Dolenjske
Izhajajo 1. in 16. vsacsga meseca. Cena jim je ?,& Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo 1 glil., za pol leta 50 kr. ~ Naročnino sprejema tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
YABXXaO
YABXXj.0
na
shod do en skih kmet. podružnic,
u	r	'
kateri bode
V Novem mestu, v pondeljek dné 10. junija 1.1.*)
Zborovanje se bode vršilo v mestni dvorani. Začetek ob (0. uri dopoludne.
Na dnevnem retlii so poleg nag-ovora in volitve predsednika zborovanju sledeča v p rasa Ilja :
1.	S kakim plemenom je zboIjSevali dolenjsko goved in kaj je epioli ukreniti za poyzdîgo govedoreje nii flolenjskem?
2.	Kako je pospeševati prašičjo rejo na Dolenjskem ?
3.	Kaj je ukreniti iiotfinjskim podružnicam, da bi dobile cenejšo živinsko sol?
4.	Predlogi dolenjskili podružnic.
Pofjoludiie oh 4. uri bode izlet na Grm, kjer si bodo udeleženci laliko ogledali kmetijsko solo in njene nasade.
Udeležl)a Je vsakemu dovoljena iii se vabijo s tem k obilni udeležbi vsi napredujoči gospodarji po Dolenjskem.
Kmcti.jsJta podružiiicii v Notohi Mostu,
dné 10. maja 1896.
ODBOR.
^	yABÏX.0.
častiti udje dijaškega podpornega društva v Novem Mestu se uljudno vabijo k
OBOIfKMU ^iBOBUp
ki se bu vi'âil v sredo 19. junija ob 5. uri popoludne v konferenčni sobi c. kr, gimnazije.
Na dnevnem redu je;
1- poročilo o delovali. 2. volitev dveh preg!
a druâtva v šolskem letu 1894/5, edovalcev računov, 3. volitev novega odbora.
V Novem mestu, 25. maja 1895.
Dr. Fr. Detela,
iiAíeluik.
*) V zadnjem listu se je po pomoti tuilialo maja t. L
f)
katere[,'tt priredi
„kilt. polit. ílriiŇtvo za Doleiysko" v Črnomlju binkoštni ponedeljek ob polu 4 popoludne.
VSPORED:
1.	Župnik F. Scliweiger; O katoliSki ljudski stranki.
2.	Vodja K, Dolenc: O gospodarskih stvareh na Belokranjskem.
3.	Slučajnosti.
4 Nabiranje U'lov v katol. politično društvo. K obilni udeležbi vabi
ODBOR. Gospodarske stvari.
Na sliod doleiijskili kmeti,) skill podružme Y Novomosto!
Že zadnjic smo na kratko opisali namen temu shodu, ki se priredi v središču Dolenjske, v pri-jaz[iem Novem mestu.
Če si ogledamo vabilo [lekoliko natančneje, vidiiBo, da stoje na dnevnem redu razprave, ki so prevažne za zboljšanje živinoreje po Dolenjskem, tako da je shod popolnoma času prinaeren. Odobravati moramo ledaj dobro misel in le želimo, da bi se shod svojemu važnemu namenu primerno izvršil 8 popolnim vspeliom ob mnogobrojni udeležbi zavednih Dolenjcev.
Za zboljšanje Živine po Dolenjskem potrebujemo §e mnogo podpore. Zlasti bode pri tem gledati na to, da zboljšujemo našo goved kolikor moči povsod z enakoiSnim plemenom, ki je pripravno za naěe kraje. Naša goved je sedaj mešana z različnimi plemeni. Od tod prihaja velika razlika v živini, bodi-81 gledé rasti in barve, kakor tudi gledé užitka, katerega dobivamo od nje. Da ob takih razmerah ne pridemo z našo rejo do zaželenega vflpeha, je jasno. Važno je tedaj vprašanje, katero pleme je za naše kraje najpriprav-

DOLENJSKE NOVlUE.
žtev, 11.
nejSe, da se z njim zboljŽuje goved po vsih okrajih Dolenjske.
Po Dolenjskem trpi govedoreja tudi zarad po-manikanja bikov. Po Gorenjskem in Notranjskem imajo že od nekdaj dosti bikov, tako da je že zaradi tega govedoreja po teh krajih bolj napredovala kakor pri nas. Ž novo postavo se ne bode vsega doseglo; treba bode se drugaie skrbeti, da se popolni število bikov, in da se preskrbe potrebni biki za naše kraje. Tudi o teoa vprašanju Be bode pri shodu obravnavalo in stavilo primerne predloge.
Število goveje živine narasia. To bi bilo prav, če bi Ke povečala tudi množina krme od leta do leta. Žalibog pa, da je ravno narobe. Koder se je se pred leti kosila krma m pasla živina, tam so njive, na katerih se prideluje živež potreben za ljudi, ki se tudi množé in kateri morajo tudi živeti. Res si s pridelovanjem detelje veliko pomagamo, žalibog da imamo za to premalo prostora. Kako bode v bodoče skrbeti Dolenjcem za to, da bi ae pridelalo več krme, tudi to vprašanje pride v razgovor.
- Naia živina nam daje âe premalo koristi, ker ne moremo njenih izdelkov dobro razpečavati. Skrbeti bode, da se tudi v tem oziru kaj ukrene in pomaga gospodarjem do lažje prodaje mleka in mlečnih izdelkov.
Prašičja reja je za Dolenjce največjega pomena ; ona nam obeta poleg govedoreje najboljši dohodek v gospodarstvu in sploh boIjSo bodočnost, zlasti sedaj, ko imamo železnico. Treba je, da se lotimo tudi nase prašičje pleme zbolJSavati, posebno po tistih krajih, kjer se pečajo gospodarji z rejo plemenih svinj.
