Kmečka frgrcrvinat Preureditev naše zunanje trgovine Vlada je postavila več vrst blaga pod uvozno kontrolo. Ta aklep je utemeljen s potrebo, da se spremeni smer naše zunanje trgovine. Freveč smo že postajali odvisni od trgovine s klirinSkimi državami. V klirinskih državah gospodaraka svoboda izginja. Pri uvozu določajo samolastno brez ozira na svetovni trg cene, način kupovanja in plačevanja. Našl uvozniki nimajo na to nobenega vpliva ali moCi in se morajo vdatl tujcmu diktatu. Za tolažbo dobijo visoke cene, ki pa se ne plačajo z denarjem, ampak z blagom. Denar nam je pa potreben za dobavo blaga, ki ga te države nirnajo. Pa tudi naše izvozniske skupine so radi tega začele medsebojni boj. Vsaka bi rada prodajala v klirinške države, kupovala pa v neklirinških državah. Moramo pa na vsak naiin prodajatl tudi v neklirinske države, kjer vlada še gospodarska svoboda in se blago plaCuje še z visoko vrednim denarjem. Seveda so tukaj nizke cene in po nizkih cenah ne prodaja nihče rad, tudi naši izvozniki nc, zato ta borba med izvozniskiml skupinami. Moramo pa upoštevati važncst naše gospodarske samoatojnoatl. Radi tega je vlada izvedla svoj sklep glede kontrole uvoza, da bo vsak v cnaki merl užival koristi protlaje v klirinške in koriati nakupa v neklirinških državah. Cene goveje živine Voll. Debeli voli so dosegli v Mariboru 5 din, pri Sv. Jurju pri Celju 5.50 din, v Brežicah 5 din, v Ljubljani 4.50 din kg, v Kranju 5.50 din. Poldebeli in plemcnski voli so dosegli v Mariboni 4 din kg, plemenski pa ce!o 5.75 dln kg. Po dnigih sejmih ae je cena za te vi-ste robo gibala od 4 do 4.75 din kg. Slabo rejeni voli so padli ponekod celo na 3 din kg (Ptuj, Ljubijana). Bikt. Klavni biki so bili v Marlboru 3—4 dta. v Ptuju 3.80 din kg žive vage. Kravc. Kravc za zakol, ki so zelo debele, molzne in breje krave imajo skoraj isto ceno, ki je bila v Mariboru 4—5 din kg. Nacl 5 din se te vrste živali niso nikjer prodajale, pa tudi izpod 4 din niso nikjer padle, razen v Ptuju, kjer so doseglo jcdva 3.50 din. Krave za klobasarje pa imajo bolj različno ceno, ki je v Mariboru in Ptuju po 2.50 din, drugod na štajerskem povprečno 3 din, v Kranju pa 3.75—4 dbi kg. TeUcc iii mlndi juiički so dosegli v Mariooru 4.75 din kg, v Brcžicah 5 clin, v Kranju pa coio 5.50 din kg žive vage. Teleta: Ptuj 5 din, Maribor 6 din, Brcžicc 6, Ljubljana 6 Cin. Krar.j 7 din kg žive vage. Svinje Plenienske. V Marifcoru so bili mladi prašiči 5—6 tednov stari 90—110 din komad, 7—9 tedr.ov 115—140 din, 3—4 nicsece 200 din, 5—7 mesecev 400 din; kg žive težc 6—8 din. V Ptuju so bili 6—12 tetlnov stari prasci 100—110 din komad, v Kranju pa mlacti rnijski 7—8 tednov stai-l 120—180 ciin komad. Pršutarji so bili v Ptu.ju 6.50—7.25 din kg, v Brežicah 7 din. v Ljubljani 7.50 din, v Kranju 8—9 din kg živc vage. Debele svinje so bile v Ptuju 7.50—8 din, v Bifžicah 9 din, v Kranju 9-10 din kg. Meso Govedina: v Marlboru 8—12 din, v Kranju pa 12—14 din kg. Svinjina: v Mariboru 14 din, v Brežicah 16 din. prav toliko v Kranjn. Sianlna: Maribor 14 din, Brežice 15 din, Ljubjjana 18 din, Kranj 22 din kg. Sviiijska p.iast: Brožicc 20 din, Ljubljana pa 22 din kg. Oslali živalski produkti Kože. Goveje 8—30 rlin, telečje 12 din, svinjske 8 din kg, v LiuM.i:i:v. ro 10 din kg. Volna. V Kranju cprans. 