PsihtiH* plačam v gotovini LJUBLJANA, 7. NOVEMBRA 1934 LSfO 47 — Stev. 45 Dopise ini spise »prejem« nredništvo »Domoljuba«. - Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratoem delu stane 10 Din. ~ Naročnino Stane W Din za celo leto, za Inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka l Din. insemte in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. - Telefon 29»2. Kam vodijo razmere kmeta? V Iirašah na Gorenjskem je poročal aa »boru absolventov kmetijskih šol tudi g. Zupan is Nakla. Same številke so bile is te so več povedale kot film. Nekatere priobčujemo že danes. Iz njih je razviden dejanski položaj našega kmeta. 7,a se je dobilo I(K) 1 ali kg pred vojno danea mleka 500 100 škat. vžigalic fižola 35 12 kg sladkorja 'Kiti '266 kg cementa krompirja 275 50 5kat. vžigalic detelje 640 200 kg železa „ 26 6 m blaga Gornja tabela nam pove, koliko blaga jo prejel kmet pred vojno in kolik je padec kupna moči danes, če proda 100 litrov ali kg lastnih pridelkov. Zelo je zanimiva tudi primerjava glede iavkov. Predavatelj je navedel sledeče števil- ke, ki jih je dobil v pogled na podlagi točnih in zanesljivih podatkov: Plačani davki na posestvu v izmeri 27 ha. Izračunano v kmečke pridelke je za to po-aostvo plačal lastnik s sledečimi količinami blaga: Pred vojno: Po vojni: 1300 24001 mleka 2364 4800 kg krompirja 433 1200 kg fižola 81 300 kg detelje 325 600 kg goveje živine žive teže Poročevalec omenja, da velja ta primer za posestvo, za katero se plačuje samo zemljiški davek, iu za občiuo, katere doklade znašajo le 45 odstotkov. Znani so očitki, češ, da se kmet pritožuje la iz navado. To »navado* gornje, iz resničnega življenja vzete številke drugače potrjujejo in povedo. (»Gorenjec«.} w • Važna gospodarska vprašanja Kako se je časih kmet veselil jeseni, ko je brez težav in dobro vnovČil svoje pridelke, a kakšno razočaranje mu povzroča dandanes. • S stisnjenimi zobmi jo preživlja, saj ve, da mora biti prav zelo zadovoljen, če mu sploh le kdo odkupi jesenske pridelke, cene pa lam že sploh ne upa postavljati. Da, prav res je, da je kmetijstvo po vsem »vetu v veliki krizi in da se ima boriti po večini držav z večjimi ali manjšimi težavami Toda kmet se je že do grla naveličal takih cenenih tolažb, kajti on prav dobro ve, da so te stiske po raznih krajih prav različne in da se nekatere dajo težko odpraviti, a so tudi druge, ki ne morejo povzročati kakih resnih ovir. Skrajni čas bi zato že bil, da nam nehajo priporočati za zdravilo le potrpežljivost, kajti vsak kmet danes čuti, da pri tem propada. Naštejmo kar po vrsti stvari, o katerih je lamo od letošnjega poletja naprej pisalo vse naše časopisje: Za naše Štajersko je prav zelo važen vir dohodkov sadje. Letos je obrodilo posebno lepo iti imeli smo tudi priliko, da bi ga izvozili jako velike količine v Nemčijo ter po prav zadovoljivi ceni. Toda ves izvoz sadja so zadrževali toliko časa, da se ga je mnogo pokvarilo, da so cene prav izdatno Padle in da je postal še izvoz omejen, Koliko milijonov dinarjev je pri tem naš štajerski kmet izgubil je komaj mogoče preceniti. Drugič: Francozi so naši prijatelji in zavezniki. Francija uvaža vsako leto par sto vagonov sadja in čeprav smo prijatelji ter je tudi prevoz v Francijo razmeroma lahek in cenen, nem je za drugo polovico letošnjega leta omogočila uvoz komaj kakih 25 vagonov jaboik, dočim jih bo lahko uvozila polovico manjša Avstrija, katero vežejo s Fraacijo tudi vsaj za polovico hladnejše vezi, baje lahko celih 100 vagonov. Kdo bi mogel razumeti, zakaj daje država, ki se ima za našo prijateljico in zaveznico, drugi državi neprimerno večje ugodnosti nego nam? Tretjič: Italija uvaža silne množine lesa vsako leto. Deloma ga rabi za svoje potrebe, deloma ga pa z lepimi dobički prodaja naprej in sicer tja, kamor bi ga lahko tudi sami prodajali in bi tako sami spravili dobiček, ki ga sicer vtaknejo v žep Italijani. Zadnja leta je pa začel naš izvoz lesa v Italijo strašno padati, kar silno občuti zlasti slovenski kmet. Tolče nas namreč na italijanskem lesnem trgu Avstrija, kjer so uvedli za prevoz in za izvoz vse mogoče olajšave, dočim pri nas teh ni mogoče priboriti. Tako je naš kmet ob svoj najvažnejši dohodek. Kje so vzroki, da ne uživa naš izvoz lesa vsaj pri nas doma in vsaj istih ugodnosti kot jih uživa avstrijski v Avstriji? Četrtič: Slovenci brez industrije kratko in malo živeti ne moremo, o čemer smo nedavno že obširnejše, pisali. Mi potrebujemo novih to-varen in razširjenje starih, da bo naše ljudstvo sploh moglo živeti. Toda pred kratkim smo brali v objavljenih poročilih o zborovanju industrijskega odseka naše Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, da se delajo tej novi industriji v Sloveniji hude težave in ovire ter da je na ta način propadlo že več načrtov za osnovanje novih industrij, čeprav nima niti ena pokrajina naše države toliko n&ravoih pogojev za razvoj industrije kot ravno Slovenija. Zakaj že to? Petič: Naši obrtniki so v obupnem položaju. Posebno propodajo na vsej črti čevljarji, ksr jih izpodriva čevljarska industrija. Pred par leti je začel siliti v našo državo znani češki čevljarski industrijalec Bata. Na tisoče čevljarskih obrtnikov je prosilo in rotilo, naj se mu ae dovoli vstopa, slikali so pogubne posledice za vso domačo čevljarsko obrt in industrijo. Toda zaman I Bata je prišel, sezidal velikansko tovarno in danes je na cesti na tisoče pridnih čevljarjev. Tako bi lahko naštevali še naprej. Naš kmet, naš delavec in naš obrtnik so v. vedno hujši stiski ia drve v vedno večjo bedo. Dolžnost naše gospodarske politike bi bila, da pomaga in priskoči na pomoč vsaj tam, kjer lahko kaj ukrene. Res je, v marsikaterem pogledu smo brez moči, kolikor je kriza našega gospodarstva res v tesni zvezi s svetovnim gospodarstvom, toda le v premnogih primerih so vzroki za sedanje žalostno stanje tudi pri nas samih. In vsaj te vzroke, lcii bi jih lahko odpra- -vili, ki tiče v naši lastni brezbrižnosti ia v naših lastnih napakah, ki jih ptena vsak otrok, bi pa menda že morah' odpraviti. Ž® samo s tem bi bila naša gospodarska stiska mnogo olajšana. Neresnico govori tisti, ki trdi, da je naša kriza le posledica svetovne gospodarske krize in ki prepričuje lahkoverneže, kako težavna in zapletena so ta vprašanja. Samo deloma, le premnogo vzrokov smo pa zakrivili često sami in sami smo krivi, če je kriza pri nas prav po nepotrebnem hujša nego drugod. Paberki Streznil se je. Amerikanec Viktor Herrer je svoj čas ruske sovjete koval v zvezde. Pa je prenehal, ko je preživel mesec dni v Rusiji. Po povratku i-z boljševiškega raja je napisal: »Ruslci narod je suženj, ki živi v najstrašnejši revščini. Tam ne vlada socializem, ampak najikrutejše tiranstvo.« iskrenost. — Francoski komunistični list »Humanite« piše o katoliški Cerkvi tudi to-le: »Učena raziskavanja, ki jih vodi katoliška Cerkev na temelju zgodovinskih dokazov, nas silijo k priznanju, da imajo katoličani v rokah orožje, lei ga ne smemo omalovaževati.« Razočarani Američanki. Dve Američanki sta prepotovali Ukrajino, Kavkaz in Turke-stan. Ko sta se vrinili domov, sta izjavili: »Komunizem je lepa reč na papirju. V resnici pa je komunizem nadloga, da si tega človek ne more nikdar misliti.