo policaja pri oa-dotnem magistrattu. Na magistratu je izjavil, da mu brezposelnost že preseda. O njegovi prošnji bo sklepal magistrat.
Esperanto. Dne 24. t. m. je bil v Bernu v Svici otvorjen deveti mednarodni esperanto-kongres. Kongres zboruje celi teden. Določenih je za vsem 64 sej. Nad 10.000 oseb iz raznih držav je prihitelo na kongres. Zastopanih je 30 narodnosti. Vsi udeleženci govorijo in občujejo med sabo le v esperantskem jeziku, istotako se vrše vse razprave na kongresu v esperantu.
Za Slovensko Stražo je nabrala velenarodna gospodična 'Modrinjak v Mariboru 750 raznoterih obrabljenih poštnih znamk; vrli Slovenki prisrčna hvala!
Pogreb f Franca Robiča.
Ko so bile prve strani že dotiskane, se na|n je sporočilo, da pogreb ne bo ob 4. uri, temveč bodo telesni ostanki ob %4. uri v bolnišnici v Mariboru blagoslovljeni ter prepeljani na to v Lembah, kjer bodo ob X6. uri položeni k zadnjemu počitku.
Naše prireditve«
Rečica v Savinjski dolini.
Pretečeno nedeljo se je ! tudi pri nas na Rečici obhajala Konstantinova slavnost. Cela prireditev, tako lahko smelo trdimo, je jako imenitno izpadla. Program slavnosti je bil zelo okusno izdelan. Že pred-' poldne je častiti gospod kaplan Fran Hohnjec pri pridigi na kratko omenil Konstantinov jubilej, pov-daril njegovo važnost za katoliško cerkev ter povabil navzoče, da se v polnem številu udeležijo slavnostne prireditve, ki je po svojem značaju eminentno verskega pomena.
Popoldne se je začela slavnost takoj po večernicah. Slavnostni govor je imel častiti gospod kapelan sam. V kratkih in jedrnatih besedah je orisal pomen Konstantinovega jubileja, ki se letos slavi po celem svetu, obrazložil zgodovinski položaj krščanstva za Konstantinove dobe ter konečno pozval vse navzoče, da se vsi oklenejo*, zmagovitega znamenja križa, ki je prinesel Konstantinu zmago nad Mak-sencijem, nam pa zmago nad našimi nasprotniki, ki so naše strasti in hudobni ljudje.
Na to so dekleta Marijine družbe in Izobraževalnega društva vprizorila dve gledališki predstavi „Marijin otrok sem“ in „Pri gospodi.‘1 Svoje vloge so imenitno rešile. Vsi so se divili njihovemu moškemu nastopu, brhkim kretnjam in vsak^ ki je prisostvoval igri, se je čudil, da so tako izvrstno igrale kljub temu, da so še le prvič nastopile. Omenjati še moramo, da so tudi deklamacije imenitno izpadle. In posebno je vplivala na poslušalce pesem Silvin Sar-denka „Zmagoslavnemu križu“ in „V katakombah.“ Med odmori je neumorno svirala domača godba, ki je, kar se ji mora javno priznati, svojo nalogo častno dovršila.
Splošno se mora reči, da se s tajkimi prireditvami ljudska izobrazba pospldšii ' in zanimanje za cerkvene slovesnosti jako povzdigne, kar ie v veliko korist ljudstvu v verskem in narodnem oziru. Da se je pa siavnost priredila v takem smislu na Rečici in je tako dobro izpadla, čast Rečičanom!
Štajerske.
Mariborsko novica,
Pro domo. Kakor smo že zadnjič > poročali, smatra „jSIovenski Narod“ za svojo najnujnejšo narodno dolžnost, da slika, krepak slovenski nastop ob otvoritvi mostu za blamažo. Ne glede na to, da je tako ravnanje zlobno in neresnično, delajo liberalci s tem samo največje veselje „Marburgerci“, ki iV včerajšnji številki že bahato dokazuje, da je pri vta-jenju mariborskih in okoličajnskih Slovencev v „dobri družbi“, v družbi „’Slovenskega Naroda.“ Ce je za slovenski in celo za narodu oiradikalen list tako početje pravilno, naj presodi vsak sam. Mi samo še enkrat pribijemo, kar smo čuli od očividcev in kar potrjuje tudi „Dan“, da ije bil namreč nastop Slovem cev pri kolodvoru in v Tegetthoffovi ulici prav Časten in glasen. Glede očitanja, da na Cirilovi tiskarni ni bilo ražobešene slovenske zastave, bi samo o-menili, da je tudi Cirilova tiskarna bila pripravljena, razobesiti narodno zastavo, a je, dobila od namestništva isti odgovor, kakor Narodni dom. Da jo je dal Narodni dom kljub temu razobesiti v zavesti, da jo bo moral takoj skriti, to je seveda stvar okusa. Sicer pa ima to izobešanje in takojšnjo skritje zastave na Narodnem domu za liberalce vendar lahko
eno ugodno posledico. Juristi okrog Narodnega doma imajo sedaj priliko, da lahko nastopijo rekurzno pot proti onemu tajnemu občinskemu sklepu o „allslavi-sche“ zastavah in znakih. H koncu te pravde samo še pribijemo:	Liberalna stranka ni ničesar storila,
da se varuje slovensko, stališče, čeprav bi bila v to prva poklicana, ker ima v mestih največ pristašev. Storila ni, kakor rečeno, nič, a kljub temu si sedaj prisoja pravico, nas napadati, ki smo vse, prav vse storili ... a z glavo skozi zid ne moremo. Nič storiti za narodno čast, a pozneje kritizirati one, ki so storili svojo dolžnost, te pravice mi liberalcem nikoli ne bomo priznali. Narodni lenuhi ne bodo našega delovanja kritizirali. Pika!
