Sta / COSUB MAILVia (iMt, (iTMrii pMHij«k. vmk d« zjutraj Uwi veselja do dela. Kolon dela pač le toliko, kolikor mora za svoje borno preživljanje, za svoje skromne vsakdanje potrebe. 2e nekdanji minu/trsk? predsednik Nitti je neprestano kričal Italijanom, da se mora povečati tudi poljedelska produkcija, ako naj se vzpostavi javno gospodarstvo in poveća narodno premoženje- Holel je reči, da obdelovalec zemlje ne sme producirati samo za*-se, ampak tudi za splošnost v kar največji meri. Pri latifurdijskem sistemu ni misliti na to. Taka povečana produkcija mare priti le od samostojnega, neodvisnega, č'kidi manjšega posestnika, ki bo imel zavest, da bo on užival sadove svojega dela. To spoznanje je prešlo že v vse razsodne ljufu,. Eno najbolj perečih gospodarskih vprašanj Italije je vsled tega agrarna Evisnsa, ki poda javnemu gospodarstvu samostojnega kmeta. Spoznanje je pač tu. Ki se pa še oglasil doslej državnik, ki bi jm-*l poguba za brezobzirno izvedbo te re-time. Razlaga za to je v dejstvu, da bi državnik s tako namero naletel na silen odpor ravno pri tistih, ki so nadvladorvali doslej vse politično življenje v deželi in v parlamentu: pri bogatinih, ki so srečni lastniki velikih posesti in izkoriščevalci svojih kolonskih sužnjev. Silnejša, nego pametno spoznanje in skrb za splošno korist, je bšla pri vseh državnikih skrb za svojo politično pozicijo in za svojo ministrsko eksistenco- Od tod to dejstvo, usodno za Italijo, da si ni doslej nikdo upal resno na- in agrarne razmere četi pereče agrarne preosnove in da toj vprašanje še vedno čaka svojega — odreše-nika, ki bi hotel vzeti ta križ na svoje! rame. To dejstva se danes postavlja na pot tudi Mussolknju. ko poživlja nameščence, odpu-l ščene iz državne službe, naj se povrnejo tja ven na polje, naj se posvetijo obdelovanju zemlje, ko jo je še ogromno, ki potrebuje obdelovalca. Bati se je, da ti pozivi ne najdejo zadostnega odziva ravno iz razloga, ki smo ga gori označilL Kako naj se z veseljem povrne na polje, ko ve, da ne bo delal zase?! Ni tiste pobude, ki bi ga vabila k obdelovanju zemlje, k prispevanju za čim večjo poljedelsko produkcijo. Verjetno je, da bo vsaj velik del njih raje životaril po mestih tako ali tako. Bo nekoristen ud družbe, in s tem tudi socialno nevaren element. Hotel bo živeti na račun in škodo sočloveka, ki se res trudi m ubija za čim večjo produkcijo na raznih poljih javnega gospodarstva. Taki življi so zajedalci na tetesu javnega gospodarstva in stalna nevarnost za javno fmetje in socialni mir. G. Mussolini hoče odpreti dve zaklopk; za odtok t is očev in tisočev, ki so prizadeti v svoji eksistenci od njegove preosnove javne uorave: en del naj se izseli, drug? naj gre na domače polje k plugu in mptiki! Vse prav. S tema dvema odtokoma ta bilo res ustreženo javnemu gospodarstvu In bi se prepreč;le nevarnosti, na katere misli tudi gospod Mussolini. Kar se tiiče izseljevanja, smo že -označili zapreke vsled usodnih zamud italijanske vnanje politike. V nerešenem agrarnem vprašanju pa je velika notranja zamuda, ki je morda še usodnejša, nego so bile zamude vnanje politike-G. MussoKni utegne doživeti neprijetna presenečenja. Prav za prav ne presenečenja, ker hladen motrilec dansh razmer mora računati z možnostjo neuspeha MussoKni-jevih pozivov. Posebno je treba raounaii tudi z narodnkn značajem Italijanov. Italijan je zmeren, trezen, delaven, vesele narave, ali temperament njegov je razburljiv, ga rad zavaja k nepremišljenim in strastnim dejanjem. Pri tem temperamentu ga ni lahko disciplinirati. Posebno tedaj ne, ko ima — opravičeno ali ne — zavest, da se mu je zgodila krivica. To zavest bodo imeli tisti tisoči in tisoči, ki so vsled Mus-solinijevih preosnov izgubili svoj dosedanji službetni položaj. Mussolinija čakajo težke naloge. To tem bolj, ko je verjetno, da bodo vsi: tisti politični mogotci, ki jih je on pahnil s piede-stala, prežali na priliko, da mu izpodmaknejo nogo in da bodo v svoji osebni užaljenosti in sebičnosti izkoriščali tudi ljudske strasti za svoje namene. Kako vse drugačen bi bil danes Mussolintjev položaj, če bi bili njegovi predniki na vodstvu vnanje in notranje; politike senotreneje računali z danimi razmerami in realnimi potrebami svoje države, če bi bili smotreno preosno-vali agrarne razmere v deželi! Predpogoj za povečanje poljedelskega pridelovanja je rešitev emega najbolj perečih vprašanj Italije: agrarne reforme! (talile Pred tesnim zbUžanjem med Italijo in Fitacjo? RIM, 8. Listi posnemajo z zadoščenjem odstavke iz francoskih listov, ki govore o ootrebi zbližanja med Francijo in Italijo in o razširjenju dogovora, katerega podlaga se je ustvarila na pariški konferenci. S posebnim zadoščenjem beležijo listi tudi vest, da se bo spričo tesnega prijateljstva med Francijo in Italijo ojačalo tudi italijanski položaj nasproti Jugoslaviji. Manifestac ja ItaKjacov v Marsilji — Odlikovanje bivših bojevnikov M ARSILJA, 7. Danes so se vršile tukaj manifestacije članov tukajšnje italijanske kolonije. Zjutraj je prispel v mesto državni podtajnik De Vecchi, ki je predsedoval slavnosti, crgan:zirani za izročitev vojnih odlikovanj bivšim bojevnikom. De Vecchi je v svojem govora poudarjal med drugim složnozt med obema bratskima državama. Po slavrtosti se jc sestavil sprevod, pred katerim so korakale glasbe posameznih italijanskih društev v Marsilji. Sprevod