« ,V vsako hišo Domoljuba! r RAZGLED PO SVETU To je bUm j&našk® smrt M^i mi sijMBBfp flC i&tlAiff jlMifti^ i« ki neustrašeno umirajo za «woje velike cilj*. Mo evropeko časopisje le preveč rado moi-M o Izrednih jcnaSMfe dejanjih katoltAfreg« misijonarja, ki »e je vee žrtvoval za idejo ljube®-ai 4» biiinjega. Mladi Ahačan Wijrit je b« tole U It* star, bo je kot duhovnik stopil v misijonsko ežušoo ia bil poslan v afriiko Seeegalijo. Tem je med (Mevno bolnimi in pomoči potrebnimi deloval dolga desetletja. Največjo skrb in Ijube-i«n pa je posvečal gobavcem, kateri so izmed veefa nesrečnikov gotovo najbolj nesrečni Siromaki gnijejo ob živem telesu in pri polni za-veeti doiga leta ter so obenem izobčeni nele it vsake družbe, ampak »o z njimj pretipane tudi vse veai krvnega sorodstva in srčne tj« bežni. Tem siromakom se je junaški Wintz vsega žrtvoval, jim stregel, jih tolažil, poučeval ler zanje skrbel. To je bilo resnično junaštvo človeka, ki se je zavedal, da bi pri tem svojem junaškem delovanju mogel sam poanti žrtev te strašne bolezni. In zgodilo se je, da se je misijonar p. VVintz res nalezel gobavosti med svojimi gobavci. Njegovi predstojniki so ga takoj poslali v Pariz, da bi ga tam zdravili in oBdravili na jI »olj sloveči francoski zdravniki. Txla vse prizadevanje je bilo zaman. .hi- naika ttojauja tega patra ao v frana*ki javno, ali vziMMiila občudovanje in eaina francoska akademij* g» je leta 1932 odlikovala. Pa vse to je za p. \VinUa bila le majhna tolažba, ker vedel je, da mora umreti, ko je zdravniška veda nad njim obupala. Vendar moj tydi v tej zavesti ni klonil, ampak je vedno mislil na svoje uboge gobavce. Ko je zvedel, da je umrl dušni ptstir v koloniji gobavcev >La Dasi rade« v Gundelupi. je takoj sklenil, da sam preveame njegovo mesto. Zadnja let« svojega življenja, ki so mu še ostala, je hotel prebiti Hi končati med gobavci. Sedaj prihaja p«a'*Uo, da ga je smrt vzela iz krega njegovih sotrpi»v. za katere je deloval in zaradi katerih je ur " BANKA BARUCH iS dne iai««ene. Hm Odpremile denar v lugodavllo aajhttrnj« in po nsiboljlsai dnevnem karta. Vrii vs« bančne i>osie naikulcnto«)« Postni ura,u v Belgiji. Franciji. Holandiji in Luksbm burgu »prejemajo plači Is na na.^e čekovne račune: KEl.o UA H* .«lM-t4 ttntrtl* CKAKUA ta 1UMH fMl«. MOIJUI. DUA *• l««.m«i !*♦»« i rKSMRtfk« h SM7 Lunalum Ns /alitevo pošljemo brezplačno naš« tek. n«katnic» KATOLIŠKA CERKEV s Drobil. Redovniki-trapisti so odprli v kanadski pokrajini Quebec, poljedelsko šolo, ki je bila proglašena te dni za oddelek vseučilišča v Montrealu. — V katoliško cerkev je bil sprejet znani angleški zrakopiovec lord Sempill. — Tudi sedanja španska vlada katoličanom ni naklonjena, zato so katoliške družine začele same bolj skrbeti za krščansko vzgojč svojih otrok. V par mesecih so otvo-rili katoličani sami v Madridu 70 novih katoliških šol, 180 jih je pa še doslej bilo v Madridu in okolici. Nad 40.000 otrok se vzgeja samo v madridski okolici v pravem katoliškem duhu. — Leta 1844 je bilo v Angliji in Wal«eu okrog 45 000 katoličanov s 700 duhovniki in 500 cerkvami. Danes je na istem ozemlju 3 milijone katoličanov, 2196 večjih in manjših cerkva in 4820 duhovnikov. —- 600 novih cerkva in 2600 drugih cerkvenih zgradb so dovršili v 8 letih v Cikagu pod vodstvom tamošnjega nadškofa - kardinala Mundeleina. V tem času so ustanovili 80 novih župnij. — Neki nemški list piše, da se v Nemčiji katoličani dvakrat bolj množe kakor protestanti. Tako je danes poleg 40 milijonov protestantov, že 21 milijonov katoličanov. — met — Pogorel je Narodni dom v St. Jakobu v Roiu. — Odposlanstvo koroških hitlerjev-cev je dcšln na Dunaj in prosilo kanclerja za sodelovanje v domoiiaaki fronti n« temelju brezkompromisnega »neodvisne, svo- bodne in krščanske "njjfjjflui republike. — 11 AH J A ___ s 327 italijanskih senatorjev je vložilo vprašanje na zunanjega ministra zaradi preganjanja italijanščine na angleškem otoku Malti. Dobro bi bilo, da bi podobno vprašanje vložil kdo v angleškem parlamentu zaradi nečloveškega postopanja z narodnimi manjšinami ANGLIJA _ s Izid občinskih volitev. Te dni so bile v nekaterih angleških mestnih občinah občinske volitve. Doslej je znan sledeči zaključek: Delavska stranka je dobila 203 mandate, konservativna stranka je dobila 13 mandatov, izgubila pa 109, neodvisna delavska stranka je dobila 5 mandatov, izgubila pa 74, liberalna stranka je dobila 4 mandate, izgubila pa 34. Komunistični kandidati so povsod propadli. AVSTRIJA__ s Bazno. Zlato poroko so obhajali Jujovi stariši v 2vab#ku. — V kratkem razdobju sta umrla profesor Blaž Kraiger in njegova soproga Adela v Štebenu pri Globasulci. — Na Dunaju to odkrili tajni tiskarni marksistov in hitlerjancev, ki sta tiskali prepovedane časopise. — Novci r v/edaofti 3 šiUmga s Dolltas-sovo sliko so prišli koncem oktobra v pro- 5P KITAJSKA s Zopet so ubili katoliškega redovnika. h kitajske je došla vest, da je bil v vikari-jatu Ankiing ubit od boljševiške baude misijonar o. Positej Loper iz Družbe Jezusove. Bilo mu je 35 let. Vatikansko uradno glasilo »Ossprvatore Romano« dodaja tej novici sledeče; »Ne moremo drugače, kakor da tudi v tem slučaju povdarioio: to so napravili pri- staši Karla Marksa, U se toliko hvalijo s n jim človečanstvo«. Žalostni dogodek «0.°! jasno dokazuje, da ja njihova samohvala olj. čaju« Isi, a aj&ove pj-avo sliko ki««, t« »o dejanj«, ki ga lahko prištejemo k podli, »ločinoni gloglasne mrit* ček*.« AMERIKA _ s To i« eno, V Cievelandu so umrlii 45-letni Anton Bobnar iz Brezove rebri Ajdovcu, 56 letni Frank Lenče iz Stcpanj* vasi pri Ljubljani, 47 letna Marija Janeiit roj. Lukec od Dev. Marije v Polju, 20 letni John Spcnko, 49 letni Anton Matjašič doma nekje i* Istre, — V ChUkol® Minn, je pre-minul Anton Novak iz Laz pri Ribnici. — V Jolietu lil. j« odi iti v viečnost 64 letni Martin Slak od St. Vida pri Stični. Našli so ga zjutraj mrtvega v postelji. — VMiiwaukee je upu-stil solzno dolino Matija Sigonja, doma nekje jz Bele Krajine. — V Oglesby IU. so pokopali Barbaro Groval, — V We«t Nevvtonu p» je zapel mrtvaški zvon 73 letni Marjani Hostnilc iz Podreč pri Medvodah. — Ubit je bil ua cesti blizu Bridgeville P» 42-letni Jak Japeij, doma iz Postojne. — V Calumetu Mick, je ! umrla 61-letna Margareta Simec. — 'stotam je preminula 74 letna Ana Tomec. — V Nj»-jorku je umrla na operaciji Margareta Sršen. Ko je njena prijateljica Marija Lenarčič zvedela žalostno novico, jo je tako potrla, da je revo zadela kap in je umrla. — Za kapjo ie umrl v Miivvaukee Janez Dragan iz va»i Vinski vrh. fara Trebelno na Dolenjskem. — V Sheboyanu je odšel v večnost Leo Majcen it. Istotam je preminul Frank Govek. — V Osa-ge, West Virginia, je odšsl v večnost 46 letni Jak Perko iz Petelin) pri Št. Pet.u na Ktasu, — V Forest City Pa je zapustil solzno dolino 45 letni Kari žigon iz Logatca. — V Govanda N. I. je odšel na drugi svet 39 letni Antri Zore iz Dolenjskega. — V Walkerville Mont, je umrl 34-letni rojak Frank Mlečnik iz Dorn-berga pri Gorici. DROBNE NOVICE 3,013.000 prebivalcev je imela 1. januarju 1034 ruska Moskva. (L. 1913 samo 1.600.000.) 16.000 m visoko se je dvignil v zrak v Ameriki Jean PLecard s soprogo, brat zums-ga Piccarda. 154 let je baj« star neki kmet v bližini ruskega Iiatuma. Velika letala, ki bodo imela tudi topo", je naročil angleški vojni minister. Dva milijona kitajskih kmetov je letos le umrlo za lakoto. Drugod pa sežigajo žito. Posebno ministrstvo h civilno letalstva ustanove v Angliji. Velik vihar je «epet divjal v Indiji; 2$ ljudi mrtvih, 5000 hiš porušenih. Zopetuo uvedbo dveletne vojaške služb« sahteva češkoslovaški vojni minister Bradač- Kot protizakonita je bila proglašena M' lerjevsfca strauka v Južni Afriki. Nov kovan denar po pet frankov je dala v promet francoska vlnda. Okrog pet milijonov polžev pojedo letni v Franciji. 