Frankfurtarie v soboto ni bilo izobešenih toliko, kot je upala, „Mariborčanka“;, ki je števijlko za številko harangvirala mariborske hišne posestnike, naj jih izobesijo. 'Ce bi ne bili nekateri kot Scher-baum, magistrat iltd., izobesili na. svojih poslopjih po več frankiurtaric, bi bila blamaža „Marburgeree“ — popolna, kajti zelo veliko posestnikov v Gosposki u-lici in na Tegetthoffovi cesti ni hotelo sledeti i,,!Ma(r-burger Zeit.“ Sramovali so se najbrže z izobešanjem pan germanskih barv ižaliti visokega gosta. Najbolj se je pa Hotel s trankfurtarcami ovekovečiti tovarnar z usnjem Berg. Na, vsak dimnik tovarne, ki stoji tik mosta ob Dravi, je obesil eno fratakflurtari-co, tako da jih je imel izobešenih 6 ali 7. T|e'mu pri-vandranemu gospodu, ki mu pa ne gre preveč dobro, ne rečemo drugega,, kot: mesto da< je hotel s frank-furtarcami povzdigniti slavnost, naj bi bil poskrbel, da bi iz njegove tovarne ne bili prihajali taki (neprijetni duhovi na slavnostni prostor, gotovo, ne v spodbudo navzočih odličnih gostov in v povzeli go slavnosti. Capito !
Studenci pri Mariboru. Veselica, določena na nedeljo, dne 31. avgusta t. L, se radi pogreba gospoda Franca Robiča preloži na nedeljo, dne 7. septembra t. 1.
Nesreča. V pondeljek popoldne je desetletna deklica Jožefa Kokol na Poberžu splelzalaj na neko jagnjetovo drevo, s katerega je pa padla fn si zlomila lejvo roko.
Celjska novice.
Razburjeni so tukajšnji liberalni krogi, ker hočejo izdajati mariborski liberalci „.Podravske Novice.“ Ko je zafspala „’Sloga“;, so se vrgli z vso silo na maloštevilne njene naročnike in so upali priti na ta način s svojim „Narodnim Listom“ na zeleno vejico. Komaj so se pa odkrižali enega konkurenta, že. jim vstane drugi, ki jim obeta biti še nevarnejši. Ce so potem dr. Kukovec et cohsortes razburjeni, je umevno, saj jih je stal in jih še vedno stane „Nar. List“ težke tisočake. Pri tisočakih pa neha tudi liberalna dobrovoljnost.
Dru tri kraii.
Hoče. Katoliško bralno in gospodarsko društvo priredi v nedeljo, dne 31. avgusta, popoldne po večernicah, poučno predavanje. Ob sklepu bo sprejem novih Orlov. Pridite v obilnem številu možje, žene, dekleta, zlasti fantje. 'Zborovanje bo pri g. Rojku. Poročalo se bo tudi o katoliškem shodu. Pride g. u-rednik Zebot iz Majribora.
Lembah. Pred par dnevi so se sprli hlapci nekega gospodarja med seboj. Med prepirom je zgrabil Miha Vertič hlapca Franceta Sinkoviča ter ga s tako močjo ob tla vrgel, da je slednji zadobil težko poškodbo na desni roki in nogi in so ga morali odpeljati v bolnišnico.
Ruše. Matilda Jezernik, Šest let stara kočija-ževa hči v Rušah, je dne 25. t. m. splezala na kup sena, s katerega je tri metra globoko padla in si zlomila obe roki. 'Otroka so odpeljali v mariborsko bolnišnico.
Smolnik. (Pes razgnal nemške hajlovce.) V nedeljo, dne 23. t. m., je napravila neka nemška hal — bili so poveš Šolarji iz ... — izlet na naše slovenske planine. Na povratku na kolodvor v Ruše divjajo in kričijo kot blazni mimo neke hiše ter vpijejo na vso moč „heul.“ Pleš ddtičnega gospodarja pa leži pred vratini in spi. Ko mu pa pridero ti divji kriki „heul“ na uho, skoči kar naenkrat kakor od kroglje zadet, kvišku ter plane ravno med kričače. Hajlovcem so se pa od strahu kar hlače stresla in vsak gleda preplašeno, kam bi jo udrl ' in nobeden si ne upa črhniti besedice. Gledajo se tako par trenutkov, nakar se pes obrne ter gre zopet nazaj na svoj prostor. Nemci se pa oddahnejo ter gredo zdaj popolnoma mirno , svojo pot dalje in nobeden si ni u-pal več niti krikniti. Tako je tedaj zavedni pes „Skoro“ naučil „hajlovce“ olike. Zadnje čase prihaja še vedno dosti takih druhali na. naše slovensko Pohorje, kjer razgrajajo, "vpijejo ter izzivajo naše mirne Slovence. Treba bi bilo, da bi jih tudi še drugi psi tako odločno naučili manire, kot zavedni „Skoro.“
Svečina. V sredo zvečer je umrl v Slatinskem dolu veleposestnik in vrl krščan'sko-misleč mož gospod Josip Elžnik. Rajni je že dalje časa bolehal. Zapušča ženo z osmimi nepreskrbljenimi otroci; najstarejši je star 12 let. Elžnik je pri zadnjih volitvah v skupini veleposestva v mariborski okrajni zastop volil s slovensko stranko in se. ni dal preplašiti po nobenem nasprotniku. Tudi pri vseh drugih volitvah je vedno zvesto stal za našo stranko. Pogreb se je vršil danes dopoldne. Svetila blagemu .pokojniku večna luč!