Za živinsko sol imamo sedaj že drugo postavo, a tudi ta nam ne more biti všeč, ker nam dela prevelike zapreke, preveč sitnoetij, pisarij in stroškov, da bi zamogli kupovati tako dolgo časa obljubljeno in tako Željno pričakovano sol. Kakor se čuje. ta sol tudi ni dosti prida. Tudi o njej 86 bode razgovaijati pri shodu.
Raznn teh vprašanj pridejo v razgovor predlogi podružnic, tičoci se vinogradarstva itd, Gledé nove vinoreje imamo že nekaj izkušenj. Treba jih bode pri shodu raxodeti, da se čim preje okoristimo z njimi po vsem Dolenjskem.
Popoludne bode izlet v kmetijsko Šolo na G-rm, kjer si bodo udeleženci ogledali njene prostore, učna sredstva, nasade, trtnice, ameriške vinograde itd. To bode strokovni izlet, ki bode v vsakem oziru poduiien, zlasti za tiste, ki še niso imeli prilike, ogledati si ta deželni zavod.
Ves dnevni red shoda bode tedaj podučen za vsakega. Želimo tedaj, da bi ae ga za napredek vneti dolenjski gospodarji udeležili v obilem številu,
ker le z združenimi moČmi bode mogoče rešiti lepo nalogo, katero si je stavil ta shod v povzdigo kmetijstva po Dolenjskem.
V Èeiii itiíiujka doleui^kciuu kiiictovtilcn ponosa'ï
Čisto kratek odgovor na to vprašanje je : v govedoreji. To velja posebno o kmetovalcih vinorodnih krajev. Gorenjec, Notranjec (posebno okolo Slavine in po Blokah) kako ponosna sta na svojo lepo govejo živino. Vsak si prizadeva do lepega, posebno pa pravega plemena dospeti, ter si ga tudi ohraniti. Ponosen je na lepe krave, lepe voli. Na Dolenjskem je ta ponos žal, le malokje najti ; v vinorodnih krajih pa odločno najmanj. Kako malo istinito lepe goveje živine se po hlevih teh krajev nahaja, In to ni vesela, pač pa žalostna prikazen.
Pomanjkanje travnikov navaja se rado kot prvi vzrok tej prikazni. Pravi se tudi, to je jako napačno, da živinski kupČevalci vse najlepše krave pokupijo ter v Trst odženó. Pomanjkanje lepih bikov, navaja se isto tako po vsej pravici, kakor tretji vzrok nelepe govedi. Mi bi smatrali ta vzrok za prvi. Pa tudi on ima svoj pravi izvir v pomanjkanju pravega ponosa gospodarjev na lepo govejo živino. Ako bi gojili nasi dolenjski gospodarji za lepo govejo živino pravi ponos, ako bi jim ne bila marsikje skoraj poslednja briga, bilo bi vsemu temu gotovo drugače. Pri pravem ponosu skrbel bi namreč vsak gospodar )o vsej mogočnosti za to, da bi ovire govedoreje colikor le mogoče odstranil ali vsaj bistveno zmanjšal. Kako da bi se pa te ovire lahko zmanjšale, o tem hočemo svoje mnenje razodeti.
Travnikov res da v dostih krajih Dolenjske moSno pomanjkuje. Koliko je pa tudi takih travnikov , kateri bi se kaj lahko z osušenjem, ali pa z namakanjem, z uporabo travniške brane v veliko veliko boljše spremenili. Spremenili bi se lahko tako, da bi dajali veliko več in tudi veliko boljše krme, kakor jo dajejo v zdajšnem stanu. Spremenili bi se v take osobito z vsakoletno uporabo travniške brane in poglavito pa z gnojenjem. Hlevskega gnoja pa tukaj niti ne upoštevamo. Predobro vemo sami, da ga v vsakem gospodarstvu vsako leto za poljedelstvo več ali manj pomanjkuje, v vinogradih pa kar popolnoma. Tukaj mislimo pred vsem na gnojnico in potem na umetna gnojila, na kajnit, Tomaževo žlindro. Koliko se neki po Dolenjskem takih gnojišč nahaja, katera bi bila tako uredjena, da bi se gnojnica leto za letom na eni in isti sadni vrt ali travnik, ali pa kar naravnost v sosedni potok, reko, ne odtekala, ampak v posebni jami nabirala? Zginljivo malo je takih gnojišč, da
skoro nić jih ni, največ pa takih, da se gnojnica iz gnojisèa odteka Kjer se odteka leto za letom na en in isti sadni vrt, travnik, tam je preg-tiojno. Tam raste trava veliko prebujno, oiia kaj rada poleže, pri tleh oprhne, tako, da jo živali niti rade ne žró. Preveč je travi na takih mestih po-g'nojeno, med tem, ko so travniki sicer čisto pusti, kaj majhen pridelek dona.sajoČi. S tem, da se giiojidca od gnojišča odteka, odteka iz gfospodarstva leto za letom denar — ziato, že celo, ako se kar v potok ali pa reko odteka.
Ako se pa gnojnica v posebni jami zraven gnojišča nabira, in iz te v poznem jesenskem, ali zimskem, ali zgodnjem spomladanjem času :ia vse travnike jednakomeriio razvozuje, ohrani in po-ninožuje se v gospodarstvu prav nevedoma leto za letom denar; zlato se iz njega ne odteka. Pravilno uporabljena gnojnica podvojuje, da ěe više povečuje pridelek krme, torej nikar jo za-m etovati I
Umetna gnojila, kakor kajnit pomešan s Tomaževo žlindro, ali [ja Tomaževa žlindra pomešana s pepelom, ter pozno na jesen ali pa pray zgodaj na sjiomlad po pustih suhih travnikih, ali pa tudi po prevlažnih raztrošena, učinkuje kar čudovito, neverjetno. Denar, katerega se za taka gnojila potrosi, nosi pač stotere obresti. In vaa čast in hvala gre nasi slavni „c. kr. kmetijski družbi", da se je i ona po izgledu druzih kmetižkih družb, uvaževaiija ter razprodajanja takih umetnih gtiojil lotila. Prežalostno pa je, da se ravno na Dolenjskem umt'Lnih gnojil tako malo naroČuje ter upo-rabijnje. Celi vlaki umetnih gnojil bi morali na Dolenjsko dohajati, ne pa posamezne vreČe. In ako bi se moral gospodar zadolžiti, da si jih nakupi, stori naj to, kajti bo!j.sega posojila si ne more želeli niti misliti. Privaditi se je treba že vendar enkrat tuđi travnik obdelovati, to je osiisevuti, namakati, s travnii^ko brano prevlačevati, posebno pa jim gnojiti. Leto za letom jih le ko.siii ter popasovati, torej leto za letom jih izsesavati, obdelovati pa čisto niČ, to se pravi živinarstvo zatirati, lastno gospodarstvo uboževati.