300 milijonov j« m svetu neporočeni)! žensk. Za Slana mednarodnega Rdečega krita je sprejeta tudi Rusija. Pet milijonov glotov krompirja so ««■ vali nemški kmetje pomožnemu skladu t* preskrbo prebivalstva čez zimo. sam Veleiok resni ce... Nedavno je zapisal scvilski kardinal Illun-dair merodajnim krogom tale poziv: »Velemoč nekrščanskega tiska (časopisov, knjig, brošur, letakov ,..) mora katoličane glasno opomniti, naj se žrtvujejo za katoliški tisk. Valu zmote je treba nasproti postaviti veletok resnice!« K dobremu tisku, ki Siri resnico in pravico, hkrati pa zatira zmote, prevaro in zvijačo, spadajo ne le katoliški dnevniki, marveč tudi katoliški tedniki in mesečniki. Med poslednjimi naj zelo toplo omenjamo predvsem našega »Bogoljuba«, ki že 32 let obiskuje slovenske družine kot poučevalec, svetovalec, tolažitelj, prijatelj in učitelj v verskih in cerkvenih zadevah. Pravec temu družinskemu ilustriranemu listu, ki so si ga kot svoje glasilo osvojile tudi Marijanske kongregacije, je izražen v imeni* in lepem nazivu »B o g o -1 j u b*. Ali ni v tem geslu obenem program za vsakega vernega Slovenca?! Ali ni končni cilj človekov navezan na spolnjevanje onega glavnega ukaza v zapovedi: »Ljubi Gospoda svojega Boga z vsem srcem ,. .7!« Ta zapoved je prva in poglavitna iinija, ki se je »Bogoljub« drži. ■ Bogoljuh« torej pomaga ustvarjati bogoljube. Če opozarjamo tudi v »Slovencu. na ta odlični slovenski versko-kulturni mesečn k, ki si je v teku let priboril vstop ne le v vse naše dobre družine po deželi, marveč ga vidimo ludi na mizah naših intelektualcev, v čakalnicah zdravnikov, v vseh boljših knjižnicah in čitalnicah, storimo to v prepričanju, da pripravljamo pot pravi blaginji našega naroda in da služimo domovini, ki bo močna, trdna, vztrajna le tedaj, ako bo naslonjena na neomajno težišče vere in verskega udejstvovanja. »Bogoljuba« toplo priporočamo tudi zato, ker ga krase številne izbrane sl:ke v najfinejšem bakrotisku. Priporočamo ga danes zlasti tudi onim cenjenim čitateljem »Slovenca«, ki »Bogoljuba« po n tranji vrednosti in odličn-opremi še ne poznajo. Ti in vsi, ki jim je »Bogoljub« znan komaj po imenu, naj ga zahtevajo na ogled. »Bogoljub« je imel v zadnjih letih naklade do 35.000, dokler so ga smeli naročati vsi Slovenci in Hrvati, ki so zdaj pod [talijo. Ker je pa sedaj ludi cerkvenim listom pot čez mejo zabranjena in ga organi italijanskih oblasti naročnikom ne dostavljajo, je tako 5000 slovenskih naročnikov ostalo brez priljubljenega jim lista. Kako bridko tožijo in prosijo, naj jim pomagamo do lista, toda ustreči ne moremo. To število moramo nadomestiti in nabrati drugod: zato bodi »Bogoljub« toplo priporočen vsem in povsod, kjer prebivajo svobodni Slovenci. Naj ne bo hiše in ne družine, kjer bi ne imeli tega vzgojnega pomočnika in kažipota v versko-kulturnem življenju. Koliko izdamo danes za dnevno in drugo časopisje, za razne knjige, ki so seveda tudi potrebne; na časopis, ki naj nas usmerja na onostransko življenje, pa mnogi pozabijo. Ali ne čutimo, kako plitvo in prazno ostane ponajvečkrat srce in kako polna je glava bežnih, vsakdanjih vtisov, ko odložimo dnevnik!? Nehote si zaželimo zlasti v bolj prostih.urah tudi beriva, ki blaži, ki ustreza notranji, dušni potrebi, ali ki daje nujna navodila v najvažnejših vprašanjih človeškega življenja, in nudi tudi pojasnila o gibanju na torišču vesoljne Cerkve v besedi in sliki. Na zborovanju, ki so ga imeli voditelji in učitelji angleških gospodarskih zavodov v Londonu te dni, je šef trgovinskega resora v svo- jem značilnem govoru izjavil, »Da je vsaka vzgoja, ki izključuje duhovne vrednote, pomanjkljiva.« — Prav tako lahko rečemo, je tudi vzgoja, ki n~m jo danes nudi dnevno časo- To je tako preprosto! pOMAČA IZDELKA pitje, daleko pomanjkljiva, včasih pa celo škodljiva (kakršen je pač dnevnik). Zato pa resen človek ne more in ne sme izključiti lista, ki mu naj bi bil mentor v versko-cerkvenih zadevah. In tak mentor bodi »Bogoljub«! Poljski cigan Mihael Krdiek, ki je bil na ciganski skupščini poljskih ciganov izvoljen za »kralja polj. ekih ciganov«-. Ta »kraljevska volitev« je bila i gozdu pri Lodzu na Poljskem. Novi »kralj« pa nt zadovoljen le z naslovom, ampak hoče imeti tudi prestol in deželo. Kakor znano, so cigani prepričani, da je njihova prvotna domovina Indija, kar j» morda res, ako ni morda Egipet. Novi »kralj« se ja odločil za Indijo. Zato hoče prositi angleškega kralja, naj prepuati poljskim ciganom del zemlje ob reki Ganges v Indiji, kamor bi so preselili in ustanovili svojo državo To je vse delo, če perete po SCHICHT™ METODI Pridna gospodinja skrbi, da so člani njene družine vedno krepki in zdravi. Zato jim nudi za zajtrk skodelico kakaoa. Posebno slasten in tečen je Mirim kakaOi ki ga dobite pri vsakem trgovcu Zavitek Mirim kakaoa za štiri osebe velja samo Din 1'-. Polovico vsega dela si prihranite-tako preprosto je pranja po Schichtovi metodi. Čez noč namočite perilo z Žensko hvalo. Drugo jutro ga operite s Schichtovim te rpe riti novi m milom. In vse bo lepo balo. KAJ JE NOVEGA Pomagajmo tudi mi najpotrebnejšim i Preteklo zimo je avstrijski jsveasi koncler — zdaj ie pokojni — dr. Dollfuse izvedel zimsko akcijo v pomoč potrebnim. Zbralo ic raz.-delilo se je nad deset milijonov šilingov, to je okrog 80 milijonov dinarjev. Ti»di pri nas je nešteto reveže v in njib družin, ki dobesedno stradajo, in sicer brez. svoje krivde. Bolj kot vse drugo, je potrebna poanoč takim ljudem. V vzpodbudo na vse strani priobčujemo oglas sedanjega avstrijskega zveznega kanclerja za letošnjo pomožao akcijo. Glasi se: Mislite na vaše, iak-račara se v prvi vrsti n« one, ki žsnaje preaf©-ženje, posestva » dohodke. Daru^s hitro, da. rujte bogato! Tako delate zase in za svoje družine. Obračana se na naše pridne kmete, kateri so bili v vaSiai pokrajin naš® države dekani dobrega pridelka. Iz domačega gospodarstva naj se pokrije miao revežev ia jim zakuri sobo. Obračaas »e na javne in zasebne uradnike, na upokojence in na osebe v prostih poklicih. Dajte del svojih dohodkov potrebnim, s tem si zavarujete svoje plače in pokoj-jjhs«! Obračam se do delavstva v industriji, trgovini, obrti ia poljedelstvu. ki imajo delo Dw»olju>bat prvo in največjo pomoč, za katero se Mhvtt^ulem a hvaležnim srcem ter priporočam vsakemu čitateiju »Domoljuba«, naj postane celoletni naročnik, ker v nesreči je »Domoljub« prvi poir.e&ife. Benetek, župnija Cezanjevei pri Ljuteme-ni, d»e 1. novembra 1884. Alejsij* Bagša, s. r., posestnica. OSEBNE VESTI 4 Za a tvega bolgarskega poelaaika v 8el-gradu bo na|brž imenovani Dimo Kazasov, d 60 let Je dopolnila slovenska pisateljic« ga, Minka Govekarjeva. d '£« prošta ▼ Piajc je bneravan g. 1 vsm 6reii, provkor v TuniiMu. — Župnijo 8v, Petra pod Svetimi gorami je dobil g, Ivan Ran-Bgaj, kaplan v Šmarju pri Jelšah. ' d lapadM senatorji. Na seji senata j® bik> telebanih 23 senatorjev, kj prenehajo biti v smislu zakonskih določil senatorji. Ix Dravske banovine so bili izžrebani; minister dr. 4' Nnvnk, dr. Rajar in »iT. Ravnihar. Drevja ba-novmtt taa torej do novih volitev le te senatorje; Ivaii Hribar, dr. Gregorin in dr. Rožič, ki so bni imenovani ter od izvoljenih dr. Ploj. d Nevarno j« obelel Voja Mariokovič, minister bresi listnice v sedanji vladi. d 83 lei je depolail bivši kranjski deželni g. Fran šuklje na Kamnu pri Novem mestu. Bog ohrani g. jabtianta do skrajnih mej človeškega življenja! «1 Osemdesetletnic* rojstva -je praastteval oni da® Ljuba BabiMJjalski, ede« največjih hrvaških pisaieSjev. Živijo I d 60 let j« dopolnil znani šolnik in mladinski pisatelj Josip Brinar v Studencah pri Bfsstaifc«. Naj delaj® v proepeh domovine že mnogo let! ,1-tffiTfr., mftUnr. Pri Vflaki prirodni mineralni vodi apSk&JM i® glavno, koliko ima raznih zdravii-«PP Dib sestavin: čim ved jih mia več ^Hr »*|!