3 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 12. decembra 2013  Leto XXIII, št. 50 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 12. decembra 2013 Porabje, 12. decembra 2013 Čakanje v Budimpešti STR. 3 Meni je padaštvo več vrejdno kak dva litra bencina STR. 6 Skupaj kuhali in pekli mladi iz Porabja in Prekmurja Sekcija porabske mladine je organizirala enodnevni kuharski tečaj, ki je potekal zadnji dan v novembru od 11. ure naprej v Monoštru. Tečaj, ki je potekal v zelo dobrem razpoloženju, je vodil kuharski mojster Štefan Sraka iz Prekmurja. Vse skupaj nas je bilo 14 udeležencev, člani in članice Sekcije porabske mladine in Kluba prekmurskih študentov. Med njimi smo bile večinoma ženske, ampak tudi dva fanta iz Prekmurja sta si vzela čas za kuhanje in poprijela za kuhalnice. Kuhali smo v razstavnem prostoru Slovenskega doma v Monoštru. Pripravili smo dva menija, prvi je bil naslednji: bučna kremna juha, svinjski zavitek s klobaso in kumaro in dödoli z bučnim oljem ter zavitek z makom in bučo. Drugi meni pa je bil sestavljen iz kostanjeve juhe, lasagne in prekmurske gibanice. Po predhodnem usklajevanju priprav teh jedi smo se udeleženci razdelili v skupine in vsaka je bila zadolžena za drugo jed. Nekateri za juho, drugi za mesne jedi, ostali pa za sladico. Rezali smo bučo, zmiksali kostanj, rezali čebulo, ribali jabolka, mesili testo itd. Med tem pa smo dobili koristne nasvete od kuharja. Udeleženke iz Porabja pa smo ugotovile, da me uporabljamo veliko več začimb, kar je značilno za madžarsko kuhinjo. Vseeno pa je bilo dobro, da smo se seznanili z malce drugačno pripravo teh jedi. Pridno smo kuhali, ob tem izmenjevali svoje kuharske izkušnje, vmes pa smo zašli tudi na druga področja. Potrebovali smo kar tri ure ali malo več, da smo končali z vsemi jedmi in da so se le-te tudi skuhale oziroma spekle. Juhe in krompir smo skuhali na kuhalni plošči, vse ostalo pa je bilo spečeno v kuhinji restavracije Lipa. Komaj smo že čakali, da smo lahko poskusili vse tisto, kar smo pripravili. Pogrnili smo mizo za vse nas in smo začeli s pokušnjo. Juhi sta zelo dobro uspeli, tako kot vse ostalo, najbolj pa nam je bila všeč prekmurska gibanica. Že razmišljamo, da bi jo tudi doma poskusili speči za božič. Zelo smo uživali pri skupnem kuhanju in upamo, da bo še kdaj priložnost za podobno delavnico. Nikoletta Vajda-Nagy Foto: Samo Tanacek Delavnico je vodil kuharski mojster Štefan Sraka Dajmo pojest, kar smo skuhali! Poizkušnja skuhanih jedi Spejvali smo v Račah pa v Murski Soboti Geza Filo - novi škof Evangeličanske cerkve na Slovenskem BODIMO PRIJATELJI, BODIMO VELIKI Po osemnajstih letih je dobila Evangeličanska cerkev na Slovenskem novega škofa. To je, po izvolitvi na občnem zboru 28. junija, postal Geza Filo, duhovnik v Ljubljani, ki je nasledil Geza Ernišo, prvega škofa, kajti prej je bil na čelu evangeličanske cerkve senior, na zadnje Ludvik Novak, duhovnik v Murski Soboti. Evangeličanska cerkev je dobila tudi novega najvišjega civilnega predstavnika - inšpektorja, in sicer je bil na mesto dr. Aleksandra Kerčmarja, zobozdravnika, izvoljen Johan Laco, ravnatelj gornjepetrovske osnovne šole. Inavguracija - ustoličenje novega predsedstva: škofa, inšpektorja in drugih iz vodstva evangeličanske cerkve, je bila 1. decembra, na prvo adventno nedeljo, v murskosoboški cerkvi Martina Luthra. Ob množici vernikov so se slovesnosti udeležili visoki verski in politični predstavniki, med njimi predsednik države Borut Pahor. Doslej je bil škofov sedež v Moravskih Toplicah, zdaj pa je v Ljubljani, kjer je novi škof, ki je še naprej tudi duhovnik. Ker opravlja škof svojo funkcijo neprofesionalno, je škofovski urad tam, kjer je njegova fara. In ta je zdaj v Ljubljani, kar je prvič po 451 letih, po Primožu Trubarju, ki je bil imenovan leta 1562 za superintendanta te Cerkve s sedežem v Ljubljani. Večina od nekaj manj kot 20 tisoč evangeličanov v Sloveniji, organiziranih v 14 cerkvenih občin, živi v Prekmurju, bogoslužja so v Pomurju, Mariboru, Ljubljani in v Slovenski vojski, želijo pa, da bi stalno bila tudi na Obali, kar je ena izmed nalog novega škofa. »Kot deseti po vrsti in kot drugi škof v samostojni državi in nasploh prevzemam vodenje Evangeličanske cerkve na Slovenskem,« je za uvod v svojo pridigo dejal Geza Filo in še, da moramo videti naprej, »se ozreti proti obzorju in čez… Krščanska cerkev mora biti prostor ustvarjalnosti in odgovornosti... Ko danes nastopam to delo, vas vse vabim k sodelovanju, želim vaše pobude... Želim, da se nadaljuje sodelovanje z vsemi cerkvami na ekumenskem področju, z evangeličanskimi cerkvami v svetu in da se nadaljuje dobro sodelovanje s slovensko državo.« Dosedanji in prvi škof Geza Erniša se je zahvalil vsem, s katerimi je sodeloval, tudi medijem, se spomnil na svojega predhodnika, pokojnega seniorja Ludvika Novaka (njegov sin Leon je sedanji duhovnik v Murski Soboti) in upokojenega duhovnika Ludvika Jošarja, pri katerem se je veliko naučil na začetku svoje duhovniške poti. Povedal je še, da mu je ob branju Dantejeve Božanske komedije »vedno dal misliti citat, ki pravi: Najtemnejši kotiček pekla je prihranjen za tiste, ki v moralni krizi ostanejo neopredeljeni in tiho. Te besede bi morale vsem dati misliti, v cerkvi, družbi, politiki. Ostati tiho v moralni krizi? Tega si ne vem predstavljati.« Za dobro in plodno sodelovanje se je vernikom in vsem zahvalil tudi dosedanji inšpektor Aleksander Kerčmar, njegov naslednik Johan Laco pa je dejal, da je vloga civilnega predstavnika v evangeličanski cerkvi že od nekdaj zelo pomembna, enako tudi delo humanitarne organizacije EHO, ki jo po novem vodi bodonski duhovnik Simon Sever. Za dosedanje sodelovanje so se škofu Gezi Erniši, ki je postal častni škof in obržal škofovski križ in član Svetovne luteranske zveze, zahvalili gostje, predstavniki cerkva in cerk-venih organizacij iz Avstrije, Italije in Nemčije. Madžarski predstavnik je tudi napovedal, da bo prihodnje leto zasedanje Svetovne luteranske zveze v Sloveniji, medtem ko je predstavik s Slovaške hudomušno pripomil, češ, kaj bi v Sloveniji brez njih, kajti Jana, soproga gornjepetrovskega duhovnika Vilija Kerčmarja in tudi duhovnica, je s Slovaške, s Slovaške je od nedavna mladi duhovnik v Prekmurju, na Slovaškem je študirala večina sedanje generacije evangeličanskih duhovnikov, ker v Sloveniji tega študija ni, in tudi soproga dosedanjega škofa je Slovakinja. Za Prekmurje je značilno tudi dobro sodelovanje z vsemi verskimi skupnostmi, posebej še med evangeličansko in katoliško, kajti v številnih družinah so mešani pari, tako da sta konec leta na mizi tako Evangeličanski koledar kot katoliške Stopinje. O dobrem, odličnem sobivanju dveh cerkva je soboški škof dr. Peter Štumpf dejal, da je bil deležen »bratske pomoči škofa Geze Erniše, s katerim sta večkrat sodelovala, tudi pri natisu ekumenskega Svetega pisma nove zaveze. Vrata škofije so naprej odprta tudi novemu škofu.