i^omanjkanju krme prišlo bi se po Dolenjskem tudi s tem jako v okom, ako bi se na njivah več krmskih rastlin (detelje, pese itd.) pridelovalo, pridelovanje žita pa le na najpotreb-neJí5o množino zožilo Zita za prodaj oaj bi se niti ne pridelovalo, áe najmanj pa z izgovorom, da je treba slame za živino krmiti. Manj ko le mogoče slame, več ko le mogoče mrve živini pokladati, to mora biti vsakemu pravemu gospodarju uzor, katerega doseči si mora vedno prizadevati. Prazno slamo mlatiti, smatramo za nespametno, slamo, že celo samo (po žalostnem izgledu nekaterih dolenjskih grajsčakov!) krmiti. Smatrati mora tudi vsak pameten gospodar zelo
za isto. Ponosen bodi toraj vsak dolenjski gospodar na kar le mogoče obilo pridelovanje krme, in prvi pogoj za udomačenje ponosa na lepo govejo živino bode dosežen,
Pokupovanje, drago pokupovanje lepih krav po Dolenjskem, ter odvažanje teh v Trst, to za vzrok pomanjkanju lepe goveje živine smatrati, je — da ne rečemo več — malo modro. Bam Bog dal, da bi se dosti takih krav z Dolenjskega prodati zamoglo, — ali to goditi bi se zamoglo še le potem, ko bi bili po dozdaj navedenih sredstvih neobhodno potrebni pogoji doseženi, hleve z lepo živino napolniti, v toliko napolniti, da bi premajhni postajajati pričeli.	(Dalje sledi.)
Shod v KostaiOeTld
se je zvršil jako sijajno, V nedeljo 2(>. maja po-poludne ob 4. uri je bilo zbranih na določenem mestu nad 800 poslušalcev, ne le domačili, temveč tudi iz sosednih župnij, iz šejitjernejske, sveto-kriske, raake, cerkljanske in skoeijanske. Načelnik društva, župnik A. Fettich Frankheim, je otvoril shod in pozdravil navzoče. Nato je nastopil prvi govornik dr. Marinko, ki je govoril, kak pomen ima naSe društvo za Dolenjsko. Kazal je nevarnost in škodljivost liberalizma, ki v svoji sebičnosti zatira vsakega, ki je šibkejši, ubožnejŠi od njega. Katoliška stranka pa se drži krščanskega načela: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe.
Liberalizem je tudi sovražnik našega imetja in blagostanja. Tudi to vsled istega nařela: moč je nad pravico. Liberalizem je vpeljal krivo na-ziranje, da je denar vse, delo, nepremično blago nič, in človek le toliko, kolikor stori ali ima. Torej meri človeka z istim merilom, ko tovorno živino, popolno abstrahira od njegove dusevnosti. Posledica vsega je žalostna prikazen naših dnij: Kapital — denar — stiska in si izkorišča uboŽ-nejše ljudstvo, tam so ogromne svote v rokah malo izvoljenih — in tu milijoni uemaničev. Nekdaj ni bilo tega, ker sploh ni bilo liberalizma. Vera je še živo tlela v srcih, dandanes je vera zamrla zlasti v srcih tistih, ki bi bili poklicani delati za blagor ljudstva. Torej, hočemo zboljšati razmere, mora vera živo versko prepričanje zopet oživeti. In hvala Bogu, jelo se je že obračati na bolje tudi v naši ljubi Avstriji. V cesarski prestolnici treSčili so ob tla združeni kristijanje židovsko-liberalnega zmaja. In tako je praví Kristijan bodi gospodar v lastni deželi. Skrbeti moramo, da se to povsod zgodi in v ta namen treba se je združevati. V društvu je moČ. Treba potem voliti krščanske može, ne le po imenu, ampak tudi po mišljenju v postavodajalne zbore, in tudi postave bodo potem krščanske.	(Ca^je prihodi^ič.)
Kaj je uoTega po avstrijskem cenarstvu ?
Istrske deželnozborske volitve so ae zvrsile kakor se je lahko vedelo že naprej. Lahoiji so si obdržali večino. Ilrvaèko-slovenski kandidati bo bili izvoljeni v kmeřkih občinah, kakor je bilo doslej. V mestnih volitvah pa so prodrli povsod Lahi, le v Voloskem je zmagal hrvat dr. Stanger.
Namesto Kaliioky-ja, odslopivsega ministra za vnanie stvari, je stopil grof Gokhovski. Mva-lyo ga kot nadarienega in modrega državnika.
Kaj jo uoTCga po širokem svetu?
Pri volitvah na LaSkem je zopet zmagal Crispi s precejšno veČino. Med poslanci je tudi 31 Židov. Kakor se kaže, ne bo se kmalu napočil dan rešitve laskeDiu ubogemu ljudstvu.
V	francoski zbornici se je nekt poslanec pritoževal, čeá, da vojaki postajajo preveč pa' -žni jD da se ustanavljajo med njimi verske bratovščine, kakor da bi bilo vse to nevarno za vojaštvo in za celo deželo, Uprav v istem Času pa je vlada sama odlikovala z odličnim križcem usmiljeno sestro, ker ae je za časa kužne bolezni med vojaki posebno odlikovala. (Judno je to! A človek, ki si upa pobožnost smatrati kot upornost, je ali blazen ali pa skrajno hudoben.