«l Radeniki Zdravilni vr»S«e jih llm 2M, poleg težitik kov«, fej - „ Ja hile v ojea ugotovljene lansko ieto te ktterife nima r^hmn dr«A m4w.fr« w Jugaslavil! Zato pa Je ftadsaski Mrariiai noht ** .s4f»«js Wta koristen in »ako »zbornega Pniaerjajt* »mino drugih mineralnih vod z Ha-deasko, pa se boste takoj odločili ter odslej vedo© I«?««* fcAtorali Bari saški ZdraviM vrelea Zsfetevojte ^hAima jarefar« o S*dmwki pri upravi iSdrsFiliSča Slatina Badeael. ^ DOMAČE NOVICE d Cenjene aarežntke, ki j, k k rvnegakek. v trska še aiso psravaali «ar»iij ■e m naš išst do kanca tekečega leta, op»serja.n»o, da j« ta storilka tadnj», j,j prejsmejo. V lastno korist naj tedaj vsak, ki £ čuti s tem prizadetega, takoj po prejama k številk« -edpešlje saestali snesek narrtm5} 11 Trideseti im smrti za pokojnim kr«. Ijem Aleksandrom se obhaja s posebno ialno svečanostjo v cerkvah v petek, dne 9. novem, bra 1034. VINA za »as prilike nar. 611« Centralni trtnarn; v d Kmetavalei-deliBiki se opoearjajo, da k imajo predpisi uredbe o zaščiti kmwkih (M-gov tf>čflo iavajati in da n»ra biti pni obrok v višini 6 odstotkov dolga plačan do 15. nct. 1884. Za posledice, ki bodo naeiale za one, ki bi ne izpolnili tozadevnih zakonitih predpisov, bodo zaseudniki sami odgovorni. d Najdbe iz 3. ia 4. stoletja po Kristus;, Delavci, zaposleni na cesti pri Visokem v Bosni, so pod zemljo naleteli na 18 m dolg ztt, O teos je bila takoj obveščena uprava sarajevskega imw,eja, ki je na lice mesta takoj poslala veščaka Sergijevskega. V zidu so našli predmete iz 3. in 4. stoletja po Kristusu ter več kosov opeke. Sergije vski je mnenja, da se v bližini nahajajo rimske zgradbe iii bo pre-iskal ves kraj. d Pri nagnenjo k maščobi, protinu, sladko-sečnoeti izboljšuje naravna >Fram-.lo«el»t»< grejHiica delovaji.je žeJodca in črevesa in trajna pospeši prebavo. d Kuga dirja med perutnino v zlatarske« okraju na Hrvaitakem. Danes je žival še zdrava ki vesela, jutri postane otožna, tretji dan pa pogine. Mnogi gospodarji imajo veliko škodo, ker jim je takorekoč čez noč poginila vsa perutnina. — Kdor se hoče ohraniti svežega lo zdravega, naj jemlje tedensko enkrat ali dvakrat pred zajutrekoro kozarec naravne »Frauz-Josef« grenčice. Zdravniška poročila ia bolnišnic dokazujejo, da radi jeni-liejo »Frattz-Joeei« vodo posebno bomiW na želodcu, črevesu, jetrih, ledvicah in žolču. ker brez neprijetnih občutkov in posledic točno odvaja _ t t Mešana jugoslovansko-«*- mimika donavska komisija je imela svoj letošnji seetanek v Vrš«u. Med drugim so m-pravljali tudi o vprašanju zgraditve velikega želeizniškega nmsjtu čez Donavo pri Oršovi. Neka francoska družba se je namreč ponudila, da bi bila pripravljena zgraditi most Pri šovi j!,-t približno 300 milijonov frankov. Sprejeli so načetn sklep, da se sprejme ta ponudb« fratw(>ske družbe. d Posrečea lov. V Zatonu pri Sibenrkti so tamkajšuji ribiči ujeli v enem samem »®P6r tobm lovu nad 2000 fam. Nekatere ribe so te'2ke nad 100 kilogramov. d Sa semensko žito ni carine. Ministieb'0 Je odredilo, da je carine prost uvoz semen« cvctJic in žita (pšeaiice,, rži, ječmena, ovsa m turščice), nacialje riža v ara^u ki soživja »r. fižola, giaba itd.) v zrnju, kadar se uva« zaradi pridelovanja boljših vrst teli rasti m- Trofeje za uvozno dovoljeni}« vlože kmetje pri dkrajnlh nafetotvlb, zadruge p« preko svoje Zveze. d Letošnja letina oljk j« zelo slafca, trdijo dalmatinski kmetje. Veliko Škode na oljkah so napravile mužlce k drvi. Kmetje bodo leto« komaj tretjino tega pridelali, kar so lani. d 5,380.9® Oia za javna dela je nakaaal finančni minister dravakl banovini, ki Je do-aedaj dobila v os»M&e«i namen žo 8 milijonov dinarjev. d Odstopil je minister sa pravosodje g. Boža Mafadrnovič. Za začasnega namestnika je p ustaljen kmetijski minister dr. Kojlč. d Kmetki aiagariB, uova manufakturna trgovina v Ljubljani, Krekov trg 10 (nasproti Mestnega doma). Ako hoSete dobijo blago in poceni, potem ofoiščite nas ln prepričajte se. Naše gosi o jo: Maii dotofeSek — velik protnetl d Preiskava o strašnem »MSinu v Marseju je nekako zastala, čeprav »o že zaprli nekaj oseb. Pretakava bo prižla v tok, ko bodo zaprte tepraSevali vpričo Paveiiča in Kvatemi-ka, ker ni verjetno, da bi Italija ta dva glavna povzročitelja umora izročila, predlaga francosko sodišče, da se naprti napadalci prepeljejo v italijanski Turin in tam z oči v odi s Paveličem in Kvatrnikom pooove svoje obte-žilne lajave. d Občinski »vet r Baaja Luki je dovolil 500.000 Din za postavitev spomenika umrlemu kralju. — Za postavitev spomenika viteškemu kralj« AlaimaiLdru v francoskem Marseilleu bo Srtvoval tftimoŠMji otočinstki svet 160.000 Din. d Take je prav. Občinski svet v Travniku je sklenil, da zgradi mesto spo-menlka v spomin m pokojnega kralja dom za reveže. d Aleksandrova cesta m morje. »Ttigoodo. d Nekaj kajr ie ni biiol Rdeče serge odej® Din 76.—-T klot-klot odeje Din 80.—. Ne za-imtdite priliko? Stermeokl, Celje. d Kov« župnije v belgrajski luulškoliji. Upoštevajoč duhovne potrebe katoliškega živ« lja, je belgrajski nadškof osnoval novo župnijo sv. Barbare v Kavni Keki. Sedaj šteje '»elgrajska nadškolija 13 župnij, ia »ieer v Belgradu pet {Kristttsa Kralja, BI. Dev. Marije, sv. Antona, sv. Cirila in Metoda, sv. Petra), nato v Smederevu, Nišu, Kragujevcu, feahou, Zaječaru, Kraljevo, Boru in v Kavni Keki. poleg tega je Se samostojno di^nopa-»tinstvo v Valjevu. d -Znanost nas je privedla i!o tega, da danes ne ttmrnto več Wti ateisti (breaboeni- i Pogled učinek" T j—dosežeš samo (da^ če raztopil1 Persil I v mrsii vodi Persil varuje perilo Za namakanj* parila nemi Hfmk«! ki| ali agnostici (ljudje, ki trdijo, da o Bogu ne vemo ničesar gotovega), ampak da priznamo Stvarnika,< je izjavil veliki učenjak dr. 1'upin na svojem predavanju dne 14. avgusta 1927 na čikaški univerzi v Ameriki. d Opozarjamo cenjene čitatelje, ki bolehajo na boleznih srca, jeter, ledvic, žolčnih in želodčnih kamnih, da uživajo stalno Radenski Zdravilni vrelec, ki je tudi izbora« pijača sam zase ali pomešan z vinom. d Nemško zadružništvo v Jugoslaviji je jako dobro razvito. Obstoja žele 10 let, a šteje že 318 zadrug. Te se delijo na: 5 osrednjih zadrug, 126 kreditnih in gospodarskih zadrug z omejeno zavezo, 9 kreditnih in gospodarskih zadrug z neomejeno zavezo, 17 drugih kreditnih zadrug, 99 svinjerejskih in vnovče-valnih zadrug, 8 živinorejskih, 18 dobrodelnih, 7 mlekarskih, 2 električni, 6 prodajnih in nabavnih in 20 drugih zadrug. V teh zadrugah je včlanjenih okrog 30.000 Sla«ov, to je jedro ttemtSkega kmetiškega prebivalstva. Teh fisoč članov obdeluje 875.000 hektarjev polja, odeti povpre&io 22 oralov. d Pogodbo aa dobave 18 milijonov kilogramov tobaka je naša motnopolska uprava sklenila z neko šfcnplno nemške cigaretne Industrije. d Vsa vfljaška pojMttiU v kaiterlkoli zadevi dobite proii malenkostnemu plačilu pri Per Francu, kapetaa v p,,. Ljubljana, Maistrova ulica 14. Priložiti znam!