34 din, neopiana pa 24 din kg. Med. Brežico 1G din, Ljubljana 21 din, Kianj 22 din kg. Mlečrtf proizvodi. Mleko: Maribor 1.50—2 din liter, Brcžice 1.50 din liter. Smetana 10 din liter, surovo maslo 26 din kg, čajno 32 din, dgmaei sir 10 din kg, jajce 0.40—0.70 din koniad. PemJnma Kokoš 20—30 din, par pižčancev 25 60 clin, gos 40 din, puran 40- -70 6m, raea 22 din. Vino je v brežižkem okraju pri vinogradnikih po 0 din liter, sortirano pa po 7 din liter. Žito in krma Pšenica 1.50 din, rž 1.50 din, oves 1 din, ječmen 1.40 din, koruza 1.20 din, proao 1.50 din, fižol 2.50—3.50 din, krompir 0.80—1 din, seno 0.75—1 din, kislo seno 0.45 din, otava 0.70 din, slama 0.30—0.40 din kg. Sadje in zelenjava Jabolka 4—5 din, suhe češplje 12—14 din, celi orehi 10 dtn, luščeni 32 din, Cebula 3—4 din, česen 6—8 din, zelje 0.50—3 din, kisio selje 3 din, kisla repa 2 din, karfijola 2—8 din, glavnata aolata 0.50—2 din, redkva 0.25—1 din. Povpraševanje po našem blagu v tujini 126 — Casablanca: beli fižol In suha povrtnina. 21 — 23 — 128 — Montevideo: laneno olje, laneno seme, koža, volna, loj, zdravilne rastline. 130 — Helsinki: koraza za setev. 135 — Paris: divjačiiia (zajci), perutnina, sir, povrtnina, sveže in suho sadje, svinjska koža, lipovo cvetje. 136 — Atene: fižol. Zanimanci se naj obrnojo na odsek Zavoda za poapeševanje zunanje trgovine, Beograd, Ratniški dom. Pri ponudbi je navesti gornjo števllko. Sejnii 24. rnarca: avinjski v Mariboru, pri Sv. Lenartu v Slov. goricah živinski — 27. marca: svinjski v Središču — 28. marea: svinjskl v Ormožu, v Maribcru živinski — 29. marca: svinjski v Celju, Ptuju, Trbovljah. Vinogradniški kongres v Vršcu Od 10. do 12. marca je bu v Vršcu kongres vi> nogradnikov, aadjarjev in vinarjev iz vae države, Slovenija je bila na kongresu zastopana po zastopniku banake uprave z g. Kuretom na čelu, daije so poalali svoje zastopnlke Vinarsko društvo za Slovenijo v Mariboru, Kletarako druStvo v Ormožu ter Društvo vinskib. trgovcev. Kongresu je predsedoval narodnl poslanec g. Joca Georgijevič iz Vrsca. Tvarina je bila obdelana v obliki Sestih strokovnih referatov, od katerih so bili nekateri res dobri in akrbno pripravljeni. Zanimivo je vaekakor, da ni bilo dano na dnevnl red kongresa vaekakor najvažnejSe vprašanje, to je uveljavitev že dolgo pripravljens uredbe o aanaciji vinogradništva, s katero bl se v bodoCe preprečilo širjenje vinogradov v nevinorodnih. krajih, zlasti na vojvodinskih ravnicah. Na tem vprašanju ao zlasti tudl zainteresirani slovenski vinogTadiiiki, ki so po zastopnlltu Vlnarskega društva v Mariboru obravnavanje tega vprašanja v Vršcu tudi sprožUi. — Svečane seje kongresa v nedeljo, 12. maixa, sta se udeležita. tudi dva ministra, in aicer kmetijski in trgovlnskl, kongresu pa je prisostvoval nam znani in simpatični naeelnik kmctijskega ministrstva g. Niketič.