je šel na Prado, kjer se je vršil banket, katerega so se udeležili tudi zastopniki francoskih oblastev. Čehoslovaika Finančnemu ministru Rašinu gre na boljše — Dr. Novak prevzel začasno ministrstvo PRAGA, 8. Stanje finančnega ministra dr. R a šina gre na boljše. Včeraj je bil minister vnovič podvržen radfoskopskemu piegledu- Krogla ni zadela življenskih delov. Minister za trgovino bo začasno prevzel f;nanČno ministrstvo. Policija je ukrenila stroge varnostne mere, ker grozi nevarnost, da se ogorčena čehoslova&ka nacionalistična omiadana maščuje nad prevratnimi elementi Nevarnost je tem večja, ker je bil baje atentator komunist. Francija. Francoske priprave za jriod na ruhrska kotHno — Protiententno zboftovamje med-narodnih komunistov v Hessenu PARIZ, 8. Kakor javljajo listi, se ima Aanes sestati odškodninska komisija, ki bo že tekem jutrišnjega dneva storila svoje sklepe glede kršitve nemških obvez z ozi-rom na dobavo premoga Franciji. Smatra se, da bo francoska vlada takoj po odgovoru odškodninske komisije odloč:la, kakšne ukrepe naj ukrene. Medtem javljajo listi, da se je začelo živahno gibanje čet v Porenju. Nancyjska garniz:ja je dobila ukaz, da odide na rensko obal. Belgija je baje tudi ukrenila vse potrebno, da pomaga Franciji pri njenih ukrepih proti Nemčiji Poincare je imel včeraj dolg pogovor z ministrom za javna dela Latonchreurom, ki bo imel kot strokovnjak glavno ulogo pri izvrševanju programa za odstop produktivnih zalogov na obeh obalah Rena. Zdi se pa, da bo imel francoski pohod v , Hessen usodne posledice. Kakor javljajo listi, se je otvorilo včeraj v Hessenu medna-| rodno komunistično zborovanje, katerega I se udeležujejo francoski, angleški, italijanski in nizozemski zastopniki- Na zborovanju se je govorilo proti versailleski pogodbi in proti francoskemu pohodu na ruhrsko kotlino. Sprejela se je resolucija, v kateri se poudarja, da bo proletariat Rusije, Nemčije in Turčije složno nastopil proti ententnemu imperializmu. Angliia Lloyd George odobrava postopanje Bona/ Lawa PARIZ, 8- «Journal* doznava iz Londona: Lloyd George, ki se nahaja v starem španskem mestu Rondi, je poslal nekemu angleškemu listu dolgo brzojavko, v kateri odobrava stališče Bon ar Lawa. Lloyd George izjavlja ironično, da se je tretja konferenca glede odškodnin, ki jo je sklical Poincare, končala z neuspehom kakor prej-1 šnji dve in častita Bonar Lawu, da je rajši : tvegal poraz nego da bi pristal na politiko, katere posledice bi bile pogubne. Toda tudi Lloyd George izraža upanje, da se bo omejila vdolbina, nastala v francosko-an-gleški slogi. Glede nadalnjega postopanja angleške vlade se zdLi, da vlada ne bo ukrenila nič glede svoje vojske v Porenju in glede svojih zastopnikov v odškodninski komisiji, preden izve za ukrepe, ki jih namerava o-dejstviti francoska vlada. Vendar vlada ne želi umakniti svojih čet ne svojih zastopnikov, kakor se tudi ne namerava odtegniti sodelovanju z zavezniki na drugih poljih, posebno na poslaniški konferenci. Novi pokolji na Irskem — Irski vstaši pognali lokomotivo z vso silo proti osebnemu vlaku LONDON, 8. Irska še ni našla miru. Listi prinašajo vest o atentatu irskih vsta-šev, ki bi bil lahko imel usodne posledice, Na neki majhni postaji nedaleč od Dublina so vstaši vpregli lokomotivo na tovorni vlak, ki je stal na progi in jo pognali z vso silo proti osebnemu vlaku, ki je prihajal na postajo. Vlakovodja na osebnem vlaku ni zapazil nevarnosti, ker je srečal vstaško lokomotivo ravno na nekem ovinku. Vlaka sta se trčila z vso silo. Strojnik na osebnem vlaku je bil ubit, kurjač pa težko ranjen. Osem potnikov je bilo težko ranjen h, kakih 50 pa lažje- Lokomotiva in trije vagoni so bili povsem razbiti. Proga je bila del j Časa prekinjena. Z osebnm vlakom so se vozli večinoma delavci. Angleška atlantska flot$a v Sredo-■i'u ii vir t m morju PORTSMUTH, 7. Angleška atlantska flotilja bo odplula prihodnji torek v Sredozemsko morje. Ustavila se bo v španskih, portugalskih in sredozemskih pristaniščih. Nemčija Nemški odgovor na francosko spomenico konferenci v Pariza BERLIN, 7. Wolfova agencija objavlja to-le poročilo: Francoski listi so objavili spomenico francoske vlade o nemških dobavah v naravi Spomenica je bila, kakor se zdi, predložena konferenci v Parizu. Namen ji je bil očividno dokazati, da je Nemčija prekršila obveze glede dobave premoga. Z ozirom na to se izjavlja z rac. rodajne strani, da ni pravično primerjati efektivne dobave s strani Nemčije s številkami, predpisanimi od mirovne pogodbe, kajti te številke 'predstavljajo največjo me, r-o, ki se ima doseči samo v slučaju, da to dovoljujejo življenske potrebe Nemčije. Vsled tega je odškodninska komis ja povsem pravilno znižala številke, navedene v versailleski pogodbi, to znižanje pa ni bilo dovoljno. Dejstvo, da se je Nemčiji posrečilo zadostiti 84*4% francoskih zahtev, in po nemških statistikah 89 se mera smatrati za izredno veliko dobavo s strani Nemčije. In res je mogla Nemčija izvršiti to dobavo le tako, da je uvozila ogromno množino inozemskega premoga, kar pa je zelo slabo vplivala na nemške finance. Primankljaj v dobavi premoga se mora razen tega pripisati večji del dejstvu, da se Francija ni držala wiesbadenskega dogovora in je zahtevala boljši premog od onega, ki se daja ivsraškim konsumentom. Opozoriti se mora nadalje tudi na dejstvo, da se je