«) za Odgovor za 3 Din. d Starši! Na .srednjih šolah je pretekla prva konfereačna doba. Dijaki »o dobili dijaške knjižice; v t« so se vpisalo priponke glede na vedenje in napredek. Knjižice so starši pregledali, svojeroono podpisal! in vrnili. To je važno, toda ni glavno. Zdaj Je treba stopiti "v Šolo ter se zaupljivo ln odkrito pora«-govoriti s profesorji, daei je ta pot v<8a*iji lež-ka. teto velja tudi staršem, ki imajo ot«ifce v nieščanakHt šolali. Božič in t njim konec prv*. ga tečaj« sta pred vrati! d Pa 20 letih se J«, vrnil iz mskega vj*t-ništva Hajlc Mllorad te Srbskega Kebeja pri Velikem Bečkereku. Z njim vred sla se vrnila tudi Albreht Jolia« h Cmeri« pri Kttli v Ba-natu in Ante Rajiž-Tvrdkovif iz Kiseljaka v Bosni. d Okrajna k»e»ij»ka raastav« v zvezi z razstavo šolskih vrtov se je vršila v Murski Soboti 22., 28 In 24. oktobra 1994 i« je lepo uspela. d T tuli jesenska rt» g&auamuje v hrvatskem ln dalmatinskem Pflmorju lopo »levilo tujcev, ki prekaša lansko. d Lep Šopek t,celih rdečih malin je nabrala te dni n« vrta v Št. Jerneju na Dolenjcem f«. Jordanova. NESREČE d Vse je Jgorelo posesitnici Mariji Regvaij V Dežni pri Podlehniku pri Ptuju. d Ko je iskal zdravilna zelišč* na Veliki planini, je padel kakih 300 m v globino in se do snvrti potolkel posestmili Vinko Ko« is Lok pri Sv, Juriju ab Taboru. Bil je izvrsten gospodar in vzoren katoliški mož. d Plast premoga se je zrušila na rudarja. V jami Rači v rudniku Zenica v Bosni se je te dni smrtno ponesrečil komaj 26 letini rudar Ramo Diadarevič. V jami Rači navadno ni mnogo znanega plina metana, ki povzroča y rudnikih eksplozije. Mladi radar je postavil svetilko v neko odprtino in pričel vrtati v steno. Ko jo eksplodirala mirna, se je raaibila tudi rudarska svetilka, nakar je prifilo do strar šne eksplozije metana, ki se je nakopičil na onem mestu v precejšnji množini. Ogromna plast premoga se je zrušila na ubogega rudarja iu ga povsem zmečkala pod seboj. Sioer ao ga še živega potegnili iapod premoga, tod« v bolnišnici je v kratkem času iadihnil. d Pet oseb v goreti hiši. Ponoči je iobruh-nil v vasi Ivanjska pri Prijedoru pri Banjalufci v hiši kmeta Mate Blažeka požar. V hiši st» spala oba zakonca in troj« njunih otrok. Mat» in žeua sta komaj rešila otroke iz goreče hiše, vendar so vei trije dobili hude opekline, dA so jih morali prepeljati v banjalužko bolnišnico. Najmlajši je umrl, Ostala dva otroka, kakor tudi otoa zakonca, so še v življenjski nevarna Sti. Požar je nastal najbrž zaradi tega, ker ja preskočila kakšna iskra t ognjišča na slamnato ležiAče, ha kafefem je spala v«a dnfetoa. d Ka ognjišče je padel in dobil na žerjavici smrtne opekline poldregoletni posestnikov. sin Franc Godec iz Oslice, oMlna Krka. - d Lobataj« si je ftf«Mt, Pri PoUAaVi »e je smrtno ponesreMl 05 letni posestnik Aloja Kat^ler Is Zgor. Bistrice. S kolesom s« J# na »temini zaletel v viničarja StefMia »molo. Oba, kolesar In pešec sta padla na tla. Ssn«fk je Imel hude poškodbe, Kanglaf pa se je H« fldea neiwšk(Klovan vsedel na kofo ter se odpeljal dalje, Domov ga pa ni bilo. Med potjo tn(i je postalo slabo ter je obležal netzaveistasi. Naslednjega dne so ga našli in prepeljali domov, kjer pa je kmalu umrl. Ugotovili so, da si je pri padcu s kolesa prebil lM1 MTW It ->58 ■ -«*. 4teeOv>Mi:-%Jt !* -»JRf-Hl fiJMLM*. "vi-suka c ni .iiiio vr .^umiasii. fo-* : f n jw?iiu»e«iK«n w »srnan t ta»J» »1'Mnmi T "fcli 11- ifw- ■*» naArS a ras -npi ia twi Ubitim (f -»ia!. "5 r"Bli «1 "n1 *-^Tr>-sa <« T«- T~nv jr-jnt t -mtu. i^i r*Ktangi « rair^t-U: ■js.-^-^rTra w rFrto rr rr<« ih er £s -trni« mfl - «rt. — m* i, "vv^smij .'(nas t >*~ ' »išcS » b t* a« « st i"* it ' ■ .i « -^n-rci. i.njp* p «»- "»«■51» litsn -"»» — i 5i-sssi ur > 'KMn»iu *> j®iria afcj r»»B* m - <«BW®S «irs ni,asar:-j .aivia ■. :*r"W a « Ki mi iuiii. — »ni«! ~ « troj KMBB na srnam sap Si «r. tboost«: '/vi,nwr-nii .f..—»« ■ — "Tirtf, ir- ,,w!»«!i»r>i t BRB-hl SM W imi uat Aa Jnwt « MUT -UM* AiPi--cu. _ S»'n.* jitfamS "'"aia -ua. — asfc£r=i;a»ilH!B »ismiKUiHi ia 5a- -,stt7s£MBi -s, i" ;acii ' r""' t»nisc«ita.«i(?» i Tt-iiii-ci >'—« 3 »n® r iois. rt^-ai ti ."•Jttfaieaaoi. — v ifeiil w ^ai ' a- ;«u a tmrar »BOK — s 3»aiatas i >«! i m-JČ 5 ^aaiito »i > - ia^----- T « ^ii?« sr-.ec r' a - 'i a i- c:u JitifCe-;j>l — ' IO) Mu .MM » I« '"<•■' .- iii (irTT.1* 31'Mtl" "Si"' »IK - ..lil^rsc: — 1 H ■ -'>- • si far .afer« — i.-aiin e ni-; ir^ c-iaEr" a- >-"T!r"v'i i.(fa»'iT. — " .^u. mir: f»sa.-cjr Tfr^r '*!•„-,» tii •■ • - t»r«ai.(eiv. ai tiimc-r r urt ,!f ^i-. varc,ir u»asiT»-'- . feRsinri u>ii-:. .«ta "S- thu: --sir Sir«; "• "—ai ?ars?>-. - -n1 na Ji!«ni^uw n 2»t—?-' --nrk 1. j«rr — i« —' .»J;. ■ mn. R&ZMO i ji12ur.11, si x«9m ^ jM*(snr-.iwn. im m - uiti «« aoaa u ><.; • un h^rtrrs« ii (lus- »oo.<"'-mi a ^aan^ 1- nuj!-. atf .Tj H ?—~ -c as£ . m i^ss..v Ji«« ImaaaBUJTifaBV". "*kmi ^.ast« w Tiuau. 1. — jeei -.-nT-LOTn: ar^au nczia LH— ~ —.J^i 'tepta:. ut Tsr-i^ " rrrr s tisa .i _ i»r» J' t 1'' —v -rT?K * aiasrttHSa tJiak iiiaia ar-rrsaa»r b9»£«mk -tnauiiautg lMM»rr -itaT.L* jstnMCu! «BV»*. smstarh -1 i- ..,.f. "nsff-T.Tra. :»' las:!" r>- ■■ I™: ^» jy s -vuiz «ra n «sr iiiSC- taKir ztisM — 1:-L. in***?: »•vau >-M su:.miti a -^iri -1—— a. »!■ -^ill if ' - c—:„a amiuuK ?~mt —1 r- "ic t »."ll. (iri.tIEt»il,r- w Ji Ji 3 »••>» ■•::*•«£• . . -u .mgn iituim«» are - oa u mri ;a. talni«. • -c-. .n ts* »—s; - otMitna: -'«. -u>n ""5" u ji - n* •».. RADIO a -a i 2 j ki - r-jricii, ia- ■ j ..i!**** « i m ^ sss« " h.-i rrssrtar u fr ^JK .flssiiE; SLS h ion.*. Jt..^ i^zmift. ..!•»< . ..r 1 "**. — *L T^acriK. STI. H Kij!.. Br. * — mm.n. 3? 1-IWW» i -'-«5" ' a- j- tiaMES1*.. f1—^.-rr— - ra SUŠ T-«tr.--«r 4 mo ^ '-enšr-. 31*. T — Sh lf-> .S1 '^Ksn .-»v X.. ' "..'.^.'ife. J* tul ^ r*r.??r4w — - sbv. S "i.i«. - * ^ 'J i. o>« S* ""^'"C,- R.M W HJ» fC3K * fnra x. a *rr,*cHw 1 iJh _ I .1/ 2 1J«W • •.„«. f- run * nt' -"nvjr-t VOV1 GROBOVI PO POMOV1JVI Vaši otroci hočejo citati! Mnogo mladinskih listov izhaja v Sloveniji, vendar ne moremo nobenega izmed njih s tako mirnim srcem priporočali naši mladini koi »Vrtec« in »Angelčka«. To sla vodilna mladinska lisla pri 'nas, saj stopa »Vrtec* že v 65. leto svojega obstoja ln je v teh letih obogatil našo mladinsko literaturo z najboljšim, kar so slovenski pisatelji napi-tali za mlada srca. Prav tako kakor »Vrtet., tudi »Angelček« ie dolgo let marljivo vzgaja, uči In zabava evoje mlade prijatelje. 43 let bogate setve Sin žetve ima za seboj. Dokler bodo slovenske matere čutile potrebo, vzgajati svoje otroke v duhu, v katerem so bile same vz-gojene in v duhu, katerega jim narekujejo srce, vest in razum, toliko časa jim bodo dajale za duševno hrano »Vrtec, in ' .Angelč-ka«, »Vrtec« in »Angelček« sta izrazito katoliška mladinska lista. Predobro se zaveda njun urednik g. katehet Lavrič, odgovornosti in dolžnosti, ki jo ima kot oblikovalec otroških duš in značajev do eloven-skih staršev in domovine. Pa se nad besedo »katoliškega« ni treba ustrašiti nikomur: pod to označbo ni mišljeno zgolj nabožno čtivo, ampak je mišljena predvsem osnovna težnja in smernica lista, Suhoparne nauke otrok s časom pozabi, spomin ra lepe zgodbe, polne solnca in mladostne razgibanosti, pa živi v njegovem sanjskem svetu svoje večno svetlo, plodonosno življenje. Prav gotovo je ta pot, ki si jo je izbral, edino prava. Prve tri številke »Vrtca« in »Angelčka« za šolsko leto 1934—1935 so bij^ že razposlane na dosedanje naročnike. Polno pergiščr. dobrega in lepega prinašajo svojim mladim prijateljem. Krog sotrudnikov, ki jih je sedanji uredi.ik zbral okoli sebe, je posrečen in v skladu s smernicami obeh listov. Med sotrudniki najdemo imena, ki so v naši mladinski književnosti dobro znana in priznana. »Vrtec« stane za vse leto Din 15.—, « prilogo »Angelček« pa Din 20.—. Lahko pa naročite tudi samo »Angelčka«, ki stane za vse leto Din 5.