« Novi škof evangeličanske cerkve na Slovenskem Geza Filo se je rodil pred štiriinpetdesetimi leti v gorički vasi Ivanovci, končal leta 1982 študij na evangeličanski teološki fakulteti v Bratislavi, dve leti kaplanoval v Murski Soboti, začel podiplomski študij v Nemčiji in se vrnil v Slovenijo in prevzel vodenje evangeličanske verske občine v Ljubljani. Dva mandata je bil tudi predstavnik verskih skupnosti v svetu RTV Slovenija in vodil je humantirano organizacijo EHO, ki pomaga ostarelim in bolnim ljudem, ne glede na versko pripadnost. V programu slovesnega bogoslužja so sodelovali skoraj vse evangeličanske duhovnice in duhovniki in mešani pevski zbor Cantate. Ta čas ima evangeličanska cerkev na Slovenskem ob starejših in še aktvnih duhovnikih kar lepo število mladih duhovnic in duhovnikov. Čas bo pokazal, ali je dobro, da sedež škofovega urada ne bo v okolju, kjer je največ evangeličanov, ampak v glavnem mestu Slovenije, je povedal dosedanji škof Geza Erniša. Ernest Ružič Ljudski pevci Slovenske zveze z Gorenjoga Senika smo bili 23. novembra v Račah pa v Murski Soboti. V Račah smo bili gostje KUD-a Rače in pevske skupine Taščica, stera je spejvala v Monoštri na srečanji ljudski pevcov in goslarov. Mednarodno srečanje je bilau v velki dvorani na gradi, na njem je spejvalo pa igralo 15 skupin iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške pa Madžarske. Lepau so nas sprejeli, naša referentka pri Slovenski zvezi Gyöngyi Bajzek je nam že naprej tanaredla, ka smo spejvali med prvimi skupinami, ka nas je na te večer čako ešče eden nastop v Murski Soboti. Škoda, ka smo nej mogli do konca ostati na programi z naslovom Zapojmo in zaigrajmo veselo na vasi, steri je biu enkraten. Pa grada smo si tö nej meli časa pogledniti, po tistom, ka smo od znautra vidli, je lepou vred vzeti. V Soboti smo bili pozvani na koncert ljudske glasbe ob predstavitvi projekta ohranjanja glasbene dediščine Od Goričkega do Mure. Mešani pevski zbor Vladimir Močan Društva upokojencev z zborovodjem Mitjo Horvatom je pripravo lejpi večer, steroga smo pa zgrabili pa na njem spejvali bole prauti konci. Baug plati našim padašom, Sobočancom, da so nas pozvali. Naši pevci in pevke so bili veseli. Vera Gašpar Pred cerkvijo Martina Luthra: novi inšpektor Johan Laco, dosedanji škof Geza Erniša, novi škof Geza Filo in predsednik Republike Slovenije Borut Pahor Čakanje v Budimpešti Adventni sveti čas Letos je bila prva adventna nedela 1. decembra, na te den se je vužgala prva svejča na adventnom vejnci. Ka pomeni rejč advent? Čakanje na tisti svetek, gda sa ja narodilo malo dejte, stero je prineslo svejti lübezen, mir. Te cajt lüstvo ponüca, da bi si düšo pripravilo, naj brez greja leko čaka malo dejtece. Napravijo adventni vejnec, na sterom se do božiča vužgejo štiri svejče. Ka terbej k adventnom vejnci: svejča simbolizira odpüščenje. Svejča posvejti v človeka düšo pa vöpožene kmico, čemere. Trbej zeleno vejnčico. Pri nas v Porabji so iz krispana rezali borojco. Zelena farba simbolizira vüpanje, steri človek je v navauli, vüpa, ka dobi pomoč, (tau mi leko zdaj večkrat včinimo v adventnom cajti). Trbej pantliko, s sterov se vküp zvežejo vejnčice. V düšnom adventnom vejnci pomeni, ka se naša molitev poveže z Gospodom. Trbej eštje oreje, strere človek žmetno leko vküp stere. V düšnom vejnci pomeni, ka sem trdo držo v sebi, zdaj tau gora dam pa se spremenim, obrnem. Aj tau čakanja malo bola lažej preživimo in si ga polepšamo, je Slovenska narodnostna samouprava v Budimpešti, kak vsakšo leto, zdaj tö organizirala adventni večer, steri je bijo 30. novembra. Te den smo najprvin opravili zakonsko nalogo, držali smo javno tribuno (közmeghallgatás), gde smo račun dali od letošnjoga dela. Na prireditev smo pozvali mlajše iz dvojezične šole Števanovci. Mlašeči, čisti glas bola segne do srca človeka. Mlajše so sprvajali ravnateljica Agica Holec, lerenca Éva Kukor in školnik Ladislav Domjan. Sam sem, kak podpredsednik samouprave iz srca pozdravo veleposlanico Ksenijo Škrilec, mlajše, ravnateljico in učitelja iz Števanovec pa domanjo lüstvo. Prejk sem dau pozdrave predsednika samouprave, steri je za betega volo nej mogo z nami vküp svetiti. Ravnateljica je taprajla pred nastopom, ka so se mlajši z radostjov pripravlali na tau prireditev, na steroj bodo nam notapokazali adventne šege, (licijo in betlehemesko igro) in popejvali lejpe pesmi. Prinesli so nam z rojstnega kraja, iz Porabja, toploto, mir, lübezen. Prosila je vse navzauče, naj tau odnesejo domau s seboj. Najprvin smo od mlajšov zvedli zgodovino adventa, ka pomenijo svejče na vejnci. Z besedami so tapovedli šego na licijo, pa so go nota pokazali tö. Dja sem tö ojdo po liciji, dapa nauve reči (verze) sem zvedo zdaj, stere sem dja nej gunčo, gda sem kokodakat ojdo. Z betlehemsko igro so nam tö obüdili šego, stero smo mi sterejši že večkrat preživeli. V igri smo čüli pesem Z neba je prišo. Nika čüdovitoga je bilau, gda so mlajši vužgali štiri svejče. Prva je simbolizirala mir, a je vgasnila, drüga vero, je vgasnila, tretja lübezen, tö vgasnila. Štrta je bila vüpanje, ta je nej vgasnila. Tak so te s te svejče znauvič vužgali vse tri, stere so vgasnile, pa eštje prvo svejčo na adventnom vejnci, steroga so nam prinesli mlajši in učitelji iz Porabja. Lüstvo - steri se držijo k drugim narodnostim ali so pa Madžari - je mlajšom z velkim aplavzom zavalilo lejpi program pa ka so leko spoznali naše porabske šege. Mi, Slovenci pa, ka so nam obüdili šege, prinesli živo materno rejč, pa slovenske pesmi. Na konci programa sem se kak podpredsednik samouprave lepau zahvalo mlajšom za lejpi in bogati program, ravnateljici in učiteljem za njigvo delo, ka so te mlajše pripravili. Zahvalo sem se veleposlanici, ka je počastila prireditev. Mlajšom in učiteljem sem prejkdau malo darilo. Istino, ka svetki malo kesnej pridejo, dapa zato, ka je letos ta prireditev bila zadnja, pa se ne bomo več srečali, sem v imeni slovenske samouprave vsakšoma želo, mirne božične svetke, bogato, srečno, brez betega in nevaul nauvo leto. Pravo sem, ka tau želi vsakšoma predsednik Feri Kranjec tö. Vüpamo se, ka naskoraj de že on tö leko z nami. Veleposlanica je v svojom guči prajla, ka je bila ganjena (meghatódott a gyerekek műsorától). Gratulirala je njim in učiteljem, vesela je bila, ka je lahko vküp praznovala z nami. Miklauž se je vmejs tö prpelo s sanami pa kloncko na vrataj, mlajšom je miklauša, starejšim pa fondan (szaloncukor) potisno v roke. Večer se je nadaljevau z druženjom pri bejli staulaj, steri so puni bili z dobrotami. Caugera na vöri sta enega drugega zaganjala, cajt je brž odišo, na naša goste je eštje duga paut čakala, zato so se oni poslovili od nas. V imeni samouprave prejk cajtin vsakšoma želim blajženi, veseli božič, dosta predmetni (tárgyi) in düšni daril, srečno, mirno, bogato nauvo leto. »Daj gospod, naj vüpanje nikdar ne zaspi. Naj bodemo škir v tvojij rokaj, stera de pomagala obvarovati v srci mlajšov plamen vere, vüpanja, lübeznosti in mira! Amen.