A 'S. V KRANJ, ::. AVGUSTA 1956 LETO IX. — ST. 61 DIN 10.— * z d a j a : Gorenjski tisk /Ureja : Uredniški odbor / Odgovorni urednik: Slavko Beznik Telef. uredništva 475 — uprave 475 Tekoči račun pri Komunalni banki Kranj št. 61-KB-1-2-L35 / Izhaja v Ponedeljek in petek / Naročnina: tetna 600, pollet. 300, mesečna 50 din Glasilo SZDL za Gorenjsko Gorenjske Najpomembnejši problem našega gospodarstva Za večjo delovno storilnost Dvig življenske ravni je predvsem v povečanju delovne storilnosti Sekretariat okrajnega odbora SZDL je skupno s predsedstvom Okrajnega, sindikalnega sveta že n?, nekaj skupnih sejah razpravljal c problemih nagrajevanja v gospodarstvu, o produktivnosti dela in o rezultatih izvrševanja okrajnega družbenega plana. Iz analize, ki je bil?, dana v razpravo, je razvidno, da precej gospodarskih organizacij ni izpolnilo družbenega plana, hkrati pa celo povečalo število zaposlenih delavcev. Pri tem je sicer treba upoštevati nekatere, industrijske panoge s sezonskim značajem dela, vendar v celoti vzeto lahko opazimo premajhno prizadevanje gospodarskih organizacij do izpolnitve družbenih obveznosti. Vrednos* dela na zaposlenega v industriji v povprečju pada, kar nas lahko samo zaskrbljuje. Zato je sekretariat SZDL skupno z odborniki OSS in Svetom za delo in delovne odnose OLO, zelo odgovorne razpravljal o vseh teh vprašanjih in zavzel tudi določena stališča. Razprava je pokazala, da bo treba v prihodnje pri ocenjevanju politične važnosti problema produktivnosti dela, obravnavati, ga izključno s takega stališča, da je produktivnost dela odločilna za zmago • našega družbenega sistema. In če bomo gledali ta problem v tej luči, potem bo moral tako Naklo četrtič praznuje V soboto 28. in 29. julija so prebivalci Naklcga že četrtič praznovali svoj krajevni praznik. Glavna svečanost je bila pred spomenikom padlih talcev na bistriškem klancu v soboto popoldne. Komemoracije se je udeležilo veliko okoličanov. V nedeljo dopoldne je strelska družina iz Naklega priredila tekmovanje v Strahinju. Zaključne slovesnosti pa so bile v Domu kulture v Naklem. politični aktiv kot gospodarski kader spoznati, da je v tem naša osrednja poiitično-gospodarska naloga. V industriji imamo opravka z vrsto podedovanih ostankov zaostalih proizvodnih metod. Treba je predvsem najnaprednejše oblike ^delavskega upravljanja v podjetjih povezati s tehnično znanstvenimi izkušnjami s področja vodenja in organizacije podjetij, ki so jih industrijsko razvite dežele že dosegle. Naš cilj mora biti pri tem: izkoriščati 'najnovejše izsledke znanosti in tehnike s področja organizacije proizvod-O-je, olajšati delo proizvajalcev, da bo na tak način dosežena množična, cenejša in najkvalitetnejša proizvodnja. Povečanje delovne storilnosti je tudi v skladu z osnovnimi smernicami nase gospodarske politike, ki stremi za zvišano vrednostjo dela ter za zmanjševanjem in preusmeritvijo investicij. Občina Kranj praznuje Slavnostna seja in akademija Kranj, 2. avgusta. Na predvečer , občinskega praznika 1. avgusta — je bila v veliki dvorani Sindikalnega doma slavnostna akademija, ki jo je priredilo DPD »Svoboda« - center. Pred polno zasedeno dvorano je imel slavnostni, govor pre- Praznik domžalske občine 7. avgusta 1941. leta je četa kamniškega bataljona v borbi na Brezovici nad Dobom pri Domžalah doživela svoj ognjeni krst. Tega dne je nad 300 do zob oboroženih Nemcev obkolilo in napadlo taborišče 25 partizanov kamniškega bataljona. Napad se je zaradi pomoči vaščanov popolnoma izjalovil. Nemci so z bojišča odnesli le mrliče in ranjence, med tem ko partizani niso imeli izgub. V spomin na to prvo zmagovito borbo bodo prebivalci domžalske občine letos že drugič praznovali svoj občinski praznik. Prireditve bodo trajale 4 dni. Prvi dan bo na glavnem trgu v Domžalah zbor partizanskih patrol, ki bodo položile venec pred spomenik padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Potem bodo patrole krenile na pot, da obiščejo znane partizanske kraje v občini. Zvečer se bodo v tekmovanju pomerili kegljači iz Domžal In papirnice s Količevega. Naslednji dany v nedeljo 5 avgusta, bo zveza borcev odkrila spominsko ploščo padlim borcem v znani partizanski Vasici Zlatio polje nad Lukovico, ki so jo Nemci leta 1942. do tal požgali in porušili. Razen tega bodo ta dan še razne športne prireditve, ki se bodo nadaljevale naslednji dan. Med športnimi prireditvami bo 6. avgusta zanimiv štafetni tek okrog Domžal za Prehodni pokal občinskega sindikal-Seg^ sveta. Naslednji dan bo v kino dvorani slavnostna seja občinskega ljudskega odbora, nato pa prve letošnje plavalne tekme v novem plavalnem bazenu v Domžalah. V počastitev občinskega praznika bo ta dan tudi slavnostna predstava slovenskega filma »Trenutki odločitve«. sednik Občinskega komiteja ZKS Kranj Martin Košir, Zveza borcev Kranj pa je ob tej priliki razvila svoj borbeni prapor. Včeraj dopoldan pa je bila v sejni dvorani Občinskega ljudskega odbora Kranj slavnostna seja Občinskega ljudskega odbora. Slavnostnega zasedanja so se udeležili številni gostje, med njimi tudi -zvezni ljudski poslanec Boris Ziherl, zvezni Ijiudslki poslanec in sekretar sekretariata za delo Zveznega izvršnega sveta Franc Popit, predsednik Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS Mavricij Bore in republiški poslanec Tone Fajfar. V slavnostnem govoru je predsednik ObLO Kranj Vinko Hafner naniza! najpomembnejše dogodke v razvoju mesta Kranja in današnje občine, poudaril pa. je tudi, da občani Kranja to pot ne praznujejo samo svoj občinski praznik, temveč da to pot obhajajo tudi skromno obletnico ustanovitve nove občine in pomemben dogodek, katerega letos obhajamo 20-let-nico, to je velike tekstilne stavke. Zlasti zadnjemu pa je dal po slavnostnem kosilu, ki je bilo v »Evropi« velik, poudarek zvezni poslanec Boris Ziherl in še posebno poudaril pomen velike tekstilne stavke 1936. leta za nadaljnji razvoj delavskega gibanja ne samo v Kranju, temveč po vsej Gorenjski in tudi izven nje. B V. NAPAČNA MNENJA Prevkaduje mnenje, posebno med nekaterimi srednje strokovnimi kadri, da se da večja produktivnost doseči bodisi samo z novimi investicijami ali s pretiranim zaostrovanjem norm Gospodarska organizacija, predvsem pa organi delavskega samoupravljanja bi morali ta vprašanja temeljiteje proučevati. V tem pogledu smo namreč v marsičem nazadovali. Lahko bi se mnogo bolj posluževali razpoložljivih povojnih in tudi predvojnih norm, upoštevaje nastale spremembe. Marsikje pa se še tudi premalo zavedamo, da je življenjska raven odvisna predvsem od proizvodnje. Plača mora biti v vsakem primeru stimulativna. Ce podjetja delijo plače po socialnih merilih in ne po delovnem učinku, tedaj glede dviga proizvodnje še ne bomo tako hitro dosegli vidnejših uspehov. Napake, ki smo jih v tem oziru delali, prav gotovo škodujejo našemu gospodarstvu in jih moramo čimprej odstraniti. PRIPOROČILA GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM Da bi gospodarske organizacije kar najbolj razumele te naloge, je Svet za delo in delovne odnose ;pri OLO te probleme temeljito proučil in dostavil vsem gospodarskim organizacijam priporočila, na podlagi katerih je treba mobilizirati ves politični aktiv za njihovo izvedbo. V podjetjih bi bilo itre-ba postaviti oddelke za organizacijo dela in tehnično-ekonomsko analizo. Najti je treba ljudi, ki bi delali na analitični ocenitvi delovnih mest, razmerja med delom na posameznih delovnih mestih, na proučevanju časovnih in tehničnih norm za izdelavo določenih proizvodov. Prav bi bilo zbrati gradivo o delovni storilnosti v posameznih podjetjih, kakor tudi pregled nad storilnostjo na določenem stroju, v obratu in celotnem podjetju. Še prav posebno pa je treba proučiti organizacijo proizvodnje, nabavo surovin, shranjevanje izdelkov, ravnanje s stroji, gospodarjenje z pogonskimi sredstvi itd. Pri reševanju vseh teh vprašanj je treba storiti res vse, da bi se ta akcija povsod čimprej začela. (Nadaljevanje na 2. strani) Občani Del razstavišča VI. gorenjskega razstavišča v Kranju Letošnji VI. Gorenjski sejem Leto dni jc zopet naokoli. Letošnji avgustovski dnevi nam ponovne prinašajo, že šestič zapovrstjo, pomembno gospodarsko prireditev na Gorenjskem — Gorenjski sejem. Ta vsakoletni prikaz dosežkov in uspehov celotnega gospodarstva na Gorenjskem je postal že tradicionalen. Prirejanje Gorenjskega sejma iz leta v leto privablja nove in nove razstavljali c, ki žele prikazati svoje delovne uspeho in se tudi temu primerno uveljaviti na tržišču. VI. Gorenjski sejem sovpada z obdobjem stabilizacije našega gospodarskega sistema in tržišča. Iz tega izhajajoča čedalje večja ponudba potrošniškega blaga s strani podjetij1, daje sejmu vsekakor večji pomen in poudarek. Bolj kot vsako leto doslej, si bo proizvodnja podala na letošnjem sejmu roko s trgovino, vmesno stopnico med proizvodnjo in potrošnikom. Letošnji Gorenjski sejem bo prav gotovo v večji meri kot kdajkoli doslej odraz vsakoletnega gospodarskega napredka industrije, obrti in drugih dejavnosti na Gorenjskem — na področju, ki sodi prav gotovo med najbolj razvite v vsej državi. Še eno značilnost ima letošnji Gorenjski sejem. Na njem se bo namreč zbralo največje število obrtnikov kot na katerikoli drugi gospodarski prireditvi v Sloveniji. Zato ima sejem razen komercialne značilnosti tudi namen vzpodbujati naše obrtništvo k še večjim delovnim uspehom in skrbi za proizvodnjo čimveč blaga, ki koristi najširšim slojem potrošnikov. Veliko zanimanje razstavljalcev za Gorenjski sejem je razvidno tudi iz njihove letošnje udeležbe. Na letošnjem Gorenjskem sejmu sodeluje skupno 188 razst.ivlialcev vseh gospodarskih panog. Od teh je največ obrtnih podjetij in zasebnih obrtnikov (139), po številu slede industrijska podjetja (4) in slednjič veletrgovina (9). Najmočnejše je zastopana letos usnjarska industrija in prr*7.vodnja gume (47 razstavljalcev), nato kovinska in elektroindustrija (41), slede lesna in lesno - predeloval« • otroka (40), tekstilna (2fi), prehrambe na (14), gradbena (9), kemična (6) ter ostale stroke 5. Ne le naš gospodarski položaj, ki kaže vse značilnosti ustaljenosti in uinerjenosti, marveč tudi. vnema razstavljalcev, ki jo letos kažejo, da bi nokazali čim več izdelkov kar najboljše kakovosti za široko potrošnjo, nam da slutiti, da bomo lahko videli na letošnjem Gorenjskem sejmu tudi marsikakšno novost, ki bo pomenila osvežitev za potrošnike. Končno sodbo o uspelosti te vsekakor pomembne gospodarske prireditve na Gorenjskem, pa bo moč podati šele danes in naslednje dni, ko bodo vrata razstavišča letošnjega Gorenjskega sejma v Kranju odprta. I. AUSEC praznujejo Svoj največji praznik bodo dostojno proslavili 4. avgusta praznujejo v Tržiču svoj občinski praznik. Spominjali se bodo dne, ko so med prvimi zgrabili za orožje v borbi proti okupatorju. Običnski ljudski odbor je vsa povojna leta posvečal največjo skrb napredku in uspehi njegovega dela so povsod vidni. Dejavnost so v letošnjem letu. še povečali zavedajoč se predvsem, da je Tržičanom treba zgraditi čim več stanovanj. V počastitev praznika so pričeli z gradnjo velike stanovanjske in trgovske hiše na Ravnah. Tlakovali so tudi novo Cankarjevo cesto in v teku so dela tlakovanja Kolodvorske ceste. Tudi za olepšanje TRZIC kraja se do sedaj ni mnogo storilo. Ustanovitev mestne vrtnarije pa je že pokazala svoje uspehe.' Občina je preuredila v park nekaj zapuščenih predelov v mestu in ta čas dovršujejo nasade med novimi stanovanjskimi bloki ob Cankarjevi cesti. Do dneva občinskega praznika bodo priklopili bistriško električno napeljava na novi elektrotransformator. S tem bo Bistrica dobila močan električni tok. Tudi cestna razsvetljava v Bistrici, ki je obnovljena, je priključena na novi električni transformator. Občina je v ta namen žrtvovala znatne vsote. V uporabi je tudi že novi občinski transformator v Lešah in občina bo skrbela, da se bodo elektrificirala še vsa ostala naselja, ki doslej niso imela elektrike, oziroma imajo neprimeren tok. V Seničncm so leseni transformator nadomestili z zidanim. Občina stremi za tem, da se na vsem področju občine vzpostavi enoten električni tok, kajti dosedanji transformatorji prenizke napetosti so onemogočili smotrno uporabljanje elektrike. V najkrajšem času bodo tudi zamenjali stari transformator z novim. Pojeg tega bo postavljen še novi avto-trans-formator za regulacijo električnega toka. V soboto 4. avgusta ob 19. uri bo slavnostna seja občinskega ljudskega odbora, pol ure kasneje pa bo na po-kcoališču in Pod Storžičem žalna ko- memoracija na grobovih padlih žrtev za svobodo. Sledil bo promenadni koncert na Trgu, parada društev, bengalski ogenj, veseli večer in ljudsko rajanje. Praznovanje občinskega praznika bo trajalo do nedelje 12. avgusta. Program praznovanja je zelo pester in bo vključeval tudi velike mednarodne avto-moto dirke na Ljubelju, nogometne tekme, .