—. Naročila je poslati na naslov: Uprava »Vrtca, trgovina Ničman v Kopitarjevi ulici, Ljubljana, Nobenega slovenskega mladinskega tista ne morejo slovenski starši s tako lahkim srcem i« tako mimo vestjo izročiti svojim otrokom kakor »Vrtec« in »Angelčka«! /-aključujemo: vsakemu slovenskemu otroku »Vrtec« in »Angelčka« v roke — in daste jim najboljše, kar premore naša mladinska književnost dobrega in lepega za-mlada srca! Igra (Ig) Na Martinovo nedeljo, dne 11. nov., priredi prosvetno društvo igro »Na dan sodbe« ob treh popoldne in ponovi isto igro v nedeljo, 18. novembra ob pol osmih zvečer. Ker letos ne bo dovoljena na Martinovo nedeljo nobena veselica vsled žalovanja po blagopokojmiin kraljem, vabi prosvetno društvo na »vojo lepo in poučno prireditev. Ii zagrebJke torb«. (Zagreb.) Med Slovenci po domovini «e je ie mnogokrat ponovila želja, da bi viteli nafoga velikega Slomška med svetnike. Upamo, da bo ta lepa želja vseh Slovencev kedaj izpolnjena. Pa imajo tudi Hrvatje enake težnje. Prav t, nov. je obletnica smrti škofa Langa, ki je živel in umrl kot svetnik. Tudi za njegovo kanonizacijo (umri )e pred 10 leti) so že bili storjeni nekaieri koraki. Prav za deseto obletnico njegovo je bila poklicana v življenje lepa ustanova: »Langov dom«, ki bo dajal zavetišče brezposelnim ir. onemoglim dekletajn; 4. novembra ga je blagoslovil nadškof Bauer. -r V I nedeljo, 11. novembra bo Slom. prosv. društvo priredilo žalni spomin Nj. Vel. Med odmori ponovtje-I ne Finžgarjeve igre »Naša kri« pa s« bo po enoletnem zagiebovanju poslovil od Zagrebčanov dosedanji duhovnik z« Slovence v Zagrebu Illadnik Janez. Lani 12. nov. je bil »prejem, leto« 11. nov. bo pa slovo. Točno eno letol — Sedaj, dokler še nimamo cerkve, so večernice kar v prostorih Slom- Gustnv Strniša: Zemlja rešiteljica (Konec.) O sebi sploh ne govorim. Knr je Janez meni storil, je sploh preveč iu mu ne bom nikoli poplačal, če bi delal zanj vse življenje, saj mi je neštetokrat pomagal, ko sem že klonil in spet me dvignil in me podprl, kar ne vo nihče drugi kakor suma inidva. Pozdravljam ga iz vsega srca. In njegovo ljubljeno družico pozdravljam! Zdrava in vesela naj ga spremlja skozi življenje, saj sla vredna, da sta se našla! Bog ju živi!« Vsi so dvignili kozarce in nazdravili no voporočencera a. Mencej se je vsem zahvalil in pozdravit Pručko, kot svojo desno roko pri vseh njegovih podjetjih. Tedaj pa je udarilo med svate kakor bomba. , Po cesti je prišel občinski sluga Cec, se ustavil pri svatih, si obrisal znojno čelo, brž izpraznil par ponujenih kozarcev vino, se globoko oddahni in dejal: -Saj sem lako žejen, da vam se nazdraviti ne morem. Tarej I vala za rajno vino d V zameno vam pa povem novico, ki vas bo pač zanimala, a ne menda preveč razveselila: Tomaž je snočt pobegnil iz ječe. Z njim sta ušla so dva druga kaznjenca. Kako .so mogli priti iz ječe, to doslej še ni pojasnjeno. Menda jim je zunaj kdo pomagal.« Sluga je spet dvignil kkozarec rn ga izpraznil na dušek. . Pručka se je ozrl na svojo izvoljenko. Bila je bleda in otožno ga je gledala. Junez pa je dvignil kozarec: . »Pustimo jih, naj blodijo, kjer hočejo! ftpajmo, da jih k nam ne bo, sicer se pa ne bojimo nikogar! Tudi orožništvo bo gotovo nocoj še bolj budno.« Svatje so bili vendarle nekam zbegani, ko so se poslovili in odšli počivat. XII. Nekaj tednov nato se je vršila spet druga svatba, ki sicer ni bila tako hrupna kakoor Meneejeva, a vendarle resnično vesela m polna zabave. Pručka je namreč kar nepričakovano zasnubil Angelo, in sicer tako ka; kor je znal samo on. Nekega dne je namreč vstopil v trgovino, si mencal roke, mežikal in se poredno smejal. Nazadnje je spet po-mežikuil Angeli, ki ga je kar začudeno gledala, si pogladil svoje postrizene brke m poča»i ter preudarno iKiložil svojo desnico na pult in potem dejal: »Danes pa prihajam s posebno zadevo. Kajne vse pride v življenju na vrsto. Me vem. kako se bova kaj pogledala, čeprav ne dvomim, dn sva si doslej bila dobra prijatelja Kajne? »I seveda. Kaj boste vendar povedali? Kar radovedna sem, kaj bom zvedela,« je odvrnila Angela, ki ji pač 111 na mar prišlo, da bo Pručka prišel kar takole s svojo poročno ponudbo. . , Pručka je šel trikrat po trgovini, se ustavil, pogledal spet Angelo, ji znova po-mežiknil in se zasmejal: . »Da se ne boste preveč ustrasili, sicer ho za mene slaba predla. Ne vem, kako naj vas pripravim na ta udarec.« ,,, , »Moj Bog, kaj se je vendar zgodilo?« se jc zdaj res skoro spla&la Angela m zaskr- ,1P'"»No,'"ni tako hudo! Le potrplte, vse ce bova pomenila. Zato pa prihajam tako zgo-dai k vam«. , . ... , Potem se je vsedel in počasi pričel: škovega prosv. društva in to ob 6 v Nikoličevl ulici 10-1. Tako postaja ta prostor glavno zbirališče Slovencev za ta prehodni čas. Upamo pa, da bomo v nedeljo, U. nov. že pri Sv. Roku. Ču bo ta naša želja izpolnjena, bodo večemicc ie ob 3. Nekaj za mlade is stare. (Sostro.) V nedeljo dne 11. novembra ob 3 popoldne bo v društvenem domu mladinska predstava, tri-dejanka »K mamici«. V igrici nastopa 7 letni Mar-janček in njegova sestrica Milica. Bila sta revčka, brez očeta, brez dobre mamice. Hudobni stric je jako grdo ravnal z njima. Odločila »ta sc, da bosta šla iskat mamico v nebesa, oziroma na zvezdico. Odpravila sta se na pot, hodila sta po temnih gozdovih mimo nevarnih prepadov, spremljana od dobrih palčkov in lepih vil s kraljico Vilisiavo. Potikal pa se je po gozdu tudi hudobni Volkodlak s svojimi grdimi vilami in hudobnimi škrati, kateri so ovirali pot Marjandku in Milici. Med Vilisiavo in Volkodlakom se vname hud boj, v katerem podleže Volkodlak e svojimi škrati. Tudi hudobni stric je dobi! zasluženo kazen. Končno sta prišla naša mala dva srečno k mamici. Mladino vabimo, da r,e v obilnem številu ogleda 4o lepo igrico, vabljeni ste pa tudi starši, zlasti mamice, in drugi prijatelji mladine. Pred igro igra tamburaški zbor. Vabljeni! Igra (Preska) Katoliško prosvetno društvo v Preski prične letošnjo sezono e predstavo »Izpod Golice«, ki bo v nedeljo, dne 11. novembra t. 1, ob 3 popoldne. Sestavil je igro Retečan Kušar Tone. V Ketečah je napolnila res nadvse zanimiva in prav ljubka igra dvorano dvakrat. Upamo, da bo prav tako tudi našo, ki se ponašamo z zelo dobrimi igralci. Ali se bomo molili? Letos bo imel oder popolnoma popravljeno in moderno razsvetljavo. Kako se bomo v prihodnje razvijali, bomo že sporočili. — Pred 14 dnevi je umrla predsedniku delavske skupine papirnih delavcev g. Janezu Peternelu po dolgi bolezni dobra in skrbna žena. Naše iskreno sožalje! Muhasta jesen. (Primskovo pri Litiji.) Pretečeni mesec srno imeli že prav vse letna čase. Pomlad: saj cveto še zdaj jablane in silvei poletje: vročina je bila taka kakor sredi meseca avgusta, iu zimo: zapadel je že zgodaj sneg, ki j» ponekod ležal še cel teden. Vreme je toliko na- »Menda se že dovolj dobro poznava. Zato upam, da ne bom dobil pri vas košare, kajti pretežka bi bila in moje življenje bi bilo poslej preveč žalostno. Poglejte, z Mencejem imam že vse urejeno. Danes imam dobro službo, pa še odstotke vlečem pri podjetju. Čemu bi se pa vi pobijali po tejle mrzli trgovini, če se lahko preselite? Sami veste, da sem kupil Kodranovo hišo in zdaj mi je treba samo še gospodinjo. Za gospodinjo som si pa izbral ravno vas in nobene druge ne, ker md nobena druga ni tako všeč. Ali ste zadovoljni! Menda ste me dobro razumeli? Zdaj me pa nikar ne pečite na ražnju, kajti v tej' stvari sem strašno nestrpen in nepotrpežljivl Ce ste zadovoljni, si kar seziva v rake in zveza je sklenjena, oe pa ne, pa recite kar odkrito, da jo brž, pobrišem in me ne vidite več, kajti slepomišenja nisem vajen!