vsled odcepitve Gornje Slezije produkcija premoga zelo zmanjšala. Francoski ugovor, da je program za dobave, ki ga predvideva odškodninska komisija, za 300.000 ton nižji od nemških predvojnih mesečnih dobav, Je neupravičen, kajti brez saarskih in lorenskih premogovnikov, ki jih sedaj Francija direktno izkorišča, je Nemčija izvažala pred vojno v Francijo samo 15 miljonov ton na leto, kar približno odgovarja množini, ki jo zahteva odškodninska komisija. Kar se končno tiče francoskega očitka, da vsled: neizvršenih dobav koksa s strani Nemčije lahko dela samo 50% francoskih plavžev, pozablja francoska spomenica, da je Nemčija izgubila večji del svojih plavžev v Loreni in Luksemburgu, tako da je prisiljena pospešiti do skrajne mere delo v preostal:h plavžih. Razumljivo je, da se francoski industrialci, ki lahko vzdržijo konkurenco le s koksom, ki ga dobijo na račun odškodnine in poceni, upirajo izpre, membi pr3silnih dajatev v prostovoljne dajatve v denarju. Toda to stališče francoske industrije se ne bo vzelo za podlago trditve, da nemška vlada ni izvršila svojih obvez, kajti Nemčija ni nikoli zahtevala kake take izpremiembe. Amerika Senat za umik ameriške vojske z Rena WASHINGTONf 7. Po dolgi razpravi je senat odobril Reodovo resolucijo, s katero se zahteva, naj se ameriške čete umaknejo z Rena. Možnost, da bi se Amerika vmešala v evropsko odškodninsko vprašanje se je — kakor se javlja — zelo zmanjšala, odkar je senat odobril Reedovo resolucijo. Amerika bo še nadalje igrala ulogo dobrohotnega gledalca nasproti vsem prizadetim in bo, če bo treba, rada prevzela ulogo posredovalca. _ Grikn Ustanovitev društva za narodno obrambo t Gr&jt — Proglas revolucionarnega odbora ATENE, 7. Predsednik revolucionarnega odbora je objavil proglas, v katerem naznanja ustanovitev društva za narodno obrambo, ki bo razširjeno po veef kraljevini in bo imelo namen dokončati delo revolucije: popolno odpravo Konstantinoma, odpravo osebnih političnih strank, konec civilnih sporov, vzpostavitev družabnega miru, ustanovitev novega, zdravega političnega življenja potom organizacije strank, navdahnjeni s načeli in ne z osebnimi ambicijami Prograta pfravij da bo vlada skr- bela za narodni blagor, za notranji mir, za vzpostavitev financ, za politični preporod. «Poizkusili smo doseči rešitev države — zaključuje predsednik revolucionarnega odbora — z diplomatskega stališča s tem, da smo poverili zastopništvo Grčije v inozemstvu največjemu grškemu državniku, a z vojaškega stališča s tem, da se organizira vojska, vredna Grčije, ki lahko danes zajamči varnost in čast domovine». Konferenca v Lausanni LAUSANNE, 7. Na včerajšnji seji ped-komije za manjšine je turška delegacija sprejela klavzulo, po kateri se vsi dogovorjeni ukrepi za zaščito manjšin morajo sma« trati za temeljne državne zakone. Venize-los je poizkušal spraviti na dnevni red vprašanje patriarhata, toda predsednik kom. Montagna Ja delegati so odločno zavrnili grški predlog, poudarjajoč, da vprašanje patriarhata tvori predmet razprave v drugi podkomisiji in zaradi tega ni dopustno, da se indirektno ovira sporazum, ki ga je podkomisija za. manjšine dosegla skoraj v vseh točkah, ki so ji bile predložene v proučitev. Predsednik kom. Montagna je nato im«el zmeren govor o armenskem vprašanju, o asirsko - kaldejskem vprašanju in o bolgarskih beguncih iz obeh Tracij. Rekel je, da turška delegacija sicer m hotela pr;scstvovati zaslišanju armenskih, asirsko-kaldejskih in bolgarskih delegatov, da pa je vendar njena dolžnost, da da informacije o njihovih željah, ker gre za vprašanje, ki spada pred podkomisijo, ki mora izčrpno razpravljati o vprašanju na-rodn:h manjšin. Svetovno javno mnenje pričakuje, da bo konferenca v Lausanni končno zajamčila mirno življenje Armencev. Turška delegacija ve, da hočejo zavezniki povsem spoštovati neodvisnost, suve^. renost in teritorialno integriteto Turčije in da so se ta .načela vedno stavila za podlaga razprav na konferenci, in v interesu Turčije same je, da na začetku nove dobe napredka in modernosti očisti tla od starih plemenskih in verskih vprašanj. Če bo Armencem dovoljeno, da se zberejo na določenem kraju, kjer bodo lahko živeli, zaščiteni s posebnimi ukrepi, bo odstranjen vzrok stoletavh sporov in bodačih nevarnosti- V drugih pogodbah, ki so jih ententno države sklenile s svojimi zavezniki, so bile določene posebne klavzule za zaščito narodnih manjšin; tako n. pr. za Rusine na Čehoslovaikem. Zavezn:ki zahtevajo niti toliko od Turčije. Armensko središče bi moralo obstojati v tem, da se dovoli vsem armenskim elementom, tudi tistim, ki sv še nahajajo v inozemstvu, da se zberejo na določenem kraju Turčije, ne da bi tvorili državo v državi. Armensko središče bi m* smelo biti zaprto za turške podanike n* odtegnjeno posebni upravi, ki bo določena od Društva narodov. Izbera kraja za to središče bi morala biti prepuščena turški vladi sporazumno z Društvom narodov. Tako bi s® jasno določilo spričo turškega in svetovnega javnega mnenja, da se ar, mensko vprašanje noče nikakor postaviti na politično polje temveč edin o-le na humanitarno polje. Z isto pravičnostjo se mora presojati asirsko-kaldejsko vprašanje in dati temu majhnemu nairedu možnost, da ohrani svoje tradicije pod zaščito in suverenostjo turške vlade. Predsednik kom. Montagna se je končno obrn:l s toplimi besedami na. turško