šahovski brzo turnir, namizno teniški turnir, razstavo gorenjskih slikarjev, nočno streljanje na strelišču, veliko gasilsko vajo, tekmovanje s skiroji za pionirje,, plezanje na Dolžanovo skalo na Cankarjevi cesti, formiranje odreda predvoj*aš.ke vzgoje, odbojkarski turnir, najjtop TVD »Partizan« in predvajanje dokumentarnih filmov za otroke in ostale. Obiskovalci bodo gotovo v zadregi, katere prireditve naj se udeležijo. _ J. V. Slovenski izseljenci na Jesenicah LEP SPREJEM V ponedeljek je prispela na obisk v našo državo skupina 118 slovenskih rojakov iz Francije. Na Jesenicah so jih sprejeli predstavniki ljudske oblasti in zastopniki organizacij. Po prisrčnem razgovoru so se izseljenci odpeljali proti Ljubljani. U. Za večjo delovno storilnost (Nadaljevanje s 1. strani) O vsem tem je že bilo govora na posvetu z direktorji in predsedniki DS nekaterih večjih podjetij. Opazit: je, da itudi podjetja to želijo, vendar so težave predvsem v tem, da je težko dobiti kader, ki bi ustrezal zastavljenim nalogam. Tem vprašanjem bo moral tudi o-krajni Zbor proizvajalcev, kot družbeni organ, posvetiti vso pozornost in se z njimi temeljito spoznati. Zato je Svet sklenil pripraviti posebno poročilo za Zbor proizvajalcev, ki bo zajelo izpolnitev ipolletnega družbenega plana in vso problematiko v zvezi s tem. Dobro bi bilo, da bi imel Zbor proizvajalcev posebno komisijo za proučevanje delovne storilnosti, hkrati pa naj bi proučeval probleme racio-nalizatorstva, ki so po mnenju nekaterih ovira in eden izmed razlogov, da iniciative za povečanje delovne storilnosti v naših podjetjih skoraj ni zaslediti. Tudi komisija za družbeno upravljanje pri okrajnem odboru SZDL bo te prbleme proučila in jih z delavskimi sveti začela reševati. Ob koncu razprave so bili sprejeti zaiključki, na podlagi katerih bodo sklicani posveti z občinskimi vodstvi. OLO, SZDL in vse ostale družbene organizacije pa naj ukrenejo vse potrebno, da bi se izkoristile vse materialne možnosti za povečanje delovne storilnosti, da bi se tako zagotovilo pravočasno izpolnjevanje družbenega plana v prihodnjih mesecih. Okrajni odbor Socialistične zveze pa je sklenil sklicati jeseni plenum, ki bo Obravnaval izključno probleme delovne storilnosti in organizacije proizvodnje. PEPCA JEZ TE DNI PO SVETUJ Uspehi tovarne „Plamen" Z zadnjega zasedanja delavskega sveta V tovarni »Plamen« v Kropi je bilo 28. julija zasedanje DS. Na sestanku so pregledali delo in sklepe UO in sklenili, da bodo za 20 obletnico stavke tekstilnih delavcev v Kranju prispevali 100.000 din. Za camping Plamen—Elan ob Jadranu, kjer delavci s svojimi družinami preživljajo dopust, bodo prispevali iz presežka sklada plač 806.000 din. Izvolili so tudi tričlansko disciplinsko sodišče. Nadalje so razpravljali o poizkusni okvari matične stiskalnice. Kdo in zakaj je hotel stroj pokvariti, še ni ugotovljeno. DS je dejanje strogo obsodil in sklenil, da bodo o tem razpravljali tudi na množičnem sindikalnem sestanku. Zaradi pomanjkanja delavcev-klju-čavničarjev, otežkočenega zunanjega transporta itd., je bilo opravljenih v drugem tromesečju 3286 nadur. DS je bil mnenja, da je nadurnega dela segli za 96,2%, vrednosti — bruto dohodek 472,260.000 din pa za 98,4%. V primerjavi s prvim polletjem preteklega leta so v letošnjem letu dosegli kljub težavam boljši uspeh, ako vzamemo za osnovo doseženi dobiček. Od bruto dohodka 599,800.703 din v pre- Brigadirji MDB so se vrnili BRIGADA »MATIJE VERDNIKA« DVAKRAT UDARNA, »RATITOVEC« UDARNA IN DVAKRAT POHVALJENA V torek sta se vrnili z dela mladinska delovna brigada »Matija Verd-nik« z Jesenic, ki je gradila cesto Lipnica—Jelovica, in brigada »Ratito-vec«, ki je sodelovala pri gradnji ceste Tupaliče—Možnjanca. V brigadi »Matijo Verdnika« je sodelovalo 60 mladincev in mladink, ki so s svojim delom izpolnili pričakovanja. Brigada je bila dvakrat proglašena za udarno, 10 mladincev pa je prejelo priznanje udarnika, 6 je bilo pohvaljenih. Na de-lovišče pod Jelovico je te dni prišla brigada »Borisa Kidriča« iz Kranja, katero sestavljajo mladinci in mladinke kranjske gimnazije, trgovske in preveč in da ga je treba omejiti na teklem letu so dosegli kljub nižjemu minimum. bruto produktu na 464,685.894 din Pregled poslovanja v prvem pol- 121,746.585 din ali 26,19% več dobička letju je pokazal, da so v pr- kar pomeni, da je letošnji rezultat za vem tromesečju zaradi omejitve elek- 11,2% boljši od rezultata v istem ob-trične energije, samo v februarju dobju preteklega leta. Pripomniti je izgubili v proizvodnji 31,870.000 din. treba, da med tem ni bilo nikakršnih Vseeno pa so družbeno zadolžitev za bistvenih sprememb v cenah, ki bi na prvo polletje, ki znaša 1,694.000 kg do- to vplivale, v kolikor pa so bile, so združene s podražitvijo materiala. Kljub temu je DS kritično ocenil nekatere pomanjkljivosti pri organizaciji dela in ugotovil, da bi kljub težavam lahko zboljšali organizacijo dela na posameznih delovnih mestih. Ciril Rozman puškarske šole. Brigadirji iz Selške doline so izvrševali svoje dnevne naloge povprečno s 135% dn bili zato dvakrat pohvaljeni, brigada pa je bila proglašena tudi za udarno. Te dni jo je zamenjala brigada »Borisa Ziherla«, katero sestavljajo gimnazijci in vajenci iz Škofje Loke. Brigadi »Miha Marinka« in »Franceta Prešerna«, prva na Gorjušah in druga na otoku Stenjak, pa sta bili v soboto proglašeni za udarni. k-e- II. gasilski festival ) v Mariboru V Londonu že od nedelje zasedajo francoski in britanski zunanji minister ter namestnik državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu ZDA. Posvetujejo se o ukrepih, ki bi jih zahodne države morale podvzeti v zvezi s sklepom egiptovske vlade o nacionalizaciji Sueške družbe. Vse kaže, da v svojih glediščih močno pretiravajo in ves dogodek po nepotrebnem napihujejo ter s tem branijo pravzaprav samo in-tereso razlaščenih delničarjev, hkrati pa podpihujejo najbolj agresivne sile v svetu — ki jih je žal, kljub pozitivni smeri mednarodnega razvoja, še dovolj v svetu. To se najbolje vidi iz pisanja nekaterih prenapetih zahodnih časopisov, ki zahtevajo zaradi popolnoma legalnega akta, ki ga je podvzel Egipt ..-kot suverena država, križarsko vojno in oboroženo intervencijo. V času, ko si trije diplomati belijo glave, kako zagotoviti svobodo plovbe skozi Sueški prekop, so egiptovski voditelji žo zdavnaj javno proklamirali, da je svobodna plovba po prekopu zagotovljena, da Egipt ne namerava zviševati prevoznih taks, skratka, da so ne predvideva nikakršnih sprememb, razen spremembe v lastništvu. Ta sprememba pa je z ozirom na sta-njo egiptovskega gospodarstva razumljiva: namesto, da bo sto milijonov dolarjev letnega dohodka polnilo žepe privatnih delničarjev v Parizu in v Londonu, bodo ti milijoni prispevali k hitrejšemu razvoju egiptovskega gospodarstva. To pa je tisto, česar se bojijo določeni krogi na zahodu. Bojijo se, da sueški primer ne bi bil povod za slična dejanja v drugih arabskih državah in v vseh tistih državah, ki bo po drugi svetovni vojni stopile na pot izgradnje svoje lastne nacionalnosti in suverenosti. V sredo je prispel v London tudi J. F. Dulles — zunanji minister ZDA — in se pridružil v razgovorih svojima kolegoma iz Velike Britanije in Francije. Po sporočilu Bele hiše je prispel Dulles v London na željo predsednikov francoske in britanske vlade. Njegov obisk je izraz anglo-francoskih teženj, da se za vsako ceno doseže enotnost zahoda. Doslej so namreč določena trenja med gledišči ZDA ter Velike Britanije in Francije na drugi strani. ZDA namreč niso preveč navdušene za tezo o internacionalizaciji Sueškega prekopa, ker bi utegnil biti to vzrok za predlog o podobni ureditvi Panamskega prekopa. Trezna presoja položaja vsekakor nudi možnosti za mirno ureditev tega spora na podlagi egiptovske odločitve. Tudi gorenjski gasilci se ga bodo udeležili V Mariboru bo od 4. do 5. avgusta Otroci padlitl W« Gasilski festival, ki se ga bodo _ .._ udeležili tudi gorenjski gasilci. Vsa V partlZćlIlSKlll KJrajin. gasilska društva bodo poslala tja svoje Okrajni odbor Zveze Borcev Kranj zastopnike, tako se bo samo iz Goje organiziral počitniško kolonijo za renjske festivala udeležilo okoli 1500 obisk partizanskih krajev, ki jo se- gasilcev, med njimi tudi pionirji. Gosta vlj a jo otroci padlih borcev iz Sk. renjski gasilci bodo sodelovali na vseh Loke, Poljanske in Selške doline. V festivalskih prireditvah: pri nastopih koloniji je 25 otrok, starih nad 14 let. s saniteto, pri reševanju v rudniku in Razen upravnega osebja se je koloniji na paradi. Švicarska sindikalna organizacija na Gorenjskem V ponedeljek je obiskala Gorenjsko švicarska sindikalna organizacija, ki jo vodi podpredsednik švicarskih sindikatov in socialistični narodni poslanec, gospod Maks Arnold. Po ogledu tovarne »Iskra« v Kranju jih je sprejel predsednik ObLO Kranj tov. Vinko Hafner, popoldne pa so obiskali Kropo, kjer so si ogledali tovarno »Plamen« in druge zanimivosti. Po prisrčnem razgovoru so se poslovili in odšli v Radovljico, naslednjega dne pa v Zagreb. R. C. Beležka POBUDA Hišni sveti so se pri nas nedvomno pokazali kot primeren, koristen in potreben organ družbenega upravljanja s stanovanjskim skladom. Njih dosedanje delovanje, uspehi, ki so jih dosegli (so seveda tudi izjeme) prav gotovo opravičujejo to trditev. Hišni sveti novega stanovanjskega naselja na Zlatem polju v Kranju se kljub temu, da so stanovanja razmeroma nova., bore s problemi. In teh ni malo. Rešujejo jih pač tako, kot vedo in znajo, tako kot se jim zdi najbolj preudarno in ustrezno. Nedavno tega pa je dala terenska organizacija SZDL na Zlatem polju pobudo za ustanovitev nekakšne »zveze hišnih svetov« tega stanovanjskega naselja. S tem so hoteli doseči večjo koordinacijo pri delu vseh hišnih svetov, ki imajo spričo specifičnosti tega naselja, boij ali manj enake probleme. Eden izmed teh je prav nedavno za^ četa akcija za olepšavo tega predela Kranja. V tej »zvezi« so vsi predsedniki hišnih svetov na Zlatem polju. Imeii so že tudi prvi sestanek . . . Ne glede na to, kako se bo v prihodnjo ta organizacijski prijem v delu pokazal (ima brez dvoma lahko več dobrih posledic, kot slabih), je treba to pobudo pozdraviti in ji na vsak način posvetiti pozornost, ker bi lahko — če se bo obnesla — koristila tudi drugim. I. A. Aktualna tema 0 zdravstvenih izkaznicah Vsa gasilska društva so se na festival dobro pripravljala. Imeli so tudi okrajno tekmovanje v Radovljici, kjer je prvo mesto zasedla radovljiška ga- uslužbencem, ki so silska družina s 431,9 točkami, med merjn) prav tako pa tudi vsem už| pridružil prvoborec Milan Zakelj, ki vodi otroke po znamenitih partizanskih krajih in jim pripoveduje o slavni preteklosti naše borbe. Kolonija je krenila na pot 20. julija z Sk. Loke na Ožbolt, od tam pa na posamezniki pa je bil najboljši Alojz valcem starostne in invalidske pokoj- Na podlagi določb zakona o zdravstvenem zavarovanju je Okrajni zavod za socialno zavarovanje v drugem četrtletju leta 1956 izdelal zdravstvene izkaznice vsem delavcem in delovnem raz- Valterski vrh, Bukov vrh, Kremenik, Vinharje, Hotovlje, Poljane, Podobeno, Javorje, Sr. vas, Zabija vas, Zirovski vrh, Ziri in bo od tod nadaljevala pot na Staro Oselico, v Cerkno, v bolnišnico Franjo, Novake, Leskovco, Mar-tinj vrh, Zali log, Prtovč, Dražgoše, Mohor, Križno goro, od koder se bo vrnila 6. avgusta v Sk. Loko. Otroci prehodijo dnevno povprečno 3 ure. Mikič iz Predilnice Tržič brer; potrdila o zaposlitvi, ga zdravstvena ustanova ni dolžna sprejetij oziroma mu slroške zdravljenja zaračuna kot zasebniku. Izjemoma lahko zavarovanec uveljavi pravico do» zdravstvenega varstva le v nujnih primerih, vendar mora tudi takrat naknadno predložiti potrjeno izkaznico. Upokojenci in njihovi družinski Delavska mladina na oddihu v Ribnem nino ter njihovim družinskim članom. Omeniti jo treba, da bolniški list še ni popolnoma izgubil veljave. Upo- ČIani pa uveijavijo zdravstsveno var-rabljali ga bodo lahko vsi sezonski . . kmetijski delavci, ki so zaposleni sfvo tako' đe skuDno z Nravstveno izkaznico predlože, zdravniku tudi V ponedeljek so v mladinskem taboru v Ribnem pri Bledu zaključili seminar za člane sekretarjev občin-Prenočujemo večji del v senikih in po skih komitejev in okrajnega komite-hišah. Hrana je izdatna in je je do- ja LMS. Zadnje predavanje je imel volj. Hodimo v dopoldanskih urah, zvezni ljudski poslanec tovariš Fran-popoldne pa počivamo in tekmujemo ce Perovšek v odbojki, streljanju in ostalih šport- med mladino manj kot tri mesece, dalje prilož nostni delavci, ki so zaposleni nekaj odrezek zadnjo pokojninske izkaznice, dni in osebe, ki so na prostovoljnem medtem ko zdravstvene izkaznice plačanem ali neplačanem delu, ki ga organizirajo državni ali družbeni organi. Čo želi zavarovanec izkoristiti o vzgojnih problemih zdravstveno varstvo, mora predhod-Popoldne pa je obiskal no predložiti svojo zdravstveno izkaz- nih igrah. Razvedrila imajo otroci dovolj, počutijo pa se dobro. Z zanimanjem sledijo pripovedovanju borcev o doživljajih med vojno, zmagah, pohodih, bitkah, gladi in naporih naših partizanov. PECAR STANE udeležence seminarja tovariš Tone nico v potrdilo delodajalcu (podjetju, Fajfar in imel z njimi razgovor o ustanovi itd.). Tako potrjena izkaz- filmu. Do prihodnjega seminarja, ki niča velja 30 dni in v tem roku lahko bo za predstavnike šolske mladine, bo zavarovanec uveljavi svojo pravico v taboru letovala delavska mladina. do zdravljenja. V primeru, da pride k-e- zavarovanec v zdravstveno ustanovo LJUDJE IN D060DKI Sporna osnova v sodelovanju ameriških držav Za države ameriškega kontinenta, pa tudi za vse ostale države je važno, da se prilagode novim pogojem, kise pojavljajo v svetu. To je bil tudi povod za setanek perdsednikov več kot 20 ameriških republik. Na vzpodbudo sugerirano iz Washingtona, je bilo za kraj sestanka določeno glavno mesto Paname. Najvažnejše kar se danes postavlja v vseh državah Amerike, in kar je predstavljalo osnovno temo panamskih razgovorov, je bilo po tolmačenju »New Yo.rk Timesa« vpraša-nie: na kakšni osnovi naj se uredi sodelovanje med ameriškimi državami? Nesporno je, da morajo imeti države posameznih delov sveta — v našem primeru Amerike — mnogo skupnega. V tem se vsi strinjajo. Razlike v mišljenju nastajajo le pri ocenjevanju, kateri skupini interesov je dati prvenstveni značaj, zlasti še v času, ko popušča mednarodna napetost, in se vzpostavljajo živahni stiki med državami, ne glede na njihove družbenopolitične sisteme. Zanimivo je, da se ZDA, oziroma njihova vlada, pri ocenjevanju prioritete skupnih interesov nagiba na eno stran, medtem ko se ostale ameriške države, zlasti one iz latinskega dela, nagibajo na drugo stran. V strahu pred morebitnimi spremembami, ki bi utegnile nastati iz neprestanih družbenih, ekonomskih in političnih nemirov v Srednji in Južni Ameriki, je vlada v Washingtonu mnenja, da je treba podvzeti ukrepe, ki bi dali »toku dogodkov pravo smer«. Ta naloga je po mnenju Was-hingtona toliko važnejša, ker v zadnjem času nastopajo Sovjetska zveza in države Vzhodne Evrope z vabečimi ponudbami industrijskega blaga na trgu Latinske Amerike, ki to blago potrebuje za svoj gospodarski razvoj. Ta situacija nam dovolj zgovorno pri/ča o želji Washingtona: v kateri smeri naj se v bodoče razvijajo dogodki v državah Amerike! Te dogodke — je pisal newyorški tisk pred sestane kom v Panami — je treba usmeriti v zbiranje ameriških držav okrog — najmočnejšega faktorja v Novem svetu — okrog ZDA, ki