V	nemškem državnem zboru se je zadnje dni pokazalo precejšnje nasprotstvo med raznimi strankami. Liberalci, ki prevladujejo, kmetski sian popolno zanemarjajo. Socijalno - demokratični poslanci pa pri vđaki priložnosti pokažejo, da nočejo več spoznavati cesarja kot svojega vladarja. Hitro gre naprej I
Piše se nam:
z Grma. — Prošlo nedeljo 26. maja, prišel je v kmetiško šolo na Grm vladni svetnik gospod vodja Ed. Macli. Visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo odposlalo ga je, da áolo samo in celo njeno gospodarstvo natanko pregleda. V spreiuatvn namestnika deželnega glavarja, gospođa dr. Papeža, storil je to 26., 27. in 28. maja. Ogledal si je vse Šolske prostore, ufcne pripomoike, spise in risarije ućencev, katere je tudi iz već predmetov po učiteljih izpraSevati dal. Ogledal si je tudi vse gospodarske prostore, in razun áolske hoste sploh celo posestvo prav natanko,
Z Záplaza na Dolenjskem. — [Raznoterosti.] Po vseh Časnikih bere se to vspomlad največ o zemeljskem potresu, kojega smo tuđ tukaj na hožjepotnem griču na Záplazu zelo čutili. Prvič velikonočno nedeljo večer o polu dvanajsti uri. — Potres se je tu tisto noč ponavljal večkrat ter prizadel tukajšnji cerkvi nekoliko poškodeb,
Malotni potres se je doslej tu ponavljal Često-krat. Veliko Ljubi ančanov in drugih romarjev je priâlo te dni to hož)o pot obiskat vsied potresa.
Dné 29. malega travna pa je semkaj prišla procesija iz Šentjurija pod Kumom z gosp. župnikom Jan.
Vidergarjem, brojeČa kakih 500 ljudi, zarad tresoče se zemlje.
Letos je res težka zemlja za obdelovanje, ker (se ni prezebila pod snegom.
Pred tremi tedni je naša čateška kmetijska podružnica tu na Záplazu priredila zemljo za trtnico in drevesnico, v kojo smo že vsadih mnogo ameriških trt in vcepljenih drev^sec iz šolskega vrta.
Popotni g, učitelj Frančišek Gombač je ondaj priael nas poučevat, kako naj se pravilno trsje in drevesca vsadé. Izrazil se je, da v tej zemlji bode dobro vspevalo traje in sadje, rekoč da časoma postane ta trtnica pravi kinč Zťtpkií" vzorec božje-potnikom, zlasti Dolenjcem, ki v obilem številu semkaj dohajajo.	V—v.
^ Iz Dobrove 27. maja. — [Potres in drugo.) Tudi tukaj smo imeli dné 14. aprila ob 11. uri 17 min. po noči hud in grozovit potres. Prvi sunki bili so najsilnejsi, med njimi bilo je 8--9 prav močnih. Do danes, ko to-le pisem, naštelo se je pri naa vsega skupaj že celih 135 potresnih sunkov. Prvi sunek bil je vrtikalen in najstrašnejši, ki se je bil pa spremenil v pravo rešetanje, katerega ni hotelo biti konec; ta je prišel od jugo-večerne strani. Vsi drugi prihajali so pa potem sporedno od izhoda in iahodo-severa. Ta silni element podrl je v našej fari precej dimnikov, razsul več manjših in večjih obokov, a vsa zidovja več ali manj razprezal.
Ljudstvo bilo je vse preplašeno in zbegano; skoz cele 14 dni prenočevali so ljudje s prav redkimi izjemami izvan navadnih bivališč: po šupah, podih, čebelj-nakih in tudi kar na prostem pod sadnim drevjem. Nekaj bivfilišc bode treba do tal podreti iu na novo pozidati. V eelej fari pa ni skoraj nobene hiše, izvzemši lesene, pri katerej bi ne bilo za potresom prav niČ popravljati. Farna cerkev bila je zaprta od dné 20, aprila pa do dné 5. t. m. Med podružnicami trpela je največ ona v Gabriji, najmanj pa ona v Brezji; le na Hrušerem ostala je popolno nepoškodovana. ŽupnisČe bilo je pa v drugem nadstropji hudo raz-rešetano.
Med dnevi potresa došlo bilo je le-sem na Dobrovo k Materi Božji več procesij iz raznih krajev; vseh pobožnih udeležencev skupaj pri tem bilo je gotovo okroglo število do nad 14.000.
V to odločena komisija na^ienila je v našej fari 2ÍÍ.325 gld, škode, ki jo je napravil potres; pr tem jemal« so se v poštev le veČje poškodbe.
„Mohtev" za odvrnitev potresa razdelila se je po šolskih otrocih med tukajšnje iarane do 400 odtisov.
Dné 23. aprila pregledal je g, nadinženii- S ch wab iz Postojne tukajšnjo farno cerkev in solo; hvala Bogu, šolo nam ni ravno prehndo razrnkalo.
Dné 10. t, m. bil je tukaj profesor geologije, dr. Huessi nabiral je tvarino za knjigo, ki jo bode o ljubljanskem potresu izdal.
Majeva zima dné 16. t. m. tudi nam ni prizanesla. Tega dué je zjutraj od tri četrt na sedmo m'0 naprej do poludne vedno pogromevalo; uastal bil je med tem pravi vihar; ploha je skoraj neprestano lila do polu jednajste nre; — na to jel je pa sneg aipati, da je bilo res grdo za gledati ; snežilo je skoraj dve celi «ri. Ta belec pa ni imel teka; padlo ga je bilo za dobro kosmato slano, ki je pa že druzega dnó dopoludne povsod izpuhtel. ákode ta zima ni nai-e-dila nobene, ker ni bilo slane.