« Jože Karba podpredsednik samouprave Gda se narava pomiri pa počiva, pride čas pričakovanja, čakamo Odrešenika. Po cerkvaj in domovaj se po vrsti vžigajo svejče na adventnom venci. Svejče nam naredijo sveklino, ogrejejo naša srca. V tem tihom, adventnom cajti mislimo na tiste, steri so v nevauli ali betežni. Darüjmo kaj za nji, če drugo nej, poglednimo nji. Radi bodejo, če dobijo malo darilo, dapa tistomi tö, če te se samo pogučavali z njimi, je gorpoiščete. Zima je, oni mogauče več nikan ne morejo titi, pa do vam radi. Stari človek je kak malo dejte. Deca tö čakajo, ka njim bo Jezuš prineso. Pred leti sem čüla edno zgodbo ali leko, ka sem go nin preštejla? Mali pojbiček je piso Jezuši, ka si najbole želej za svetke. Njegov oča je biu prejdjen edne fabrike, emo je velko plačo. Že dosta pred svetki je pito svojga sina, ka naj ma küpi za božič. Sinek si je zdeno pa ga je samo gledo. Oča ga je trüco, naj povej, vej ma pa on küpi, kakoli de si želo. Mali ma pa pravi, da on tak misli, ka se tau, ka si on želi, ne da küpiti za pejneze. Oča ga pa čemerno pogleda, pa pa parvi, ka taše nega, vej pa on dosti pejnez ma. Pojbič žalostno odide v svojo sobo, gde zaspi. Oča je eške dugo telefoniro, se pogučavo zavolo fabrike pa dela, ka je njemi vsigdar naprej valaun bilau. Potejn je šeu poglednit dejte. Gda je vido, ka spi, si je seu k njemi, ga pobaužo. Trüden je biu, glavo je djau na vankiš pa je on tö zaspo. Gda se je vnoči prebüdo, je vüdo, ka dejte nika stiskava v rokej. Bila je edna cejdela, na steroj je pisalo: Mali Jezuš, ge bi tö rad takšoga očo emo kak ti. Prosim te, daj mi takšoga očo nazaj, ka de emo čas zame, če samo na den pau vöre de se špilo pa pogučavo z menov. Oča je več nej mogo zaspati. Gda se je dejte začnilo obračati, je vido, ka v drugo rauki stiskava Jezušovo podobico. Kak se je zbidilo dejte pa zaglednilo, ka oča pri njem leži, je gor skočilo pa veselo kričalo: Hvala ti, ka si me poslüno. Vejmo, ka se vse da küpiti, samo lübezen nej. Deco moremo od maloga navčiti, ka so vera, vüpanje pa lübezen dosti vrejdni. Če nejmaš lübezni do bližnjoga, si nej vrejden, da bodeš lübleni. Dragi bralci časopisa Porabje, želim vam miren, tihi adventni sveti čas! Vera Gašpar Mlajši števanovske šaule so pripravili lejpi program OD SLOVENIJE… Adventni cajt se je začno v Števanovci tö Dosta brojce, spleteni obrauči pa svejče, angelci in šküfke za kinčanje adventnoga venca – tau vse smo leko najšli dva dni pred prvov adventnov nedelov v števanovskom kulturnom domi, gde se je na pozvanje domanje Slovenske narodnostne samouprave zbralo mlado pa staro, ka bi se vküper pripravili na tiji čas čakanja na narodjenja Rešitela. »Pri nas je tau že tradicija. Vküper se zberémo, vence pletémo pa se malo pogučavamo od toga, ka se je cejlo leto godilo« - je povödala predsednica slovenske samouprave Agica Holec pa dale gučala: »Te vence, ka spletémo, v nedelo odnesémo v cerkev, ka aj bi je gospaud dühovnik blagoslovili. Po tistom je prejknesémo na šaulo, vu vrtec, na samoupravo, bauto pa pošto. Aj uni tö svetijo advent, aj vsikši keden edno svejčo več prižgejo.« V Števanovci smo srečali mlajše s šaule, šteri so dosta pomagali, depa največ so naredile malo starejše domanje ženske. »Une vejo lepau plesti te vence, pa že na edno rejč pridejo. Cejlo leto odijo na programe, vküper demo na priliko na prauško tö« - je eške raztomačila Agica Holec. »Prvim smo samo edno vejko pa dvej raužice na dvera gorobesili, pa je tisto bilau adventno čakanje« - so pripovejdali strina Iluš Dončec s Števanovec. »Te je vendar več lübeznosti bilau, držina je bole vküper držala. Zdaj je vse nika raznok zlüčano« - so se dale spominali. »Na božič smo se tak pripravlali, ka smo vsakši zranek k zordjenici šli, kak mlajši tak stari. Krispan je tö bijo. Če je drügo nej bilau, te so djabka pa oreje nuta v papére klali, pa repo« - so raztomačili strina Iluš. Na letošnji program so v Števanovce prišli iz sausednji vesnic tö, meli so pa goste iz prekmurske vesnice Lipauv-ci, nej daleč od Böltinec, tö. Prišlo je več žensek, štere so oprvim na odri, sledik pa kauli stolov spejvale slovenske božične pa predbožične pesmi. »Skupina ljudski pevk delüje že petdeset lejt. Dosta gorstaupamo po cejloj Sloveniji, depa na Madžarskom smo že tö bili. Zdaj smo oprvim v Števanovci, pa je fajn, ka se je lüstvo tak zbralo« - je povödala vodja skupine Vera Bezjak. Lipauvske ženske so s sebov pripelale edno gospau tö, štera že od mlašeči lejt dela okraske (dísz) iz slame. Tau meštrijo je Bernarda Žižek nutpokazala v Števanovci ranč tak, ka so se mlajši z veseldjom včili. »Za adventni čas največkrat venec napravimo. Oprvim se spleté obrauč, te pa leko svejčke ali kaj naravno zelenoga cujdejemo. Za krispan pa se iz slame redijo zvejzdice ali angelci, pri šteraj se napravi na srejdi glavica, te pa eške raukice, perautke, štere zvežemo s tejlom vküper. Ovak pa se leko napravi matür ali srčece tö, što kak želej« - je od aktualni okrasov pripovejdala lipauvska majstrica, štera je bila tri lejta stara, gda se je njena držina začnila spravlati s slamov. »Na začetki smo pomagali pucati slamo, óči, šteri je biu invalid, smo cuj nosili. Gda smo pa v šaulo šli, smo že mi tö mogli delati« - se spomina Bernarda Žižek, od štere hči in sin, depa eške mala vnükica tö znajo tau meštrijo. »Tau je ržena slama, štero pripauvamo doma na njivi. Gda žito cveté, demo na njivo s kosicov, primemo vlati, vrejžemo pa dejemo nakle. Odvisno od vremena moremo sišiti. Te zvežemo v snope pa pripelamo domau. Slamo trbej pred delom spucati pa vöodebrati tenko, srejdnjo pa kusto. Pred pletenjom pa go trbej namočiti« - je malo o svojom deli eške pripovejdala gospa Bernarda. Tistoga zadvečerka je za en malo kmica gratala. Če rejsan je večerno nébo rdečo bilau, je konec kedna nej fudo krepek vöter. Adventni venci, štere so redile flajsne roké, so prišli na dobro mesto, z vužiganjom svejč na nji pa do pokazali, ka je najlepši držinski svetek več nej daleč. -dm- Odstopil senat Komisije za preprečevanje korupcije Celoten senat Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) je predsedniku republike Borutu Pahorju podal nepreklicne odstopne izjave. Goran Klemencič, Rok Praprotnik in Liljana Selinšek so se za nepreklicen odstop določili iz protesta. Klemenčič je dejal, da je odločitev dozorevala že od poletja in da pričakujejo različne interpretacije njihove odločitve in ugibanja o teorijah zarote. Odstopajo, ker ne morejo več pristajati na to, da se vprašanje korupcije politizira in je predmet čistega populizma. Klemenčič je še dejal, da je napočil čas, da odgovornost prevzamejo tisti, ki sestavljajo proračun, in da politika po njegovem mnenju ne zna zapreti vrat lobijem, vendar to hkrati pričakuje od KPK. Klemenčič je pogoje dela KPK primerjal z malo