razpolagajo s polovico tamkajšnjega prebivalstva in več kot polovico gospodarske in vojaške moči. Da bi mogel braniti to trditev, je Washington izdelal za razgovore v Panami pravcato »politično ' filozofijo«. Zbiranje držav Novega sveta je po mnenju Washingtona potrebno predvsem zaradi obrambe njegovih političnih institucij in vojaške zaščite vse zapadne poloble od zunanjih ogroža-vanj. Ni težko dojeti, da mora spričo zasledovanja takšnih ciljev medame-riškega sodelovanja pripadati vodstvo ZDA, ki so politično in vojaško najmočnejše. Prav tu pa se poraja problem, katerega skušajo rešiti vse srednje in južno - ameriške države. Kako se rešiti skrbništva velikana s severa? Da bi si zagotovile politično in vojaško samostojnost, si države Južne in Srednje Amerike prizadevajo, da so predvsem rešijo ekonomskega vpliva ZDA, kar bodo dosegle le s gospodarsko osamosvojitvijo. Prav tako nočejo več zalagi severno - ameriške industrije s surovinami. Zavoljo tega je njihov osnovni problem v tem, da čim bolj razvijejo svojo industrijo — pa bodi to s pomočjo ZDA ali ob podpori drugih industrijsko razvitejših držav izven ameriškega kontinenta. V teh prizadevanjih je tudi odgovor na vprašanje: zakaj so vse države ameriškega kontinenta razen ZDA v preteklih letih trdovratno zahtevale, da se v okviru Organizacije ameriških držav razvije predvsem gospodarsko sodelovanje na enakopravni osnovi? Vsa prizadevanja ZDA, da bi s pomočjo svoje politične filozofije usmerile svoja hotenja v smer medameriške politike, so bila zaman, zategadelj tudi niso mogle do kraja izvesti svojih namer. Predstavniki ostalih ameriških držav so s svojo aktivnostjo dosegli, da so bili ekonomski problemi kontinenta glavna tema sestanka v Panami. ZDA, katerih industrija dobiva preko 10 odstotkov svojih surovin iz Srednje in Južne Amerike, se niso mogle upreti tem težnjam. — Ali ni to še en znak, da so začele teči te nove težnje mimo starih političnih okvirov tudi na ameriškem kontinentu? (JUGOPRES) m treba imeti potrjene. Odrezka pokojninske izkaznice ni treba izročiti zdravniku. V primeru, da je zavarovanec na bolniškem dopustu, zdravstvena izkaznica ne more nadomestiti bolniškega lista. V slučaju, dr. traja bolezen: nad 7 dni, oziroma pri državnih uradih ali ustanovah preko zadnjega v mesecu, prejmo zavarovanec nadomestilo plače pri Zavodu za socialno zavarovanje. Da zavarovanec pravilno prejme plačo, je potrebno, da podjetja in ustanove takoj sporoče podružnici zavoda za socialno zavarovanje podatke o zaslužku zavarovane osebe. Ker se nadomestilo plače često-krat ne izplačuje pravočasno zaradi tega, ker podjetja in ustanove ne javijo obolelost zavarovanca socialnemu zavarovanju, je potrebno, da se zavarovanec sam zanima pri podjetju ali je javilo njegovo obolenje podružnici socialnega zavarovanja. Zavarovanci, ki zdravstveno izkaznico izgube, morajo njeno veljavnost preklicati v Uradnem listu LRS; novo izkaznico bodo prejeli pri pristojni podružnici socialnega zavarovanja šele po predložitvi potrdila, o preklicu. B. Z. 2 Glas ST. 61 / 3. AVGUSTA 1956 Gorenjske Gorenjci! Obiščite letošnji VI. GORENJSKI SEJEM ki je v Kranju od 3. do 13. avgusta Obrtno-industrijski sejem blaga za široko potrošnjo Seiem je odprt vsak dan od 8. do 19. ure 25% popusta na Železnici! GORENJSKI Z ZZZZZZZ2Z7 RUZNIK Zadružne poslovne zveze Pospeševanje kmetijske proizvodnje glavna naloga Letos, 23, aprila, so obravnavali na drmrem plenumu Glavne zadružne zveze Jugoslavije međ drugim tudi vprašanje zadružnih poslovnih zvez. Široka navodila sla dala ob tej priliki predsednik GZZ FLRJ tov. Ttista Antunovič in Edvard Kardelj. sprejet sklep, da bomo organizirali na in »Cešnjica«. Skrbele bodo, da se za- Gorenjskem večje število poslovnih jame les po zadrugah in da se zadru- zvez in sicer: kmetijsko proizvajalne, gam v obliki ristorna razdeli na ko- eno gospodarsko in tri gozdarsko les- misijski način ustvarjen dobiček. Ofatfiia naloga '.poslovnih zvez je, da Plujejo proizvodnjo kmetijstva ter ^Tigth dejavnosti na podeželju m pri J* vsestranske utrjujejo zadruge svo-3fi .'področja. Sodobnih poslovnih zvez ^Sftnemo isfcdVetiti z nekdanjimi. Tu gre sam* za odkup, prodajo ali ^^delavo. Novo in pomembno je to, '•k so dolžnar zveze pomagati, pospešeni in organizirati kmetijsko proiz-^dnjo. V kolikor bodo trgovski kadri za-^edl> odgtvorne položaje v zadružnih poslovnih zvezah, potem se mora pazi-"Jj na to. da ne bi ostali še nadalje Usmerjetii izključno v trgovino in se ^6Pali pospeševanja in organizacije Proizvodnje. Ti ljudje se zelo radi l^^jijo samo na denar odnosno do-biček, toda to lahko opravi katerakoli rSovlna, zadružne poslovalne zveze •°a imajo pomembnejše naloge. To vPrašanje bo zelo kmalu prišlo do Sfca okoli vzdrževanju kmetijskega strokovnega kadra. Prav ta kader pa ima nalogo, da še nadalje povečava proizvodnjo v poljedelstvu, živinoreji in sadjarstvu. Ako bo proizvodnja v teh panogah večja, bodo tudi poslovne zveze imele večji promet in več dela. Mi moramo torej zajeti blago, ki ga :naši zadružniki že danes proizvajajo, obenem pa skrbeti, da bomo dobili v bodoče še tiste količine, ki jih do danes kmetje niso bili v stanju pridelati. Poslovne zveze bodo morale skrbeti za načrtni razvoj kmetijstva in zadružništva. Ti načrti pa ne bodo smeđi viseiti v zraku, temveč se bodo morali naslanjati na denarna in druga materialna sredstva, ki jih ustvarijo zadruge, poslovne zveze ter kmetijski skladi okraja in občin. Poslovne zveze bodo torej prevzele širok gospodarski delokrog, ki je do sedaj pripadal OZZ. Na zboru OZZ 29. VI. t. 1. Je bil Traktoristi med seboj Veliko zanimanje za tekmovanje traktoristov v Šenčurju . ^od vodstvom kmetijsko tehnične r^Baisije pri Ljudski tehniki in Okraj-1)6 zadružne zveze v Kranju so se v J^cieljo 29. julija pomerili med seboj raktoristi kranjskega okraja. Čeprav UcJeležba ni bila najbolj Številna, je ^ndar veliko število gledalcev prišlo svoj račun, saj so videli, kaj vse na ^0Tajo znati ti fantje na traktorjih, a svoj posel dobro opra vi ju. , Traktoi isti so tekmovali v oranju n spretnostni vožnji. V prvem delu je ^ločala za končno oceno kvaliteta anJa, upoštevalo pa se je: ureditev j u8a, oranje, smer brazde, zaključek ^as, prj spretnostni vožnji pa je bil ^ločilen čas, ki so ga 'lahko isti po-^ b'li, da so prevozili določeno progo ^Prekami. ^omislji se je javilo na startu devet , ^ktoristov, večinoma zaposlenih na j^ts.jskih posestvih, vse :iadruge pa „ se odzvale le z dvema tekmovalca. ^ ^sak tekmovalec je moral preorati Po a*Ov veliko parcelo, tekrrwvala sta a hkrati. Zanimivo je, da je v ^v zmagovalec tekmovanja dosegel *to rosti 'oranJa ^e^e predzadnje me-3o ' Sa.i je porabil za delo 14 n*in. in Sek. Ocenjevani so bili tekmn»va.lci wJQt'knh, doseči je bilo mcgočt* 500 jla ' Pri spretnostni vožnji pa je bilo Pazpolago nadaljnjih 100 točk. Zanimivo KOKOSI BREZ PERUTI laboratorijih neke ameriške uni-r?e so s križanjem dosegli novo vr-% ' n'imai° peruti. Nova vr- ^koši ima več prednosti, ki jih do i, ] niso poznali. Po izjavah strekov-ja^°v iznesejo letno povprečno 2G0 ^ lr» dosežejo za pet funt večjo težo vr Cl°^ajne kokoši. Tri ducete jajc te *H ^koSi so ne'davno poslali tudi |{. .^U kmetovalcu v bližani Bremena, >ttla namen gojiti to vrsto kokoši. Da zahteva traktor celega človeka, je pokazala 'tudi spretnostna vožnja po njivi skozi več vratc z vožnjo naprej in nazaj te- preko jarkov. Seveda tekmovalec ni smel zgrešiti vratc •ali pa jih požreti. Najboljši čas je do-.segel z drzno vožnjo Kranjc 1 niin. 42. sek, zadnji pa 2 min. in 11. sek. Prav tu se je pokazalo, da traktorist včasih ne obvlada niti svojega traktorja. Ob koncu spretnostne vožnje sta tov. Umnik in Kranjc pokazala na traktorju Ferguson njegove odlike in svoje znanje. Ocena obeh tekmovanj je šele dala rezultate. Prvo mesto je zasedel Jtn-ko Kranjc, traktorist kmet. posestva »Sava« z oceno '558 točk. Dobro se je meril z njim Franc Strahar, traktor«t na tistem posestvu, ki je dosegel "581 točk. Za tretje mesto je bilo več kandidatov, vendar je Iraktorist KZ Nakls Franc "Voglar s kvalitetnim oranjem dosegel večji uspeh kot njegova konkurenta Jakiša in Zrarman. Vsi tekmovalci so tekmovali na traktorjih Ste/er in Fergaaon, ki so jffk dali na razpolago posestvu »Sava« v Šenčurju hb posestvu Skofja Loka. Tekmovanje je bilo na njivi posestva :Sj>va«. Prv/j trije so dobili nagrade 2000, 1500 in 1000 din in bodo kot ekipa zastopali kranjski okraj na republiškem tekmovanju traktoristov v Ptuju septembra meseca. Po tekmovanju je bil sklican občni zbor traktoristov lo kmetijskih strojnikov, tega pa ni bilo, ker niso nekatera posestva in Kmetijske zadruge zadeve vzele resno in je bilo navzočih premalo strojnikov. Žalostno dejstvo, ki zasluži vso grajo. Traktoristi so po tejkroovanju izrazili željo, da bi se jesom pomerili še enkrat, vendar vsak na ovojem traktorju in s svojim plugom, da bodo tako lažje pokazali, kaj zSMrrejo in znajo. GM ne posiovne zveze: 1. Kmetijsko proizvajalne poslovne zveze naj bi se organizirale po posai-meznih področjih v našem okraju. Odredba, ki bo po tem vprašanju v kratkem času izšla, pravi tem zvezam rajonske poslovne zveze, v Slo- ■ veniji pa jih bomo imenovali, kakor je navedeno. Potrebo po takih zvezah narekuje velika oddaljenost od OZZ. Predvidevamo, da bodo verjetno organizirali za svoje področje proizvajalne poslovne zveze v Bohinju, za radovljiško - blejsko - jeseniško področje eno, v Poljanski dolini eno, za Cerkljanski konec mogoče tudi eno itd. Vsaka taka zveza bo imela najmanj enega kmetijskega strokovnjaka pa tudi tista proizvajalna sredstva in stroje, ki pridejo v poštev za več zadrug ne pa za eno samo. 2. Gospodarska poslovna zveza je bila ustanovljena že na zboru 29. VI. t. 1. Združevala bo dejavnost vseh podjetij OZZ. Razen tega bo verjetno prevzela v svoj delokrog umetno osemenjevanje, selekcijo živine, kmetijsko postajo, semensko službo itd. Na ta način bo OZZ razbremenjena, gospodarskih nalog in se bo bo4j lahko posvetila notranjim problemom zadrug, organizacijskim in političnim vprašanjem. Naloga te zveze bo skrbeti za centralne obrate kmetijskega odnosno zadružnega značaja. Poleg tega pa zadrugam pomagati plasirati pridelke ter jim vračati pridobljene denarne dohodke. 3. Gozdarsko lesne poslovne zveze bodo verjetno organizirane v Radovljici, Škofji Loki in Kranju. Njihova naloga se ne bo posebno razlikovala od delovanja dosedanjih podjetij medZa-družnega značaja »Jelovica«, »Jelka« Poslovne zveze bodo sprejele prihodnji mesec na posebnih zborih že pravila in gospodarske načrte. Tak zbor bo imela gospodarska poslovna zveza 6, VIII. t. 1. ter začrtala svojo razvojno pot. ing. Janez Perovšek PLESEN Sliko objavljamo še k članku »Pridclujmo zdrav krompir« Drevesničarji in sadni izbor Število drevesnic se je v zadnjih letih precej povečalo, posebno malih, zaradi povečane potrebe drevesnega materiala, tako da bomo v prihodnjih letih lahko krili lastne potrebe. Vendar drevesca, ki gredo iz drevesnic, pogostokrat ne odgovarjajo kakovostno, kakor tudi ne v pogledu sadnega izbora, Od leta 1953 je v veljavi okvirni sadni izbor, ki določa najkvalitetnejše sorte in ki so primerne za naše razmere. Drevesničarji so dolžni, da pri vzgoji sadnega naraščaja za prodajo, brezpogojno upoštevajo ta izbor. Zakaj ravno drevesničarji, je umevno samo po sebi. Pri pridelovanju sadnih drevesc je potrebno, da obvelja predvsem gospo- znavanju sadnih sadik. nje sadovnjakov t neustrezajočimi sadnimi drevesci lahko povzroči veliko gospodarsko škodo za več 10 let. Drevesničar, ki stremi za tem, da bo imel v zalogi kolikor mogoče mnogo sort, da bi ustregel vsem muham naročnikov, ni pospeševalec sadjarstva. Ne nuditi neveščim ljudem, kar v svoji neizkušenosti zahtevajo, ampak tisto kar je za njih najboljše. Pridelek sadnih drevesc je potrebno poenotiti, zato se bo s predpisi reguliralo pridelovanje, priznavanje in promet s sadnimi sadikami. Zavod za sadjarstvo je že naredil osnutek o standardizaciji, o evidenci — knjigovodstvu ter osnutek pravilnika o pri- darsko stališče. Nekateri drevesničarji se premalo zavedajo nalog in poslanstva, ki ga morajo opravljati v interesu bodočega razvoja našega sadjarstva in v interesu razvoja narodnega gospodarstva. Kakovostne sadike so temelj obnove sadovnjakov! Obnavlja- Drevesnica kmetijskega posestva Podbrczje Sadike se bodo priznavale v dva kakovostna razreda in sicer Ia in Ha. Sadno sadike Ia kakovosti morajo biti popolnoma zdrave, dopustne so manjše napake. Krona mora imeti 3—4 veje. V krono cepljene sadne sadike pa 2—2' veje. Ker nekatere sorte, ki so v sadnem izboru, delajo kriva in šibka debla, rabijo deblo tvorca. Kot deblotvorca uporabljamo Gorenjsko voščenko in Garjevič, ki imata ravno zdravo deblo, odporno proti pozebi. V krono je treba cepiti: Boskop, Zlato parmeno, Koks, Oranžno reneto, Jonathan in Krivopecelj. Cepljenje v krono je po-*rebno le pri visokodebelni in sred-njedebelni vzgoji. Pri hruškah visokodebelne in sred-njedebelne oblike, cepljene na seme-njaku, je potreben deblotvorec za naslednje sorte: Pastor j evko, Kleržo, Viljamovko. Kot deblotvorec uporabljamo Hardijevko in Češko ananas. Za sorte, ki ne uspevajo na kutini, uporabljamo kot posredovalko Pastorjev-ko in Hardijevko. FRANC CIJAM r „Na en ar pridelam 8 do 10 kg semena" pravi Ivan Mrčun z Ljubnega na Gorenjskem Čeprav je v kmetijski proizvodnji obstojalo in še obstoja veliko povpraševanje po semenu trav, tega blaga še vedno primanjkuje. Veliko semena trav se porabi izven kmetijstva, in sicer za zasejavanje športnih igrišč, parkov, letališč in slično. Za te svrhe, namreč 'za zasejavanje trate, so potrebna semena nizkih trpežnih trav kakor rdeče bilnice, ovčje bilnice, navadne šopulje in travniške latovke. Ta semena se zelo težko pridelujejo in jih zato manjka, Do6im je odkupna cena za navadne visoke trave od 200 do 300 dinarjev (leta 1955), je odkupna cena za prej navedene trave 600 do 700 din po 1 kg. Poljedelstvo rabi trave za setev na njivah med deteljo in lucerno za pridelovanje dobre krme. Po košnji detelje ostanejo trave lahko še naprej v uporabi, bilo za pridelovanje krme ali za pridobivanje semena. Za to svrho so iskane predvsem visoka pahovka, pasja trava in travniška bilnica. Tudi teh trav stalno primanjkuje. Tržišče ponuja le laško ljulko, ki pa je kratkotrajna. Kljub velikemu povpraševanju in potrebi po semenu trav pa so se orientirala na proizvodnjo tega blaga le nekatera drž. posestva (Pšata pri Ljubljani in »Sava« - Šenčur). Zaradi tega je tem zanimivejše, da se s pridelovanjem semena trav lahko ukvarja z uspeh.ccn trdi manjši kmet. Kot pri- mer navajamo razgovor s tov. Ivanom Mrčunom, članom KZ Ljubno na Gorenjskem. Razgovor našega sodelavca z njim je bil takle: Od kdaj se ukvarjate s pridelovanjem semena trav? »S to stvarjo delam 10 let; torej po svobodi.