Sv. Lenart v Slovenskih, goricah. Dne 31. avgusta priredi štajerska podružnica Slovenske dijaške zveze ob priliki svojega ustanovnega občnega zbora veliko veselico v prostorih gospe Arnušove. Na sporedu je gledališka igra „Repoštev“, tambura-nje, konfeti, šaljiva pošta in šaljivi prizori. K prav obilni udeležbi vabijo vse prijatelje katoliškega di-jaštva — prireditelji.
Sv. Bolfenk v Slov. gor. Veselico pnredi prostovoljno gasilno društvo v Bišu pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. v nedeljo, dne 31. t. m., v gostilni Ferd. Kurbosa v Bišu. Začetek ob 3. uri popoldne.
Mala Nedelja. Ker sta na dan 17. avgusta napovedani predavanji gospoda živinolzdravnika Pirnata vsled nenadnega zadržka predavatelja, morali izostati, se vršite iste v nedeljo, dne 7,. septembra t. L, in sicer prvo po rani službi božji o živinozdravništ-vu in drugo popoldne po večernicah o kokošjereji v šoli.
Skale. V nedeljo, dne 7. septembra, se vrši v gostilni Ane Jerič zborovanje J. S. Z., žjutraj ob pol 8. uri. Poroča gospod državni poslanec dr. K. Verstovšek. Pridite vsi!
Oplotnica. (Smrtna kosa.) Umrl je tukajšnji tovarnar Edvard Hafengelder. Prepeljali so ga v Konjice, kjer je bil dne dne 26. t. m. pokopan na mirodvoru pri Sv. Ani. Bil je vedno hud nemški na-cionaiee.
Ranca. V nedeljo popoldne sta| se na Ranci sprla viničar Jože Krajnc in pa Puklnov viničar iz Dobrenja. Zadnji je zgrabil za nož in je z njim J. Krajnca večkrat sunil, tako da je ta zadobil več poškodb na telesu in so ga morali odpeljati v mariborsko bolnišnico.
Sv. Barbara v Halozah. (Slatina.) Dovolite nam, gospod urednik, da nekoliko potipljemo našemu gospodu Jakecu, občinskemu predsto/jniku v Slatini obisti, ter pogledamo maio,kako da dični „(Stajerčev“ steber deluje v prid občine in v blagor občanov. — Dne 24. avgusta je bil sklep in zaključek računa za lansko leto. Pa to še le na ukaz deželnega odbora, ker naš gospod Jaka, kakor se zdi, niti ne ve, kdaj se leto konča, ampak čaka vselej na višji ukaz. Ml smo hvaležni onemu, ki je to reč spravil na svetlo, ter pripomogel do sklepa občinskega računa,. . Kako se je to izhršilo, prihodnjič. Poglejmo ceste! Cesta, ki vodi od občinskega križa proti Ojkiču skozi celo občino Slatino, je taka, da se človek kakor tudi žival lahko v blatu zgubi. Neki poslanec, ki vozi nekemu posestniku v Slatni gramoz za zidavo, je skoro db konje prišel vsled nesrečne ceste. jMorda to ni res, gospod rihtar Jaka? Veste, le nekoliko se ozrite po občini, ne pa samo po duhovnikih! Radovedni smo, kako se boste postavili na prižnici, ker hočete cerkve zapreti, . kakor ste sami povedali. Le glejte, da se vam ne bo prižnica polomila, kakor se vam je županski stolec, s katerega boste v kratkem zleteli. Veste, kaj se vam je sanjalo, kakor ste gotovim osebam sami pravili. Naj še drugi vedo. Sanjalo se mu je: sv. Jožef se mu je v sanjah prikazal ter mu velel, naj gre za nj,im v nebo, ako more! On gre po lestvi, a ko pride na vrh lestve, še ne doseže roba, da bi se oprijel, temveč telebi na tla. V tem se prebudi in misleč, da je to kakšno namigavanje na, županski stolec, hiti gledat, če mu ga niso preklicatni „klerikalci“ odnesli. Za enkrat se še potolaži, videč, da ga ima še v oblasti; a vendar* od tistega Časa nima več miru, ker je trdno* prepričaju, da mu še v najkrajšem času odide, kot mu je ušlo izpod rok nebeško veselje! Oj, Jaka, Jaka, pamet, pamet! Sicer je pa popolnoma naravno, da pri naukih svojega — tajnika Habjaniča in „Štajerca“ ne more priti že do razsodnosti in razumnosti. Ti pa, preljubi „Stajerc“, primi vendar za nos svojega ljubljenca Jaka in po-šepeči mu, da naj gleda najprej na to, kar mu je v oskrbo izročeno, ne pa na tisto, o Čemur nima niti pojma. Za danes dovolj, drugič še druge reči!
Brežice. Na dan male gospojnice, to je dne 8. septejnbra, se vrši shod J. S. Z. popoldne ob 3. uri pri gospodu županu Zorkotu blizu kolodvora. Poročat pride gospod Vekoslav Zajc iz Velenja. Kmetje, železničarji, opekarji, gozdni delavci, viničarji ter vsa zavedna mladina, pridite v prav obilnem številu na shod!
Cirkovce. Igra „Skrivnostna zaroka“ se ponovi na angeljsko nedeljo, popoldne po večernicah. Kdor je vnet za lepoto in dobro voljo, je povabljen, naj pride* v društveno dvorano in plajča 30 vinarjev za sedež ali 20 vinarjev za stojišče. Za likof se nam obeta prijetna veselica,, torej na. svidenje!