lopatico, s katero bi moral doseči nemogoče in izkopati tunel, na koncu katerega je luč. Slovenski šolarji boljši od povprečja držav OECD Slovenski šolarji so se v raziskavi PISA 2012 odrezali bolje od povprečja držav Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Najbolj so se izkazali pri matematiki in naravoslovju, malce slabše pri branju. Raziskava, ki je potekala med 15- in 16-letniki v 64 državah in območjih, je tako slovenske najstnike uvrstila nad povprečje v matematiki (21. mesto med 64. državami) in naravoslovju, malce slabše pa so se odrezali pri branju, kjer so malce pod povprečjem OECD-ja. Skupno so pri matematični, naravoslovni in bralni pismenosti slovenski dijaki na 20. mestu skupaj z irskimi. Na vrhu lestvice so sicer najstniki iz Šanghaja, sledijo jim mladi Singapurci, Hongkonžani, Tajpejčani in Južni Korejci. Sledijo mladi prebivalci Macaa in Japonske, šele na osmem mestu pa so prvi Evropejci - prebivalci Liechtensteina. PISA je mednarodna raziskava o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti. Leta 2012 je v raziskavi sodelovalo okoli 510.000 učenk in učencev iz 65 držav, kar predstavlja reprezentativno skupino za okoli 28 milijonov 15-letnikov. V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo 8.405 dijakinj in dijakov ter učenk in učencev. Lipauvske ženske so spejvale, števanovske pa redile vence Bernarda Žižek (s prave) tomači delo s slamov Andaluzija - Vroči ritmi in mrzle juhe (2) … DO MADŽARSKE Potovanje po južni Španiji Po obisku glavnega mesta Andaluzije sva se napotila v mesto Granada, ki se nahaja na vzhodnem delu te regije. Prvo, kar je bilo očitno, da so bile železniške postaje in tudi vlaki zelo čisti, za zgled nekaterim železniškim postajam v srednji Evropi. Vlaki so udobni, hitri in točni. Granada je bila zadnje večje mesto, iz katerega so španski kralji pregnali Saracene. Simbol Granade je slavna Alhambra, palača arabsko-saracenske dinastije Nasrid, ki so jo kasneje krščanski španski kralji dogradili. Sama trdnjava-palača – njeno ime pomeni v arabščini rdeče (al-hamrá) – je bila zgrajena z rdečkastega kamna in se nanjo odpira zelo lep razgled s hribov Albaicin. Albaicin je stara saracenska mestna četrt, kjer se še danes čuti duh muslimansko-saracenske kulture. Trgovine so v stilu bazarja, v čajnicah še danes ponujajo vodne pipe za užitek. Za to četrtjo najdemo četrt Sacromonte s tipičnimi belimi hišami. Nekatere od njih so okrašene s keramičnimi ploščicami in krožniki. Bele hiše so tudi drugače značilne za Andaluzijo, kakor tudi ozke ulice v starih mestnih jedrih. Verjetno je potem dobilo ime mesto Granada, kajti hiše so tako blizu druga drugi, kot so jedra v granatnem jabolku, ki je tudi rdeče barve, kot je Alhambra. V četrti Sacromonte si lahko ogledamo tipične jamske domove (cuevas). Uradno je življenje v jamskih domovih prepovedano, vendar oblast prebivalcev (Romov, hipijev in brezdomcev) ne preganja, saj so turistična atrakcija. Turistom razkazujejo domove in različne tradicionalne obrti, tkanje, lončarstvo… in seveda ples. Prenekatere jame so spremenjene v lokale, v katerih se prikazuje zambra, to je oblika flamenka z več orientalskimi elementi. Jamski domovi so pustili globok vtis na naju, zato sva z avtobusom odpotovala v približno 50 km oddaljeno mesto Guadix, v katerem 1/6 prebivalcev še danes živi v jamskih domovih. Ko sva se sprehajala po mestu, se je nenadoma pojavil pred nama dimnik. Malce sva bila presenečena, toda hitro sva ugotovila, da hodiva nad jamskim domom. Četrt z jamskimi domovi je na gričevnatem delu mesta Guadix, zemlja teh gričev ni preveč trda, in niti ne preveč peščena, če vkoplješ vanjo kakšen prostor, se ti ni treba bati, da se bo zrušil. Nekateri jamski domovi so stari verjetno že tisoč let. Danes so seveda že veliko udobnejši, preskrbljeni so z vodo, imajo kopalnico, kanalizacijo… V njih je pozimi in poleti 18 stopinj Celzija in tudi dežja se ni potrebno bati, ker ne prepuščajo vode. Če je družina postala številčnejša, so v breg vkopali še eno sobo, seveda so pazili, da ne bi prišli v sosednje stanovanje. Od zunaj so jamska stanovanja pobeljena, na zunanjih stenah so okna in vrata, toda sobe v bregu nimajo oken. Ponekod so iz jamskih stanovanj naredili hotele za turiste. Po takem potepanju in odkrivanju se oglasi tudi želodec. Prav v Guadix-u sva jedla najbolj značilno jed, ki se ji reče paella. To je specialiteta iz riža, ki dobi svojo izrazito rumeno barvo od žafrana. Ta hrana izvira z vzhodne obale Španije (Valencia), je pa razširjena po vseh pokrajinah, vsaka pokrajina jo pripravlja na svoj način. V Andaluziji to hrano pripravijo z morskimi sadeži: lignji, rakci in školjkami. Prinesejo ti jo v pekaču. Tipična andaluzijska predjed je juha gazpacho, to je hladna zelenjavna juha iz surove zelenjave. Izvira iz saracenskih časov, ko je to bila česnova juha s kumarami, olivnim oljem, kisom, sladkorjem in kruhom, ki ga zdrobijo v možnarju in mu dodajo vodo. Paradižnik in papriko so juhi dodali kasneje, potem ko je Kolumb odkril Ameriko. V vročih poletnih dnevih te ta mrzla juha osveži in je tudi zelo zdrava. Tisti, ki pa bi jedel nekaj bolj konkretnega, najde bogato ponudbo v t. i. Tapas-barih. Tapa pomeni v španščini pokrovka. Nekoč so baje dali kos kruha na kozarce z vinom, da ne bi kakšna smet padla v vino. Pa tudi male pokrovke so imeli za pokrivanje alkoholnih pijač, nanje pa so dali olive. Tudi drugačne načine pokrivanja so si izmislili. Danes nudijo raznovrstne »tapas«-e kot prigrizke k pijači. Fini so obloženi kruhki z olivami, krompirjevi cmoki itd... Andaluzija nam ponuja veliko: zgodovinsko, kulturno, kulinarično... Tudi tisti, ki pridejo le zaradi sonca in morja, so izbrali pravo destinacijo. Tudi midva sva izkoristila bližino morja, enkrat sva se »hladila« v Sredozemskem morju (Almu�ecar), enkrat pa v Atlantskem oceanu (Cádiz). Hladna juha in hladno morje v vroči Andaluziji! A si lahko človek želi kaj lepšega? Tibor Horvat in Joël Gerber Madžarski šolarji slabši od povprečja držav OECD Madžarski šolarji so se v raziskavi PISA 2012 odrezali slabše od povprečja držav Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Najslabši so bili pri matematiki, kjer so med zadnjimi šestimi. Pri tem predmetu so pred madžarskimi dijaki tudi skoraj vse sosednje države, med njimi Avstrija, Slovenija in Slovaška. Le malo boljši so bili pri naravoslovju, toda tudi pri tem predmetu so se znašli na spodnji tretjini lestvice. Še najbolje so se izkazali pri bralni pismenosti, toda v primerjavi z rezultati iz leta 2009 so tudi pri branju bili slabši za 6 točk. Raziskava je potekala med 15- in 16-letniki v 64 državah in območjih. 