« Kakšen jo bil povod, da sto se tega lotili? »Prvič sem želel seme trav zato, da ga mešam med črno deteljo. V slučaju, da sejem travo istočasno z deteljo v žita (redkejša setev žita!), mi ni treba njive vsako drugo leto orati. Trava namreč daje pridelek še dve leti za deteljo. Njivski kolobar na ta način podaljšam in dosežem še tole: 1. pridelek k rme v gospodarstvu se mi zviša, 2. iemlja se odpočije in obogati z obilico travnih korenin; torej s humusom, 4. ves plevel v njivah se s travo uniči, tudi pernica.« Kako pravzaprav pridete do semena trav? »Travo in deteljo sejem v žito in sd-cer širom trav in deteljo, žito pa v vrste. Sejem vsa leta pasjo •travo. V drugem letu po setvi da detelja svoj glavni pridelek. V tretjem letu pa trava, ker takrat detelja že premine. Za seme kosim prvo košnjo, in sicer delamo takole. Ker seme ob zorenju rado izpada, žanjemo zgodaj ob rosi sa- mo zgornje lati do listov. Lati morajo biti rumeno rjave, stebla pod lati še rumenozelena. To delamo pri prvi košnji. Lati, ki jih povežemo, damo v kozolec, kjer ostanejo le par dni snopi. Potem pa morajo v mlatilnico, čeprav še niso popolnoma suhi. Mlati se prav rada. Po mlačvii se seme še osuši in pride potem na vejalnik. — Travo, ki ostane na njivi, pokosim s koso in služi kot seno za konje. Tudi otave je precej. Sena računam na 1 ha 35 q, otave pa 20 q. Torej razen semena pridelam dobro seno, boljše od tistega, ki se pni nas ponekod kosi za krmo kravam!« Kakšen pa je pridelek semena? »Na 1 ar pridelam 8 do 10 kg semena. Pridelujem zaenkrat samo pasjo travo. Kmetje se zanimajo tudi za zlati ovsenec posebno iz Zgornje Savske doline. Za naprej bom poizkusil pridelovati še travniško bilnico in visoko pahovko.« Kaže, da trave uspevajo tudi na lahki peščeni zemlji, kot jo Ima Ljubno. Potrebno je le več gnojenja z gnojnico in z dušičnimi gnojili po vsaki košnji. Najbolj priporočamo sejanje naštetih visokih trav: visoke par-hovke, travniške bilnice in pasje trave in dajemo navedenega pridelovalca za vzgled vsem ostalim proizvajalcem. ST. 61 / 3. AVGUSTA 1956 6,8SSoreai*ke 3 Z- ominov iz preteklih dni Prebivalci bivše občine Predoslje praznujejo 5. in 6. avgusta krajevni praznik Ze pred vojno je bilo v bivši občini Predoslje več naprednih državljanov, ki so bili zaposleni v kranjskih tovarnah. V borbi za obstanek so spoznavali vso kriv.ičnost tedanjega kapitalističnega družbenega reda. Zatirani in zaničevani delavci so našli izhod v borbi- za dosego svojih ekonomskih in političnih pravic. V tej borbi delavskega razreda so v veliki tekstilni stavki v Kranju sodelovali tudi naši delavci. Kot vodilna organizatorja sta se takrat dobro izkazala delavca in borca Franc Mrak s Ko-kricc, ki je postal že nekaj let pred vojno član KPJ, in Andrej Kmet Iz Britofa, ki je sodeloval že leta 1936 v Rdeči delavski organizaciji. Oba to- Tedenski gospodarski komentar Priprave za jesensko setev Iz podatkov Zveze kmetijsko - gospodarskih zbornic Jugoslavije in' Glavne zadružne zveze je razvidno, da so priprave za jesensko setev v zaključni razvojni stopnji. S tem pa še ni rečeno, da so vsi problemi rešeni in da smemo čakati jesensko setev ravnodušno. Zagotovitev semena in nabavljrn:^ mehanizacije ter umetnih gnojil so tri vprašanja, ki jim moramo posvetiti največ pozornosti, kajti brez pravočasne rešitve teh vprašanj, bi se jesenska setev gotovo zamotala. Zategadelj je razumljivo, da so kmetijske organizacije usmerile svojo dejavnost prav v to smer. Za jesensko setev je preskrbljeno okrog 47.000 ton semena. V nekaterih republikah se vprašujejo, zakaj niso za vse proizvedeno seme dodeljene premije. V Hrvatski so dobili premije le za 6000 vagonov semena, nam;;! i za 1200 vagonov, kolikor so ga bili pridelali. Da bi ne prišlo do nesporazumov je sklenjeno, da se od pridelovalca semen odkupijo vse pridelane količine tako, da se bodo razlike v ceni pokrile z višjo prodajno ceno. — V Hrvatski dobe kmetje za 100 kg semena 130 kg merkantilnega blaga, če proizvodnjo kontrahirajo, ali 150 kg merkantilnega blaga v prostem odkupu. Glede premiranja pridelovalcev semen je prišlo tudi v Srbiji lin nekate-drugih republikah do podobne situa-. cije. Zavoljo tega so v Sekretariatu za kmetijstvo Zveznega izvršnega sveta in pri Zvezi kmetijsko-gospodarskih zbornic načeli razgovore, kako rešiti to vprašanje. Verjetno bodo v to svr-ho razdeljena naknadna sredstva. Nekaj boljši je položaj v zvezi z zagotovitvijo mehanizacije. Do jesenske setve je zagotovljena nabava 2000 traktorjev »Ferguson« in preko 1000 čeho-slovaških traktorjev »Superzetor«, od katerih bo 700 opremljeno z motorji s 40 KS. Domače tovarne bodo proizvedle 900 traktorjev »Zadrugar« z motorji »Perkins«. Čeprav s 4000 traktorji ni moč storiti posebne preobrazbe v kmetijstvu, bodo vendarle te količine obdelovalnih strojev z že obstoječim strojnim parkom nudile obdelovalcem zemlje važno pomoč in pospešile poljedelstvo. Vzporedno z nabavo mehanizacije pa se pred kmetijskim organizacijam pojavljajo nove naloge, ki zahtevajo neobhodnih ukrepov. Semkaj sodita zlasti vzgoja strokovnih kadrov in oblikovanje mreže servisnih delavnic. Strokovnjaki opozarjajo tudi na istočasno nabavo rezervnih delov. Dogaja se celo, da domače tovarne rezervnih variša sta s svojim revolucionarnim zacijo OF, ki jo je vodil v Britofu to-delom dobivala vedno več simpati- variš Kmet Andrej. Kmet Andrej je zorjev. Tako se je rdeča delavska or- pričel takoj po okupaciji zbirati ganizacija hitro množila. Takratni re- okrog sebe zavedne vaščane. Vzpodbujal jih je, naj začnejo z odkrito žim je kmalu spoznal nevarnost, ki mu preti od strani delavstva in njihovih organizatorjev, zaradi česar jim je na vse mogoče načine hotel preprečiti njihovo napredno delovanje. Kakor ostale jugoslovanske narode tudi našega kraja okupator s svojim vdorom ni iznenadil. Takoj po kapitulaciji stare Jugoslavije so zavedni organizatorji in delavci pričeli zbirati orožje in vojaški material. V tem času so tudi neprestano delali v politični liniji, saj sta bila že v mesecu maju in juliju 1941 organizirana odbora OF na Kokrici in v Britofu. Prva organizatorja in člana OF sta bila pokojni Mrak in Kmet. S svojim aktivnim delom so odboru OF na Kokrici pomagali tudi pok. Avgust Gros in Franc Kuralt iz Koknee ter Franc Šiška iz Velikega g?abna. Tudi kmetje so sodelovali: Franc Skofič iz Ilov-ke, v Britofu Franc Kern iz Orehovo'j, iz Predoselj . pa Krč Matevž in drugi. V tem času so bili pogosti sestanki članov in simpatizerjev OP". Vodila sta jih na Kokrici Frane Mrak FRANC MRAK — komandir I. partizanske kranjske čete in Tomo Brejc s pomočjo partijskih organizatorjev iz Kranja, v Britofu pa Andrej Kmet ob pomoči partijskih organizatorjev iz Šenčurja, pred/sem Antona Stefeta in Alojzije Tomažič s Primskovega. Ko so Nemci zvedeli, da se ilegalno pripravlja oborožena vstaja (seveda s pomočjo domačih izdajalcev in ljudi, ki so se vdinjali okupatorju), jo nemškemu Gestapu uspelo odkriti ergani- borbo proti okupatorju. Sestanke so imeli kar na prostem v bližini hiše Antona Pičmana v Britofu. Na ta način so se hoteli" izogniti izdaji, kajti že tedaj so bili izdajalci na delu. Usodni sestanek, ki so ga domači ovaduhi izdali, je bil 31. julija 1941. Zbranih je bilo 5 tovarišev, vodil ga je Andrej Kmet. Odločali so o tem, kdo izmed njih bo šel v.partizane in se z orožjem v rokah boril proti okupatorju in kdo bo ostal doma ter pomagal borcem z zbiranjem podatkov in orožja. Ko so sestanek nadaljevali v kuhinji tovariša Pičmana, je izdajalec že storil svoje umazano delo. Komaj so se zbrani razšli, že so gestapovci obkolili hišo in aretirali tovariša Pičmana. Istočasno so orignali tudi Andreja Kmeta, ki so ga aretirali na domu in mu preiskali vso hišo. Ko so tovariša Andreja Kmeta pripeljali do avtomobila, je pobegnil, toda bil je težko ranjen. Zdravil se je 3 dni pri bratu svoje žene :n nato odšel v partizane pod Storžič, kjer so bili zbrani ostali tovariši "z prve Kranjske čete, . katere komandir je ob ustanovitvi na Cegelnici v Naklem postal Franc Mrak. V Kranjski četi so bili borci iz Kranja, Naklega, Du-pelj, Križ, Tržiča itd. Prvega avgusta 1941 je bil formiran prvi Kranjski bataljon. Se istega dne so imeli v Poljani pod Storžičem spopad z nemškim vohunom, ki jih je zasledoval. Po tej akciji so se partizani s Poljane umaknili v planinsko kočo za Storžičem, kjer so 5. avgusta zjutraj zaradi izdajstva doživeli velik in večkrat močnejši napad Nemcev. Ob tem napadu je padlo 8 borcev tega ^ bataljona. Med njimi je bil ranjen Andrej Kmet, ki je izdihnil v plamenih koče. Težko ranjen je bil tudi Franc Mrak, komandir čete. Ti težki udarci niso mogli zatreti začetega upora. Kljub začasnemu porazu je bilo konec leta 1941 organiziranih mnogo ljudi v organizaciji OF, zlasti na Kokrici. Ponovni in še močnejši upor se je razvnel konec leta 1942 in v začetku 1943. Franc Šiška - Crto je organiziral ljudi najprej na Kokrici in Mlaki, potem v Uovki, Predosljah in na Suhi. Tako je organizacija OF zajela že vse vas: bivše občine. Iz te dobe NOV zaslužijo posebno priznanje nekateri aktivisti, ki so poleg Franca Šiške - Crta mnogo žrtvovali za velike uspehe in razmah partizanskega gibanja, med katerimi so Lojze Snedic s partizanskim imenom Vrabec, pok. Janez Dolžan - Val, pok. Lojze Snedic - Bor, Tominc s Kokrice, Franc Stefe z Mlake, Franc Skofič-Pipa iz Ilovke, v Predoslj'ah je bil najzaslužnejši pok. mm w Zgodovinski drobci iz velike tekstilne stavke Odhod kranjskih delavcev v Loko Ko je 20. avgusta sirena v tovarni Jugobruna naznanila pričetek stavke, in sta ji sledili še sireni Jugočeške in Inteksa, je kranjsko delavstvo takoj zasedlo tovarne, prevzelo ključe, telefone in pisarne. V tovarnah so posta-viili straže in organizirali kuhinje. Na prvih shodih so izvolili tovarniške strokovne odbore, ki so sklenili, da z delom ne bodo pričeli toliko časa, dokler se ne prične razprava o kolek- Priprave za proslavo 20-letnice stavke Na Jesenicah so ustanovili štab za organizacijo proslav ob 20-letnici stavke tekstilnih delavcev v Kranju. Večina Svobod jeseniške občine pripravlja za to priložnost Cankarja. Tako bodo na Jesenicah uprizorili Jakoba Rudo, na Koroški Beli Hlapca Jerneja in njegovo pravico, v Žirovnici Kralja na Betajnovi, na Hrušici pa Borove Mrtvece za vasjo. V Kranjski gori so morali študij Kralja na Betajnovi preložiti na kasnejši čas, zato pa bodo pripravili akademijo z izbranim programom. Na predvečer glavne proslave, ki bo 16. septembra, bodo po gorah, zlasti pa na mejnih Karavankah goreli kresovi. Vse kaže, da bo prizadevnim organizatorjem tov. Francu Skerlju, Janku Burniku in drugim uspelo, da bo proslava te delavske manifestacije na dostojni višini. —zk tivni tekstilni pogodbi in vzpostavitvi starega mezdnega stanja. Mestni stavkovni odbor so sestavljali delavci vseh treh. strokovnih organizacij: SDSZL; Ivan Tominc, Tine Teran, Edo Res-man; JSZ: Tone Fajfar, Martin Bene-dik, Janez Pestotnik; NSZ: Drago Zer-jal, Danijel Velikonja, Albin Mlinar; predsednik odbora je bil Tominc. Istega dne ob 5. uri popoldne so pričeli stavkati delavci, zaposleni Pr' Sircu na Gašteju. 21. avgusta, so ob šestih zjutraj ustavili stroje delavci v podjetju Božič in Prah, ob osmih pa v Tekstil' indusu. Stavkati so pričeli na pobud0 delavcev vseh treh kranjskih tekstil" nih tovarn. Zjutraj je 150 kranjskih delavcev odšlo v Skofjo Loko, kjer delavci Škofjeloške predilnice in de' lavci v podjetju Brumen & Thaler 0$ njihov poziv prenehali z delom. Istočasno je bila v Škof j i Loki tudi stavka lesnih delavcev pri Dolencu, ki m pričeli stavkati že 13. avgusta. Popoldan 21. avgusta sta odšli dve skupini kranjskih delavcev v TrŽii'"ii .1 ~W»_^ri^- 1 ~ 1 n ~ r " OBISK PRI MLADINSKI DELOVNI BRIGADI, KI UREJA PRIJETNO LETOVIŠČE Otok Stenjak Iz taborišča kranjskih tabornikov v Fazani smo lepega jutra odpluli na ogled otoka. Vkrcali smo se na 18-ton-sko motorno ladjico »Gorenje«, ki jo je za prevoz ljudi in tovora kupilo Društvo prijateljev mladine. 