Obnovljeni Šolski vrt vstal je v teku zadnjih ti-eh tednov zopet srečno od smrti. Zadnja prvotna

dela tlake dovršilo je dné 6. t. m. jednajst možakov in mladeničev iz Brezja; ti so delali vea dan v resnici neumomo, za kar zaslužijo očitno pohvalo.
Druga natančnejša dela vršili smo potem z dvema najetima delavcema in šolskimi deiki.
Sedaj raste na šolskem vrtu zopet 430 požlabt-njenih dreves in pa do 600 pikirancev, kar smo posadili, ko je bilo že popolno zeleno in deloma tudi že razcveteno.
Do 250 požlahtnjeuili drevesc se je ob tem razdelilo med šolske deíke iu odraščene delavce, ki so pri tem sodelovali.
Sedaj urejajo se še pota in steze na vrtu; le Še z ilovico jili je treba nadevati in s creslom dobro na to posuti. G-lavna rabata prideta pa v jeseni in prihodnji pomladi do popolne uredbe in nasaditve materinih drevea.
Zdravstvo, hvala B^gii, mora se poleg vse groze in strahu potreaove prav ugodno imenovati.
DomaČe TCsti.
(Nadvojvoda Evgen) seje pripeljal 29- maja s posebnim vlakom v Novo Mesto. Čeprav si je prepovedal vsak slavnosten vsprejem, vendar ga je na kolodvoru pričakovalo precej občinstva. Poklonila sta se mn gosp. okr. glavar pl. Vesteneck in gosp. mestni župan Perko. V nad voj vodo vem spremstvu srno videli poleg njegovega adjutanta tudi grofa Petenek-a in župnika n. v. v. na Dunaju gosp. Jančar-j a. Dospěvši na mestni trg, šli so vis. gospodje peš v kapiteljsko cerkev, ogledali so si tudi „križatijo", nekdanjo last nemškega vitežkega reda, in se potem ne-mudno odpeljali dalje v Metliko.
(Odlikovanje.) Presvitli cesar odlikoval je deželnega predsednika gosp, barona Hein-a z redom železne krone in njegovo soprogo, baroninjo Olgo Hein z zlatim križcem s krono za zasluge. Znano je namreč, da ob velikej nesreči nista za trenutek zapustila Ljubljane, ampak stanujeta v leseni baraki ter vsak po svoje z vsem naporom delata za blagor nesrečne dežele. ~ Pridružujemo se tedaj prebivalstvu, ki hvaležnega srca k temu zasluženemu odlikovanj« Čestita.
(Duhovske premembe na Dolenjskem.) Č. g. Janez Znpančič, župnik na Topli Kebri je postal župnik v Banjiloki; č. g. Fr. Verbovšek, kapelan v Komendi je postal župnik v Svibnem; v Komendo pride kot kapelan č. g. Julij Ćuk, kapelan v Dobrepolju; v Dobrepolje pride č. g. Jakob Pokom s Polšuika, è. g. Janez Grlobelnik s Trebel-nega na Polšnik kot žutmi upravitelj; kot ^kapelani so premeščeni č. gg.: Josip Mensinger iz St. Janža na Trebelno, Ivan Bezeljak iz Boli. Bistrice v St. Janž, Fr. Žvan iz ámarjete na Bled, Martin Kerin s Krškega v Šmarjeto. Č. g. Alojzij Jaklič, kapelan v Starem Logu pride kot upravitelj na Toplo Reber.
(Občni zbor) podružnice sv. Cirila in Metodá za Novo Mesto in okolico vršil se bode, ker je bil zadnjič preslabo obiskan, v soboto dné 1. junija oh poln dveli popoludne v Čitalniških prostorih s že objavljenim vaporedom. — K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi	ODBOR.
(Koncert) v korist Ijubljiinskem« mestu, ki se je vršil 19. minolega meseca, obnesel se je vsestransko prav ugodno. Nas list je premajhen, da bi prinesel strokovno oceno, torej le na kratko omenimo,
da je bilo občinstvo prešinjeno krasnega petja opernega pevea g. Tertnika; jako dopadal pa je tudi ljubljanski kviirtet „Ilirija" s svojimi milimi krasnimi glasovi. Domače pevkinje in pevci bo se istotako fino odlikovali, soaebno so tamburaàice s preciznim udarjanjem dokazale velik napredek od zadnje predstave. Posamezne točke spremljevala sta kaj spretno gg. Eizzoli in HUdnik. Tudi pri tem koncertu je pokazal g, kapelnik Hladnik veliko zmožnost in pridnost. Vspeh pa je tudi v materijelnem oziru bil velik, kajti nad 300 gld, je došlo v namenjeno korist.
(V bolnišnici Usmiljenih bratov v Kan-diji) pri Novem mestu se je meseca aprila sprejelo v postrežbo 48 bolnikov, od marca ostalih bilo je 29, torej je bilo tekom meseca skupaj oskrbovanih 77 bolnikov. Od teb iih je ozdravelo 38; zboljšalo se je osmim, I slučaj bil je neozdravljiv; dva sta umrla, in sicer prvi za rakom na jetrih, drugi za zraehčitvijo možgan. Oskrbovalnih dnij se je nabralo aprila 732.
(Ogenj,) Přetečeno sredo rano zjutraj vpepelil je ogenj Camplovo hišo št. 21. na Gorenji Težki vodi. Zapalil je nekdo iz hudobije.
^Ponesrečil) se je 21, t. m. v Brusnicah čevljar . že Bukovec. Hotel je skozi okno ustreliti kragulja se staro puško, a zarjavela cev je počila in ubogemu odtrgala levi palec. Zapeljali so ga v bolnišnico Usmiljenili bratov v Kandiji.