500-tisoči zamejec je dobil madžarsko državljanstvo 5. decembra je na svečanosti dobil madžarsko državljanstvo petsto tisoči zamejski Madžar, ki ni bil nihče drug kot znani frančiškanski menih iz Transilvanije Csaba Böjte. Njegova osebnost je povezana predvsem z dijaškimi domovi, v katerih nudi zavetje in možnost za šolanje tistim otrokom, sirotam (predvsem madžarskega rodu), ki drugače teh možnosti ne bi imeli. Tudi datum je bil simboličen, kajti prav 5. decembra 2004. leta je bil referendum o dvojnem državljanstvu zamejskih Madžarov, ki je zaradi neveljavnosti prizadel zamejce in Madžare po svetu. Svečana podelitev državljanstva je potekala v parlamentu v prisotnosti premiera Viktorja Orbána, predsednika parlamenta Lászla Kövérja in podpredsednika vlade Zsolta Sömjéna. »Leta 2010 nam je končno uspelo odstraniti ključavnico z »vrat države,« je rekel simbolično predsednik vlade Orbán, »in omogočiti vsem Madžarom, da stopijo v državo. Viharji 20. stoletja so Madžare razpršili po vseh celinah sveta, toda mi smo prepričani, da ne glede na to, kje stanujejo, so člani našega naroda,« je poudaril Orbán. Za madžarsko državljanstvo po poenostavljenem postopku se lahko zaprosi od leta 2011 na podlagi zakona, ki ga je parlament sprejel 26. maja 2010. Granada z znano palačo Alhambra (spodaj). Četrti Albaicin in Sacromonte ter notranjost jamskega doma (zgoraj) Značilni jamski domovi Meni je padaštvo več vrejdno kak dva litra bencina Že redno trbej nalagati, ka je zima, dapa kale samo te segrejvajo tak kak trbej, če se raur dobro kadí. Nega üše od tauga, da nalaužiš pa dim vse nazaj vdari, zato ka sajevo raur maš. Kak prvin tak zdaj tö, na leto dvakrat rauraške odijo kauli po vasaj, pa če trbej, te spucajo špajerte pa rau-re. Pri nas v Porabji zdaj že skur dvajsti lejt Ferenc Mihály iz Őriszentpétra ma prejk tau nej malo delo. Njega od maloga do staroga vsakši pozna, nej samo tak kak rauraša, liki zato tö ka lončene peči tö dela. Vsigdar dobro volau ma, vsigdar si vzeme čas za tau, ka malo pripovejda z lidami, dapa ka je najbola važno, je tau, ka je dober mojster. - Feri, leko bi nam tapravo, kak pa zaka si rauraš grato? Gda sem mali biu, tam nej daleč kraj od mene je živo eden rauraš. Te rauraš, gda se je domau pelo z ednim starim Csepel motorbiciklinom, vsigdar je füčko pa spejvo. Meni se je tau fejst povidlo, pa sem si mislo, ka tau bi meni tö dobro bilau. Sprvoga se je tau starišom nej vidlo, dapa sledkar so se že pomirili, ka sin rauraš baude. Potejm sem v Sombotel üšo pa sem se vönavčo za pečara (kályhás), sledkar pa v Budimpešti edno leto sem se včijo za rauraša. Tak sem te od leta 1979 rauraš grato pa sem v Somboteli začno delati. Sledkar sem te pri avstrijski meji odo, od leta 1981 do 1983 pa v Kőszeg so me poslali. Od leta 1983 do 1991 sem v Kermedini delo kak rauraš, pa te tak od devetdesetprvoga leta sem prišo es.« - Zaka si nej včasin es prišo? »Tistoga reda je tü ešče dosta raurašov bilau pa nej bilau mesta. Če dobro vejm, te trinajset. Zdaj smo pa že samo štirge, ka se k Körmendi držimo.« -Zaka je zdaj tak malo raurašov? »Najbola zavolo plače, gnesden mladi za devetdeset gezero forintov nedo raure meli, drügo pa tau, ka rau-raške šaule nindrik nega, samo v Budimpešti. Zato pa zdaj pri firmi sem skur ge najstarejši, od mene že samo eden je, steri duže tam dela.« - Štere vasi se držijo k tebi? »Őriszentpéter, Sola, Farkašovci, Máriaujfalu, Rábakethely, Jakabháza, Rábafüzes, Monošter, Židova pa vse porabske vasi.« - Te v vsakšoj vesi, vsakšo kučo na leto gnauk gorpoiščeš? »Nej ranč gnauk, liki dvakrat na leto. Istino, dje tak, ka ne morem zopojdti, dapa tej, če kakšno problemo majo, te me leko pozovejo po telefoni. Leko povejm, ka skur pri vsikši iži majo moj stenski koledar, gde je moja telefonska številka tö gor napisana, tak ka vsikši me leko najde.« - Tak mislim, ti dosta lidi moraš poznati, nej? »V krajini tiste, steri ne živijo v bloki, tiste vse poznam. Tau je nej malo, zato ka ge tak edenajset gezero raurov (dimnikov) mam.« - Če bi te zdaj na Gorejnjom Seniki pravo edno ime, znau bi prajti, tista kuča kelko raurov ma? »Na tejm sem ešče nej zmišlavo, dapa tak mislim, znau bi povedati.« - Gda kauli odiš po vesi, tašoga reda, ka maš delo, gda od kuče do kuče odiš? »Pejneze pobiram, pa če koma trbej raur ali špajert vözamesti, tisto te tö napravim. Dapa tašo se tö dostakrat zgodi, ka nejmajo penez, te k tistim drügi keden ali eške kasnej, gda že majo, eške gnauk nazaj dem.« - Tau je duplanska paut. »Vejš, ka meni je padaštvo dosta več vrejdno kak dva litra bencina.« - Zdaj te meni tapovej, kak se rauri pa špajertge metejo? »Stari rauri se tak metejo, ka goradeš po njem, pa v rokej maš kefo, tak go spucaš. Te novejše že samo z dugo kefov, pa ranč tak tiste stare špajerte tö, gde je ešče peč vcuj bila. Najprvin sem regline, plautline dola paubro pa te s kefov, gdeta dim odi, vse sem vöspuco. Tej mali špajerti pa cent-ralne peči se že lažej pucajo, zato ka na leki vcuj prideš, nejmajo takšne duge lüknje, gde dim odi.« - Taši, sto klaustrofobijo ma, bi tau ranč nej mogo delati, če v rauri trbej odti? »Taši, aj se za rauraša ne glasi, šteri klaustrofobijo ma, dapa od raura je ešče dosta bola üše, gda krüšno peč delaš pa naslejdnje fuge ti trbej vönamazati. Na, tisto je svinjsko delo.« - Gde si se navčo krüšno peč delati? »Sam od sebe, najprvin sem je samo popravlo, potistim sem je pa že zido. Gnesden je že vsigdar več tisti, šteri si taše peči dajo naredti doma. Ka se v tej peči peče, je dosta bauk-še, kak če je na elektriko ali na plin. Drügo je pa tau, ka so te peči dosta lepše. Starejšo lüstvo je znalo, ka nutzozidani špajert pa peč sta dosta baukša kak za pečti tak za segrejvanje kak tej mali špajerti. Zato ka tau nej bilau moderno, je lüstvo dolarazmetalo pa so nauve špajerte nutsklali. Zdaj se je tau že malo obrnaulo pa znauva je nazaj zidajo, če ranč nej samo v tisti formi.« - Kelko časa trbej, dočas se napravi edna nutzozidana peč? »Prvin je tašo peč Janoš Keréc, pečar iz Varaša, eden mejsec gvüšno delo. Tašo zdaj eden keden s sinaum napraviva. Zdaj nej davnik sem na Verici edno obnavlo, gde je pisalo, ka go je leta 1922 delo te Keréc. Tistoga reda je tü v krajini vse on delo, drügoga pečara vejn ranč nej bilau.« - Ka je lakejše, edno tašo staro peč obnoviti ali go na nauva zozidati? »Dosta lažej je nauvo zozidati, kak tašo obnavljati, stera je že fejst nanikoj, dapa vse se da napravti, samo vcuj trbej stanti pa delati trbej.« - Ti si skur vsigdar med lüstvom, kak se sporazmejš z njimi? »Pet lejt nazaj sem mogo odti na komunikacijski tečaj, gde je edna mlada ženska tau včila, ka trbej delati meni, če nut dem v ram. Kak aj reagiram, če lagvoga psa majo ali če sta vertinja ali gazda ranč slabe vole. Kak tau leko eden taši vči, šteri je ešče nikdar v življenji tašo nej delo. Dapa vseeno, vsakši je dobro zopojdo, mi zato, ka nam je nikanej trbelo delati, oni pa zato, ka so leko predavanje meli. Meni tej več kak dvajsti lejt je baukša šaula bila, kak kakšno koli predavanje. Leko povejm, ka ge se s vsakšim sporazmejm. - Ti, ka si sto, si dosegno, ranč tak se z motorbiciklinom voziš, füčkaš, veseli si kak tisti rauraš, steroga si vsigdar gledo, gda si mali biu, nej? »Tau je tak, name veseli, ka delam, rad mam lüstvo pa vüpam, ka oni name tö, dapa najbola sem rad tauma, ka tau maštarijo de sin tadala neso, istino, nej kak rauraš, liki kak pečar.