in grško delegacijo, naj dovoli ta bolgarskemu prebivalstvu, ki je moralo zapustiti vzhodno in zapadno Tra-c3jo, prosto vrnitev v domovino^ Popoldne se je sestala komisija, ki se bavi z vprašanjem pravnega položaja tujcev v Turčiji. I^met paša je izjavil, da turška delegacija še vedno smatrra, da se more vprašanje kapitulacij rešiti le tako, da se naredi Turčija povsem enakopravna drugim ne odvisniku evropsk:m državam. Pobijal je sklicevanja na Japonsko, poudarjajoč, da Turčija deleže 50 let na tem, da bi modernizirala svojo zakonodajo v kol kot gre za sodstvo. Poudarjal je, da zavezniški načrt predstavlja poslabšanje prejšnjega stanja v Turčiji, ker izroča mešanim sodiščem, sestavljenim po večini od tu-jih sodnikov vse zadeve, ki se tičejo tujcev, dočim so bile prej nekatere zadeve izključene od pristojnosti konzularn'h sodišč. Turčija — je rekel Izmet paša — se noče izolirati, temveč hoče biti enakopravna drug'm državam. Turčija zahteva, naj se pravni položaj tujcev v Turčiji določi potom posebnih dogovorov s posameznimi državami. Turčija je dovolila že veliko koncesijo s tem, da je pristala na to, da se zadeve, ki se tičejo družinskega stanja tujcev, predlagajo njihovim domačim sodiščem Vstal je nato markiz Garroni, ki je izjavil, da upa, da je dosedanja razprava že prepričala Izmet pašo, da je sporazum mogoč. Pripomnil je, da noče ponavljati že obrazloženih argumentov, toda javno mnenje, ki tako zelo zasleduje reševanje najtežjih vprašanj, se mora o vsem natančno poučiti Zavezniki — je pripomnil markiz Garronit — so pristali na odpravo gospodarskih kapitulacij in so izjavili, da se ne bodo upirali udejstvitvi kakega novega sistema ter da bodo priznali pravilnost enakega postopanja s tujimi in turškimi podaniki. Glede sodnih kapitulacij so zavezniki načeloma pristali na njihovo odpravo, zahtevali pa so gotova jamstva, ki so z ozirom na kočljivost vprašanja zelo utemeljena-Storili pa so to samo začasno, dokler se ne prepričajo, da turški zakoni in turiki sodniki ne odgovarjajo zahtevam modernega življenja. Ta jamstva ne kršijo turške suverenosti, šn če turška delegacija misli, da jih ne more sprejeti, lahko pride z drugimi predlogi. Več se ni moglo storiti za dosego sporazuma. Turški delegaciji — je pripomnil markiz Garroni — ni samo za bistvo vprašanja, temveč tudi za javno mnenje njene dežele. Treba je torej pojasniti javnemu mnenju, da zavezniki nočejo vsiliti Turčiji nič žaljivega za njeno čast. Za markizem Garronijem sta govorila še lord Curzon in g. Barrere, ki sta se pridružila predsednikovim izvajanjem. Izmet paša je poučno poudarjal, da so turški zakoni m tiarški Stcdniki v skladu s potrebami turškega naroda in z modernir* ":vljenjem. Tujci se morajo privaditi zakonom dežele, kjer se nahajajo, in ne zahtevati posebnih jamstev. Turčija želi mir, toda na podlagi enakopravnosti z drugima državami. Predsednik sen. Garroni je izrazil upanje, da prinese čas drugačno prepričanje- Mnogo važnih in težkih vpraaanj jc bilo končno rešenih in tako bo morda rešeno tudi vprašanje kapitulacij. Seja je bila nato zaključena. Nag^et položaj na vzhodu — Arabci zfiscdh Mosai? — Griči zaeedii Karagata PARIZ, 8. Vesti iz bližnjega vzhoda so dokaj vznemirljive. Angieži v Carigradu baje pripravljajo vse potrebno za odhod. Grki v Traciji reorganizirajo vpljub zavezniškemu posredovanju svojo vojsko ^'n ne kažejo prav nikake želje po ohranitvi miru. Kakor javlja «Chicago Tribuneso arabski vstaši. pregnali angleške čete iz Mosula m zasedli vilajet. Angleži so se baje umaknili tudi iz Bagdada ef a Hindiye, kjer kopajo okope. Kakor javlja londonski «Daily ExpresG», je grška divizija zasedla Karagato- Vkljub protestom francoskega pclkovnka se grški general ni hbtel umakniti. Angleška oblastva v Carigradu so objavila poročilo, v katerem zanikajo trd tve Turkov, da so angleške čete na azijski obali Dardanelov prekršile irvudanijski dogovor. Rojstni daa kraljice Jelene. Včeraj je bil p a vsej Italiji proslavljen rojstni dan kraljice Jelene. Javna, poslopja in trgovine v našem mestu so bili v zastavah. Vojaška službena doba. Kakor javljajo iz Rima, je bil objavljen odlok, ki urajuje vojaško službo. Odlok predvideva vojaško sVuibcno dobo 18 mesecev. V gotovih primerili pa se skrči vojaška služba na dobo 3 mesecev in sicer, če je vojak: a) edini sin očeta, kateri je nastopil 60 lebo svoje starosti, ali pa kateri je trnoo nesposoben za delo, ali pa sodniško proglašen kot odsoten in neznanega bivališča. b) prvorojeni sin očeta, ki »e nahaja v enakih okolnostih in .ki nima drugega sina starejšega čez 20 let. c) edini sin matere, ki je še vedno vdova. dj prvorejeni sin matere, ki je še vedno vciova in ki nima drugega več nego 20 let starega sina. e) edini vnuk deda, kateri je nastopil 70. leto svoje starosti in ki nima sinov nad 16 let starih. f) edini vnuk babice, ki 'je še vedno vdova in ki nima sinov nad 16 let starih. g) prvoro?eni sin, ki nima ne očeta ne matere, ne bratov nad 16 let starih. h) edini brat sester brez matere in očeta, ki so neporočene ali pa vdove brez sinov starih nad 16 let. i) zadnji sin brez matere in očeta, ki ima brata, kateri je trajno nesposoben za delo, ali če se mera smatrati druge brate kot neobstoja-ječe v družini. j) prvorejeni sin matere vdove ali prvoro-jeni sin sirot (v izvirniku: primogenito di or-fani — ni razumljivo), ali