Središče. Kakor že naznanjeno, se vrši dne 7. septembra t. 1. tukaj velik dekanijski dekliški shod, in sicer po sledečem sporpdm: ob pol desetih pridiga, sv. ma,ša ter skupno sv. obhajilo. Nato se prične takoj zborovanje na društvenem prostoru pri g. Lončariču. Govornik pride iz Maribora. Potem nastop govornic, ob dveh popoldne večernice; po večernicah priredijo dekleta zgodovinsko igro „Junaške Blejke“ s petjem. Dekliške zveze tudi izven naše dekanije so prijazno vabljene, pride celo zastopnica Savinjskega okrožija. Na veselo svidenje!
St. Jurij ob južni železnici. Katoliško bralno društvo priredi s pomočjo dijaŠtva dne 8. septembra, to je na mailo gospojno, ob pol 3. uri popoldne, pri gospodu Simončiču (v drevoredu) na ProseniŠkem slavnost obletnic cesarja Konstantina in sv. Cirila in Metoda. Na sporedu je tamburanje, govori in pa zgodovinska igra s petjem:	„jJunaSke Blejke.“ Na-
zadnje srečolov, Vstopnina po navadi. 'Vrši se ob vsakem vremenu.
Sv. Frančišek Ks. Katoliško bralno in izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 81. avgusta Konstantinovo slavnost v kozolcu .gospoda Sfatinše-ka. Spored: pozdravni gdvor, slavnostni govor (govori vlč. g. župnik iz Ljubnega, petje, igra „Krivo-prjsežnik“, '„Planšarica“, šaljiv prizor iz planin. — Začetek ob pol 8. uri popoldne. Sosedjje in domačini uljudno vabljeni k
Sv. Frančišek Ks. V svoji izjavi, katero je poslal Terčak gospodu načelniku požarne brambe Fr. Slatinšeku, in gospodu podnačelniku Ivanu Štiglicu v Radmirju, trdi, da ne umeta poklica in da hočeta v društvo vpelja(ti gorsko politiko. Vprašamo Vas, Terčak Jože, ali tedaj ni bila politika, ko ste še bili Vi načelnik požarne brambe, da ste dopustili v skladišču požarne brambe shod, ki ga je imel tedanji liberalni kandidat za državni zbor, Ježovnik?!! Se li še spominjate, ko je imel v skladišču shod Vaš prijatelj in ljubitelj kozolcev dr. Kukovec? Se li še spominjate, da ste na Ježovniklovem shodu vse čepice ven pobrali in jih iz skladišča zanesli na neko podstrešje, da. če bi slučajno kakšna nesreča prišla, bi še požarni brambovci ne vedeli, kje irnajjo čepice. Tukaj pa, ko se naši igralci vadijo, ko je vsaka društvena stvar na svojem mestu — tudi čepice so noter, gospod Terčak — pa si delajte .toliko skrbi radi tega. Vprašamo Vas tudi, gospod Terčak, koliko ste plačali nekemu Maksu in Irmanovemu Tjjanclnu, ko sta z vašo izjavo okoli letala in podpise .iskala“ — kako, ne vprašajte! Toliko v znanje gospodu Ter-čaku. Samo še to Vam povemo, da je Vaši politiki pri Sv. Frančišku odklenkalo.
Gornjigrad. V nedeljo, dne 31. avgusta, se vrši velika slavnostna veselica, ki jo priredi J. S. Z. popoldne ob 3. uri. Na to se vrši tudi veliko javno društveno zborovanje J. S. Z. Delavci in kmetje in vsi zavedni pristaši, pridite!
Radlslavci pri Mali Nedelji. Njih apostolsko veličanstvo dvitli cesar so darovali prostovoljni požarni brambi v Radislavcih 1'50 K iz lastnega premoženja. Nadalje so darovali: Vzajemna zavarovalnica v Gradcu 50 K, North British 30 K, Fonciere 20 K, vlč. g. Franc Zmazek, župnik in kn.-šk. svet. 20 K, g. V. Krajnc, c. kr. notar, 20 K, g. polkovnik Plaveč 5 K, g. nadučitelj Simon Cvahte 3 K. Vsem darovalcem: Bog plati!
Rimske toplice. O ponesrečenju drameljske-ga kaplana častitega gospoda M. Grošelja se ni nič gotovega zvedelo. Znano je le to, da je šel prve dni zadnjega tedna v juliju obiskat svoje prijatelje'v Loko; od tam se je v sredo, dne 30. 'julija,_ popoldan odpeljal z vlakom na Zidani mošt, se isti popoldan oglasil pri Sv. 'Marjeti, kjer je večerjal in se potem podal peš proti Laškemu trgu, kamor je po ravni cesti eno uro hoje; rekel je, da rad hodi in da gre še obiskat svojega tovariša. Šest dni pozneje, 5. avg.), pa so ga našli mrtvega v Savinji, dobre pol ure od Rimskih toplic proti Zidanemu mostu, že na obrežju loške občine. Mrliški oglddnik in orožnik nista sumila kakšnega hudodelstva in tudi politična oblast ni imela vzroka preiskovati stvar. Toliko se ve o toj nesreči.
Sv. Peter na Medvedovem selu. Kmetijska podružnica Mestinje-Sv. Peter na Medvedovem selu priredi v zvezi s križevsko podružnico v nedeljo, 31. avgugta, poučen izlet v, kmetijsko šolo v St. Juriju ob južni železnici. 'Peljemo se z vlakom, ki odhaja ob ki. uri iz Rogaške Slatine, pa tudi z vozovi. V kmeffijski šoli se snidemo ob %3. uri popoldne. Tam si ogledamo šolo, hleve, stroje, živino ter posestvo. Vse potrebno nam bodo poja|snili i lin j nas za vzorno gospodarstvo in kmetijstvo navduševali v svojih poučnih govorih in praktičnih razkazovanjih gospodje ravnatelj Bele, inženir Zidanšek in živinozdravnik Uršič. Uzlet bo torej nad vse poučen in velezataimiv. Udje obeh podružnic v župnijah Sladkagora, Smar-5e, Sv. Peter, Zlibijka, Sv. Ema in Sv. Križ tik Slatine, udeležite se v velikem številu tega izleta. Tudi sosedje se nam lahko pridružijo. Na veselo svidenje v nedeljo, dne 31. avgusta. Povratek z večernim vlakom.
