Slovensko ljudstvo

svojemu p a s tir u Knežo- vj a diku

Romanu

ust (lan Xjili pokopu U. vel. travna

Milo zvoni se glasite,
Tužno pesmica žaluj,

Vedno se oči solzite,

V’žalosti serce zdihuj;

Smert Očeta  nam nemilo
Djala v’ldadno je gomilo.

• 50 ®«-

Duh se vzdignil je vVišave
Krez oblake gor v'neb o,

Pesmi poje večne slave,

Božje gledal bo oko;

v

Čutile so ne ušesa
Sreče take, ne očesa.

Rjulc časov so togote,
Brezdne strašne gledal si,

Bor luči ino temote
Boril si vse svoje dni;

Bogu zročil si prcmage,

Kerv prelil do zadnje srage.

• 50 ®«-

Glej ostavljene sirote,

Zginil nam je serca mir,

Sprosi Ti nam vse dobrote:

Na_| nas vodi zvest pastir,

„S čela bogoljubje sije“

,,’Z persi domorodstvo  dije.“

Slovenski bogoslovci v’ Gradcu.

Tanccrova tiskarnica.