20 minut prijetne vožnje. Pristali smo v malem pristanišču, ki še kaže znake zapu-ščenosti. Nato smo obiskali taborišče Otok je bil do nedavnega zapuščen, kranjske mladinske delovne brigade, ploščah gladki skalnati skladi se polagoma spuščajo v morje. Na Otoku je bil svoj čas kamnolom. Kamen je bel apnenec, neka vrsta marmorja. Iz njega je bila zgrajena znamenita stavba dunajskega parlamenta. Domačini z zanimanjem spremljajo delo naših ljudi. Sedaj, ko je zapu-ščenost do neke mere že odstranjena, puljski meščani radi prihajajo ob nedeljah s svojimi jadrnicami na izlete na Slenjak. Vodnik nam jo pojasnil načrt ob- Podjeljah pri Bohinju je prišla tU?' nove in preureditve otoka. Obnoviti 87 let stara partizanska mati MarU je treba stavbo na vrhu skalnatega Smukovec, po domače Gregorčkov masiva in obe stavbi na obali. Ob mama iz Podjelja. Ganljivo je men«. — Kot vsako leto, tako bo tU' di letos pripravil Ločanom konce? pesmi in opernih arij, ki bo v sobot0 4. avgusta v dvorani KUD »Tine S^' rer«. Pri klavirju bo profesor Vogel' ni ko v a. Upamo, da nas s svojo pevsko kul' turo, ki mu je prinesla vrsto lep1 uspehov, ne bo razočaral. K. J Srečanje ob spomeniku Na odkritje spomenika padlih h°'f cev in, žrtev fašističnega nasilja »Odkrilo« ga je Društvo prijateljev pomeni, da se namesto dosedanje dvoj- mladine iz Kranja in ga z namenom, ne cene uvaja enotna cena. Predvideno je, da bodo za jesensko setev porabili preko 300.000 ton umetnih gnojil. Količine so zagotovljene. S tem je vprašanje nabave umetnih da na njem postavi zdravstveno kolonijo in letovišče, vzelo v najem za določeno dobo. Zamisel je hvalevredna in prostor ni mogel biti boljše izbran. Toda sedaj otok v ta namen še gnojil rešeno, pač pa bo treba posve-_ ni uporaben. Treba je skrčiti divjimi posebno pokornost pravočasni do-Sta-Vi teh gnojil kmetijskim organiza-o jam in privatnim obedlovalcem. (JUGOPRES) no, odstraniti ruševine, urediti nasade in popraviti močno poškodovane ki otok obnavlja. Brigada je nastanjena pod šotori, kuhinjo pa so si uredili v napol porušeni stavbi. Cez nekaj časa smo odšli na ogled otočiča. Otok je edinstven po legi in rastlinstvu. Hodimo po novo urejenih poteh. Med alejami borovcev in cipres smo se povzpeli na vrh otoka, od koder je krasen razgled na Brione, Fažano z našim taboriščem in na tretjine otoka zgradili obsežen šport- pori svoje palice prišla pol ure dale bi*0 d' l ti* jt šča. spomeniku ime svojega sina, ki &o * Obnova in ureditev ne bo mogoča Nemci že leta 1941 v družbi 15 dom3 čez noč. Treba bo še mnogo dela in činov odpeljali iz Begunj v NemčU ' denarnih sredstev, preden bo otok kjer so .ga zverinsko ubili. Na vpr lahko služil svojemu namenu. Vendar sanje, kako je prišla tako daleč v h*^ zgradbe. In letošnje poletje se je pri- del puljske luke. Obala nudi krasna čelo z delom. mesta za kopanje. Ogromni beli in ni dvoma, da je namen sam vreden dela in truda, kajti zapuščeni otočič Stenjak bo lahko postal biser severnega Jadrana P. v. odgovorila, da je bilo težko in u3 porno, morala pa je videti kameO katerem je vklesano ime njenega si° ' ki je dal življenje za domovino. 4 M*s Gorenjski ST. 61 / 3. AVGUSTA 1956 Knjižnice v Zgornji savski dolini V predzadnji petkovi številki smo prikazali stanje v knjižnici Planinskega društva Dovje - Mojstrana, danes pa je na vrsti ljudska knjižnica ▼ Kranfski gori • . . Brez dvoma je knjižnica v Kranjski Seri ne le najpopolnejša in najbolje organizirana knjižnica v Zgornji savski dolini, temveč spada med najboljše v vsem kranjskem okraju. Res je, da je že tudi njej grozilo mačeho v-stvo, saj so si jo lastile najrazličnejše organizacije od sindikata do SKUD, vendar je odličnemu knjižničarju Alojzu Plantauu uspelo, da je s svojo ladjo srečno jadral skozi vse viharje sprememb m reorganizacij. Danes je lastnik knjižnice Občinski ljudski odbor na Jesenicah. Knjižnica je bila ustanovljena že leta 1004/1905 in je prav lansko leto slavila petdesetletnico svojega dela. iZe tedaj je bila primerno organizirana: knjižničarju je priskočil na pomoč upravni odbor in s skupnimi močmi je uspelo rešiti finančno krizo, v kateri se je knjižnica znašla. Ob koncu leta 1955 so imeli na policah 2909 knjig, toda že v prvem polletju je zraslo število za 213 del. Samo v prvih šestih mesecih letošnjega leta je obiskalo knjižnico 1406 bralcev, ki so si izposodili 2378 knjig! Nadvse zanimiva je statistika: bralcev je 489, bralk pa 917; odraslih 606, mladine pa 800. Te številke so tudi dokaz, kako si delavci skušajo razširiti svoje duševno obzorje, česar pa ne nioremo trditi o kmečkem življu: sa-f&O 24 kmetov si je izposojalo knjige, zato pa je bilo delavcev 171 in nameščencev 189. Kazno je, da imajo največ časa za branje gospodinje l-n upokojenci (289); samo ob sebi pa je ■umevno, da pred vsemi prednjači j o dijaki: 733 mladih bralcev zakladih naše literature! Pa tudi si cer je mladinska literatura tako bogata in raznovrstna, da ao najmlajš: Pogosto v zadregi, kaj naj bi izbrali. Prijetno sem bil presenečen, ko sem naštel kar 52 slovenskih avtorjev, ki so zastopani z več deli. Radoveden sem bil, kako je tukaj s Cankarjem, ^•i ga v Mojstrani nihče ne bere. Odgovor me je prijetno presenetil: »Ljudje ga kar radi bero.« Izbor Poleg tega razpolaga knjižnica še s 138 knjigami v nemškem jeziku, ki pa so — razen nekaterih, zlasti Gang-hoferjevih — največ prevodi. Finančno stanje knjižnice je zaradi jev! Ce bi hoteli knjižnici zagotoviti normalno rast in napredek, bi morala prejemati vsaj štiri leta dotacije po 50.000 din, da bi število knjig preseglo številko 1000. —ZK FRANCISCA DE GOYE: Vstaja v Madridu „Grozote vojne11 Francisca de Goye ▼ Frešernovi hiši Leta 1808 je Napoleon Bonaparte banjem. Nešteti zločini Napoleonove dokončno pokoril Španijo, odstavil je vojske so bili neposreden vzrok, da je staro vladavmo in prepustil krono bra- še isto leto ustvanil ciklus 82 radi- tu Jožefu. Ni bil pa s tem premagan rank, ki so njegovo najbolj zrelo in svobodoljubni in z živo nacionalno za- vsebinsko najbolj dognano delo. Gra- vestjo prežeti duh španskega naroda, fike je opremil z napisi Goyev sodob- Ze 2. maja 1808 je izbruhnila vstaja nik in pisatelj Cean Bermudes. v Madridu. Novembra istega leta je Francisco de Goya je poleg Murilla prišel v Španijo sam Napoleon na če- in Velasqueza največji španski slikar, lu ogromne vojsko, ki je z ognjem in Rojen je bil leta 1746 v okolici Zara- mečem pustošila po deželi. Toda pla- goize in je umrl 1828. leta v Bordea- men upora ni ugasnil in množice špan- uxu. Slikal je za delavnice preprog v skega ljudstva — možje, žene in otro- Madridu, bil ravnatelj slikarske aka-- ci so se, organizirani v partizanske od- demije in celo slikar na španskem delke, vkljub žrtvam borili naprej. dvoru. Nekatera njegova dela v olju „ , f. ,. , .. smo spoznali na razstavi barvnih re- Odpor Spancev proti tu]im zavoje- , , .. ' , . ,_. , . v., , .. „ . produkcij v mesecu februarju (Stre- valcem je sprožil revolucijo. Zastopniki ljudstva (cortesi) so' po zmagi 1. 1812 uvedli ustavo, katere temeljno načelo je bilo: suverena oblast pripada po svojem bistvu ljudstvu in le ono more postavljati sebi zakone. Monarhija je v Španiji sicer ostala, toda njeno oblast so omejevali cortesi. Guerilla - partizanska vojna, posebno pa grozote, ki jih je špansko ljudstvo moralo pretrpeti, imajo toliko skupnega z našim narodnoosvobodilnim bojem, da ni bilo težko povezati razstavo Govevih del prav z obletnico ljudske vstaje, ki jo te dni praznujemo. Goya je bil priča upora v Madridu leta 1808. Istega leta je na poti v Ara-gonijo navezal stike z uporniškim gl- ljanje upornikov, Maja, Ples čarovnic itd.). Ob tej priliki pa se prvikrat srečamo z njegovim bogatim grafičnim opusom. Znani so veliki cikli: »Caprichos« (1796—1798), »Tauroma-quia«, (1815), »Disparates« (1815) in predvsem »Desastres de la guerra«. Goyevo grafično delo pomeni, tako v formalnem kakor tudi v vsebinskem pogledu, prelom s tradicijo 18. stoletja. Z uporabo akvatinte dosega nenavadne svetlobne učinke. Uspešno se uveljavlja pred sodobniki tudi v litografiji. Je vzornik mnogim grafikom 19. stoletja. Njegove »Grozote vojne« pa so nam blizu tudi danes, saj ni dolgo kar smo sami doživljali isto kot špansko ljudstvo pred sto in toliko leti. precejšnje dotacije Občinskega ljudskega odbora na Jesenicah zadovoljivo. Tudi lastni dohodki knjižnice so precejšnji: v letu 1955 so znašali 70 tisoč din in so bili z njimi kriti vsi upravni stroški. Se o ureditvi: katalogov ;n kartotek je na izbiro, prostor je okusno urejen, segio po knj.izničar prijazen in natančen., knjige pa vse enotno zavite. Skratka: knjižnica, ki so nanjo lahko vaščani ponosni. NEKAJ MISLI ob zaključku puljskega festivala Prvi del festivala v Pulju ni poka- vabi agenta iz stanovanja. Ilegalec iz-zal nič posebnega; edino omembe vred- koristi priliko in zbeži k svojim. Ko in v Podkorenu no delo je bil film »Zli denar«. Drugi del festivala je bil uspešnejši. — Na sporedu so bili trije dobri filmi: »Ne obračaj se, sinko«, nato film »Veliki in mali« in končno slovenski film »Dolina miru«. Film »Ne obračaj se, sinko« zajema snov iz časa NOB. Dogaja se v okupiranem Zagrebu. Oče zbeži iz usta-škega transporta in pride v Zagreb, kjer izve, da je njegov sin v ustaškem vzgajališču. Ko naposled reši sina in nemškimi streli. Sinu se posreči zbe-žati na osvobojeno ozemlje. Drugi film »Veliki in mali« obrav- Podkorenci imajo smisel za humor. Tov. Alojziji Jelinčičevi, ki požrtvovalno skrbi za njihovo duševno hrano, so »dovolili«, da sme imeti knjižnico kar — doma. Priznam, da je to prevodne literature je sko- precej idealna rešitev, in verjetno je rajda razkošen in tudi največji slado- le malo uslužbencev, ki bi ne želeli kusec bi lahko po mili volji izbiral. svojega dela opraviti kar na domu, Vrstni red najbolj branih tujih pis- če bi jim preostajalo. prostora. Tu pa cev me je začudil: na 1. mestu je Kari je bistvo problema: pri tov. Jelinči-May, ki mu slede H. Sienkievviez, Ju- čevi se v veži, ki je že tako majhna, les Verne in Mark Twain. Balzac je drenjajo še knjižne omare. Vse proš-Šele na 5. mestu, za njim je Jack Lon- nje za primeren prostor, kamor bi •don. Začudenje, je raslo, ko se je na namestili knjižnico, so doslej naletele nava ravno tako temo iz časa NOB. 12. mestu pojavil Emile Zola pred na gluha ušesa. Seveda je malo težko Dogaja se v okupiranem Beogradu. Alexandrom Dumasom, ki mu sledi — že zaradi tega, ker knjižničarka niti Ilegalec pride v Beograd, kjer ga za-Puškin! Samo okus bralcev? Dvomim, ne ve, kdo je pravi lastnik knjižnice: sledujejo policijski agenti. Zateče se Ker je Kranjska gora letoviški Občinski ljudski odbor na Jesenicah k svojemu prijatelju Paniču. Le-ta ga kraj, ima knjižnica bogato izbiro sr- ali Kulturno - prosvetno društvo v prosi naj zavoljo otrok zapusti nje-bohrvatske literature, tako izvirne Podkorenu. govo stanovanje, Ta to stori, vendar kakor prevodne. To je tudi sicer do- Danes šteje knjižnica 706 knjig, ki ga Paničev sin kot ilegalec skrije v Polnilo knjižnice, ker so le redka de- si jih je v 1. 1955 izposojalo 323 bral- svoji sobi. Pri preiskavi ne najdejo ^a na razpolago v obeh jezikih. Med cev; skupaj so prebrali 1005 knjig. V skritega ilegalca, pač pa puste v sta-216 knjigami v srbohrvatskem jeziku letošnjem letu sta se obe številki novanju agenta, ki čaka tu do jutra. Pa je le malo Hrvatov ali Srbov: ra- dvignili: do 1. julija je bilo izposo- Režiser nam spretno prikaže psiholo-zen Krleže, Senoe, Nazora, Veljka Pe- jenih že 650 knjig. Za vas z nekaj ško stanje posameznikov: skritega ile— troviča in Branka Čopiča. Tu bi bilo sto prebivalci je to na vsak način lep galca, očeta Paniča, fanta in 3 letno treba še mnogo: Gllšiča, Lazareviča, uspeh,, zlasti če upoštevamo, da je deklico in končno policista, ki pazi na Koštica, Sremca, Domanoviča do Do- knjižnica po daljšem času šele letos sleherni očetov migljaj. Drugo jutro brice Cosića. dobila dotacije v znesku 30.000 dinar- uspe fantu, da s pomočjo zvijače iz izve policija za zvijačo, ustreli očeta Paniča, ki hoče pobegniti. Tretji film »Dolina miru« je protest proti vojni. Primerjajo ga celo s Cay-a t tovi m i »Prepovedanimi igrami«, toda o tem naj sodi publika. Razgovor z avtorji filma „Dolina miru" Ivan Ribič, scenarist filma »Dolina hoče pobegniti v partizane, pade pod miru«, nam je povedal sledeče: Ze od Torej niste zadovoljni s filmom! Nasprotno — zadovoljen sem, toda rad bi popravil nekatere detajle, ki so zaradi hitrice v montaži ostali nedokončani. Kaj vam v filmu najbolj ugaja? Menim, da so lepe scene z otroki in s pilotom. Zlasti mi ugaja prizor pilotove smrti. John Kitzmiller želi snemati v Jugoslaviji Ko smo prvič srečali igralca Johna Kitzmillerja, ki je v filmu »Dolina ral pred 3 ali 4 leti, in to v ambientu miru« igral vlogo pilota Jima, smo ga zaprosili, naj nam pove kaj o svojem delu v naši zemlji. Prvo, kar smo slišali, je povedal v slovenščini: »Oprostite! žal mi je, ker ne morem govoriti v slovenščini.« Nato je nadaljeval v angleščini. -V glavnem je zadovovljen s filmom, zlasti z motivom zgodbe, kakor tudi z lepo priliko, da je obiskal našo lepo deželo. Delo scenarista Ribiča in režiserja Štiglica zelo ceni. Režiserja celo primerja z najboljšimi italijanskimi filmskimi delavci. Ob koncu svoje iz- nekdaj so me zanimale antimilitari-stične teme, zategadelj sem vseskozi iskal snov, v kateri bi izpovedal svoje misli. Idejo »Doline miru« sem skici- med Nemčijo in Francijo. Po natančnem premisleku sem se odločil, da presadim vse dogajanje v naše okolje. Nisem imel namena napisati scenarij za realistični film, temveč sem hotel obdelati moderno filmsko zgodbo, kjer so otroške iluzije o miru istočasno naše iluzije. S sodelavci sem zadovoljen, kajti vsi so težili, da se približajo osnovnim idejam scenarija. Režiser filma France Štilic in nekaj njegovih misli o filmu: Osamlkni ruš Na klinih v gostilni sta visela dva zibaje se v bokih prihajale naproti. . . ^tvja petelina, ki so ju bili davi zašle- O, tudi v zadrugi je imel z njimi vedli! lovci v Zeleni rebri, ko sta pela liko opraviti. Kdaj pa kdaj je katero kokoškam, in ju ubili. Krt je kapljala pobožal po rokah, ko jo je postregel. °d petelinjih vratov, lepka kri, rdeča Toda, ko mu je roko umaknila, je hi-kakor vino na mizi. poma odnehal. Zanj so bile ženske Petelina sta bila prvi trofeji mladih kakor spomin na nekaj nedoseženega Wcev, ki so zardelih lic sedeli za in nedovoljenega, kar bi utegnilo ža-fttizo in pogoščali vsakogar, kdor je liti ne toliko njega kot druge ljudi. hotel piti. Vsak prihajač je bil dobro- Ženske je Vane prebolel, kakor je j*ML Tudi za grbavca Vaneta so pre- kolikor toliko prebolel svojo grbo. c&j našli kozarec. Nato so primaknili 25d*J pa so ga silili, naj pleše. Neka- Wole še drvarji, lesni manipulanti in Wltgl v zelenih klobukih in lodnastih hlačah — kakor domačini. Vendar jih domačini niso prištevali medse, čeprav 50 že dlje živeli v vasi. Ostali bodo VeČni prihajači, kajti v vasi čas zariše teri se niso strinjali, da bi Vane plesal, vendar so morali v vsesplošnem veselju, ki je nastalo, popustiti. Pa tudi pijača jih je razgrela, da niso bili več razsodni. Drvar, ki se je domislil šale, je po- jejo mednje in med tiste, ki so tu rinil neko pritlikavo ženšče Vanetu v 0<1 pamtiveka — kakor njihova vas. naročje. Bila je majhna debeluška, v Edino grbavca Vaneta bi lahko iz- primeri z Vanetom še zmerom velika. vzeli iz družbe nazadnje naštetih. Za^ Očitno jo je zabavalo, da so ji hame- to je tudi dobil mesto ko j zraven lov- nlll takšno vlogo. Tudi njo so motne °ev. Vane ni bil iz vasi, a je vendar oči izdajale, da je pregloboko pogle- sPadal vanjo. Vane je bil kakor osam- dala v kozarec. Bržkone ji je godilo, Ijen ruš zdolaj vasi. Kakor ruševec da je njena čokata postava ob Vane- ki več ne poje, ker ga je zadelo tovi grbi zrasla. nekaj hujšega od krogle. Vane se je branil. Odrival je žensko Harmonikar je urezal polko in lovci od sebe. Ljudje so se bali, da bi se So zaukali1 in zapeli. Ostali so zaukali utegnila igra pokvariti; glasno so ga 7a njimi, ker jih je vino napravilo vzpodbujali k plesu, nvočne in se zdaj čutijo enake lovcem. »Le zavrti se, da vidimo . . .