Fays-ove pristne sodenske mineralne
nuotila se Vdelujejo *z Pravilnih izvirkov III in pdulllu XVIII v Sodmn na Tannusn in sw se že več
stoletij izborno obnesle zoper kašelj, hripavost in bronhialni katar.
Ponaredba odklanjaj. — Cena škatljici 1 K 26 vin., dobe se povsod.
Primorsko.
Četrta žrtev katastrofe ; v Pulju 4 podadmiral Lanjus umrl. Pri grozni eksploziji v Pulju težko ranjeni podadmiral grof Lanjus je podlegel težkim poškodbam. Pogreb, ki se je vršil v pondeljek popoldne, je bil nad vse veličasten. Cesarja je zastopal pribočnik podpolkovnik grof Hoyos, nemškega cesarja pa pribočnik grof Kageneck. > S podadmirajom grofom Lanjus izgubi naša mornarica enega svojih najboljših admiralov.
Samostojna slovenska državna gimnazija v Gorici. V nedeljo je dospel v Gorico cesarski odlok, ki zaukazuje ustanovitev popolne humatniistične gimnazije s slovenskim učnim jezikom ter realne gimnazije z italijanskim in realne güqnazijqf z nemškim učnim jezikom. Stara gimnazija) z nemškim učnim jezikom izumrje v sedmih leltih in na njeno mesto pa stopi slovenska ter italijanska in nemška realna gimnazija. Tako je izvojevan boj, ki se je bil skozi desetletja. Slovenska gimnazija bo štela letos 4 razrede in se sukcesivno izpopolni-. Imela bo potem poleg ravnatelja 14 definitivnih profesorjev. — Razredi bodo nameščeni v starem gimnazijskem, poslopju v Šolski ulici. — Goriška gimnazija bo najbolj slovenski državni zavod te vrste na Slovenskem. Učni jezik bo skozinskoz slcfuenski, a preskrbljeno je, da se dijaki temeljijto priuče tudi drugim modernim jezikom.
Letos je slaba letina in bo marsikdo premišljeval, kje bi vzel denar, da bi kupil potrebno obleko in perilo za svojo družino. Ni to lahka reč, posebno kjer je številna obitelj, pa malo dohodkov. Da bo vsakdo lahko za malo (denarja dobil veliko dobrega blaga, se priporoča, da se obrnete na Prvo slovensko spodnještajersko razpošiljal n o J. N-Šoštarič v Mariboru, Gosposka ulica št. 5. Pri omenjeni tvrdki dobite v veliki množini ostanke raznega blaga po neverjetno nizki ceni, na primer 20 metrov ostankov belega platna za K 8.—, 20 metrov platna posebno močnega K 9.—, 20 metrov zelo finega K 11.—, ostanki druka, 20 metrov, močnega, K 8.60, 20 metrov posebno močnega K 10.—, 20 metrov zelo trpežnega K 12.—. Za iste cene se dobijo tudi drugi ostanki, kakor pisano platno (oksford), cajg, levantin, kam-brik, parhet itd. Ostanki so dolgi od 2—7 metrov. Naročila nad 20 K se dopošljejo franko.
Zahvala.
Božidar Flegeričeva slavnost je dne 17. t. • m. uspela sijajno, nad Vse pričakovanje. Odbor si šteje za to v prijetno dolžnost, da se naijiiskrenejše zahvali vsem p. n. častilcem Flegeričevega spomina, ki so na kakšen si koli način omogočili, da se je izvršilo vse v tako lepem redu, brez vsake zapreke. V prvi vrsti se zahvaljujemo veleč asti temu gospodu konzi-storijalnemu svetniku Valeta,tinu Cajnku iz Varaždina ter blagemu gospodu profesorju dr. Ilešiču za prekrasna slavnostna govora, ob odkritju nagrobnika in spomijnske plošče. Prvo imenovanemu gre zahvala tudi še za darovano slovesno sv. mašo.
Nadalje se zahvaljujemo središkemu pevskemu zboru in narodni godbi, ki sta s svojim neutrudnim vodjem, učiteljem gospodom Fr. Serajnikom zda.tno povzdignila cerkveno slavnost, kakor tudi' ono na pokopališču in na Flegeričevem domu ob odkritju plošče.
Zahvaljujemo se nadalje vsem cenjenim govornikom, ki so pri banketu in pdjzneje pri ljudski veselici zbrano množico naroda izpodbujali z navdušenimi besedami k ljubezni do materinega jezika in do premile slovenske očetnjave. Posebej omenjamo velecenjene gospode:, vladnejga svetnika Andreja Senekoviča, notarja Aleksandra Hudovernika, ter profesorja Josipa Križana iz Varaždina.
Zahvaljujemo se domačemu župniku častitemu gospodu J. Zadravcu za njegovo prijaznost na dan slovesnosti, zlasti pa ljubeznjivost, da se je po končanem ofieijelnem delu na pokopališču z molitvijo Še spomnil pokojnega pesnika;) ostali odborniki se zahvaljujejo tudi prav prisrčno svojemu odborniškemu tovarišu gospodu Robertu Košarju, učitelju in veleposestniku pri Sv. Bolfenku za njegov trud, da nam je na pokopališču vse tako lepo uredil in pripravil. Zahvala bodi tudi slavnemu šolskemu vodstvu in pa krajnemu šolskemu svetu bolfenskjemu za prepustitev šolskih prostorov, da se je v njih vršila pred božjo službo pevska vaja.