« Angela se mu je nasmehnila: »O, vi ste mi ptič! Tako zelo ste me presenetili, da sama ne vem, kje se me glava drži. Sicer vam pa prav odkrito priznam, da vas kar rad vidim. Tudi sama sem že mislila na vas. Toda poročiti se vendar ne nameravam čeprav sem že večkrat mislila, da bi bilo prijetno imeti svoj dom. Mati sem in za svojega sina moram živeti iu skrbeti. Nihče ga ne sme prezirati, saj bi preveč trpela, če bi videla, da trpi krivico.« Pručka se je začudil: . »Kaj vendar govorite? Ali nisem bil vedno dober in prijazen z njim? Ali me nima fantiček rad? Pustite take predsodke! Ce ni drugega zadržka kakor ta, ste laJiko brez skrbi, saj sami veste, da je AndrejčeK moj. ljubljenec. Torej velja, kajne?« In ni se mogla več ustavljata. Prijazno je ponudila Pručki svojo desnico, vsaj J« sama tako zelo želela, da bi jo Pručka aae snubil hi zdaj ae je to zgodilo. In tako je prišlo spet do nove svatb«. gajalo, d« krneti is niso atotli pospraviti *«rii pridelkov. Posebno trda pa pred« vee» radi lii^s. Nekateri «o fclll tako srečni, dc ta ga tojksj nagrabili, a mnogim ja »loga te podla, Zadnje Ml (ta smo imeli I« »lino meglo, ki »a j« v Učila po naših hribih. — Kaj bo, kaj bo, č« ee Brdavs ne ukroti? Spominski dan. (Dal pri Ljubljani.) Tukaj* nj a organizacija borcev proslavi v nedeljo, dn* U. nov, »Spominski d&n ob priliki e tako lepo vidi po /sej trebanjski dolini, je umrl na Vseh svetnikov dan Anton RacArh, mož vesele narave ia dobrohotnega troa, ki fe vedno Bogu dal, kar je bosega. Prav vsako prvo nedeljo v mesecu si g* videl pri obhajilni mizi. Vaičani ga bodo ohranili v dobrem spominu, ker jo za vas več storil, kakor ie javnega dola nanj padlo. Svoji obljubit v svetoval vojni j» ostal zvest, da j« vsak petafc prižgal lučko pred Marijino jKt&rbo, leor se je U vrnil Iz paklenaksga tntjenja ca isfikl fronti. Bog rou daj večni mir v nebesih, kjer bo po novem letu praznoval svojo W lstntoo. Tu foti trna r*5jaom« »dravi, po doUai pa otroci bolenajo. Drugače gledamo svet le bolj z viška, za denar je pa kar «e da huda. Ni ga in ga ni mogoče dobiti. 0 ta krt»a nas hudo grize. Smrt vzornega moža. (Sv. Jurij ob Taboru.) Oni ponedeljek je šel posestnik Vinko Koa iz Lok nabirat encljan na Veliko planino. Z njim v družbi je bil tudi posestnik Tekauc Lovro. Tekauc je kopal korenine, Ko« jih je pa snažil. Pri delu je Kosu nenadoma spodrsnilo in zdrknil je po strmi senoieti kakih 300 m v globino. Ko mu je spodrsnilo, jc dvakrat ie rtklical hop, hop, šel z nogami naprej, kmalu ga j« pa zvilo v klobčič in oddrvel je v nesrečno smrt. Tekauc, ves prestrašen, je šel naokrog v dolino, a ko je prišel do Kosa, ga je našel mrtveca. Ko« ima zlomljeno desno nogo in malo potoičeno glavo. 0 nesreči so bili takoj obveščeni orožniki, ki so se takoj podali na kraj nesreč«. Po pregledu so Kosa »b 7 zvečer prinesti na njegov dom. Pokojni Ko® je bi! v najlepši moflci dobi. Imel j« -srednje veliko, zelo lepo in skrbno negovano posestvo, Znan je bil daleč naokoli kot izvrsten gospodar ln vzoren katoliški mož. Naj počiva v mfru! Smrtna kosa. (Babnopolje.) Dae 35. okt. smo pokopali Antonijo Žagar, veliko dobrotnico tukajšnje cerkve. Kako smo jo cenili in spoštovali, je pričal njen pogreb. V resnici nam je žal za njo. Zlasti v cerkvi jo bomo pogrešali. Krasn- venci krog tabernaklja in monštrance so bili vsi dar in delo njenih pridnih rok. Kdo jO Im samo v tem nadomestil? Naj ji bo za vse, kar j« storila Bogu r čast, On sam obdan plačnik, zlasti ie ta velikodušen dar iupni cetiivi ob »vaji smrti. Nai pačiva v miru! Izseljenci ae spominjajo pokojnega kralja. (Heerlerbeide.) Resnično ljubezen do domovine so naAl Izseljenci iz Holandlje ie ponovno pokazali, zlasti ie z vsakoletnimi izleti v Jugoslavijo ter • krasno »spelo razstav« izseljenskega življenja na letošnjem velesejmii v Ljubljani. Le nekaj tednov po letošnji vrnitvi izletnikov iz domovin« je izseljence pretresla vest o tragični smrti jugoslovanskega Tudi Pručki so pokali topiči in vse se je radostilo. Ženin je bil tako židttne volje, da ni mogel tega niti prikriti ln je vsak č*» povedal kakšno okroglo, da eo se vsi za. smejali. Svatov je bilo zelo Veliko, da je Pručka aam kar zazijal, toda vse to je bita stvar njegovega prijatelja Janeza, ki je hotel sam vse urediti. In res je prinesel novosti bogat dar, napravil ji je lopo balo in prevz«l j« tudi vse stno&ke »vatli«. Ko »e mu je P račka hotel nekaj sahvaljevati, ga je Meneej kar nhbralil: »Kar lepo molči o tej večini hvali, ki sem jo sit kakor svinjine, če je prevečkrat, n« mizi! Ti ai pač storil svojo dolžnost, priden ai in pošteu, podjetje si nam dvignil. In takega uradnika si marsikdo želi iu ga rad dobro plača, ue samo, da jaz tebe plačam kakor zaslužiš. Zato pa tudi dobro vam, kaj je moja sveta dolžnost. Podjetje se je res tako razširilo, da si niti sam nisem nikoli kaj takega mislil in to je pač največ troja zasluga in tvoj talent!« Kaj je hotel Pručka, zadovoljno se je zasmejal, pokimal in samo prijazno dejal: »Janez, kakor sam misliš, saj tako m smem nič ugovarjati! »Tako je edino prav,« je potrdil Menoej in vee je bilo urejeno. Ko »o p« pripeljali konji Angeli njeno balo, ji je marsikatera vaška krasotlca zavidala* toda privoščilo so ji vendarle, do je dobila dobrega ženina, saj se jim je stfiillla, ker je bila doslej vMno tako Miodtna. In petem so praznovali poreko. Zdaj je Meneej -vodil pred oltar Prnčkln« nevest*, ki se je samo smejala. V obraz je vsa Strela ln sama nI vedela, kam bi se ozrla, tako srečna je bila. Ko so pe sv&tjo sedeti pri mizi in Zadovoljno zabavali, no se hrupno odprl« trat« ( na s teža j in v sobo je stopil — Tomaž. Bil je oblečen r jetniško ruševino. Bled ln ve* razmrščen in poraščen, se je ozrl na svate, oži so mu blazno zabegale. In potom je zagleda! nevesto in se jI približal. Žalost tu obup sta se mu zrcalila na obrazu, ko .ie dejal: »Angela, moja moraš ostati! Zakaj si se mi izneverila! 0, kaj sem vendar storil, da sem šele zadnji Čas spoznal, da te imam res rad?« Meueej je skočil k njemu in ga stresel za ramo: »Tomaž, pojdi od tod in spametuj »e! gakaj nisi živel kakor drugi pošteni ljudje! Zakaj 8i ji nakopal samo sramoto in pobegnil! Slabši »i bil kakor žival, ki zvesto skrbi za svoj rod!« Ubežnik ga je žalostno pogledal: Zdaj sem se spametoval, ko je prepozno. Prekesno sem doživel v sebi tisto občutje, ki se imenuje prava jn resnična ljubezen, lju-bezou, ki je res požrtvovalna! Strast, me je vodno zamamljala in strast mo je vrgla v najgloblje niiave, kjer bora moral klaverno poginiti!« * Meneej ga j« skušal tolažiti: »Ne bodi tako žalosten! Za vsak greli je odpuščanje, a pokore je treba, pokora mora biti! Brez pokore ni odrešeuja. saj ga človek sami ne čuti v svoji duši!« Tomaž je žalostno sklonil glav«. Starejšina mu je ponudil kozarec: »Na Tomaž, izprazni ga in potem pojdi ter se Izroči pravici! Enkrat vse mine. tudi ti boš enkrat svoboden!