« Ko je pesem zamrla, razigranost ni »Ne boj se je, saj te ne bo vzela.« Ponehala. Natakarica je prinesla na Vane se je smehljal. Grohot ljudi, *nlzo kdo ve kateri liter. Ko se je ki so videli njegovo zadrego, ga je °učni smeh za hip polegel, se je neki žalil. Ni mogel več prenesti posmeha, ^rvar domislil šale, ki je Vaneta za Pomislil je: morda pa bi tudi jaz dolgo vrgla s tira. Zmislil se je, naj lahko . . . Pokažem jim . . . Vane pokaže, kako zna plesati. » Vanetu je zamrl smeh na ustih. Na '-Pnske je bil že dolgo tega pozabil. N In se je odločil. Sunkoma se je dvignil, objel debeluško in zavrtel. Bilo je nekaj na moč smešnega v objemu. e da bi jih več ne videl, če so mu Ni ji segal do pasu, ampak se je okle- nil beder, roke pa so nemočno, kot bi rotile, silile k bokom navzgor. Ženska je sklenila svoje roke okrog njegove grbe. Lovca, ki je ustrelil večjega petelina, se je pijača že močno lotila. Enakomerno je vrtel kozarec med prsti in buljil nekam v prazno. Podoba je bila, kot da ga nič več ne more premakniti. Le dva ali trikrat se je presedel kot se presede človek, ki dolgo sedi v stolu. Ves čas, odkar so grbavcu vsilili debeluško in ga pognali v smešni solo-ples, ga nihče ni jemal v mar. Zato je vse tem bolj iznenadilo, ko je lovec planil pokonci, iztrgal godcu harmoniko, jo prijel za pas in jo začel divje vihteti nad glavami razigranih gledalcev. Prve so se z glasnim vreščanjem razbežale ženske. Nato so se porazgubili še moški. V tišini, ki je nastala, je lovec pristopil k grbavcu. Ta je stal sam sredi sobe in roke so mu nemočno visele k tlom. Po licih so mu drsele solze. Dve tipki na harmoniki, ki jo je lovec še zmerom držal v roki, sta se zataknili. Slišati je bilo, kot da toži obstreljena žival. Treščil je glasbilo v kot in se odločil. Prijel je Vaneta okrog ramen in mu nežno rekel: »Saj veš, da niso mislili tako. Pijača je kriva.« Nato je lovec peljal grbavca skozi vežo in vrata gostilne na cesto. Ljudje so stali na cesti in bolščali v vrata. Sram jih je bilo. Ko sta bila že mimo, so obakraj ceste šumela, drevesa v rahlem vetru. Tedaj je Vane lovcu zaupal skrivnost, ki je še nikomur dotlej ni razkril. »Veš,« je rekel, »moja grba ni od rojstva.« Lovec mu je verjel in Vanetu je odleglo. NANDE ZU2EK jave je izrekel željo, da bi še snemal To je tema, v kateri je vojna osvet- pri nas. Upamo, da se mu bo ta želja Ijena skozi psihologijo dveh otrok in izpolnila! ameriškega pilota-črnca. Vsi trije išče-o dolino miru — vsak na svoj način. Za malo Lotti je to pravljica njene stare mame, za slovenskega fanta Marka je to travnik poleg hiše njegovega strica, za črnca Jima so to partizani, ki ga bodo rešili pred nemškimi zasledovalci. Utrinki s festivala ALI ZE VESTE . . . — da je trajal filmski Festival v Pulju 12 dni? — da je bilo v tem času prikazano Prizor iz filma »Dolina miru« Ali je bilo težko realizirati takšen material? Čeprav je tema zelo hvaležna, je bilo težko vse to prenesti na filmski trak. Otroka imata velike vloge in mala Loti še nima 5 let, mora pa go- vsega skupaj 56 celovečernih in dokumentarnih filmov? — da so bili vsi dokumentarni filmi — 37 po številu — jugoslovanski? — da je bilo 43 filmov prikazanih v črno-beli tehniki in 13 v coloru? — da se je Festivala udeležilo 63 voriti nemško in slovensko. Bal sem tujih in domačih novinarjev ter publi- se, če bosta otroka vzdržala do konca cistov, 600 filmskih delavcev in okrog snemanja; uspela sta in mislim, da sta 2000 gostov? dobro odigrala svoji vlogi. Za snema- —• da si je ogledalo filmske prednje filma sem imel ha razpolago le 3 stave preko 135.000 obiskovalcev? mesece — takšnih rekordov ne ma- — da je bil letošnji filmski festival ram, zlasti ne pri filmih, kakršen je po kvaliteti slabši od lanskoletnega? »Dolina miru«. MILAN LJUBIC ST. 61 / 3. AVGUSTA 1956 fl"6ofMi*lte 5 Kadar nas premoči dež »Da me je ravno moral dobiti dež«, se nenavadno prestrašimo in obupano premislimo na svoj plašč, čevlje, klobuk, obleko itd. Nič obupavanja, vse se da popraviti. S klobukom najprej močno zamahnemo, da ga otresemo najhujšega dežja, nato z mehko krpo, ki dobro vpija vlago, klobuk obrišemo. Potem napolnimo notranjost klobuka z zmečkanim papirjem in ga pustimo, da se posuši. Sele ko je popolnoma suh, ga skrta-Čimo. Plašč temeljito otresemo, nato ga obesimo na širok obešalnik. Roke položimo pod ovratnik in reverje tako, da pravilno ležijo, nato gumbe za-pnemo. Na tak način lepše in boljše ohranijo pravo obliko. (Plašče in jopice bi naj vsak dan, kadar jih rabimo, tako obešali). Blato na robu plašča skrtačimo šele, ko je plašč popolnoma suh. Mokre čevlje natlačimo s časopisnim papirjem, ki vpija vlago, pušča pa tudi dovolj zraka v notranjost čevljev, da se posuše. Nato jih napnemo na kopito. Zelo blatne Čevlje lahko z mlačno vodo nahitro in površno operemo. Moramo pa jih takoj do suhega drgniti, da ne ostanejo vodni madeži. Nato jih posušimo. Mokro usnje kakor tudi gumijaste dežne plašče ne smemo nikoli položiti preblizu štedilnika ali električnega ogrevalnika, ker se od vročine skrčijo. Suhe čevlje dobro namažemo s pasto, šive na podplatih pa lahko namastimo, da postanejo nepopustljivi za naslednji dež. Usnjeni predmeti, kakor kovček, aktovka ipd. zgubijo z vlago svoj sijaj, zato jih lahko čisto tanko namažemo z brezbarvno pasto za čevlje, nato pa spoli-ramo. Gumijaste prevleke za čevlje umijemo z raztopino ene tretjine sal-mijaka in dveh tretjin vode. Nato jih posušimo. Kapljica jedilnega olja jim ohrani sijaj. Dežnik najprej otresemo, nato ga napol razprostremo in pustimo, da se posuši. Ce dežnik preveč napnemo, trpijo pri tem šivi in blago. Umazanijo takoj umijemo. Ogrodje, ki nam rjavi, namažemo, ko je dežnik suh, narahlo s petrolejem ali strojnim oljem; pustimo nekaj časa, da učinkuje, nato obrišemo. Seveda moramo paziti,, da blago ne dobi madežev, ki se ne dajo popolnoma odstraniti. Ročaj poliramo z mehko krpo. Sele ko je dežnik popolnoma suh, ga zložimo in stavimo v tulec. Podobno ravnamo tudi z drugimi predmeti, ki nam jih je namočil dež. Važno je pravilno sušenje. MIZIUSII JOOOOOOOOOOOOOOO POMEUKf Olje v prehrani Nasplošno je olje v prehrani priporočljivo Olje v prehrani zelo priporočajo, ker je to ena izmed najbolj lahkih maščob. Glede na prebavljivost zavzema med njimi drugo mesto za surovim maslom. Za prehrano pride v poštev predvsem olje iz oliv, sončničnega semena, bučnih pečk in repice. Vendar je olje, ki ga sami pripravimo doma, manj primerno za pripravo različnih jedil, ker vsebuje še nekatere dišave, ki mu dajo svojevrsten okus in so tudi nekoliko težje prebavljive. Olje ima od maščob, ki jih uporabljamo v kuhinji, najmanj vode. Ko so maščobe primerjali med seboj, so ugotovili, da ima rafinirano olje 99,8 odstotkov maščob in daje 9,8 kalorij toplote. Svinjska mast vsebuje 99,5 odstotkov maščob in daje 9,5 kalorij toplote. Surovo maslo pa ima le 84,5 odstotkov čiste maščobe in daje 7,8 kalorij toplote. Cim manj ima mast čiste masti, tem več ima vode. Tako ima na primer surovo maslo primešane vode tudi do 14 odstotkov. Ko tako maščobo, ki ima dosti vode, segrevamo, uporabimo precej toplote za to, da voda izhlapi. Zdaj nam bo razumljivo, zakaj v olj^ n. pr. hitreje ocvremo meso ali kako drugo živilo kot v maščobi, ki vsebuje več vode. Vendar je pa še drug razlog. Olje lahko segrejemo do višje temperature, kakor vsako drugo maščobo. Najbolj občutljivo je surovo maslo, ki se začne žgati že pri 100 stopinjah Celzija. Maslo porjavi in dobi neprijeten duh, nekoliko tudi pogreni. Svinjska mast se začne žgati pri 140 stopinjah, olje pa šele pri 230 stopinjah Celzija. Prav zaradi tega se nam živila, ki jih cvremo na olju, ne zažgo tako hitro, olje pa obdrži lepo rumeno barvo, okus in vonj. Gospodinje večkrat priporočaj.o, da HmHikitaka odteka Ženske smo včasih v zadregi. Zgodi se, da nam postane obleka prekratka, preozka ali sploh premajhna. V takih primerih si bomo pomagale s kombinirano obleko. Slika 1 prikazuje obleko, ki je visoko zaprta in zapeta z gumbi. Nekaj posebnega na njej so gumbi po zadnji modi in kombinacija dveh raznobarvnih blagov. Ob vratu (zgornji del o-bleke), spodnji rob in pramen, kjer potekajo gumbi, je iz enega blaga. To je en način. Drugo varianto vidite na sliki 2. Tu* je zgornji del obleke, od prs naprej napravljen iz enega blaga, ostali del života in krila pa iz drugega blaga. Lepa obleka bo tudi iz belega platna, če jo boste kombinirale takole: v životek vložite pramen enobarvnega blaga svetlomodre, marinarsko modre, elnober rdeče ali zelene barve in napravite rob okoli žepka (3). Včasih bo taka kombinacija močno poživela enobarvno obleko. Ali naslednji primer: Obleka, predelana iz starega enobarvnega blaga, je res skromna in preprosta. Izboljšamo jo tako-, da jo kombiniramo s pisanim blagom (4). Ce bomo seveda izbrale še ustrezno barvo, bo obleka še toliko lepša. Prav za mlada dekleta bo pa tale obleka še posebno ljubka: Oprijet ži- votek na ramenih zavezan na vozel in dva velika žepa iz pikčastega blaga ter enobarvno, široko nabrano krilo (slika 5). Prav prijetno se bo nosila tudi obleka, ki jo vidite na sliki 6. Taki obleki se ne bo poznalo, da ste imele zanjo premalo blaga, napravila bo vtis, da ste barve hote ali namenoma kombinirale. Na enobarvno o-bleko brez ovratnika in zavihkov na žepih pa za spremembo našijte ovratnik in zavihke iz drugačnega blaga. Morda jo boste potem rajši nosile, ker olje pred uporabo precvremo s koščkom kruha, ga nato ohladimo in šele tako pripravljeno uporabljamo za kuhanje. To pa je nepotrebno in tudi škodljivo, ker pri vsakem segrevanju maščob nastanejo kemične spremembe, ki neugodno vplivajo na prebavila. Da se nepotrebnemu segrevanju maščob pri pripravljanju hrane izognemo, je priporočljivo, da jedi, kadar je le mogoče, zabelimo z nepregreto maščobo. Tako n. pr. lahko denemo košček surovega masla v že kuhano jed ali ji pri lijem o olje ali dodene-mo mast. Na ta način se maščoba segreje z jedjo vred. Z oljem lahko pripravimo vse vrste jedil, od juh do sladic ipd. Ako imamo olje dalj časa doma, moramo paziti, da je pravilno ohranjeno. Svetloba in sonce namreč maščobo razkrajata, da postane za zabelo neuporabna. Iz teh razlogov moramo hraniti olje v steklenicah s temnim steklom, ki naj bodo še zavite ali pa spravljene v temnih, a zračnih in hladnih shrambah. Olje se rado navzame tudi tujega vonja, zato ne smemo v njegovi bližini hraniti petroleja, dišečih mil, di-šavnic in podobnega. Recept Sadje je lahko tudi zdravilo Nega s sadjem ne pomeni, da moramo določeno dobo uživati samo sadje. Zelo koristno za naše telo pa bo, če boste en do tri tedne zjutraj in zvečer uživali sadje. Kosilo naj ostane tako, kakor ste ga vajeni. Le zjutraj in zvečer pojejte prvi dan 1 kg različnega sadja, naslednji dan nekoliko več, dokler ne povečate obroka na dva in pol kilograma. Ko ste dosegli največjo količino,, pa redne dnevne obroke sadja zopet zmanjšujte. Zvečer lahko použijete zraven sadja košček dobro prepečenega kruha. Zdravljenje s sadjem vam bo dalo moč, telesni sokovi bodo očiščeni raznih nezdravih snovi, urejena bo prebava, izginil bo občutek utrujenosti, teže in zaspanosti. Skratka, vaš organizem bo pomlajen, vaša koža bo sveža. Da boste pa to dosegli, je važno, da jeste le zelo zrelo sadje in da ga ne lupite, ker vsebujejo prav olupki največ vitaminov. Ce niste sadja sami odtrgali, temveč kupili, ga dobro operite, preden ga jeste. Sadje morate dobro žvečiti. Ce imate sadje blizu hiše, stopite zjutraj zgodaj pod sadno drevo, preden sonce razgreje sadje in pojejte kar tam svoj prvi obrok. Negi s sadjem boste tako dodali še nego zore, kar je zelo priporočljivo zlasti za nervozne ljudi. se vam bo zdela nova, kakor vidite na sliki 7. In še en primer, ki ga vidite na sliki 8, vam bo morda pomagal iz zadrege. Seveda pa je pri vseh kombinacijah različnih vzorcev iz enobarvnega blaga potrebno dosti spretnosti za kombiniranje, ker le pravilno kombinirane barve napravijo vtis harmonije in lepote ter ljubkosti. Ako same nimate toliko smisla za tako delo, se obrnite na svojo prijateljico ali kako drugo svetovalko, ki bo prav gotovo rada postregla s svojim znanjem. Sedaj pa le korajžno na delo! PUDING IZ SADNE KREME Puding je jed, ki nam posebno poleti nadcmesiuje razne slaščice. Pripravimo ga lahko že zjutraj in ga do kosila hranimo na hladnem. Puding pripravimo po navodilu, ki je napisano na vrečki, v kateri se prašek za puding tudi kupuje, in ko je gotov, ga lahko okrasimo z raznimi kremami. Ko je puding skuhan po navodilu, vmešajte vanj en rumenjak, in nekoliko masla. Tako bo dobil boljši okus. Ako imate sladko sadje, tudi tega vmešajte vanj. Najbolje jej če ga nato izlijete v manjše skodelice. Ako imate kakavov puding, zadostuje tudi krema iz snega, če pa je vanili-jev, vmešajte v sneg še jagode ali pa sam puding okrasite z jagodami. Izid žrebanja nagradne križanke 1. nagrado Anka Feldin, Naklo 76. 2. nagrado Ignacij Cuderman, Titov trg 24, Kranj. 3. nagrado Zlatko Bogataj, Radovljica, Ljubljanska cesta. 