Končno bodi izrečena najiskrenejša zahvala vsem od blizu in daleč došTim milim gostom-slajviitel-jem v življenju nemirnega, a sedaj večni mir vživa-jočega pesnika Božidarja Flegeriča. Pesnikovemu spominu slava, Vam vsem pa srčna hvala!
Odbor za Božidar F 1 e g (e r i ič e v spomenik v S r e d i š’č u, dne 19. avg. 1913.
Narodno gospodarstvo.
Cenitev ogrske žetve.
Kupčija z zrnjem in moko ni samo najbolj važna, ampak je tudi najboljše organizirana panoga|na svetovnem trgu. Ta kupčija, spravlja V kupčijsko zvezo vse narode, vse dežele, ona ne pozna nobenih mej in nobenih zaprek.
Po vsem sketu se prideluje na letu okoli 1200 milijonov meterskih stotov pšenice. Samo ta številka nam jasno govori o obsežnosti trgovine z zrnjem. Ce tudi je pšenica najvažnejši življenjski predmet; vendar druge vrste zrnja ne zaostajajo za pšenico. -Statistika, pravi, da svetovna trgovina' preobrača na leto nad 2500 milijonov meterskih stotov zrnja. Velikanski je znesek vrednosti tega blaga. Samo Angleška plača importerjem za importirane zrnje nad 1500 milijonov kron na leto.
-j •' - ■	■..•*.--------------^
Navedene številke näm zadostujejo'ža občudovanje obsežnosti te kupčije ita pa lahkote, S' katero trgovski duh obvladuje tó kupčijo!' Za naše birokrate t>i tako delo ne bilo in bi obtičali tako, ki/kor so na pesku vedno z napravami, ki jib oni vodijo.
Vse prometne naprave, kakor so: železnica in parobrodiie proge, brzojavi, telefonske proge, podmorski kablji, se morajo v prvi vr^ti zahvaliti žitni trgovini za svoj obstanek in postanek. Saj tako vein kanska kupčija zalite,va ne samo brzega, posredovanja prometa, ampak zahteva tudi najhitrejšega in takojšnjega, objavljenja tržnih poročil, cen, kupčij, zalog, dovozov in odpošiljatev. V tej trgovini igra, tudi poljedelska Statistika važno vlogo. To vidimo najboljše pri na,s doma.
Trgovina in konsum pričakujeta vsikdar z nestrpnostjo poročil poljedelskih, ministrstev, pa naj bo to ob setvi ali ob žetvi. Seveda je ob žetvi zanimanje veliko večje, ker od njenega izida je pač odvisen razvoj cen in kupčije. Glalvno ulogo igrajo pri nas seveda poročila ogrskega poljedelskega ministrstva, ker Ogrska mora vedno zalagati avstrijski konsum.
Letos je ogrsko poljedelsko mjinilstrstvo posebno marljivo v svojih poročilih ter nas je vsak hip osrečalo z novimi cenitvami. Toda Vsakokrat je razglasilo manjše številke, kar so posebno hosisti še poselimo raztrobili in nam v črnih barvah kazali položaj letine. Trgovski krogi in konsum so pa vsled marljivosti ministrstva in pa* vsled neugodnih cenitev postali nezaupljivi. To nezaupljivost pa je povedala še cenitev povprečnega donosa 'žetve. Ministrstvo trdi, da je n.ad pet milijonov katastràlnih 'oralov manj obsejanih s pšenico in da vsak oral da povprečno 7.24 meterskih stotov. Ta neugodna! cenitev povprečnega donosa gotovo ni upravičena in se od druge strani povprečni donos ceni dokaj ugodnejši.
Zategadelj se pričakuje večja množina blaga, in danes se tudi trgovina ne ozira več na uradne cenitve. Trgovina je napravila žalostno izkušnjo s cenitvami ogrskega ministrstva 'leta 1910, katerega leta je to ministrstvo trobilo v svet, da pričakuje (Ogrska velikanske letine. Konečno pa je imela le srednjo letino in tistih velikanskih množin blaga, ni bilo nikjer, pač pa so prišle velike izgube.
Litijsko mlečno milo
s konjičkom
iz tovarne Bergmanna & Co., v Dečinu ob Labi
je in ostane neprekosljivo v učinku zoper poletne pege in se pri racijonelnem negovanju kože ne more pogrešati. To nepobitno dokazujejo vsak dan došla pmnalna pisma. Komad 80 vin. in se dobi v lekarnah, droierijah in parfumerijah itd Da si ohranijo dame nežne roke, se je izborno izkazala Bergmannova lilijska krema „Manera“. Dobi se povsod v tubah po 70 vinarjev.	43
Razgled po svetu.
Kolera v Rumuniji strahovito razsaja. Oficijelno se naznanja, da znaša število na koleri umrlih že čez 1000, število na koleri zboldlih pa celo že 3000. Toda v obče se govori, da so te številke v resnici še mnogo večje. List „Averul“ prinaša poročilo nekega vojaka, glasom katerega je pomrlo na koleri v 6. diviziji 2. armadnega zbora nič manj kot 1000 vojakov. 19. artilerijski polik je imel samo v e-nem dnevu 30 na koleri umrlih vojakov, 15. artilerijski polk 80, 4. in 28. pešpolk pa vsak po 100 mrtvecev. Tudi vsi ostali rumunski listi prinašajo vsak da(n dolga poročila o obilnih žrtvah, ki jih zahteva kolera. Omejiti razširjenje te grozne bolezni) je sploh nemogoče, ker se ljudstvo ne ravna po predpisih ob-lastev.
