Ameriška Domovi ima


i
#L.
Vk ?a WMH KsKl
ntmMO ME
AFRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 6
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAKJ) OHIO, TUESDAi MORNING, JANUARY 9, 1973
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
livijenje na meji je polno iznenadenj
Sovjetski list v Kirgiziji je zapisal: življenje na meji ni lahko, je polno iznenadenj. Služba tam je šola v
hrabrosti.
MOSKVA, ZSSR. — Obe komunistični velevlasti, Sovjetska zveza in Ljudska republika Kitajska, se še dalje pisano gledata in povečujeta svoje obrambne sile na svoji dolgi meji. Ču En-laj je nedavno dejal tujim o-biskovalcem, da ima Sovjetska zveza na meji Kitajske milijon vojakov in da torej tudi Kitajska ne sme pozabiti na svojo varnost.
Ameriška poročila pravijo, da je ZSSR poslala lani na kitajsko mejo tri nove divizije motorizirane pehote, skupno okoli 30,000 mož. Za nove enote so bila pripravljena bivališča, ki kažejo, da bodo te ostale tam. Bivališča namreč niso začasna, so urejena za stalno bivanje in vežbanje.
■Sovjetska zveza je zgradila o-'brambo v globino. Zgradila je nove ceste, nova letališča, nova skladišča in oporišča, pa tudi delavnice in vse drugo, kar je potrebno za vojsko. Ne smemo pozabiti, da je pot iz evropskega dela Sovjetske zveze dolga. Na razpolago je le ena železnica, ki kljub temu, da je dvotirna, ne zmore vsega.
Po pisanju krajevnih listov v Kirgiziji, Kazahstanu in južni Sibiriji je precej jasno, da Spopadi ob meji med kitajskimi in sovjetskimi stražami niso redkost. Zato je “Sovjetskaja Kir-gizija’ nedavno lahko zapisala: Življenje na meji ni lahko in je polno iznenadenj. Služba tam je šolanje v hrabrosti...”
IradifeSJi hiš w strahsi za
s¥®je passog®
HOUSTON, Tex. —- Stanley Waranch, predsednik Narodne zveze graditeljev hiš, je predložil sestanek s predsednikom ZDA Nixcnom, da se prepreči “katastrofa v gradnji hiš”.
Na tiskovni konferenci je Wa-ranch objavil, da je poslal predsedniku Nixonu pismo, v katerem ga prosi za čimprejšnji razgovor. Skrbijo ga vesti o preki-hitvi ali celo ukinitvi zveznih sredstev za gradnjo stanovanj. Ta naj bi grozila deželi s katastrofo tako v pogledu oskrbe prebivalstva s stanovanji kot seveda s hudo krizo v gradnji hiš, posebno cenenih in takih srednje vrednosti.
Omejitev zveznih sredstev za gradnjo stanovanj, o kateri je že dalj časa govor, naj bi bila trenutno v Nixonovem načrtu omejiti zvezne izdatke v tekočem proračunskem letu na 250 bilijonov.
Novi grobovi
John S. Yappel
V nedeljo je umrl v St. Vin-i cent Charity bolnišnici 65 let ’ stari John S. Yappel s 1838 Idle-wood Avenue, E. Cleveland, rojen v Leadvillu, Colo., od koder je prišel v Cleveland 1. 1908 in bil zaposlen 45 let pri Perfection Stove, mož Josephine, roj. Sernel oče Johna W. in Daniela, stari oče, brat Franka (Chester-land, O.), Williama (N.C.), pok. Louisa, pok. Anthonyja, Agnes Schiberl (Pa.), Frances Lah in Rose Wolfe. Pogreb bo iz Žele-tovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo ob 9.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 10., nato pa Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes od 2. do 5. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
George V. Cramer Na svojem domu je umrl 61 i let stari George V. Cramer z 18 ! Lakeside St., kjer je živel koc ! invalid od leta 1859, mož Gay-| nelle, roj. Faust, - oče Janice | Longville (Pa.), Carolyn Johnson (Calif.), Georgea Jr. in | Judy, 7-krat stari oče, brat Ro-; berta (Pa.). Pokojnik je bil rojen v Uniontov/n, Pa., zaposlen pri General Electric Co. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek popoldne ob enih na Whitehaven pokopališče.
|	Matthew Kobal
j V soboto je umrl v Euclid General bolnišnici 77 let stari Matthew Kobal z 931 E. 236 St., rojen v Tevčah v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1912 in

L * A. ? Šifc 4
Donald O. Rumsfeld
ZASTOPNIK PRI NATO — Predsednik Nixon je imenoval Donalda Rumsfelda, bivšega direktorja. urada za gospodarske priložnosti, za poslanika ZDA pri NATO.