« Karči Holec Ferenc Mihály, rauraš, steroga vsikši pozna v krajini Njegvi mali kalendar za leto 2014 Motor DVA NA POTAČI PA EŠKE EDEN KCUJ Potač ali pa biciklin, če škete, je napravleni za enoga človeka. Depa, dva se na njem tö leko pelata koulakvrat. Tretji že bole žmetno kcuj k dvema sede. Najboukše je gé, ka skrak njega dé. Tak je mali Lajči vsigdar mogo bole brž ojdti za potačom, na sterom sta sejdla pa poganjala malo vejkšiva Barbara pa Sini. Barbara se je s Sinijon na paktrejgeri pelala malo koulakvrat. Mali Lajči je po svojoj staroj šegi za njima ojdo, dokejč je lejko. Dokejč sta že nej tam daleč naprej bila. Potejm se je stavo pa čako, gda se nazaj pripelata, ka de znouva za njima malo bejžo pa malo ojdo. Dugo njiva je nej bilou nazaj. Lejko sploj ne prideta po toj pouti nazaj. Pomalek je šou domou. Tam na dvouri pa je zagledno lejpi velki motor. Eške nigdar je nej pri njij biu. Gleda, gleda vcejlak nouvi žmeten motor. Ide nut. Tam pa z njegvim atom sedi atov brat. Atov brat, ka njemi je ranč tak kak njemi ménje Lajči. Brž je k njemi leto, se njemi na kolena vseu pa ga začno vlačiti za črno keco. »Tou je tvoj motor, ka nej,« ga je pito, potejm pa je škeu od njega vsefele vedeti. Stric Lajči njemi je lepou pomalik vse doj povedo od motora, vse, ka je mali Lajči škeu vedeti. Gda njemi je vse doj dau, ga je pito, če se šké z njim malo pelati. Mali Lajči je skur brezi rejči ostano. Nika je nej mogo prajti, samo na velko je sklumo pa sta šla. Velki Lajči je sejdo na velkom zici, mali Lajči pa naprej, ranč tam, na sterom mesti se rezervar za bencin začne. Pomalek sta se pelala ranč po tisti pouti, kak sta šla s potačom Barbara pa Sini. Velki Lajči je čeden možakar. Nej se je z malim Lajčivom tam naprej škeu važen delati, kak njegvi motor brž de. Tou se z mlajšimi na motori ne smej delati. Tak sta se pomalek pelala tadale, malomi Lajčiji pa je srce popejvalo. Cejli svejt je obimo, bar tak se njemi je vidlo. Že sta daleč bila. Domanjoga rama se več nej vidlo. Pa nin tam sta se prouti njima na potačaj gnala Barbara pa Sini. Na, Barbara je klačila pedale, Sini pa zar sejdo kak kakši turist. Mali Lajči je kuman čako, aj ga vidita. Pa sta ga vidla, eške prva si je mali Lajči tou sploj zbrodo. Gvüšno, ka so najprva Barbari skur oči vö spadnole. Potejm pa eške Siniji, gda je Barbari prejk rame pogledno. Gda sta mali pa velki Lajči skrak njiva pelala, se njima je mali Lajči lepou poklono. Barbara je brž obrnoula dva potača pa se za njima pelala. Depa, bole je klačila pedale, bole njiva je nej mogla zgrabiti. Pomlek je stanola pa Siniji zapovejdla, aj un klači, una ne more več. Depa, Siniji so nin za tresti mejtrov noge brezi mouči ostanole. Nika, čakala sta, ka se oba Lačija nazaj pripelata. Napinjala sta vüje, napinjala oči, nin njiva je eške nej bilou. Nin za pou vöre pa sta dun prišla. Na, pripelala sta se. Zdaj je Barbara že čakala na potači. Že je gonila, samo aj njoj ne vujdeta, samo aj njiva leko zgrabi. Pa je nej šlau. Samo malo se je leko vred z njima pelala, potejm pa več nikak nej. Oba Lajčija sta že davnik doma bila. Že sta obed pogela, gda je Barbara prišla k njim na dvour. Škela je videti motor. Mali Lajči njoj je od njega vse doj povedo. Vse njemi je v glavej ostanolo, vse tisto, ka njemi je velki Lajči od njega povedo. »Gda mo ge velka, mo tö motor mejla. Najprva enoga bole menjšoga. Najprva se moram na malom včiti. Potejm pa si ranč takšoga velkoga küpim. Če boš vrli, mo te pelala z njim,« je Barbara že vidla ta naprej. Mali Lajči pa gleda. Nika je nej kak bi moglo biti. Neje vse na svojom mesti. Pa njemi dun vpamet spadne. »Čöj, Barbara?! Ge pa Sinija maš?« Barbara pogledne vznak. Paktrejger je prazen. Sinija je v velkoj sili, samo aj motor zgrabi, tam na poštiji pistila. Že je škela po njega titi, gda Sini cejli zmantrani tö na dvour pride. Mali Lajči njiva gleda, njiva gleda pa si na glas zbrodi: »Vejš, Barbara, ge ne vejm, če si k tebi na motor sedem. Leko me nin pozabiš, kak si Sinija.« Tak je pravo, potejm pa vzeu coto pa začno glancati motor velkoga Lajčiva. Miki Roš GLEDALIŠKA PREDSTAVA 35. srečanje športnih prijateljev iz Čepincev in Dolnjega Senika 20. novembra nas je obiskala Gledališka skupina Ku Kuc iz Lendave. To lepo in zanimivo igro so ponudili in predstavili našim učencem v projektu, »Dvig jezikovnih kompetenc pedagoških delavcev v jeziku manjšin v dvojezičnih vzgojno-izobraževalnih zavodih Prekmurja in Porabja«, v okviru katerega bo izvedenih 11 dejavnosti. Gledališka igra je bila prva dejavnost, t. i. usvajanje jezika na igriv način, s pomočjo gledaliških predstav. Igra z naslovom »Čisto prava predstava - V zakulisju pa… princeska v hlačah« je bila poučna komedija. Otroci in učenci dvojezične osnovne šole in vrtca so bili zelo veseli, da so spet lahko gledali igro te skupine. 25. oktobra smo v Lendavi že videli eno od njihovih zelo zanimivih iger z naslovom Pika in Net. Ta igra je bila primerna za otroke vseh starosti. Čistilka Tilka in hišnik Feri sta pozabila na predstavo, ko ugotovita, da je dvorana polna. Na hitro sta pripravila oder, kostume, lutke… Igralca sta sramežljivi hišnik Feri inTilka kot režiserka. V predstavi sta zaigrala različne vloge kot klovn, čarovnica, kuhar in princeska. Hvala vsem za to predstavo. Vse je veselo nasmejala. Agica Holec ravnateljica Letošnjo jesen je potekalo že 35. srečanje med športniki, prijatelji in krajani Čepincev na Goričkem in Dolnjega Senika v Porabju. Davnega leta 1978 je bilo prvo srečanje, za katerega je bilo potrebno pridobiti posebne dokumente za prestop državne meje z obeh strani. Prva srečanja so bila dvodnevna in so se udeleženci nanja peljali skupinsko z avtobusom. Zadnje desetletje pa se stari in novi prijatelji srečujejo brez kakršnihkoli dovoljenj državno-oblastvenih organov. Letošnje 35. srečanje je bilo v Čepincih, kjer so se srečali isti udeleženci, ki so bili prisotni na prvem srečanju, žal pa se tega dogodka nekateri več niso mogli udeležiti. Letošnje srečanje je potekalo v prijateljskem in športnem vzdušju in so se udeleženci dogovorili, da bodo vztrajali pri nadaljnjih srečanjih, tako da bodo dočakali še najmanj naslednji jubilej, to je 40. obletnico prvega srečanja. J. Korpič Ne pozabite pogledniti! Vpogled - magazin Porabja Bepillantó - A Rába-vidék magazinja Na ogled je vsakši torek ob 20.00 vöri na Gotthárd TV Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri Skodelica Maribora! PETEK, 13.12.