edini potomec svoje družine, katere oče je umrl vsled poškodb ali trpi na bolezni, katero si je nakopal vsled vojaške službe. Skrčene vojaške službe je deležen tudi vojak, katerega krvni brat je umrl vsled ran ali bolezni zadobljenih v vojaški službi a!» je pohabljen. in vpokojen vsled vojaSkc službe, to pa le v primeru, če ni že drutfi krvni brat na podlagi teh pogojev vžival skrčene vojaške službe. Kot neobstojajoče v družini :e treba smatrati tiste, ki so trajno tako bolni ali pohabljeni, da niso sposobni za delo ali odsotni in neznanega bivališča ali zaprti v ječi. V vseh teh primerih odločuje naborni svet. Vojni minister pa lahko dovoli skrčenje službene dobe vojakom, ki so telesno slabo sposobni za vojaško službo ali manjši ce£o 1.54 m, nadalje ta.kim vojakom, ki dokažejo, da so z vspehom obiskali tečaj za preavojaško izobrazbo. Konečno je dana vojnemu ministru oblast, da dovoli vojakom, ki so sedaj pod orožjem, krajša službeno dobo nego je redna (18 mes.). Brani svoje, spoštuj tujel To je naše geslo, ki določa smernice vsemu našemu delovanju in snovanju. Mi ne mrzimo ne italijanskega naroda, ne njegovega (jezika. Narobe. Mi spoštujemo italijanski narod in priznavamo nje« g ove vrline. Grajamo pa odkrito njegove slabe strani, kakor £ih ima vsak narod. Globoko se klanjamo pred italijansko kulturo« Pač pa obžalujemo, če gotova dejanja napram nam niso v skladu z zapovedmi kulture. To pa( ni znak sovraštva, kajti ravno odkrita beseda gradi most do poštenega sporazuma, ki gaj mi želimo iz srca v našem interesu, v imenu človečanskih idej in tudi v interesu italijanska države. Do takega sporazuma pa ne pride —i to bodi povedano odkrito in na vee glas —t dokler si naši so de žela ni druge narodnosti ne, usvoje gesla: Brani svo^je in spoštuj tuje!! Kat-kor mi spoštujemo nihov narod, njihov jezik —^ kar dokazujemo s tem, da se ga radi učfcnot in da radi črpamo iz virov italijanske kulture — -tako naj oni začr«jo spoštovati nas in naš jezik! Kakor se mi ne dotikamo njihovih laprav za gospodarski in kulturni razvoj, tako laj se tudi oni ne dotikajo naših takih naprav ter naj nas ne ovirajo na našem delu za gospodarski napredek in kulturni razvoj našega ljudstva. Čim si oni usvočijo tako stališče na pram nam in našemu delu, pa se vrata širom odprejo za mirno sožitje. Naši scdeželani in vsa široka javnost v Italiji naj prideta že enkrat do spoznanja, da tudi naše ljudstvo hna svojo narodno dušo, svoje Čustveno živl;enje, da ljubi svojo narodno svo-jstvenost, in da jc to plemenito čustvo, ki ga mora spoštovati vsak kulturen človek, pri vsakem narodu! Brani svoje in spoštuj tuje! * Besede ministra in dejanja podrejenih organov. Prefektura za južno Tirolsko je izdala odlok, s katerim odpravlja nemške šele v štirih občinah in bodo tam odslej le italijanske šole! Da se pokaže vsa gorostasnost — da ne rabimo druge, boij izrazite besede — te odredbe, ugotavljamo, da je ljudsko štetje iz leta 1921. v onih občinah izkazalo 4S60 Nemcev in 2567 Italijanov. Ali tedanji generalni civilni komisariat si je znal pomagati. Odredil je revizijo ljudskega Štetja, pri kateri so se uveljavljala znana »načela*. Čim je imela kaka družina le italijansko zveneče ime, so jo zapisali za italijansko, čeprav je nemška. Vse osebe, ki znajo le par besed italijanski — čeprav fe n*Jih občevalni jezik nem2ki — so bile zapisane za Italijane! Tako so srečno dosegli, da je revizija v onih treh občinah izkazala 2210 Nemcev in 5003 Italijanov). Uspeh v četrti še ni znan). Na ta uspeh je oprta odredba prefekture. Isto razmerje kakor ljudsko štetje je pokazalo tudi prvo štetje otrok. Uspeh tega štetja so «popraviii» uradnim poicenH To je: svojevokno so iipremenili številke. Pa tudi če bi se bila «reviz:£a.» izvršila pravilno in po steno, bi bila odprava nemških šol še vedno vnebovpijoča krivica. Pomislimo le, da so občine obvezane v ustanovitev laške šole, čim je v njih le 15 italijanskih otrok. Tu pa še 2210 nemškim otrokom (:ki so še ostali kljub reviziji:) v Štirih občinah enostavno krati šola v materinem jeziku! To se pravi, da 15 italijanskih otrok vetja več, nego desetkrat toliko nemških! Onim štirim občinam bodo gotovo sledile še druge. Kjer so dejanske razmere na potu, bo morala pomagati kaka «revizija» ali pa »uradno posbovanreU Južno Tirolsko mora izgubiti svoj enotni narodni značaj! To je namen. Je že res: prebivalstva dolžnost je, da spoštuje avtoriieio in zakone. Toda tudi obla-stva in zakone veže dolžnost, da pravično is enakomerno postopajo z vsemi državljani! Ona odredba slcr.i na kaj dvomljivih revizijskih števi&ah. Vrhu lega pa krati Nemcem, kar imsJo Italijani: pravico do manjšinske šele ! Petnajst i.:«liajnskih otrok ima zakonito pravico do narodne šole! Desetkratno Število nemških otrok pa ne! K§e fe tu enaka pravica za vse?! In vendar je enaka pravica najskrom-nejša zahteva državljanov v moderni kulturni državi! Prefektura na Južnem Tirolskem gre lahke no^e preko te pravice. Njen šef, ministrski predsednik Mussclini, pa fe vzkliknil v zbornici med govorom dra. Willana: enake pravice, enake dolžnosti!! Tudi ta vzklik je bil — dim! Nacionalizem ia socializem. *Pravo Lidu*, glavno glasilo češke socialne demc.kracije, piše. *V takem ozračju (kakor je sedaj v Evropi) padata vsečloveško ljubezen in človekoljubje, militarizem se jača, vc^na nevarnost in