Egipt nastopil ostro proti “lovcem kikel”
BEIRUT, Lib. — V Egiptu je moški, ki bi žvižgal za žensko ali skušal vzbuditi njeno pozornost z nespodobnimi pripombami, hitro v nevarnosti, da ga primejo, obsodijo in zapro. Iraška poročevalska služba trdi, da se to zgodi v Kairu vsak dan kakim 100 moškim.
Plitev ne marajo pri
sprewi! vmeslllve
RAZGOVORI ¥ PARIZU V
iiiiiii ummMmm
Ko pripravljajo vmestitveni,	............
sprevod predsednika Ni- KaZgOVOrj za končanje vojskovanja v Indokini so bili včeraj zjutraj obnovljeni v ledenem razpoloženju. Hanci-ska stran, ki je bila gostitelj, ni pokazala nobene običajne vljudnosti. Ameriška stran, ki je gostitelj danes, je odgovorila z istim postopkom.
xona, nočejo, da bi ga motile jate ptičev,
WASHINGTON, - D.C. — Priprave za vmestitev R. M. Nixo-
Lani naj bi bili obsodili okoli 12,000' takih “lovcev na kiklje” ■— kot so jim včasih rekli v bil lastnik Kobal Grocery Store Ljubljani — v ječo od enega j na E. 74 St. in Donald do pred , tedna do 2 let in jih kaznovali z j 11 leti, ko je šel v pokoj. Pokoj- ! globami od $46 do $230. nik je bil mož Rose, roj. Vrto-j Take meške, ki so jih prijeli, vec, oče Matthewa Z., Virginie' cesto javno po glavi obrijejo in Mishic, 6-krat stari oče, brat j jih pošljejo k vojakom ali pa v Ludmille Bondel (J. - Amerika),! prisilna delavska taborišča. Francke Makovec (Jug.) in pok.
Emila. Bil je član SNPJ št. 147.
Pogreb bo iz Zakrajškovega po-
na v njegovo drugo predsedni-j ško dobo so v polnem teku. Na^ PARIZ, Fr. — Ko je prišel nesti. Stališča, ki jih je ali jih vse mislijo in vse skušajo pri- včeraj dr. Henry Kissinger v še bo o teh vprašanjih zavzel Le praviti čim boljše in v vseh po- vilo v predmestju Gilfsur-Yvette Due Tho, bodo pokazala, ali so drebnostih. Tako so se spomnili kjer se je z Le Due Thojem se- se v Hanoiu odločili za končanje tudi ptičev, ki so pri preteklih stajal že preje, ga ni nihče pri- , vojne ali ne. sličnih sprevodih spuščali svoje čakal in mu ni nihče odprl vrat.:	V preteklem oktobru so trdili,
odpadke na glave :n obleke ude- Ko je čakal eno minuto in videl, se 3e Hanoi odločil za konec leženeev v njihovo hudo nejevo- da ni nikogar, da bi ga sprejel, voislKOvania> v decembru naj bi Ijo.	je sam odprl vrata in stopil v,se premislil. Po obnovi raz-
Vcdniki priprav so najeli Na- hišo. Sledil mu je pomočnik | §ovorov ^ bilo soditi, da se je tional Bird Control Laborato- William Sullivan, pomožni dr- morc^a Hanoi le vrnil k oktobi-ries v Skckie, Ih., ki bodo za žavni tajnik za jugovzhodno A-1 odločitvi, če ni s pristankom $13X00 pobrizgali vse drevje zijo, z ostalimi sodelavci. Raz-sna °t|uovo pogajanj hotel dobiti vzdolž Pennsylvania Avenue s govori so trajali 4 ure in pol. *e kratek odmor v letalskih na-posebnimi kemikalijami, ki jih Kakšne je bilo razpoloženje pri| P®^h» hi mu naj bi nudil praptiči ne marajo in se bodo torej njih, ni nihče nič rekel, ob kon-iisti čas držali proč od tam. cu je dr. H. Kissinger odšel ena-Lastnika podjetja Frank in ko brez uradnega slovesa in Joseph Fink sta si ogledala po- brez rokovanja. Nobena stran ni ležaj in izdelala načrt, kako bo- dala o razgovorih nobenega posta ptiče, predvsem škorce, ki ročila, kot je bil pri teh razgovo-gnezdijo v hrastih in brestih rib običaj že v preteklosti, vzdolž Pennsylvania Avenue, Danes so bili gostitelji Ameri-pregnala cd tam. Frank Fink je kanci in so svoje rdeče, goste razvil kemikalijo, ki odganja sprejeli na enak način, kot so ptiče, ne da bi jim škodovala,; bili včeraj sami sprejeti. Lede-za dobo do 4 mesece.	j no ozračje samo po sebi ne pove