6000 učit. oseb brez službe. Glasom Statistike, objavljene v rajznih čeških listih, je na Češkem in Moravskem 6000 učiteljskih oseb, k,i so baje' brez službe.
Ušaka ura 14 dni na poskušnjo
Se pošilja samo proti povzetju, Po 14 dneh se na želje denar vrne.
B&r Velik cenik brezplačno. "9C (Jamstvo 8 leta.)
14 karatni zlati prstani . , . „ 4'— 14 karatne zlate ure za gospođe „ 40'—
Srebrne ure......................K	6'50
Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi „ 9'50 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 13'— Ploščnate ure iz kovine . . . „ 6'— Srebrni pancer-verižice . .	„	2'—
14 karatne zlate verižice . . . „ 20'— Amerikanske zlate double-ure . „ 10'— Goldin Roskopf ure..............„ 4’—
Prave železničarske Roskopf-patent.
Prava nikeln. točno na min. idoče K 6'— 14 karatne zlate ženske ure . . „ 19‘— Viseče stenske ure na nihala. . „ 10'80 Kuhinjske ure ....... „ 2'40
Budilke................ • • » 3'—
Budilke z dvojnim zvoncem . „ 8*50
Velika tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Službe Išče
miai, inteligenten, trezen, zanesljiv in delaven mož brez otrok. Žeii prti kot sluga v kaki pisarni, za paznika pri kaki tovarni ali kaj primer nega. Vešč je slovenskega in nemškega jezika, v pisanju in računstvu. Na razpolago vzoraa dosedanja delavska spričevala. Več pove uprav-ništvo Straže.
Jsboljlnica
izborno dobra domača se nadomesti v sedanji veliki stiski najboljše z popolnoma naravnim sredstvom „Muskatin“.
Musicatiti
je žlahtni naravni preparat za napravo dobre domače pijače.
Iz Musicatala nareta pijača daje moč poživi in krepča živce.
Musicatili
se vsak dan po pošti in vlaku po povzetju pošilja. Iz Mus&atina narejena pijača stane liter 4—5 vinarjev. 937
Musicatili
se dobi samo v glavni zalogi Iv. Andraschitz, Maribor, Koroška ulica.
Točna postrežba:
Dobro. Po Geni!
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke I Mustrov, ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K.
Niklasta remoat.-ura	K
Pristna srebrna ura	K
Original omega ura	K 18
Kuhinjska ura	K
Budilka, niklasta	K
Poročni prstani	K
Srebrne verižice	K
50
Večletna jamstva,
Najboljše in najmodernejšo sukno za moško in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje
tISS? R. Sfermecki » c»nu it. 301.
Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
Franto Duchek
svelar in medicar v Naršhoru
Vikfringhof ulica
priporoča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih, namiznih in mili sveč ter voščenk. Postrežba točna !	Nizke cene !
Nasi. Dietinger
Theod. Fehrenbacti
urar in očalar
Maribor. Gosposka ulica 26
Kupujem zlatnino in srebro.
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes šumenje po ušusih in nagluhost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se sanjo v lekarni
„Zar Sonne“, Graz
Jakominiplatz 14.
i
Krajni šolski svet v Lembahu
naznanja prežalostno vest, da je danez zjutraj ob V2 4. uri preminil njegov dolgoletni načelnik in največji dobrotnik lembaške ljudske šole, gospod
Franc Robič,
deželni odbornik i t. d.
Pogreb nenadomestljivega rajuika se vrši v nedeljo, dne 31. t. m. ob 4. uri popoldne iz bolnišnice v Mariboru na pokopališče v Lembabu.
Blag spomin vrlemu možu!
Anton Č&mko,	Šim an Vodenik,
načelnikov namestnik.	šolski vodja.
I
Ni treba si glavo treti !
Najboljše špecerijsko blago, zanesljiva kaljiva vsakovrstna
Semena
voščenih in drugih vrst sveč,
dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri staroznano tvrdki!
fllilan Hočevar Celje IVAN TEMERL
stavbeni in strojni ključavničar, Maribor, Brunngasse 6, tik hotela „Mohr“, prevzame montiranja vsake vrste, ter popravila parnih strojev, parnih napeljav, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste, strngarska dela iz železa in kovine. 97 Točna postrežba.
Cementna dela
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sohe za piote, cevi za kanale in druga dela iz betona izvršuje točno in po nizki ceni.
Ferd. Rogač, Maribor1
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizn frančišk. cerkve). Telefon št 188.
Priporoča se Vam za nakup!
Tovarna za peči ti. K0L08EUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
JI "I 0170 f Domače sredstvo, priljubljeno in sloveče.
AO f O . prj večjih naročilih zdatno znižane cene.
ìì!1m a. there, ya balsam
«dina pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejanje, posnemanje in prodaja kakega dragega balaama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih
imenei, pri želodčnih boleznih, pn vnetju jeter in vranice, ■pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu m ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5'60.
lekarnarja A. Thierry-a
samo pristno
centifoiijsko mazilo
te zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, SKA epoätodbah , vnet-
tih, tvorih
vse tiije snovi
nrfftia lkttl telesa in radi tega dostikrat na pravi
operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 360 K.
HdfoCi sc. Ledina k angelju varilni, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.
izvrstne in v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emails, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
iMafael Salmič Celje Nar. dom
to je največja in najcenejša razpošiljalnica ur, zlat-j |nine, srebrnine in optike. Slovenci! Zahtevajte veliki cenik, dobite ga zastonj in poštnine prosto.
(Svetovna tvrdka.	Na tisoče zahval.
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah in trgovinah list „Straža“.
Edina štajerska steklarska narodna trgovina
Na debelo!	Na drobno!