« Tomaž j«? vzel kozarec iu ga v dušku izpraznil. Potem je Š9 enkrat pogledal Angelo iu Pručko, nič sovraštva, ne raržnje ni bilo v njegovih očeh, Ko je žalostno zaklicaf: M Ilogbtn! Bodite dobri mojemu Ari-drejčknlc kralja. Spominu velikega vladanja emo se hoteU oddo&tti Že prt sestankih posameznih druMev sv. Barbar* so ae vtšile žalne koineaioraolje. Na dan pogreba je Mla služba božja v Nisuwenhagenu, ki se je )e udeležilo veliko število aaiih rojakov, — Daa t. norveeaber j« pa bil posvečen spominu na pokojnega kralja. Ob 11 je napolnila veliko cerkev v Nleuw krade velika množica Jugoslovanov. Vsa drtišlva »v. Barbare so pulila « svojimi žalnimi zastavami G. Drago Oberžan j« opravil *y. raaJo » primernim nagovorom, ki j« privabil tolzc v nčL Po sv, maši so bile molitve za pokojnega kralja: prvič v HoUndiji se ie zaslišal slovenski »Usmili se me, Bog«, ki ®u je sledil vedno lepi »Blagor mu«. Vkfaia ginjanost j« prevzela vse navzoče, — Cerkvenemu opravilu je sledila kratka komeraoraclja r društveni dvorani. Pred alikn kralj« Aleksandra ji vise! lep venec, lučka je brlela, ves oder je bil aevit v irnioo, izpod katere se je vil« državna trobojnica. Pevski zbor iz Heerlerneide, ki j« že med sv. mašo lepe prepeval, j« tudi tu odpel nekaj žalostiok, predsednik Zveze jugoslov. društev sv. Barbare gosp. Ivan Novak se je v krasnem nagovoru spominjaj pokojnega kralja ter mu zaklical trikratni »Slava«, nakar oe je vsa dvorana oddolžila spominu velikega pokojnika stoje z molkom. Spregovoril je še »lover.sk: duhovnik, izrazili smo s posebnim po-udarkotu zvestobo uovemu kralju Petru II,, zedo-nela je državna himna in glnljiv« slovesnost je bila končana. k Hišnim poscstsikeml Ako ne veste, kaj vse vam je storiti v davčnem pogledu glede vaše stare •li nove bile, vas o tem natanko pouči knjiga »Zgradarina«, ki jo je sestavil davčni kontrolor Lovro Novak. Knjiga vsebuje poleg sestavkov vseh zakonitih določb tudi eksemplificiranc vzorce za davčno napoved in pa za prošnjo za začasno ozir. trajno davčno prostost z navedbo potrebnih prilog in pa koikoviue. Ta knjiga je že marsikomu pomagala do zakonitih odbitkov, za katere do sedaj sploh ni vedel ali so trsfne ozir. začasne davčn« prostosti, za dosego katere mu niso bili znani pogoji in formalnost!. Marsikoga je in bo io obvarovala zamudnih potov in zaslISevasij in pa občutnih kazni, ako bo knjigo pazit« pretita! ter te po nji ravnal in si ne v*£ odtegoval od prejetih najemnin nedopustnih odbitkov, V vašem lastnem interesu je, da si jo takoj nabavite. Dobi se v vseh knjigarnah za cenp IS Din, kakor tudi v Jugoslovanski k.nftgaml r Ljubljani. Ietotam se dobe tudi tiskovin« za napoved zgradarlne. Pola stan« t Din. Naslednji lvip je zginil v noč. Čez pet minut so se že oglasili orožniki lu ga iskali. Drag« jutro so ga našli v gozdu. Slonel je na sivem štoru in se ni niti zmenil, ke so ga aretiralL Pustil jim je, da so ga uklonili iu šel j« z njimi miren kakor jagnje. In spet je Šel v ječo. Spet mu je potekalo življenje enakomerno m težko. Nič ui nikoli tožil, ne se protlviL Delal Je knkor ura in nikoli nI vprašal za nikogar. Le vsak niesee enkrat je dobil kratko sporočilo od Pruč.ke, In kadar je "dobil tisto pismo se mu je sree nasmejalo. K, ta tVnČka, to je bil res plemenit člo vek. Hodnega Tomaža nf pozabil, čeprav mu je delal same preglavice. Vsak mesec mu je poročal o Atidrejfku. da se dobro razvija, da je zdrav in vesel. In to pismo je bilo za Tomaža solneo, edin« solnce, ki ga je še grelo v življenju in mu dalo moč, da je vztrajal za zatohlimi zidovi mračne jetnišnlce in du ni obupal. ★ Leta teko lil nič ue reko. Tomaž je od-*>del svojo ječo. Ker je bil vzoren i« miren jetnik, je bil poniiloščen na 12 let. Toda tudi 12 let kaznilnice ie dolga doba, ki ne mine. dolgo, dolgo. In ko je prišel iz ječe, se ni takoj vrnil v vas. V ječi si je prihranil še nekaj denarja, kor je mnogo delal. In s t< m denarjem je najel delavca, ki mu je bajto (»opravil, saj je bila že tako slaba, da je kar razpadala. Nekega dne se je vrnil tudi sam. Nepričakovano je prišel. Bil je videti star, silne star. Na.selil se je v svoji bajti, a :tl ie brigal za nikogar. Lo ko se je vrnil Andrej domov iz mest« ua počitnice, PTa je TomaJ: t?Mdai in i* m« smehljal, če je Sel mimo njesove bajte. Redovnik t« potoval v oddaljeno m«»to o* milijon. V 2»le*iiišk»iu vozu ee j« z njim vred naha-u!h itna, ki ja vet čos grdo dražila duhovnika. Ve« mogoč« j« sprafcevala, toda duhovnik jc mol-tol, nazudnj« ga dam« vpraša: »Kdor molči, molče Kesneje je Andrej vse zvedel in hi se ga sramoval, sam ga je obiska} in ga pozdravil. Odslej je dobil Tomaž večkrat tako podporo iz Pručkove hiše, » že šahi ni mogel sa trdno vedeti odkotl dobiva jestvji«! In večkrat tndi denar. Skromno in mtviiO ie živel in trpel, strašno trpe!, kajti Vedel je,. ns plače; Ste*. 4S- »OOJiftLJUBc, dne t. novemKra lttML Štren Burne uradne preiskave potrjn-J«Jo, da ae more a popolno gotovostjo uporabiti .»FlTONlNi pr| TOM m^ffStfmm. 788», rstiab od letanja ŠTABIH 11818 na noral), UrofeloMlti ran«b. odprtih hemeroidtli. r»»re«nj» ln-ikoljo. min-rlja krvavitev, 11» (lovoljnj« rami. d« ae uemritl, 1« Jo aeto hitro c*)). Steklenica stati,- 20.— Din v v lekarnah. ..FITOJHH"SSR 8 poŠto s* moretsiipalsil povišati« «» Dls & -. Poofno knjl iltaf „rst«o" d. »o. s,, Zagreti 1-78. flve utekenici po . it. 17 poSilla 7a«103J Kes. Sp, tir. 1WJ <*! S8. VII. IMS Okradena vioptUse. — J5va vU»n>ilca »ta Hotela vlomiti v trgovin^ * *l»tni»«, Prvemu p« pogum in talo pr«jo&fU vlom ca diugj teden. Ko prideta k trgovini, »»godrnja prvi: vidi8, vraga, idej eva pa okrad*na za celo četrtino. -r- V i^iofbi je namreč visel mapi*: Ceae miiane u 25 odstotkov. Novo črno Me ii moddajo ^ ivan 3EIA&N »godni ceni iftf&isans. Cmonska i?,. 2 Ker Bi imel dela. Časopisi poročajo, da je v občini Schonow iwi Berlinu v Nemčiji neki tehnik zgradil lastno zvezdarno pojeg svoje hiše. Opremil jo je z raznimi instrumenti za proučavanje in merjenje neba in zvezd. Do tega, da je posili zve-zdoznanec, ga je napotila brezposelnost. Imena boljScviškiii otrok. Boljševiki v Rusiji dajejo svojim otrokom najrajši imena iz revolucionarnega področja. Tako srecavamo imena: Svoboda, Barikada, Spartak, Pjatiletka, Volja, Elektrina, Era, Norvomir, Zvezdočks, Oktjabr... S tem hočejo seveda zabrisati poslednji spomin na meSčan-&ke čase, ko je Se vera kraljevala v toplih ruskih dušah. ¥ nevarnost! je tvoj denar, Ce ga držiš ''ima. Boparll prežijo za najmanjšimi prihranki. Zaupat denar domačim hranilnicam I Nalaga) svoje prihranke v HRANILNICO DRAVSKI BANOVINI prej KraijM HranHiiSca ¥ llBMlaal. Zanjo vsa Dravtika bfiuovfoa z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Zanesljiv uradnik. — Ravnatelj (det® nedavno nastavljenemu uradniku)* »Naš blagajnik je zbolel. Zato bi vas rad poslal v banko po denar, č« hi Ia ali »e smem na vas zanesti. — Koliko denarja pa j«? HUBERTUS PLA$€i garantirano napreiaočljivi proti dežju, - snejiu In mram »aamko S O KO" od Din t BO'* do 320.- ZNANKE SOK©" nsjmodernisiSI jtarlSfe! kroji g o c m o p e t, o j Tosjrnllka prodiis „S O K O" O&ifife LjttMjafl«: Sv. Petra mi* 82, Ceievifcs osti «8 Knai; iM tog 101 sns liMfMSISS pg BlsSim mik! Din 19»,— SSk—, 16»-- brivski aparati Dip 37w, 34—, S*-— britve Din S«"— 3«-—, 76 — lasostriiniki Cppiii, mila in vse drug* potrebščine pn izredno niajclh e«eeh. mia-m «at Celje it. 19 Zahtevajte veliki brezplačni oenik s več tisoč slikami. Kar se ugija, se uimenja ali vrne denar. Abstinent is pijanec. — Ali vel, prijatelj, da «lkri«iša alkohol življenje na polovico? — Morda, zato pa vidi človek v tem času vse dvojno. ™ kOUAUKA družba.z o. z. LJUBLJANA Rimska 2 - firagertliiva S V»rj a«(M najceneje: Zgatne kotle vseh »totemov, Brcaimlinlke bakrena ln npolnkane £elezne. — Pralne kotle, kotle za Štedilnike. Filtre aa vino. Kopalno peči iu v ko druge pred dieta spadajoče v naSo stroko. Popravila točno tn soildnol Zahtevajte brezpladnl ceniki Njemu j« povedala. Očes 'iUaa, ali si že povedala hčerki, da jp rtKleAmiiK, S« ni ne izbile is gkve tega nromafnega inžen)«*)«f — Mati: Nji nisem povedal«, paS pa njemu. „Hsw?iSl»0 jtedeaj« je predpogoj m M#aTlj9Bje krise* pravi $g®vans§us Zmm hranilnic k $#. " tkajunje » M« M polju m>9 utajteeij, , wrazlr|ji - i |M*i % —tij«»iiPOMOLJlIfl«, dne 7, novembra 1834. jStev. 45,