(V Črnomlju) bode dné 3. junija, na binboštni ponedeljek dopoludne ob 9. uri blagoslovljena na novo predelana mestna cerkvica sv. Daba. Blagoslovili jo bodo prečastiti g. dekan iz Semiča Anton Aleš, Po blagcslovljeuju bode govor in nato slovesna sv. maša. Ker že dolgo ni bilo „žegnauja" pri tej cerkvici, in je cerkvica lepo urejena, zato se nadejamo obilne vde-ležbe. Popoludne ob 3. bode javen ljudski shod „katoliškega političnega društva za Dolenjsko", kakor je na prvi strani povedano. Zato pridite Belokranjci k tema slovesnostim a, ker bodete veliko lepega in poučnega videli in slišali. Na svidenje v Črnomlju. — Sneg je pri nas naredil mnogo škode po sadnih vrtovih in tudi pri trtah.
(V Metliki) se je ustanovila Eaiďeisenova posojilnica.
(V Kadovici) je 21. maja pogorel neki blev. Zažgali so otroci,
(Usmiljene sestre) so se naselile v Kočevja 18, aprila v tamošnji misijonski liisi, in v Kamniku 8. maja v poslopju, katero jim je podaril J. Murnik, veliki dobrotnik kamniškega mesta.
(Odbor slov. kat. akad, društva „Danica" na Duuaji) se je v prvi redni seji dné 23. t. m, sledeče sestavil: Predsednik: drd. med. Frančišek JankoviČ, podpredsednik: stud. med. Ivan Plečnik, tajnik: kand, phil, Zvonimir Dokler, blagajnik: stud, iur. Štefan Pregelj, knjižničar; stud. theol. Blaž Brdnik, arhivar: stud: iur Pavel V a I j a v e C,
^(Šiuko), 6 kilo težko, vjel je v Krki nasproti Strmemu bregu Jakob Sto p ar. Nahajajo se baje tam Še večje ribe.
(Potres) se še vedno ponavlja včasih močneje, včasih slabeje. Na Dolenjskem je bil precej močan v treh sunkih 24. maja kmalu po 6. uri zvečer. V Ljubljani in v okolici je cenitev že skoro dokončana; državna poslopja se niso cenila. Pri zasebnih hišah v Ljubljani je škode 2,704,100 gld., pri mestnih poslopjih 34.000 gld., pri deželnih poslopjih 226.000 gld., pri cerkvah, samostanih in župniačih 174,000 gld. Po-
dreti bodo morali t Ljubljani 145 hiš. Škode na deželi je pri zasebnili poslopjih 3®/4 miljonov, pri eer-kTali 470.000 glil,, pri šolali 44.000 gld. Vaega vkupe torej blizo 8 milijonov goldinarjev. Ogromna svota I Uboga Kranjska dežela! Državni zbor je sprejel vae polajšave za zidanje novili poslopij, kakor mu je bilo predloženo. Ako dobi še vsak ponesrečenec izdatno Wilo ali vsaj brezobrestno posojilo za nekaj let, potem bo vsaj za prvo silo pomagano, Bog nas varuj Tsaj DOvili nesreč! V Novem Mestu je bila v nedeljo 26. maja pb polu 4 popoludne velikanska procesija, ki je šla v Šmiiiel. Udeležilo se je je kakih tri tisoč ^judi. Vršila se je po istem vsporedu kakor 12. maja v Ljubljani,
(Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu maju je vložilo 79 «trank 13,429 gld. 59 kr,, ■vzdignilo pa 33 strank 10.874 gld, 3kr,; toraj več vložilo 2.565 gld. 56 kr.
(Velike povodnji) so v atviaki fari pri Sti-čini. Vasi Dob, Pece, PodborŠt, Bič, Zagorica stoje v vodi. Na Dobr&vici stoji voda skoro do oken. 23. maja so^si ogledali kraj nesreče poslanca dr. Papež in dr. Žitnik ter inžener Hrasky.
-•(Sneg), ki je zapadel zemljo 16. maja, napravil je po celi Kranjski deželi veliko Škodo zlasti v sadovnjakih, kjer se je drevje lomilo, in v vinogradih, kjer so se pognanki polomili ali pa pozebli. Slaba letina 86 nam obeta.
(Iz Amerike.) Med ameriškimi Slovenci se snujejo po vaeh krajih, kjer je nekoliko več naših rojakov vkupe, katoliške družbe, ki naj v dušnem in gmotnem oziru pomagajo svojim Članom. Društva sama p;i HO se zedinila v „.Tedimto", da se mt^d seboj podpirajo. Duša vsemu temu gibanju je misijonar France Suštersič z nekaterimi drugimi slovenskimi duhovniki, ki skrbe za to, da se Slovenci na tujem ne izneverijo svoji katoliški veri iti svojemu materinemu jeziku. Ta dtuštva so silno putrebua, ker skušnja uči, da je že marsikak Sluyenec na novem svetu popolno zgubil vero svojih pradedov. Nedavnu sta se dva Slovenca iz Starega Trga pri Poljanah usmrtila, in sicer Miko Mihelič v East Heleni v Montani in Martin Kapš v Denveru v Kolorado. Čulo se je že tudi o raznili drugih zločinili slovenskih priseîjencev. Hvala Bogu, da večina ostaja po neumornem trudu slovenskih miaijonaijev zvesta katoliški veri in slovenskemu narodu, — Anton To maž in iz lïovt pri Vel, Laščab se je nedavno v Ely v Minesoti smrtno poškodoval.
Kilxiic vesti.
* (Koliko poje pajek?) Učenjak Libock je preračuni] s tem, da je pajke opazov;i! in jih tehtal predno so jedli in pojedH, da je ta žival najbolj požrešna, Ko bi odrasel človek hotel primeroma toliko pojesti, kolikor poje pajek, moral bi anesti na dan 2 vola, 13 koštrunov, kakih 10 prašičev in 4 sode rib. — Poslej torej ne bomo smeli več govoriti: „Požrešen kakor volk"; temveč: „Požrešen kakor pajek!"
Milodari za pogorelce na Toplicah.