Frank Fink in njegov sin Jo-j veliko, bilo naj bi le dokaz raz-| seph sta dejala o svoji nalogi:' položenja, ki vlada v Hanoiu “Mi hočemo, da bo edina belina j zaradi silovitih ameriških letalna cilindrih odličnikov odsev j skih napadov na področje Ha-sončne svetlobe'” Prepričana 1 noi-Hajfong v drugi polovici
| *
j Iz Clevelanda
in okolice
ložnost za izpopolnitev obrambe.
Laird: Vietnamizacija končana WASHINGTON, D.C.—Obrambni tajnik je Kongresnemu odboru dejal, da je vietnamizacija končana in da je Južni Vietnam sposoben prevzeti sam odgovor-1 vadni uri in v navadnih prosto-nost za svojo obrambo. Ameri-1 Hh sejo. Seja je važna, nastopil ško vojaštvo bi lahko odšlo od ho novi odbor. Kateri še niste tam domov, kakor hitro bi bili i dobili dividend, pridite po čeke. ameriški vojni ujetniki izpušče-
UPRAVA AD IŠČE EAZNAŠALCA—
Ameriška Domovina išče raz-našalca lista za okolico od E. 72 St. do E. 77 St. južno od St. Clair Avenue. Za pojasnile kličite 431-0628.
Seja—
Dfamatsko društvo “Naša zvezda” vabi na sejo v četrtek, 11. januarja, cb 7.30 zvečer v Slov. društvenem domu na Re-cher Avenue. Na seji bodo prebrani računi za lansko leto. Po seji bo prosta zabava.
Iz bolnišnice—
Mrs. Ane Marolt, 19314 Mus-koka Avenue, se je vrnila iz Euclid General bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Obiski na domu so dobrodošli.
Seja—
Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ ima jutri, v sredo, ob na-
vie Desman, pok. Josepha, pok. Stanleyja in Tonyja Janše. Po-
grebnega zavoda v sredo ob 8.30,! kojnik je bil rojen v Jolietu,
sta, da bosta uspela, ker pravita, da imata že obilo skušnje.
Ameriški obiskovalci tujine segajo bolj po
tamkajšnjih jedeh
NEW YORK, N.Y. - Diners Club, ki ima svoja zastopstva v 143 deželah, poroča, da so ame-
preteklega meseca, ko so biti razgovori v Parizu prekinjeni Predsednik Nixon je zadnjič dejal vodnikom Kongresa v Beli
ni in podano poročilo o pogrešanih.
Dokler to ne bo urejeno, bo ameriško vojaštvo ostalo v Južnem Vietnamu, kot je to odločil predsednik Nixon. Trenutno je ^ v Južnem Vietnamu le še 24.0Q0 j ameriških vojakov.
Laird je trdil pred Domovim odborom za oborožene sile, da bo Južni Vietnam lahko prevzel
K molitvi—
Članstvo Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ je vabljeno nocoj ob 8. v Grdinov pogrebni zavod j k molitvi za pok. Agnes Občinar.
hiši, da se bo “naglo” videlo ali vojskovanje y celotij čg b- raz_ je mogoče od razgovorov kaj pričakovati ali ne, ko bodo ti
obnovljeni.
Načelna odločitev v Hanoiu
Dr. H. Kissinger je 16. decem-
govori v Parizu ne uspeli. Odprto je pustil vprašanje sodelo-
vanja ameriškega letalstva in vojne mornarice.