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.30 ADVENTNI DNEVI: 13. DECEMBER, KRATKI FILM, 10.35 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM MLADICA V GOZDU, POUČNA NANIZANKA, 10.40 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE, MLADINSKA NADALJEVANKA, 11.00 LISA, KRATKI FILM, 11.15 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 11.55 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 ADVENTNI DNEVI: 13. DECEMBER, KRATKI FILM, 15.55 ALEKS IN GLASBA, RIS., 16.00 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 16.10 MOJA SOBA: EMA, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.35 ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NOVA DVAJSETA, SLOV. NAD., 20.30 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, POGOVORNA ODDAJA, 0.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL PETEK, 13.12.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 INFODROM, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 12.30 PRISLUHNIMO TIŠINI, 12.55 ALFRED & SOFIE, DOK. FILM, 13.45 EPILOG, 14.25 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 16.25 PLAVANJE - EVROPSKO PRVENSTVO V KRATKIH BAZENIH, 18.30 NOGOMET - VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 19.20 OSMI DAN, 20.00 PUJI - ZADNJI KITAJSKI CESAR, DOK. SER., 20.50 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAN., 21.15 URA, ANG. NAD., 22.15 SHERLOCK: ŠKANDAL V BELGRAVII, ANG. MINI-SERIJA, 23.45 DRUGA ŽENSKA, ITALIJANSKI TV-FILM, 1.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 14.12.2013, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 ADVENTNI DNEVI: 14. DECEMBER, KRATKI FILM, 7.00 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 7.15 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 7.25 BINE: DINOZAVER, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.45 RESNIČNA ZGODBA O BOŽIČKU, RIS. FILM, 8.10 ZVITI ČRVIČKI, RIS., 8.15 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.35 KULTURNI BRLOG, 8.40 ŽIVALSKE ZGODBE: PONOČI V AKVARIJU, 8.45 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA OTROKE, 9.00 ZAPLETENO? NITI NE! ZAKAJ ZVEZDE PADAJO, 9.05 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 9.30 OGLEDALO, KRATKI FILM, 9.45 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.30 INFODROM, 10.45 KO BOŽIČEK PADE Z NEBA, NEMŠKI FILM, 12.25 MOJA SOBA: EMA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 TEDNIK, 14.20 PRAVA IDEJA!, 14.50 NA LEPŠE, 15.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.50 DROBNE STVARI, DOK. ODD., 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, 17.40 PO STOPINJAH MARCA POLA, DOK. SER., 18.30 OZARE, 18.40 VSE O ROZI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 21.35 ZAIGRAJ ŠE ENKRAT, SAM. TV SATIRA, 22.20 POROČILA, 22.55 LUTHER, ANG. NAD., 23.50 OZARE, 23.55 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 0.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 INFOKANAL SOBOTA, 14.12.2013, II. SPORED TVS 6.50 SKOZI ČAS, 7.30 PODOBA PODOBE: POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ ORMOŽ, 8.00 OSMI DAN, 8.30 POLNOČNI KLUB, 9.55 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 10.50 ZIMA JE ZAKON, MAGAZINSKA ŠPORTNA ODDAJA, 11.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 13.55 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 15.40 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 16.25 PLAVANJE - EVROPSKO PRVENSTVO V KRATKIH BAZENIH, 18.40 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 20.10 VELIKI DIKTATOR, AM. FILM, 22.10 POBIČ, AM. NEMI FILM, 23.00 ARITMIČNI KONCERTI, 0.05 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.35 NA LEPŠE, 1.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 15.12.2013, I. SPORED TVS 6.55 ŽIV ŽAV, 10.15 POLNA HIŠA ŽIVALI, NEMŠ. NAN., 10.45 SLEDI: SLOVENCI V BIH, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: LITURGIJA ADVENTA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 14.20 SLOVENSKI VODNI KROG: BOROVNIŠČICA, DOK. NAN., 14.55 ZGODBA O BENNYJU GOODMANU, AM. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SLIKOVITIH 55: VESELI TOBOGAN, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, 19.25 ZRCALO TEDNA, 20.00 OBLAST: 89 000 OTROK, DAN. NAD., 21.05 INTERVJU, POGOVORNA ODDAJA, 22.00 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 22.10 KULTURNI VRHOVI: JOŠT NAD KRANJEM, DOK. SER., 22.45 POROČILA, 23.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 23.45 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 0.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 INFOKANAL NEDELJA, 15.12.2013, II. SPORED TVS 7.00 SKOZI ČAS, 7.40 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 8.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 8.40 TURBULENCA, 9.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 11.10 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 12.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 14.20 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 15.40 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 16.25 PLAVANJE - EVROPSKO PRVENSTVO V KRATKIH BAZENIH, 18.35 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 19.20 ŠPORTNI IZZIV, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 GLASBENI VEČER, 21.00 CITY FOLK - OBRAZI MEST: DAKA, 21.30 KAČJI PLES, BELGIJSKA DOK. ODD., 22.45 CLARA CAMPOAMOR - POZABLJENA ŽENSKA, ŠP. TV-FILM, 0.20 ZAIGRAJ ŠE ENKRAT, SAM. TV SATIRA, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 16.12.2013, I. SPORED TVS 6.20 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.30 ADVENTNI DNEVI: 16. DECEMBER, KRATKI FILM, 10.35 IZ POPOTNE TORBE: SLON, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 10.50 PROFESOR PUSTOLOVEC, IGRANA NANIZANKA, 11.10 PEPI VSE VE O ARHITEKTURI, POUČNA NANIZANKA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 POLNOČNI KLUB, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 ADVENTNI DNEVI: 16. DECEMBER, KRATKI FILM, 15.50 MOJ PRIJATELJ ZAJEC: TRD OREH - PEPIJEVE DOMISLICE, RIS., 16.10 STUDIO KRIŠKRAŠ, 16.35 KULTURNI BRLOG, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.35 KNJIGA O DŽUNGLI, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 PISAVE: SAŠA VUGA, FERI LAINŠČEK, 23.35 ODDAJA O KNJIGI, 23.55 ARS - 50 LET, POSNETEK SLAVNOSTNEGA KONCERTA, 1.10 DUHOVNI UTRIP, 1.20 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL PONEDELJEK, 16.12.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 INFODROM, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.35 NA LEPŠE, 16.10 INTERVJU, POGOVORNA ODDAJA, 17.10 PUJI - ZADNJI KITAJSKI CESAR, DOK. SER., 18.00 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.30 MARKA KARPAN PRO-MAK, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: ADLONOVI - DRUŽINSKA SAGA, NEMŠ. SER., 21.35 INŠPEKTOR BANKS, ANG. NAN., 23.10 SLIKOVITIH 55: JAZ SEM PA MUZIKANT, DOK. FILM, 0.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 17.12.