Oo.ip. župnik Mntnj Jereb ix Št, .Tanža 4 gld, in tduvÍÍ! 2 gld.; iJOBp' Josip Gorup, veletržeo v Ileki 25 glil.; gos;). V. Bergant, žuiinik iz Brimiic 5 gld,; gosi), ^župnik P' Ugriu iz Suliura It gld.; gosj), žuijuik J. Mervee iz Seutrujierta 20 gld,; £at. društvo lokodelekiii pumučnikov 21 glil. 50 kr. ; iz Toplerebri po gusp. župniku J, Znpauiie 3 gld. ; župiiik gosp. Fr. MareSić iz iiipuglava ao glil. ; gcBp. L, liergant župidk iz Logatca 10 gld. j
„Ur, Slovenca" 8 gld; g. župnik Ant Lesjak 5 gld.; g. župnik Iv. Gololo iz Primskoveg» 10 gld ; goep, škof. tnjiiik J, Barle iz Zagreba 10 gld.; g. Jožef Hreu, mizarski mjjster 1 gld. ; bralno društvo v Mokroiiogu 40 gld.; gofip. O. Doleiiec po „Ur. Slov," 5 gld,; Ě, g. Alojzij l'ebaiii 6. gld,; g, župnik A, bmidovnik iz Preiiue 21 gld. TO kr.; Keiuieiiovani po „Ur. Slov." 6 gld,; fa-ruii iz Jesenic na Gor, in t g. žuijnik J. KerSiû po „Ur. Slov," 20 e1(1, ; neimenovani iz Čateža pii Savi & frld.; po gosp, kap. I. Pristov iz (Jnioniljn 24 gld.
Vsem velednànim p. n. dolurotnikoui povrui luili Bog obiUio na dnii in telesu nam «kazanu dejansko sočutje!!!
J. Babnik,
župnik.
Darovi za kapelico Božjega groba:
Gospa Scbegula iz Novega Mesta lepu altimi'» preprogo; gosp. Rolin)ian iz Slatjieka 1 gld,; gosp. Andrej in Neža Car ia Visokega 1 gld,; gosp. Ivan I'ezdirc jim. iz Draiič 1 gld.
Loterijske številke.
Gradec 18. maja	7 33 42 22 74
Trst 25.	81 75 63 24
občinske ovske oravice
Občinski lov selske občine Šmihel-Stopice oddal se bode za pet let, namreč od I, avgusta 1895 do 31. julija 1900 potoiii javne dražbe, katera se bode vršila pri podpisanem okrajnem glavarstvu
M 2i. junija i89ó ob 9. uri dopoldne, y najera.
To se objavi s prlstavkom, da zamore vsakdo najemne pogoje liuiradno v uradnih urah puzvedeti. r, kr, okrajno glavarstvo v Rudolfovem, dné 15. maja 1895.
VestetU'ckf m. p.,
r. k>\ okrnjni glavar.
Gospodarskega opravnika
sprejme v službo podpisano vodstvo, Kdor ni kako nižj« kmetijsko šolo z dobrim vspelioin dovrši], naj se ne ogl;iŠa. Nekdanji uieiici dežt-lne viniirske in sadjarske šule na Slapu aH sedanje vinar.ike, sadjarske iu poljedelske šole na Grmu imajo prednost. Letna mezda znaša 3ii0 gld., nameatek za knrjavo 20 gld. Prosto je stanovanje, prosta svečava (petrolej) in užitek niajhnef^a zeleiijadnega vrta, — Nastoji službe je dné I. avgusta t. I.
Pro.šnje je poslati do 15, junija t. I. podpisanemu vodstvu.
Vodstvo deželne vinarske, sadjarske in poljedelske gole na Grmu,
dné 24, maja 189.=>.	(i33-i)
V prodajalno z manufakturnim blayom sprejme se takoj v poduk
depekv ''
ki je dovršil vsaj ljudsko šolo in je lepega vedenja. Kje pove uredništvo „Dol. Novic", (132-1)
Zemljišče na prodaj
je blizo Mirne peči, ob glavni cesti ležeče, obstoječe iz njiv za pet in pol mernikov pouetve in lepe hoste; proda se takoj iz proste roke. — Več pove
Johana Berus,
(1(J4—1)	Ivana Fan íL 7, poêla Miviuvptb.
Naznanilo- >29-1)
Svojim p, n. nai'očmkoni uljudno uítznanjam, da je moj dosedanji potovalec, gospod
IIIKO MUFMMK.
stopil iz moje službe iii đaMotičnik ni več po-; obiašćen kako reč v mojem imeuu naročati ali sprejemati.
Jaie Waitzeti, — Reka-Sušak.
Zahvala.
Tušovska soseska izreka po cerkvenih ključarjih oćitno zahvalo g. Juretu Št rud ju, c. kr. okrožu. svetovalcu in sodniku v Žužemberku za podarjeni dve svetilki in g. Matiji Mušiču iz TuSevegii dola, sedaj v Ameriki za pndarjtinih 100 gld. k cerkvi „Marije Magdalene v Tnáevdolu".
Oškrl)iiištvo coi-ltve v TiiScYdoln,
dné 15. maja 1896. Štefan Širucdj._J'i-gjtc Adam.
O^eaîîiio.
Ivan Bajuk, posestnik v Metliki proda iz proste roke zemljišče V Drašičih,
poprej lastnina Niko Petrašica. — Kupci naj se blagovolijo oglasiti pri lastniku^_(130—1)
Ev«

stara cerkvena ura,
porabna pri podružnici, je po nizki ceni na prodaj.
Cerkveno predstojništvo Podgrad. P. Novo Mesto.
„ Hisa je na prodaj
ali pa na 6 let v najem za oddati v Šmihelu, èetrt ure od Novega Mesta, katera je še popolnoma nova, komaj 2 leti kar je zidana, obstoječa iz dveh sob, kleti in hodnika; okoli liise je tudi vrt. Kupna cena
je 900 gld.	, . . . ^ ^^ .