• • • • • •
CELJE
FRANC STRUPI
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
Nafsolidnejša in ločna postrežba.
Južnoštajerska hranilnica v Celju
v Narodnem domu.
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8.
o d dneva po vlogi do dneva d viga | i| n ter pripisuje obresti vsakega pol A 11 U leta h kapitalu. — Rentni davek /I I plačuje hranilnica sama ter IX I ga ne odteguje vlagateljem. T 10 [)
Za varnost vlog jamčijo okraji :	*	j“ "
Š m arje, Šoštanj, Sevnica, Vran*
do 12. ure in jih < brestuje po
sko in Gornjigrad in rezervna zaklada, katera znašata že nad 350 000 E. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. '
Dosedaj je dovoli a za dijaške astano re 30 000 E, za napravo potov 5.000 E, različnim uča'm zavodom in za ustanovitev sloveaske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim polarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačala okolo 45.000 E, za dobrodelne namene, sknpno tedaj nad 100 000 E.
Sprejema tudi hranilne knjižice
dragih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se
pretrgalo obrestovanje.
Slovenska Kmečka Zveia
naznanja, da je njen poslanec, deželni odbornik, gospod profesor
Franc Robič
danes v petek ob */24. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo dne 31. avgusta 1913 ob 4. uri pop. iz bolnišnice na pokopališče v Lembahu.
Ohranimo inu časten spomin!
Maribor, dne 29. avgusta 1913.
Odbor.
Pozor! URE
repaslrane s pismenim Jamstvom:
Pristna srebrna ura K 7~— Pristna srebr.ara ženskaK7 -Pristna srebrna verižicaK 2'— Pristna srebrna verižica
damska K 3‘40
Ker sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom prodajal repasirane ure po zelo nizki ceni.
Očaie! Budilke! Uhane!
U ar, očalar in
zlatar
pranlo Eures
Tegethofova cesta šL 39.

Velika narodna trgovina
KarolVanič,Celje
Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufaktura ega in mod-nega blaga, posebno krasne novosti za ženske in moške obleke po zelo znižani ceni!
Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna ! Vzorci na razpolago I
_______________________________________■
Lepo
stanovanje
2 sobi in kuhinja je oddati v Maitezerjevi ulici 23, Maribor.	174
Zahtevajte v gostilnah list Straža!
V zdraviliščih za bolniki na pijučah «. j•	^	*
kot v Davos-u, Arozi, Leysium itd. je 011*0.1.1.33. jX&OOJÜO kot priznano sredstvo vselej v rabi. Sirolin »Roche« lajša in odstrani bolezni za dihalnih organih rasmeroma kratkem času. Se lahko uživa, vzbuja tek in vpliva izborno na zdravje v obče.
Izbirni zavitek po K 4-— se dobi v vseh lekarnah.
Redka priložnost!
Prodajo se cersven« «rgle z 227 glasovi, popolnoma obnovljene, v obiifcp ornare. —
Pr poročam se oaiai.e z» misargk» dela. Izdelujem za vsako potrebščino. Jamčim za vsako delo.
Spoštovanjem
Joieff Strniša pri g. Golograncu Gaberje 50 pri Celju.
Slovenski klub
štajerskega deželnega zbora nazoanja tužno vest, da je njegov član, deželni odbornik, gospod profesor
Franc Robič
danes ob l/2 4. uri zjutraj v mariborski bolnišnici mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega tovariša se vrši v nedeljo, dne 31. avgusta 1913 ob 4. uri popoldne iz bolnišnice na
pokopališče v Lembahu.	Čast njegovemu spominu!
Maribor, dne 29. avgusta 1913.
„Slovenski klub.**
Samo K 4*85
Krasna
ura, verižica, vžigalo s 6 uiigelniki
fantazijska srebrna remontoarska ura »a gi spode.
Soliden, ploščnat in bogato graviran oklop z jako dobrim anker-delom, točno idoča z triletnim pismenim jamstvom, z elegantno amerikansko dou-ble-zlato kavadr-verižico in modernim nikelna-stim žepnim vžigalom s 6 rezervnimi vžigali, zadostujoči eno leto. Vse skupaj proti povzetju za samo K 4-85.
Pri naročita 6 g»rnitur, se da 1 garnitura zastonj.
Trgovine ur Schaeohter Leopold
Dunaj 194—XVI/2, Ler chenf elder gürtel 5.
Zamena ali denar vrne.
Goričar št Lei Graška ulica 7 — podru Spomladim in poletna sezona: Nahrbtniki (Rucksäcke) v veliki : izberi po raznih cenah. i čaše iz papirja In aluminija. Za veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete. Lampljoni, predmeti za šaljive pošte in srečolove.	»kovšek, Celje Žnica Rotovška ulic? 2. Tovarniška zaloga šolskih in pisarniških potrebščin. Lastna zaloga ljuds^ošoiskih zvezkov in vseh tiskovin za urade. Nagrobni venci in traki. Dopisnice savinjskih planin in druge.
j Solidno blago. Nizke cene. Tožna postrežba.	
■	Slovenci! Zavedajte se! V	
Trgovina s špEcepijskim » blagom		Trgovina z moko in de-1 = žejnimi pridelki «
1	1 Ravnihar Celje Grašha ulica štev. 21. <	1
i Glavna si. zaloga in VElika izbira kranjskega Drvarskega biaga, n pr. štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otro- 	 ške postelje itd.	 Točna in solidna postrežba.^		i Slavno slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firneža in 	lakov.	 Kupujem po najvišji ceni deželne iridelke, vosek in vinski kamen. W“ Točna in solidna postrežba. ■
Mo sveža žgana kava	Ha drabno in na debelo !	Zaloga rudninskih voda
		
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne bv. Cirila v Maribora.