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.30 ADVENTNI DNEVI: 17. DECEMBER, KRATKI FILM, 10.35 STUDIO KRIŠKRAŠ, 10.55 KULTURNI BRLOG, 11.00 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.10 BINE, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.25 OGLEDALO, KRATKI FILM, 11.40 SPREHODI V NARAVO, 12.20 PISAVE: SAŠA VUGA, FERI LAINŠČEK, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 ADVENTNI DNEVI: 17. DECEMBER, KRATKI FILM, 15.55 NELI IN CEZAR, RIS., 16.00 DINKO POD KRINKO, RIS., 16.05 DRAGI DOMEK, RIS., 16.15 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.40 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 PARADIŽ, ANG. NAD., 21.00 POLET S PLANICE NA LUNO, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 23.35 INTERVJU, POGOVORNA ODDAJA, 0.30 POSEBNA PONUDBA, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL TOREK, 17.12.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 INFODROM, 8.10 OTROŠKI INFOKANAL, 10.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 11.20 DOBRA URA, 12.40 DOBRO JUTRO, 13.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 14.35 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 16.10 GLASNIK, 16.40 MOSTOVI – HIDAK, 17.20 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 18.30 KULTURNI VRHOVI, DOK. SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 TOČKA PRELOMA, 20.30 3000 KM S SIMFONIKI, DOK. ODD., 21.30 TV BALET, 21.40 SREČNO NOVO LETO, ŠVICARSKI FILM, 23.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 18.12.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.30 ADVENTNI DNEVI: 18. DECEMBER, KRATKI FILM, 10.35 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA OTROKE, 10.50 TUKAJ SEM: RONJA, 11.00 HARMONIJE EVROPE: AVSTRIJA, 11.15 SVETOPISEMSKE ZGODBE: ZGODBA O JEZUSU, OTROŠKA ODDAJA, 11.50 POLET S PLANICE NA LUNO, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.25 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ADVENTNI DNEVI: 18. DECEMBER, KRATKI FILM, 15.45 PUJSA PEPA, RIS., 15.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.35 SVET ŽIVALI: SOVA MIKI, RIS., 18.40 NELI IN CEZAR, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: VAJE V OBJEMU, SLOVENSKI TV-FILM, 21.35 SLIKOVITIH 55, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 ODKRITO, AKTUALNA POGOVORNA ODDAJA, 23.55 TURBULENCA, 0.20 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL SREDA, 18.12.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 INFODROM, 8.10 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.10 DOBRA URA, 11.30 DOBRO JUTRO, 14.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.25 SLIKOVITIH 55: VESELI TOBOGAN, 16.40 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 17.10 EVROPSKI MAGAZIN, 17.40 MOSTOVI – HIDAK, 18.10 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.35 NA VRTU, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.45 ŽREBANJE LOTA, 19.55 ZIMA JE ZAKON, MAGAZINSKA ŠPORTNA ODDAJA, 20.25 ODBOJKA - LIGA PRVAKOV: ACH VOLLEY LJUBLJANA: PIACENZA, 22.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.05 PEACOCK, AMERIŠKI FILM, 0.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 19.12.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.25 ADVENTNI DNEVI: 19. DECEMBER, KRATKI FILM, 10.30 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.15 MOJA SOBA: EMA, 11.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.20 NA VRTU, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, AKTUALNA POGOVORNA ODDAJA, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ADVENTNI DNEVI: 19. DECEMBER, KRATKI FILM, 15.50 IGRAČE: TJULENJ, RIS., 15.55 ADI V VESOLJU, RIS., 16.00 VSE O ROZI, RIS., 16.10 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.35 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 18.40 MANJA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TARČA, 21.30 PRAVA IDEJA!, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL ČETRTEK, 19.12.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 INFODROM, 8.10 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.20 DOBRA URA, 11.40 DOBRO JUTRO, 14.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.35 EVROPSKI MAGAZIN, 16.15 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 16.40 MOSTOVI – HIDAK, 17.25 PO STOPINJAH MARCA POLA, DOK. SER., 18.15 TOČKA PRELOMA, 18.45 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 ŠPORTNIK LETA SLOVENIJE, 21.30 SCOTT IN BAILEY, ANG. NAD., 22.15 LUDVIK XI., STRTA OBLAST, FRANCOSKI FILM, 23.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL V Budimpešti v Evropski hiši že kakšno leto poteka niz prireditev z naslovom »Skodelica Evrope«. 25. novembra 2013 je večer bil namenjen Sloveniji. Povod za ta večer je bil, da je bil leta 2013 Maribor Mladinska prestolnica Evrope. Gostiteljica večera, novinarka Olga Szederkényi, je tako sprejela goste, kot če bi jih sprejemala v lastnem domu. Prišlo je veliko ljudi, dvorana se je hitro napolnila, organitarorji so morali poskrbeti celo za dodatne sedeže. Za Slovenijo je bilo veliko zanimanje. Prijetno je zašumelo po dvorani, ko je voditeljica večera najavila, da bo današnji pogovor neobičajen, saj bo potekal v madžarščini, namreč vsi povabljeni gostje govorijo madžarsko. Na začetku večera je spraševala veleposlanico Ksenijo Škrilec, splošnim vprašanjem so sledila vprašanja o Lendavi in Ljubljani. Mlada veleposlanica je iskreno odgovarjala na vsa vprašanja, izogibala se je stereotipom, odkrito je govorila o sebi in o svoji družini. Njena prijaznost je pripomogla k temu, da je postalo vzdušje v dvorani prijetno, nekako družinsko. Naslednja sogovornica je bila prevajalka Júlia Bálint Čeh, ki poučuje tudi na Univerzi v Mariboru. Na zanimiv način je predstavila delo na univerzi in tudi samo mesto. Drugače je po rodu iz Soprona, po študiju v Sloveniji je ostala v Ljubljani. Na vprašanje, kaj pogreša najbolj iz Slovenije, ko je na Madžarskem, je dejala: »Moža in dva najina pametna sinova«. Na duhovit odgovor so se poslušalci odzvali z aplavzom. Iz nadaljnjega pogovora smo zvedeli, da ima zelo rada svojo drugo domovino, posebej še Ljubljano. S ponosom je izpostavila, da 92 odstotkov Slovencev govori vsaj še en tuji jezik (raziskava EU-ja). Dvorano so preplavili glasovi presenečenja. Júlia Bálint Čeh je svojo doktorsko nalogo napisala o Motivih kralja Matjaža v slovenski književnosti. Tudi o tej temi je povedala veliko zanimivosti. Zadnji sogovornik je bil lektor na Univerzi Eötvös Lóránd Mladen Pavičič. Njegova soproga je Madžarka, z njo je prišel na Madžarsko in ostal tu. Ima rad svoje delo in si veliko prizadeva, da bi njegovi študentje spoznali Slovenijo. Pred kratkim je izšlo v Ljubljani delo Pétra Eszterházija Harmonia caelestis v slovenskem prevodu Pavičiča. Ta informacija je spet izzvala aplavz v dvorani. Večer se je nadaljeval s sproščenim kramljanjem ob prekmurski gibanici, potici in slovenskih vinih. Dr. Erzsébet Fejes SLOVENSKA MAŠA V MONOŠTRU Naslednja slovenska meša v varaškoj cerkvi bau 15. decembra v 16.00 vöri