Kraj, kjer se hiša nahaja, pojasni g. J. Kraj ec, ponudbe sprejema pa lastnica Pepina Turk. (lio-s]
Priden deček
iz poštene hiše sprejme ae takoj v prodajalno z mešanim blaflom na deželi v poduk.
Kje pove opravniàtvo „Dol. Novic". (ia6-2)
(131-1>
S 500 gld. kavcije — se takoj sprejme. Naslov : Oskrbništvo Ruprčvrh pri Novem Mestu.
Hiša na prodaj!
Anton Janež, posestnik na Brodu št. 24, proda iz proste roke
••• ® " h 1 Ř <),
bodisi na Brodu pri Novem Mestu ali pa na Potoku pri Valti Vasi št. 13., katera je malo manja. — Vefi pove ravno isti.	(126)
Nova leps črna saonska obeka
za bolj životut-ga gosjtoda, je takoj na prodaj. — Več pove iz prijaznosti g. Weiss, krojač v Novem Mestu.
(žaga s kmetijo) na dohri vodi, vedno polno dela, za kupčijo z lesom ugoduo ležeča, ker je hlizo železnica, v najboljšem stanu — z veliko njivo, hišo in gospodarskim poslopjem je na prodaj. — Več pove gospod
A. Kališ, "m (116-2)
posredovalec aa kupčijo b posostvi v Ljitbl|anl, Preširnov trg.
P1 ■ 1 ■	z dvema sobama in kletjo,
inrnn lllPI	katera se tik íarne cerkve v
in i(	SentRupertu pri Mokronogu
iUUliJlli llULl	nahaja, se dá v najem.
Vež pove Jožef Frelih, posestnik v St. Rupertu.
z vsem Lospodarskim poslopjem na prodaj so pri Sv. Roku poleg Št. Vida pri državni cesti blizu postaje dolenjske železnice, pripravni za vsaki obrt; vse v prav dobrem stanu. Zraven pripada 13 oralov 1554 kvadr. sežiiov zemlje, njive, travniki, gojzd m vrta. Natančni pogoji se zvedó ustraeno ali pismeno pri
Ignaciju Spendal-u,
(128-1)	■ poBeatiiiku na Polju h. št. 10.
-0^39»	in\ kli^iim-Hkii. tteln! fet^
I*. T.
Spodaj podpisani blagovolim si naznanit slavnemu občinstvu, da izdelujem vsakovrstna
staïkna in galanterijska dela
po najnižji ceni iz morpločevine (ver-ziuktes Eisenblech) št, 18. in sicer: strehe po 2 gld. 70 kr. m", velike žlebe m po 80 kr., male po 65 kr. m. Ravno tako tudi cevi (Ablaufrôhren).
Z odličnim spoštovanjem
Avgust Kussel
kleparski mojster v Novem Heetu,
(6i-6)
QyHy T>ňbro ill IriH'žiio tlelo. itL/H
100. stniD.
DOLENJSKE NOVICE.
Řtev. 11
Pûtor: sahlftviijtđ bijamJjU« ^ W litfriLfi uťpj* t imaiK>i9 ^



na be a in crn
se (lobé vsaki čas pri
(24-5)
^ Etodu Rosini ¥ Kandjji st. 2.
Jt^" poleg- Novega Mesta, "îî?®
►
vsake vrste s trakom in napisom, dobivajo se po jako nizki ceui pii
J"'. S, MurgelJ-u
v Hadolfovcm.
(l(Jl—2)
Na prodaj je hiša
Ćisto uovR, zidana, četft ure od trga in kolodvora, obstoji iz 3 sob, kuhinje, 2 kleti, gospodarskega poslopja, travnika s satitilm drevjem	in njive. Veè se izvé pii Jan. Leiard u v Rajhetiliurgu Štajersko.
IMMMMMMMÍ

Trtiie škropilnice
jako trpežne ter na dva načina narejene, stane ena iz mtdenine (mesinga) v obliki Škarij 6 gld. Di-uga, tiidi iz medenine ter v obliki krogle, stane 5 gld.
Izdelujem pa tndi drnge različne pripravf», n pr.
kletarske kadilnice, filtre za vino čistiti itd. ittl.
K obilni naročbi se najvljudneje priporoča Anton Kastna,
(7-1—5) hlf-'par v liadmah pri Zid. Áloatu, Škropilnice se pa tudi dobijo pri
^fS^ Avgustu Kajtna-tu v Litiji. "^Bg
Na prodaj je hiša
s tremi sobami, kuhinjo, drvarnico, sviniakom in vrtom
v jiikft dobrem stann v Novem Mestu, Sv. Jurja ulica
št. 178. — Več se izve ravno tam.	(119-2)
'i^ Kovačnica
s stanovanjem, na jako pripravnem kraju v Št. Jurji pri Kranjn, odda se takoj pod ugodnimi pogoji v najem kovaču, ki ima svoje kovaàko orodje, če je.sam, ali pa tudi z družino. — Natančneje se izve j)ri
Anton SkoU-u
v Kontmijevic-i na Dolenjskem,
(120-2)


9
Carinthla-Llthioii vrelci
pri Železni Kapii na Koroškem,
so izvrstna namizna pijača in izborno zdravilo proti vsakovrstnim katarom in raznim boleznim na obistih in mehurji. — Dobi se pri iantništvu na Železni Kapli, pri gosp, Henriku pl. Mattoni-ju ^ na Dnnaju, v gosp. Alojzij Černič-evi agenturi v , Ljubljani, in pri gg, trgovcih: M, Kastner in P. Lasnik v Ljubljani, F. Dolenc-u v Kianju in ^ Skofji Loki, A. Pinter-ju v Kamniku, A. Pauser-ju mi. v Novem Mestu, P. Petsche-tu v Kočevji in I. Pauser-ju v Ribnici.	{p3—4)
11

I
MaraaiMto : OdgoTorni arednik Josip Benkovlè. — Iidejatelj, založulk in tiaku I. Krijeo,