rledobrohotnost napram demokraciji naraščata, "na drugi strani pa se dvigata v manjšinah iredentizem in uporništvo, razvijajo se politična in gospodarska napetost med sosednimi drž1 vami ter mednarodni zapetljaju Narodno šovenstvo razkraja, balkanizira, ugrablja mir narodom in človeštvu. Socialni deme.kratje ne smeio imeti nič skupnega z nacionalizmom. N-!hova praktična politika se nikdar ne uklone v jarem narodne sdhičnoeti ali šoveasiva. Če bo potrebno, potem bo ta politika v narodno tazpaljeni Evropi postavljala, zopet jezove proti tej nevarni struji. To je nje-na dolžnost v interesu proietariata, to je najhui'ši čas, ki ga je doživela pod zatiranjem r acionalrsti-čne^a vladnega režima. Socialna demokracija piiznfcva narodno vprašanje, želi sporazuma s posameznimi narodi polocn pravice do samoodločbe za narodne enote, ali pa v obliki pre-tfovrdjne federacije ob popolni enakosti ia znaki soudeležbi na prilastkih državne suverenosti v državah z narodnimi manjšinami. To »tališče je utemeljeno v pameti in morali in odgovarja ob enem tudi kozmopolitičnemu stališču.r> — Soglašamo s temi izva.;an;i v češkem socialr.o-decnokratičnem glasilu. Odka-zujejo socialni demokraciji stališče v skladu z nje pravo nalogo napram nacionalizmu, o katerem odkrito pripisava, da se jači sedaj v vsej Evropi. Ne pota ruje dejstev, marveč $ih odkrito priznava. To je iskreno, to je pošteno1. Z zadoščenjem smo pomeli ta izvajanja, ker se po\«em krijejo z našimi naziranji o nacio nalizmu. Oćklan^ njegove grde izrastke, na rodno sebičnost in šovenstvo, ki rafcdvarata narode; priznava pa opravičenost tistega na cionalizma, ki \z izvor naše naredne borbe: za pošteni sp>razum in enakost manjšin v drugoresirih državah! Zahteva za manjšine primeren delež na državni upravi. Le taka oo-liiika socialne demokracije — pravi »Pravo Lidu? — odgovarja pameti, merali in kozmo-poliLičnemu mednarodnemu stališču! Nagla- šamo to posebno zalo, ker naSi komunisti, dediči socializma niso kazali doslej nikakega razumevanja za tako satlišče napram naši borbi za tisto enakost naše manjšine v tej držav}, ki jo «Pravo Lidu» označa kol neoporečno pravico vsake manjšine. Nikdar ac čujemo od strani naših komunistov odločne besede, da ima naš živel j vso pravico do samosvojega narodnega življenja, da gre tudi njemu primerna beseda pri upravi naših pokrajin. Čujemo pač splošne fraze o bratstvu, o mednarodnosti, ali, ko bi imela priti odkrita beseda in odločno dejanfe za pravice našega ljudstva, teda^ jim obnemijo usta in roka se jim noče ganiti. Tudi izvajanja v češkem socialističnem glasilu pričajo, da so «barbari» cesto drugačni in — boljši fcjud;e. Slika Andreja Hoierja je prepovedana v ju-žnotirolskih f*kbskih šolah. Ta odredba je — pravi ' Der Tiroler» — kulturno zgodovinski dokument slepega narodnega sovraštva. Ta prepoved je nerazumljiva tem bolj, ker je povodom vojaške zasedbe poveljnik izjavil, da tudi oni spoštujejo v Andreju Hofcrju svojega narodnega junaita, ki se je boril proti sJcup-enmu sovražniku Tirolcev in Italijanov. (Bil je voditelj upora preti prodiranju Napoleonovih čet. Na povelje Napoleonovo, so HoJ«r?a dne 20. februarja 1810. v Mantovi obsodili na s®rt in ustrelili.) Vojašnici strelcev v Meranu so dali ime «Andrej Hoferjeva vojašnica*. Ak to so bili vojaki, ki znajo ceniti junaštvo na bojišču. Ko rje kralj Viktor Emanuel obiskal Južni Tirol, se je podal tudi v rojstni kraj Ho-ferjev, da počasti spomin junaka. «Der Tiro-ler» pripominja: »Današnji možje so nedostopni za taka plemenita Čustva, ker jih vodi narodom nesprotstvcu Česa se verdar bo":e izvestni krogi- od tega mrtveca? Bo^e se duha ljubezni in zvestobe do domaČe zemlje. Ali tee prireditve. Plesi, Silvestrov! večeri itd. niso navsezadnje prireditve političnega pomena in človek gre na take prireditve ne glede na svoje politično prepričanje tja, kjer upa, da 6e bo dobro počutil, torej kjer bo našel ljudi, ki so mu prijetni, s katerimi ga vežejo dobri odnošaji Če izhajamo iz tega stališča, ni izključeno, da se Italijani udeležijo slovenskih prireditev in narobe-. Toda predpogoji so osebni dobri od-nošaji. Dokler pa se bo udiralo med zbrane Slovence, ki hočejo slaviti v prijateljskem krogu prehod iz starega v novo leto, s samokresi v rokah ter jih razganjalo, in dokler se jim bo zaplenjalo godala, ne bo prišlo do dobrih odnošapev. Nasprcdno: Marsikatera simpatija bošla rakom žvižgat, vsaj pri ljudeh, ki niso ovce. Pozdrav « B^asM Matici« v Trsta! Goriška Straža* z dne 4. t. m, piše pod tem naslovom: Na dan sv. treh kraljev se vrši v Trstu ustanovni občni zbor «Dijaške Malice*. To je organizacija, ki si je postavila za cilj: socialno in gospodarsko osamosvojil naše visokošolsko dijaštvo. Naloga * Dijaške Matice» je visoko kulturna in zato jo iz globine srca pozdravljamo, — Uredništvo. Pritožbe vojakov. Nekateri vojaki 90-pespolka v Genovi se pritožujejo, da dobivajo pošto zelo neredno, z večtedenskimi zamudami, mnoga pisma se zgubljajo, druga prihajajo odprta in prazna. Javljamo to pritožbo pristojnim poštnim in vojaškim oblaslvom, da ocLpomorejo. NAŠI DIJAKI STRADAJO. — SPOMINJAJTE SE POVSOD IN VEDNO DIJAŠKE MATICE* Iz triaSkega žlviieeiia Slabo je naletel. - Posledice pijanosti. Ele-ktiici&i Anton VidaK, star 24 let, stanujoč v ul C on t i št. I., je popival v nedeljo ves dan po raznih gostilnah v starem mestu. Zvečsr