4., 5. in 6 knjižno nagrado so dobile: Pavla Vrhovnik, Zaprice 53 p. Kamnik, Stanka Pavlica, Skofja Loka, Jegorovo predmestje 14 in Cilka Zupan, Kranj, Prešernova 15. PRAVILNE REŠITVE Vodoravno: 1. ob Dnevu vstaje, 12. broj, 13. eden, 14. top, 15. rabim, 17. ad, 18. poki, 19. Eda, 20. osvetim, 23. na, 24. pst, 25. nak, 26. Mr., 27. natakar, 29. Lia, 30. vdor, 32. VR, 33. arenf(e), 35. aut, 36. ukor, 38. osei(l), 39. Cres — Pag — Rab — Krk. Navpično: 1. Obrenovac, 2. brada, doba, 4. nji, 5. ve, 6. udav, 7. Vere-na, 8. SN, 9. atom, 10. jok, 11. epigra-fik, 16. most, 18. pik, 21. stavka, 22. tara, 24. par, 26. miner, 27. note, 28. krog, 29. lesk, 31. dur, 34. rob, 36. up, 37. RR. MODA LETOŠNJE POLETJE PO ŠIRNEM SVETU 6 Pariz Gorenjske London ST. 61 / 3. AVGUSTA 1956 Florenca Berlin New York SPORT Fanfare na ljubeljskih ovinkih Intervju z direktorjem ljubeljskih dirk. — Organizacija bo brezhibna. Nad 40 tujih tekmovalcev. Domači tekmovalci bodo vozili z enakovrednimi stroji. Na vsakem koraku majhnega industrijskega Tržiča je zadnje dni opaziti mrzlične priprave za letošnje ljubeljske dirke. V prostorih avto-moto društva je vedno dosti ljudi, ki jim je zaupana organizacija te velike gorske dirke. Marsikomu se bo zdelo neverjetno, da je število ljudi, ki bodo zaposleni pri nedeljskih dirkah, preseglo že 400. Polne roke dela pri pripravah ima predsednik letošnjih dirk tov. Jože Jurjevčič. V časovni stiski sen* ga zaprosil, da odgovori na nekaj vprašanj in kmalu se je med nama razvil razgovor, ki je bil kratek in jedrnat. Kakšna bo organizacija letošnjih ljubeljskih dirk? Petmesečne priprave so v glavnem zaključene. Tekmovalna proga bo boljša kot kdajkoli doslej. Prevoz gledalcev do starta pa je prevzel SAP — Turistbiro iz Ljubljane. Koliko tekmovalcev je prijavljeno in iz katerih držav? Za sedaj je prijavljenih 40 tujih vozačev iz Anglije, Francije, Švice, Madžarske, Italije, Avstrije in Nemčije. Pričakujemo še prijave sovjetskih in čeških tekmovalcev. Razen teh bo tekmovalo še 55 najboljših domačih vozačev. Med slovenskimi tekmovalci so na ljubeljskih dirkah že znani Pod-berščak, Podrekar,, Mrak in zmagovalec mednarodnih dirk v Leningradu Cerič. K tem moramo še prišteti nadarjene mlade tekmovalce: Čudna, Ru-parja, Trampuša, Beliča in Dolorenza, ki je na Podutiku dosegel najboljši čas dneva. Posebno razveseljivo je dejstvo, da bodo domači tekmovalci vozili z novimi stroji znamke Super Tomos, Puch, DKW in BMW. V vožnji s prikolico se bodo pomerili znani dirkači: Ličen, Krmavner, Ribič, Kur-nik, Strle, Pristavec itd. Za jugoslovanske tekmovalce bodo dirke še posebno pomembne, ker se bodo točkovale v okviru državnega prvenstva. Kako je poskrbljeno za prenočišča in prehrano tekmovalcev in gledalcev? Čudno se sliši, toda resnica je, da smo v hotelu dobili samo 6 prenočišč. Iz zagate so nas rešili Tržičani, ki so nam dali na razpolago vse prazne sobe in postelje. Kar se prehrane tiče bo vse v najlepšem redu. V Kropi so tekmovali pionirji Na prvih izbirnih tekmovanjih za vstop v finalno tekmovanje pionirjev v Domžalah, so se v Kropi pomerili pionirji »Triglava«, »Prešerna« iz Radovljice in domače Krope. Največ uspeha je žel »Triglav«, saj je osvojil vsa prva mesta v plavalnih disciplinah. Izmaknila se mu je samo zmaga pri skokih v pionirski konkurenci. Tudi mladi vaterpolisti so slavili visoko zmago nad ekipo Prešerna, saj so zmagali kar s 6:0. Tako se je za finalno prvenstvo Slovenije plasirala celotna ekipa iz Kranja, ki obeta, da bo tudi v Domžalah osvojila prvo mesto. Troboj strelcev Strelska družina »Jože Jereb« iz Ti-skanine, je v počastitev Občinskega praznika Kranj, organizirala troboj z vojaško puško na strelišču v Stružc-vem, med družinami iz Tiskanine, Primskovega in Save iz Kranja. V kaj hudi in napeti borbi so zmagali strelci iz Tiskanine. Rezultati: 1. mesto »Tiskanina« 379 krogov. 2. mesto Primskovo 374 krogov. 3. mesto »Sava« Kranj 342 krogov. C. ZA SEDAJ ČETRTI V Mariboru je v prvem delu prvenstva za naslov prvaka v vvaterpolu »Triglav« zasedel četrto mesto. Iz štirih tekem je osvojil 4 točke. Morda bo marsikoga ta rezultat neugodno presenetil, vendar vse nade še niso izgubljene. V primeru, da Branik premaga Ljubljano, bo imel 8 točk, Ljubljana, Ilirija in Triglav pa po 4 in v večjem^ delu bo odločala igra v Ljubljani na drugem delu prvenstva. Rezultati: Triglav : Branik 3:4 (2:1) Triglav : Ljubljana. ?.:5 (2:2) Triglav : Ilirija 4:2 (2:0) Triglav : Kamnik 7:3 (1:2) ILIRIJA ZOPET PRVAK V Ljubljani so se na Iliriji pomerili najboljši skakalci iz vse Slovenije-Naslov prvaka je osvojila po dveh letih ljubljanska Ilirija, ki je osvojila tudi pri posameznikih vsa prva mesta razen pni ženskah s tri metrske deske. Od kranjskih tekmovacev sta se najbolj odlikovala Sonja Rubinič in Ivko Sink. V celotni oceni pa je »Triglav« zasedel tretje mesto. HA fof ima m sftaeedtt OBJAVE • OGLASI Poroči-la poslušajte vsak dan ob 5.05, 7-00, 13.00, 15.00, 19.30 in 22.00 uri, Prva jutranja poročila ob nedeljah Pa so ob 6,05, vesti o športnih dogodkih pa boste slišali ob 21. uri zvečer. Oddajo »Želeli ste — poslušajte« ob delavnikih OD 14-40 in ob nedeljah ob M«15. uri. Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo vsak delavnik ob 12.30. uri. 18.00 Kronika iz naših mest. 18.10 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov. 18.45 Kulturni obzornik. 20.00 Simfonični koncert Radia Ljubljana. SOBOTA, 4. AVGUSTA H-05 Znani pevci pojo priljubljene popevke. H-45 Pionirski kotiček. !2.00 Pisan spored pesmi in plesov jugoslovanskih narodov. 13.35 Naši solisti pojo arije iz znanih oper. 14.30 Tedenski športni pregled. 15.35 Mozart-Liszt: Don Juan — fantazija Delibes — Dohnanvi: Valček iz baleta Copelia. 16.00 Utrinki iz literature — Pesmi Aste Znidaršič. 16.20 Koncert po željah. 1^.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 18.15 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Škoberneta. 18.45 Okno v svet: Osvajanje Antar- tike. 20.00 Veseli večer. NEDELJA, 5. AVGUSTA 8- 00 Otroška predstava — Fran Mil- činski — Jože Zupan: Vesela povest o žalostni princesi. 8.30 V pesmi in plesu po naši deželi ,.. (spored slovenskih narodnih pesmi in plesov). 9- 30 Še pomnite tovariši — Lojze Ja- kopič: Premagal je strah. 11-15 Oddaja za Beneške Slovence. 12.00 Pogovor s poslušalci. 13- 30 Za našo vas. 16.30 Dubrovniške letne igre (Reportaža). 17.00 Promenadni koncert. 18.00 Radijska igra — Henrik Ibsen: Stebri družbe. ^1-15 Gostje iz Kolna (spored zabavne glasbe izvaja orkester Hermann Hagestedt — solisti Use Hiibever in Wiley Schneider). 22.15 Nočni koncert. Demetrij Zebre: Svobodi nasproti, simfonična pesnitev Bruno Bjelinski: Koncert za klavir in orkester. PONEDELJEK, 6. AVGUSTA 11-50 Za dom in žene. 12.00 Slovenske narodne pesmi izvaja Vokalni kvintet »Niko Štritof« 20.00 in Branka Strgar ob spremljavi harmonike. 12.40 Igra Mariborski instrumentalni ansambel. 14- 30 Radijski leksikon. 15- 35 H. Berlioz: Beatrice in Benedikt, uvertura — H. Rabaud: Mavouf, balet iiz opere »Suženj iz Kaira«. 16- 00 Utrinki iz literature — Peter Segedin: Mrtvo morje. Komisija za štipendije Tekstilne tovarne „»Inteks« v Kranju RAZPISUJE slednje štipendije: ' štipendije za šutdij na tekstilnem °ddelku Tehnične fakultete v Ljub-Jjani, * štipendijo za študij na »pravno -ekonomski fakulteti, ekonomski oddelek. Prošnje za dodelitev štipendije mo-r^io interesenti vložiti do 21. avgu- TOREK, 7. avgusta 8.30 Radijski roman Jan de Hartog: Thalassa — XVII. 9.30 Erich Kastner: Detektivi, III. 10.00 Claude Debussv, človek in umetnik (glasbena oddaja s komentarjem). 11.45 Cicibanom — dober dan! (Angleška pravljica »O zajčku, ki si je želel rdeče perutnice). 13.15 Popularne pesmi iz Amerike poje ob spremljavi svoje kitaTe Josh White. 1C.35 Od arije do arije. 15.35 Vaški kvintet in Gorenjski vokalni kvintet izvajata pisan spored slovenskih narodnih pesmi. 16.00 Utrinki iz literature — Ceh Heu- anju: Cienjang. 16.20 Popoldanski koncert: Uroš Krek: Koncertantna glasba za fagot, godalni orkester, harfo in timpane, Maurice Ravel: Španska rapsodija. 18.00 Športni tednik. 18,30 Slovenske narodne v priredbi Vlada Goloba poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Siko-ška. 18.50 Zunanje-politični feljton. 20.30 Tedenski notranje-politični pregled. 21.00 Radijska igra — Averčenko: Kupčija s smrtjo. SREDA, 8. AVGUSTA 11.05 Tri simfonične pesnitve — Mo-dest Musorgski: Noč na Golem brdu — Jan Sibellus: Tapiola — Antonin Dvofak: Opoldanska vila. 11.50 Za dom in žene. 13.15 Iz filmov in glasbenih revij. 14.30 Zanimivosti iz znanosti in tehn. 15.35 Nekaj opernih uvertur. 16.00 Utrinki iz literature — James Joyce: Gostišče. 18.00 Reportaža. 18.15 Iz solistične glasbe za razne instrumente. 18.45 Radijska univerza — Dr. Globev-nik: Krajevni odbori v komunalni ureditvi. Eugen Suchon: Vrtinec, opera v 6. slikah. ČETRTEK, 9. AVGUSTA Dober dan, otroci! (Mamin Sibir-jak: Komar Komarjevič in Medo Kosmatinov). Turistična oddaja. Domači napevi. Utrinki iz literature — Olga Miiller: Čarovnica šotarica. 16.20 40 minut z našimi in inozemskimi solisti. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.15 Igor Straviinski: Petruška, baletna suita. 18.50 Domače aktualnosti. 20.00 »Četrtkov večer« domačih pesmi in napevov — sodelujejo priljubljeni- ansambli in solisti. 21.00 Stevan Sremac (literarna oddaja). 22.15 UKV program: Nočni koncert Josip Slavenski: Koncert za violino in orkester, Sergej Prokof-jev: Skitska suita. 11.45 14.30 15.35 16.00 sta treb v sekretariatu tovarne. Prošnji je a priložiti potrdilo o premoženj- m stanju, potrdilo o prejemanju troških doklad in zadnje šolsko spri-*evalo. Oglašujte v »Glas Gorenjske1 Upravni odbor komunalnega podjetja »Ceste in kanalizacija" razpisuje mesto računovodje Pogoji: Ustrezna strokovna izobrazba z večletno prakso v samostojnih vodenju računovodstva. Opremljeno samsko stanovanje na razpolago. Ponudbe naslovite na gornji naslov v roku 15 dni. PREBIVALCEM BIVŠE OBČINE PREDOSLJE K III. KRAJEVNEMU PRAZNIKU: ČESTITAJO Tovarna rastlinskih olj in oljnih izdelkov »Oljarica« Britof Občinska žaga Britof, Vaški odbori SZDL — Predoslje, Britofa in Kokrice Krajevne organizacije Zveze komunistov, Zveze Borcev, Ljudske mladine, Rdečega križa in Zveze vojaških vojnih invalidov Društvo »Partizan« Predoslje, Strelska družina, Društvo upokojencev Gasilska društva: Kokrice, Predoselj, Britofa in Suhe Kmetijska zadruga Predoslje Prodam rodovniško kravo z mlekom. Jeglič, Podbrezje 86, p. Duplje. Poštenemu tov. Zalesniku, sprevodniku Kranj — Preddvor hvala za najdeno uro. Lastnica Kersnikova. Prodam motorček 48 ccm za kolo. — Naslov v upravi lista. Prodam stavbne parcele na Mlaki ob cesti. Sosedne parcele so že zazidane. Naslov v upravi. Iščem gospodinjsko pomočnico. — Nastop službe s 1. septembrom t. 1. Hrana, stanovanje, plača po dogovoru. Ponudbe poslati od 15. avgusta dalje na naslov pismeno ali ustmeno Mr. Ph. Laviška Zdenko, Lekarna, Tržič. Podpisana Triler Darinka, Sr. Bitnje 50 izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki jih bo napravil moj mož Jože. Očala najdena med Kranjem in Na-klom. Crnilec Ivan, Stražišče 278 pri Grajšini. Iščem upokojenko ali dekle izven šole za pomoč v gospodinjstvu in varstvo otrok. Naslov v upravi. Sprejme se učenca za manufakturno trgovino »pri Kranjcu« Kranj, s primerno šolsko izobrazbo. Vajenca za mizarsko obrt sprejme Jošt Hinko, mizar, Naklo 51. Obrtniki pozor! V sredini Kranja se proda 2-sobno stanovanje in lokal z delavnico za din 950.000.— ali posamezno. Prešernova l/I. Prodam hišo v centru Kranja z lokalom in delavnico, vseljivo v kratkem času. Naslov, Kranj, Cankarjeva 7. Enodružinsko hišo s 1000 kvadrat, m vrta uporabljivo za malo obrt z vodno močjo do 4 KM prodamo. Opeka Milan, Kamna gorica 34. Parcelo na lepi razgledni točki 10 minut od postaje Lesce prodam. — Ponudbe »Glas Gorenjske« — Kranj »Parcela«. 5 prašičkov 25 do 28 kg težkih prodam. Breg ob Savi 4. Ugodno prodam v brezhibnem stanju 4-sedežni osebni avto Opel-Kadet z rezervnimi deli. Cca114.000 kg gaše-nega apna, novo klavirsko harmoniko 80 basov 2 reigstra, moško in žensko kolo. Vidmar Ignac, Kranj, Primskovo štev. 14. Prodam rabljeno kovaško orodje. — Cirče 28. Prodam kravo s teletom. Naslov v upravi lista. Prodam prenosni štedilnik, otroško posteljo in športni voziček. Marenčič, Kranj, Savski breg 7. Prodam leseno hišico. Šenčur 283. Lap, vrtnarija, Lesce, tel. 347. OBVESTILO • Obveščamo, da bo v nedeljo dne 5. avgusta ob 7. uri zjutraj na nogometnem igrišču »Triglav« v Kranju pregled rodovniških športnih psov za vso Gorenjsko, za pse, ki še nimajo oce- ne. Istotam ob 11. uri dopoldne nastop šolanih psov Kinološke zveze Ljubljana. Vljudno vabljeni. Klub ljubiteljev športnih psov — Ljubljana fklllU " GLODALI KINO »STOR2IC« KRANJ 3. in 4. avgusta, francoski barvni film »KADET RUSEL« ob 18. in 20. uri. 5. avgusta, ob 10. uri amer. film »SLAVOLOK ZMAGE«; ob 14. uri ameriški film »NA DIVJEM ZAPADU« in ob 16., 18. in 20. uri francoski barvni film »KADET RUSEL«. LETNI KINO »PARTIZAN« 3. avgusta, ameriški film »NA DIVJEM ZAPADU« ob 20. uri. 4. avgusta, dvojni program, ameriški film »NA DIVJEM ZAPADU« in sov j. barv. film »ARENA POGUMNIH«. Pričetek ob 20. uri. 5. avgusta, ameriški film »ROBIN-HOD AVSTRALIJE« ob 20. uri. KINO »SVOBODA« STRAŽlSCE« 4. avgusta, ameriški film »SLAVOLOK ZMAGE« ob 20. uri. 5. avgusta, ameriški film »NA DIVJEM ZAPADU« ob 16., 18. in 20. uri. KINO NAKLO 4. avgusta, sovj barvni film »ARENA POGUMNIH« >b 20. uri. 5. avgusta, ameriški film »ROBIN-HOD AVSTRALIJE« ob 16. in 18. uri in sovj. barv. film »ARENA POGUMNIH« ob 20. uri. KINO »KRVAVC« CERKLJE 4. in 5. avgusta,, jugoslovanski film »POSLEDNJI DAN» Predstave v soboto ob 20.30 uri, v nedeljo ob 16. in 2C. uri. KINO »RADIO« JESENICE 3. avgusta, ameriški film »VISOKA BARBARA« ob 18. in 20. uri. 4. in 5. avgusta ameriški barv. film »VESELO IZKRCAVANJE«. Predsta- ve v soboto ob 18 in 20. uri; v nedeljo ob ]8. in 20. uri. v slučaju slabega vremena tudi ob 16. uri, dopoldne ob 10. uri matineja mladinskega filma. KINO »PLAVŽ« JESENICE 3. avgusta, ameriški barv. film »VELIKA NAGRADA« ob 18. in 20. uri. 4. in 5. avgusta, francoski film »EDVARD IN KAROLINA«. — Predstave v sr boto ob 18. in 20. uri; v nedeljo ob i8. in 20. uri, v slučaju slabega vremena tudi ob 16. uri, dopoldne ob 10.30 uri matineja mladinskega filma. KINO KOROŠKA BELA 4 ;n 5. avgusta, ameriški barv. film »V3SELO IZKRCEVANJE«. Predstava v soboto ob 19. uri; v nedeljo ob 17. in 19. uri. KINO ŽIROVNICA 4. in 5. avgusta, ameriški barv. film »POVRATEK NA BRODWAY«. Predstave v soboto ob 20. uri; v nedeljo ob 17. in 20. uri. KINO DOVJE MOJSTRANA 4. in 5. avgusta, ameriški film »LIDIJA BAILEY«. Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 18. in 20. uri. KINO »SORA« ŠKOFJA LOKA Od 3. do 5. avgusta, ameriški film »SNEG NA KILIMANDZARU«. Ob krajevnem prazniku Predoselj vsem ljudem iskrene čestitke Delovni kolektiv OPEKARNE BOBOVK 151 isi pri Kranju g g >o O«. S S« .to 5 >-c> 4j •D* ^ "o -o o S Občinski ljudski odbor Trži* Občinski odbor SZDL Tržič Občinski komite ZKS Tržič in Občinski odbor ZB Tržič z željo, da bi imeli pri nadaljni giaditvi naše socialistične » domovine še mnogo uspehov ŽELEZARNA JESENICE JESENICE! NA GORENJSKEM - SLOVENIJA 0 te (L profilno jeklo pločevino hladno valjane trake vlečeno žico vlečeno Jeklo žico za avtogensko varjenje elektrode žičnike cevi Detajlnejše podatke o vrstah, lastnostih, natlnu termične obdelave dobite v katalogu ŽELEZARNE JESENICE ŠT. 61 / 3. AVGUSTA 1956 Glas Gorenjske / PRILOŽNOSTNA REPORTAŽA MARGINALIJE Z REKE Reka, julija. MENDA NI MPJSTA, ali pa manjšega področja v naši državi., ki bi po osvoboditvi doživelo tako močne in temeljite fluktuacije prebivalstva, kot jo je prav Reka, naše največje pristaniško mesto. Toda tudi sedaj ni veliko drugače. Rečanom se to zdi ena izmed značilnosti njihovega mesta ob severnem Jadranu. Poznavalci razmer trdijo (o tem govore tudi sicer nekoliko pomanjkljivi statistični podatki), da se v enem letu izmenja na Reki skoraj tretjina prebivalstva. ŽALOSTNA DEDIŠČINA obratno), ki vas slikajo povsod, kjer hočete. Lepe slike dobite (ali pa tudi ne) pozneje, toda denar je treba odšteti takoj . . . Z Reke je po vojni odšlo mnogo Italijanov, prišli pa ljudje iz skoraj vseh predelov države. Večinoma z željo zaposliti se tu. Danes predvojnih dni in razmer med vojno ni več zapaziti na cestah, Na Reki lahko opaziš tudi talce primere. Tu in tam se dogaja (zlasti med tistimi, ki so prišli na Reko z dežele), da nekateri (žalostno je, da je med njimi večinoma mladina) zelo radi govore med seboj italijansko, čeprav je njih materinščina hrvaščina ali srbščina. Bržčas se jim zdi pačenje v italijanščini modernejše, sam jezik pa verjetno celo milozvočnejši . . . REKA JE IZREDNO živahno mesto. Pristanišče daje ton življenju prebi- in deklet ima narejene obleke na , Italijo valstva. Ljudje so zelo živahni. Po- enak način, če že ne celo iz enakega so novi vsem različen temperament od slovenskega. Razen v opoldanskih urah, ko je v mestu — zaradi zelo vročih julijskih dni, ko tudi asfalt »vre« na pločnikih — skoraj popolno mrtvilo, je v vsem •ostalem času, da, tudi ponoči izredno živahno. Še posebno pa v dopoldanskih urah. Občutek imaš, da je vse na cestah . . . ENOTNA MODA Pri nas je drugače. Dve, še tako dobri in intimni prijateljici, nimata nikdar narejeni obleki enako. Vsaj pri večini je to primer. To je odraz tiste ženske individualnosti, ki jo želi nežni spol poudarjati povsod... Na Reki ni tako! Velika večina žena In to ni zanje nič nenavadne- Načrti sovjetske antarktične ekspedicije Vodja ekspedicije Akademije znanosti SZ Aleksej Trešnjikov je dal iM javo za tisk, da bo koncem 1956. ia v začetku 1957. leta zamenjano sedanje osebje ekspedicije na Antarktiku i° vzdržanostjo iščejo toliko časa, da bi da bodo razširili znanstveno razisko-gost vendarle rekel: »Ze prav!«... valno delo. Raziskovalno delo in na-Gospodinje na trgih in cestnih vo- črt ekspedicije bo izvršen s pomočjo galih prav tako »razpravljajo« o naj- polarnega letalstva in gibljivih labo-važnejših hišnih problemih kot pri ratorijev montiranih na sankah, ki ji& nas, ozirajo se za vsakim, zlasti še za »odo premikali traktorji. Člani ekspedicije bodo geološko podrobno raziskali področja tako imenovanih oaz« ki niso prekrite z ledom. Letalsko snemanje obalskih pasov se bo izvršil0 v širokem obsegu in bo zajelo povr-žino 250.000 kvadrat, metrov. blaga, ga. Moški pa in tudi nekatera dekleta vztrajno nosijo »cowboy« hlače v vseh variantah. To je letos »velika« reška moda. ne da bi vsaj enkrat stopil do bližnjega bifeja in popil hladno pivo.« — Mimogrede morda tudi še kaj drugega. Nehote se vsili razmišljanje o delo vrni storilnosti'. . . Nekateri menijo, da bi morali na Reki v poletnih mesecih (od maja do oktobra) uvesti deljen delovni čas v I pisarnah. Recimo:' zjutraj od 6 do 10, popoldne pa od 17. do 20. ure. Pravijo, da hi bil delovni učinek veliko večji .. . Toda to so za sedaj le želje nekaterih, katere pa iz objektivnih razlogov bržkone ne bodo uslišane. PRILOŽNOSTNI ZASLUŽKI Na Reki vrvi ljudi, ki iščejo priložnostni zaslužek. In Reka v precejšnji meri tudi nudi tak zaslužek. Pristanišče . . . Čolnarjenje . . . Kdor nima čolna, skuša čim prej priti do njega, kajti poleti, razen ribolova, nudi čoln kaj dober zaslužek. V vseh kopališčih, še več pa na »divjih« plažah, kjer kar mrgoli kopalcev — večinoma domačinov in seveda »domačih« tujcev — je mnogo takih priložnostnih čolnarjev, ki nudijo s svojimi mišicami za uro ali dve užitek vožnje po morju — seveda za drag denar . . . Na potniški obali v pristanišču je dopoldne vse polno priložnostnih ribičev. Zdolgočaseno sede in v skoraj enakih presledktih -mečejo v morje zgodovino, opiše nekaj kulturnih in nylon vrvico s trnkom. Sicer so pa arhitektonskih značilnosti in potem tih'°- Kdor ima srečo in nalovi precej spregovori še besedo ali dve o ljudeh. rib bodisi z* malico ali kosih; — ribe To pot naj bodo pričujoči zapiski iz- večina tudi prodaja, ker jih na Rojema. O Reki in njenih zgodovinskih ki primanjkuje! — ljubosumno molči znamenitostih ne bi pisali, ker so bolj in ne iz skalo na ramenu. Strašno! Dedec Plitvini ni videlo. In v tej rumenka-pisal. Aha - na misel mi je prišla J« govoril, a spominjam se le njego- sto-zeleni sluzasti tekočmi s gramofonska plošča, ki jo tako pogosto grmadi skal poleg nje. — Zdajci . . . odrezal. »Pridi na kopališče pa boš glas iz teme: videl!« — Joj, kam bi del? . . . Preteklo nedeljo sem se namenil tja- Zavrtal sem pogled v temo in tre- Mimogrede mi je pogled obtičal na petaje vprašal: Kaj — kdo si? Kam kopici malčkov, ki so razposajeno Čo- naj deneš, vprašaš? I, kjer si vzel! . . . fotali po malem bazenu, in korak m1 Zdajci sem .poleg nagrmadenih skal Je zastal. To naj bi bila voda? Po- zagledal belo oblečenega moža z ve- dobna je bila mlakuži; dno se kljub vrte v kinu »Storžič« v Kranju. Takole poje: »Kaj ti dam, kaj ti dam, da te malo požgeekam?« . . . Ej, ko bi vedeli, kako rad bi po- vih zadnjih besed: Kamen ta preklet Pali naši ljubljenčki. Brrr! Kar streslo nazaj že nosim pet celih let! Privid me Je- "~* Nehote sem pobaral rdeče- lasega mulca, ki je z zadovoljstvo^1 brazdal po- mlaki: »Ali si ujel kakšno žabo?« — Odgovor mi je vzel sapo. »Kje pa — so vse pocrkale!« Res — tudi žabe ne prenesejo v vod' je izginil. . . Pa je bil Bodičar svoje dni vojak, na straži stal — nikogar se ni bal. žgečkal upravo tega kinematografa, pa Kako je pa to noč domov prišel, pa le si kar ne upam (že zadnjič se jim je ni znal. — (Aškerc, oprosti!) povesil nos). — Le vprašal bom, kdaj Čigave so skale, ki že vrsto let leže vseh primesi! se bodo »znucali« tisti reklamni dia- pod cesto na Savskem bregu, in ne Pobral sem šila in kopita ter..se šel pozitivi, ki jih občudujemo že cele dajo ljudem miru niti po smrti? Kdor namakat na Kokro. Spotoma sem pre-mesece? — Pa brez zamere! zida hišo in se ne boji »garanja« po mišljeval, kako da odgovorni ljudje Zdaj pa res nimam več kaj povedati, smrti, naj se kar posluži tistega grad- jega ne Vidijo! Vas pozdravlja . . . Čakajte, še tole bom benega materiala: Cas je, povedal: »okras« ob cesti pospravi! da se ta Vas pozdravlja VAŠ BODIC AR -1 )i, kl ju I TEM 13 »Ljudožrci sicer niso, toda moje matere sin Samuel se kljub temu ne bo za večne čase tu zasidral!« pojasni Sam malo pozneje, ko nam odkažejo stanovanja v barakah s pločevinasto streho in mrežnicami. Poleg tega dobimo še nove, zelo dobre odeje. Pohištva ni, razen surovih miz in klopi. Omar ali skrinj, da bi v njih hranili dragocenosti, ne potrebujemo, ker vrednote lahko oddamo v shrambo in gremo ponje, kadar jih rabimo. In ko je enkrat odplačan predujem, si lahko kupiš z železjem okovan kovček in druge luksuzne predmete v trgovini. Videl sem jih v vseh barakah, ko sem šel mimo. Obedujemo oziroma večerjamo vedno ob določenem času v jedilnih šotorih, ki sestoje skoro iz samih mrež proti mrčesu Umivalnice imamo s tekočo vodo, ki se iz cevi izteka v kamenita korita. Sredi med barakami leži peščena, neizrečeno žalostna »plaža«; na njenih izsušenih tleh brez vsakršne sence stoje vrste klopi. Celo kino imamo! — Vse to opazim, ko postopam okrog, obenem pa mislim na svarilo pred jamami, naplnjenimi z vodo in na strojnice, ki streljajo. Danes in jutri smo še prosti, potem pa bo treba na delo. NA PLAZI V troje sedimo na klopi ter kadimo in pljujemo za stavo na zeleno lesketajočega se hrošča, ki hiti mimo, in se pogovarjamo. Prav glasno je treba govoriti, da se razumemo. Obed v družbi nekaj stotin molčečih, mrkogledih in prepotenih možakov je za nami. Jedila so bila dobra, čeprav je biia večina pripravljena iz konzerv, tudi dovolj jih je bilo. Vzel si lahko, kolikor si hotel in kitajski strežniki so vedno znova polnili kositrne skledice. Za pijačo smo imeli mlačen čaj. Čudno se mi je zdelo, da so možje kosilo kolikor mogoče hitro kar zmetali vase. Jedli smo molče, komaj je kak glas zmotil tišino, le žvečenje in cmokanje nekaj črncev je bilo čuti, ropot pribora in včasih kratko, grobo besedo sem in tja hitečim strežnikom. Sedeli smo tesno drug ob drugem na klopeh pri dolgih, ozkih mizah in kidali vase hrano kot volkovi. Kdor je pojedel, jc momljaje vstal, si nažgal cigareto in izginil v svojo barako, da bi za urico poležal v mrežnici. Krepki črnci, ki jih je bilo samo mišičevje, nekaj izmozganih belcev, Indijanci in Ladinci z zasanjanimi očmi — vsi so ležali po svojih spalnicah, vsi topo brezbrižni, s cigaretami v otrplih prstih. Stroji so mirovali, le ponekod, kjer so delali v izmenah, so grmele eksplozije in drdrali vrtalni svedri. In voda je tekla brez prestanka, šumeč po ceveh in kotlih. Ob dveh so presunljivi žvižgi siren obenem s pazniki, ki so se naenkrat znašli med nami, priganjali spet k delu. Molče so odhajali možje na svoja mesta, izginjali v jamah in navpičnih jaških. Mi pa sedimo še dolgo na plaži. Hrošček je pobegnil, potem ko mu je poslal Sam še zadnjo salvo, ki pa je zgrešila. »Ali ni smešno, da so ti fantje tu popolnoma pozabili govoriti! Človek bi mislil, da so se jim jeziki prilepili! — Vesta kaj, dečka, meni tu ni všeč!« pravi zdaj in njegov prijatelj pritrdi srdito: »Tudi meni ne, goddamn!« »Ali mislita, da je meni? — Toda saj vendar ne moremo misliti na beg že kar zdaj, ko smo komaj prišli!« se oglasim še jaz. »Zakaj pa ne? Ali hočeš tako dolgo čakati, da postaneš tak kot ti nemi mrtvaki tu? Tako se mi zdi, da nima nihče od tistih, ki so dlje časa tu, niti trohice poguma več v kosteh«, zabavlja Sam in si s spretnimi prsti zvije novo cigareto. Billy krikne: »Ne, ne bilo bi pošteno, že zaradi predujma! Nočem, da bi oponesli Amerikancem, da smo pobegnili, ko smo bili še na dolgu, goddamn!« Jaz mu prikimam in Sam se pridruži: »Prav imaš, Billy, tatovi pa nismo!« Billyju se je razvezal jezik. Ozrl se je okrog sebe, če kdo ne prisluškuje, potem pa je nadaljeval: »Prav, in ali vesta, da je tod menda neznansko dosti smaragdov? Prebito neumni bi bili, če ne bi poskusili vzeti nekaj posebno lepih, ki se nam pri delu prikatalijo pod prste, s seboj. Kot neke vrste popot-nino. Tako stvarico kar enostavno pogoltneš, goddamn. Kasneje pa — no, potem piješ pač odvajalno sredstvo!« Sam navdušeno prikima, potreplje prijatelja po rami in pogleda mene, češ »ali ni tale naš Billy prebrisanec stare sorte, kaj?« Ne daleč od nas žen6 mimo dva možaka. Vklenjena sta in opotekata se kot bi bila do skrajnosti izčrpana. Obleka jima le še v capah visi raz telesa in na razgaljenih, od sonca ožganih mestih imata krvaveče praske in rane. »Grom in peklo, kaj pa to pomeni?« pravi Sam in vsi trije debelo zijamo za tema dvema minama v človeški podobi čedno oblečeni pazniki vlečejo k poslopju z omrežjem na oknih. Pipa mi naenkrat nič več ne diši, iztrkam jo in spravim. V lokih zletita cigareti ostalih dveh v pesek. Stroji ropočejo, žvižgi brne, voda šumi, na gričku sedita čisto mirno dva vojaka ob svoji strojnici. Nebo je podobno napeti, bleščeči se polkrogli s čisto ozkim horicontom. Mrhovinarji krožijo neutrudljivo v širokih krogih nad nami in njihova senca se v večni igri riše po tleh. Zdaj se vrača eden od paznikov, zagleda nas in — bodisi, da je slučajno čutil potrebo razgovori ti se, bodisi da je bil celo prav nalašč poslan k nam — napoti se proti nam. »Buenas tar-des, caballeros! — Lep dan je danes, ne?« pozdravi, afektirano si z rdečo svileno ruto briše pot s čela ter prisede. Spretno začno njegovi rjavi prsti zvijati cigareto. »Lep dan naj bo to? Kaj, za zlodija, pa bi na primer blagovolili potem imenovati grdo?« bruhne nenadoma iz Sama. Vitki, rjavi prsti so dokončali delo, še bliskovita poteza z novo zavitim svaljkom ob vlažnih ustnicah, še en gib, dva, pa je cigareta prižgana in pogovor se lahko nadaljuje. Pri prvem dimu že vpije paznik: »Ah, da, se mi je kar zdelo, da ste Amerikanci, senores! Saj jih je še nekaj pri nas, čeprav ne dosti! Črncev imamo največ, ti so močni kot bivoli!« Primaknil sem se bliže, da bi prisluhnil temu pogovoru. Paznik je kričal, da bi prevpil ropot strojev. Billy pokaže s palcem na poslopje z zamreženimi okni. Paznik potegne dva-> trikrat z velikim užitkom cigareto, predno odgovori: »Ah, onadva, tam? — No, pobegnila sta in Indosi, ki smo jih poslali za njima, so ju našli in pripeljali spet nazaj. Valgame Dios, kakšna bedastoča, pobegniti, če ima človek tako dobro hrano, toplo, fino odejo in šest pesosov na dan! Pomislite, senores, šest pesosov!« »Kako pa ju bodo zdaj kaznovali?« se vmešam vmes in stopim pri tem skrivaj Samu na nogo, ker sem se bal, da ne bi bleknil kake neumnosti. »Kaznovali? O, senor, v takih primerih ravnajo tu kar se da milo! Zaprli ju bodo za največ tri dni, potem pa bosta spet lahko delala in zaslužila pesose. Vsekakor bosta dobila posebno težavno delo in tudi dopusta ne bo nekaj časa.« »Goddamn! Senor, povejte mi no, kaj pa se zgodi, če kdo drugič pobegne, pa ga spet vjemo? J 8 ŠT. 61 / 3. AVGUSTA 1956 orenjske