ob pozni uri se je pa podal v neko gostilno v ui Lazzaretto vecchio. Tam je izpraznil ne-k«Kko kozarcev vina, potem pa je začel brez najmanjega povoda zmerjati tri mladeniče, ki so sedeli za bližnjo mizo. Prizadeti se niso sprva zmenili zanj; končno so se pa vendar-Ie naveličali ter ga kratkomalo vrgli iz gostilne. Eden izmed njih ga je pri tem lopnil z gorjačo po glavi, tako, da mu je prebil črepinjo. Ranjenca so prepeljali v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je precej nevarno. Policija zasleduje ranil-ce, toda do sedaj brez uspeha. Pod avtesBobil je prišla v nedelja zjutraj okoli desete ure na istrski cesti zasebnica Ivanka Belattu, stara 66 let, stanujoča v Skednju št. 1210. Bila je k sreči le lahko poškodovana na rokah in na kolenu. Ostala je v domaČi oskrbi ČloTSŠid plod v škailji. Neki orožniški brigadir je naletel v nedeljo v Rojanu na skupina dečkov, ki so se drenjali okolij zaprte §kat$e. Funkcijonar je posredoval in jim odvzel Skalijo ter jo odprl. Toda čakalo ga \e neprijatno presenečenje: v škatlji je bil — človeški plod. Dečki so povedali, da so našli šk«tljo na. nekem travniku v ul. Apiari v Rojanu. — Funkcionar je poskrbel za to, da je plod bil presečen v mrtvačnico mestne bolnišnice. Policija zasleduje krute mater. Avtov obli s liž» popolnoma nova, s turbino in parnim s-trow jem, ob glavni cesti blizu Maribora, ora? zemljišča s sadn'm drevjem, se radi selitve takoj proda za 500.000 Dinarjev. PonUidbs pod «Lepa le-ga» na oglasni zavod Ive Sušnik, Maribor, Slovenska ul. 15. zdravnik Vesti z Gorlikesa - Ruska operno - dramatična dražba v Gorici. V Gorici bo gostovala dne 10. t. m. družba ruskih umetnikov v veliki dvorani Trgovskega doma. Gostje so bivši člani velikih ruskih gledališč, kajkor carske opere v Moskvi, v Petrogradu itd. Vsled političnih razmer so bežali iz uomovine in si iščejo kruha pri svojih južnih bratih. Prepotovali so celo Italijo ter nastopili v Rimu, Livornu, Turinu, Pisi in drugih velikih mes-tih. Posebno odlične moči sta gospa Volkovskaja, operna pevka in gospod Dolžinsky, prvovrsten dramatični igralec. V PODLISTEK OLD SLEWTH: TajinsM Kovčeg Kriminalen roman iz ameriškega življenja. Poslvenil Slavocnr Josipovič. -Kaklna neumnost,» je odgovorila gospa z nasmehom. «Potrdilo sem prejela v C.» •Zakaj niste prišla prej po kovčeg?» • Hotela sem takoj priti po*-nj, toda bila sem med tem obolela.» Pri teh besedah je dvignila dama kopreno In pokazala obličje prave * zarjavele device Ta pogled je, po misli prtljažnega mojstra, odvzel zadevi vso romantičnost in ne da bi se Ea to kaj brigal še dalje, je izročil kovčeg. Pama ga je odnesla v neko kočijo in zaklicala kočijažu neki naslov. Ko je voznik ustavil, so kovčeg odnesli v hotel in dama je vprašala: «Je-li Washingtcn - Hotel ?» «Ne, madama, to je hotel San Francisco.* •O ljubi Bog, saj sem vendar hotela v Wa-»hmgton-Hotel. Voznik se. je moral zmotiti. Proshn, preskrbite mi drug voz! — » To se fe zgodilo in kovčeg so zopet prinesli doli. Dama je poredala neko ulico in hišno Itevilko. Ko je voznik ustavil, je postavil kovčeg zopet na stopnice, gospa mu je plačala in odpeljal se je. _ - Gospa ie pozvonila toda nikdo ni nri£el in šele črez nekoliko časa fe pomolela vratarica sosedna hiše glavo skozi okno in dejala: «Tu ne stanuje nikdo.» v O, svela pomagalka,* je odgovorila in po<-tem rekla: «Potem sem se pa gotovo zmotila.* Stara devica je nato odšla s kovčegom daije svojo pot. Po mnogiii ovinkih in prečnicah je stopila v neko hišo v samotni ulici, postavila kovčeg na tla razkošno opremljene sobe in dejala sama pri sebi: •Hvala Bogu! Do zdaj je šlo vse prav dobro. Zdaj bomo pa videli, kaj bo moči odkriti na^ dalje.« Takoj nato se je zgodila redka izprememba in iz stare device se je izlevil čedni Manfred, Potegnil je sveženj ključev iz žepa m se podal na delo. Toda nobeden od ključev ni bil prikladen in na vse zadrge je moral ključavnico vendar-le odtrgati. Privzdignil jje pokrov in v istem hipu vzkliknil od začudenja in strahu, šepetajoč sam pri sebi: •Ti ljubi Bog! kaj sem vendar naredil? Postal sem zdaj celo tatf» Zagledal je bil pred seboj omot papirnatih novcev in kup bleščečih se zlatnikov. Ko ie vsebino natančneje pregledal, je ugotovil, da znaša vrednost zlatega denarja pol miljona dolarjev. Poleg tega so predstavljali bankovci nekako isti znesek in nazadnje je našel na dnu kovčega škatljice, ki so bile napolnjene z dragocenostmi in dragimi kameni neprecenljive vrednosti. Toda kakega nišama, ki bi mu bilo pove- dalo in odkrilo lastnika takega zaklada, ni bilo zraven. Ostali del večera in noč je prebil v ne mali zadregi in v skrbi ter v hudih sanjah. Prihodnjega jutra pa se mu je zopet povrnila njegova odlečnost in velel je sam sebi: «Vse je v redu. Tej tajni moram do dna! Hočem le dobro; ako najdem lastnika tega zaklada, mu ga povrnem nedotaknjenega.* Po zajtrku se je Manfred napotil na kolodvor. Hotel je posetiti prtljažnega mojstra, lakaj bilo mu fe na tem, da izve od njega kaj misli. V tem pogledu je bil lahko miren, zakaj prtljažni mojster mu je ialjivo pripovedoval o srečanju s «zarjavelo devico*, ki ga je za vedno ozdravilo od njegovih romantičnih sanjarij. Dva dni pozneje ae je peljal Manfred v C., poizvedovat o življenju in smrti starega moža z imenom Silver. Spominjal se je, črk M, S na kovčegu, črka S fe bUa nov člen v verigi, ki je spajala lastnika kovčega s starim možem, ki ee je bil sam umoril ali pa je bil umorjen. V poslednjem slučaju bi bilo lafhko mogoče, da bi bila morilka ona brhka mlada dama. Detektiv je iskal s posebno vnemo ono damo, ki je bivala nekoliko dni pri starcu. Zasledil je neko staro Ženo, katera je damo večkrat videla in opisala je posetnico starega čudaka kot mlado in lapo. Manlred j« ostal tam teden dni Med tem časom je doznal marsikaj zanimivega m redkega, Slednjič sklenil, da ae povrn« v New-lork ter polUe pravnega zastopnika, ld |e (imel t tej zadevi tudi svojo vlogo. Borzna ooročila« Tuja valuta na t/žafirem trgat Trst, 8. januarja 1923. ogxs*e krone ••••••••••• ---.-0 avstrijske kroni ........ —,«)27o —.03 češkoslovaške trene ....... 55.50.— 66.— dinarji............. 20.70.— 21,— le j i . c • • . . * • . ...... 11.50.— IS.— marke •••••••••••••• — .21.— —.23 dolarji............. 19.S0.— 20.— francoski franki .........I3t> 25.—137.— Švicarski franki......... 376.—.—379.— angleški funti papirnati....................93/25 sprejema v Gorici, gosposko ulica 6, h od 9—11 in od 3—4. (oi Mali se računajo po 20 slot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele ČTke 40 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor išče slažbo, plača polovično ceno. RAZPOLAGAMO z večjo množino polno-mastnega mleka. Mlekarna Via Saverio Mercadi&nte 1. 30 vipavsa, istrskega re^oška in kraškega terana po zmernih cenah. — Postrežba na dom. Priporoča se F. ŠTRAKCA8 Via Cunicoli 8. «>4 KOVI C^HGSI : poročne sobe, solidno, sla« vonsko delo. javorjeve, čreSnjeve, jesenove, mc< hagonijeve, hrastove L 1500, naslonjači L 43.—» Železne postelje s kovinasto vzmetjo I. I5J.—« TUi3K, Via S. L:»2fO št. 10. VELIKA IZBESA Za pošiljatve na deždo najboljša, brezplačna embalaža. VODJA za gostilno s soprogo - kuharico, se sprejme. Potrebno poznanje okoliša trga Garibaldi, Pojasnila via Šalice 2, gostilna Tomažič. 31 BABICA, izkušena sprejema noseče na dem. Ljubezniva oskrba. Corso Garibaldi 23, I. 32 STANOVANJE v veži zamenjam z drugim stanovanjem ali s samim velikim prostorom. Piazza S. Francesco 1, kjosk. 33 UHADNIK, 281etenr resen, podjeten, vešč popolnoma slovenskega, hrvatskega, italijanskega in nemškega jezika, vseh trgovsko-pisarniških del, strojepisja, sposoben neodvisen skladiščnik, išče primerne shižbe tudi izvsn Trsta ali v inozemstvu. Izvrstna spričevala in reference. Ponudbe pod * Zanesljiv« na upravništvo «Edinosti». 34 'g Dr. fl. GRUSOUIN specialist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcionlran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9—12 in od 3—7 ure. Gorica (Plazza grande) Travnik 20, hiša Paternoii. C0J V MARIBORU, 20 minut od glavnega trga, se proda enodružinska hiša (vila) s 6 sobami, kuhinjo, kletjo, 4 stranskimi prostori in vrtom ob vedno živem potočku. Cena 125.C00 dinarjev. Kupec dobi takoj stanovanje. Naslov pri upravništvu. 35 72 Uvozna in izvozna tvrdka POSTELJE, nočne omarice 50, chiffoniers 220, vzmeti, zimnice iz morske trav« in pol volne 70, iz dolge volne 140, popolne sobe 900 in drugo pohištvo se prodaja po zelo ugodnih cenah v via Fonderia 3. 36 KRASNO POSESTVO, oddaljeno V* ure od Maribora, 17 oralov vinograda, velikanski sadonosnik, zelenjedni vrt, gosposko poslopje, viničarija, hlevi, vse v dobrem stanju, se proda skupno ali pa posamezne parcele * s hišnimi poslopji. Stanovanje s 4 sobami takoj na razpolago. Natančnejše podatke daje g. dr. Rudolf Ravnik, odvetnik v Mariboru, Sodna ulica št. 14/1. 2258 Skladišča : Trst, via Coroneo 13, tel. 12-34 prosta luka št. 4, pritličje opozarja na novodošle velike partije stekle« n ne, porce^ane, emailirane kuhinjske posode najrazličnejših šip v originalnih zabejih in opletenih čeških steklenic po najnižjih konkurenčnih cenah. - Vse biego Je češkega izvora » ^sJtfšSfo cena pEacul&sft za V OSLOVSKI KAŠELJ se zdravi z zdravilom le kame Brelich v Sežani. GNOJ, star, se odda brezplačno. Via Piccardi 12. 23 HIŠA skoraj nova, s šestimi prostori, 3 kletmi hlevom za dve kravi, 1200 m2 zemljišča, sc takoj proda. V hiši je voda. Hiša je oddaljena trr minute od postaje, 1 minuto cd dveh parnih žag. Pojasnila daje Anton Povh, Sv. Peter na Krasu 74. 25 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobov- j ie po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, via Madonnina 10. I. 82 dlhusjeu, vider, Jssbezev, mzžh, veveric, krio v, divjih en dORiačah zajcev. ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacinto Gailina 2, (nasproti hotela Mon-cenisto). Telefon 31-27. Govori se slovensko. 67 Trst, Via Cssars Saftišsfg št, 1© IS. nađs!., vrata 16 bs Sprejemajo se pošiljatve po pošti. CENTRALA TUST Delniška SMca L 15,000.008 Rezerve L 5.100.000 Podružnice: Opatija, Zadar, Dunaf. Afillrani zavodi: Jadranska Banka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-visad, Prevalje, S&rajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb. NEW-YORK: Frank Saksar State Bank. VALPARAISO: Banco Yugeslavo d« Chlle- Izvršuje vse bančna posle._ PREJEMA VLOGE do brani!« knjižice In na tekočI račun ter lih oftrestuja do 3 vl Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. ■ Daj* v najtm varnostne predale (safes) == ZavodovI uradi v Trstu: via (HM dl RIsparmKo Štev. 5 — Via S. Nlcol6 Štev. Telim il m m mi naniu mu u im ti 12.H u h iui h it.