Hanoi je včeraj objavil pospe-
riški obiskovalci tujine v zad-	w	^
njih letih spremenili svoje na- j bra, ko je govoril o prekinitvi	seno pripravo za nove ameriške j£Sfnjke
v cerkev sv. Vida ob 9., nato na : 111., od koder je prišel	v Cleve-: vade v pogledu hrane.	Preje so razgovorov v Parizu, dejal, da	*ei2K*e napade z ustanovitvijo
All Souls pokopališče. Na mrt-	land kot rulad deček.	Zaposlen	j vedno iskali ameriške	kuhinje je sporazum dosežen v 99%	nov*h protiletalskih oddelkov
vaškem odru bo danes popoldne	je bil kot oskrbnik parnih kot-j in restavracije, kjer je	bilo mo-. vprašanj, da je treba rešiti le	domače obrambe in milicije.
od 2. d'o 5. in zvečer od 7. do 9. j lov pri Illuminating Co. do svoje j goče dobiti ameriške jedi. j preostali odstotek. Ta mora biti;	—------a------
Anthony Krampel	'upokojitve. Bil je član ADZ št. j Zdaj se odločajo za domače' zelo trd in utegne preprečiti' jPfggjTi gg?
Na svojem domu je umrl vče-1 1, Carniola Tent 1288 T.M. in! restavracije in naročajo domače sporazum. V glavnem gre za ; raj 72 let stari Anthony Kram-'St. Vitus Catholic War Vete-! jedi. Tako jedo v Franciji fran- tri točke: osvoboditev ameriških NEW ORLEANS, La. — Poli-pel s 6511 Bonna Avenue, mož' ran’s Post 1655. Pogreb bo v če-| ccske posebnosti in pijejo zra- vojnih ujetnikov, pravico Juž-
Mary, roj. Augustine, očim trtek ob 9. iz Zakrajškovega po-Slavke Habjancic, 3-krat stari grebnega zavoda na All Souls očim, brat pok. Edwarda in 01- pokopališče. Na mrtvaški oder
Lon Nol ima trdno zagotovilo pomoči ZDA?
P H N CM P E N H, Kamb. — Predsednik republike Lon Nol je dejal, da ima trdno zagotovilo Nixonove vlade za pomoč Kambodži v njenem boju proti komunizmu tudi za bodoče.
Vremenski prerok pravi;
Večinoma oblačno in mrzlo. Najvišja temperatura okoli 20. Možnost naletavanja snega.
ge, po pol brat Olge Birus, Syi- bo položen danes ob' 2. popoldne, gcslovanskimi vini.
ven francosko vino, v Nemčiji nega Vietnama do neodvisnosti nemške in v Jugoslaviji jugo- in lastne odločitve o njej ter za slovanske ter jih zalivajo z ju- uspešen nadzor nad premirjem.
Odločitev o tem je načelne važ-
Komunistična partija uveljavlja v Jugoslaviji svojo oblasi in enotno linijo
II.
R. Anderson sodi, da naj bi bila resnična jugoslovanska namera ostati na sedanji poti v socializem pod lastno upravo, toda pod vodstvom trdne in disciplinirane partije. Nič več ljubkovanja z liberalizmom!
Maršal Tito je zaključil, da je Jugoslavija pred viharjem. Gospodarstvo je nevarno neustaljeno kljub važnim dosežkom. Narodnostne težnje tie v vseh republikah, da možno vzplamte, ko predsednika, ki je zdaj star 80 let, ne bo več na pozorišču.
Močna komunistična partija in šibka federalna vladaj sta Titova formula za preprečitev krize tekom prehoda. V okviru ustavnih dopolnil, ki jih sedaj pripravljajo, bo u-vedena celo še večja upravna decentralizacija.
Eden od Jugoslovanov na dobrem mestu misli, da je celotno kampanjo za disciplino mogoče preje obrazložiti z gospodarstvom kot s politiko.
Jugoslavija je z novim letom začela boleči program stabilizacije in skromnosti. Stotine zadolženih, neučinkovitih tovarn je pred finančnim nolomom. Milijon delavcev mora sprejeti znižanje plač, drugi uposlenci so pred zamrznitvijo plač. Povišanja davkov so združena z obvezno obliko varčevanja.
Jugoslovani morajo sprejeti “trdo disciplino in samood-poved” v .letu 1973, je dejal Stane Dolanc, tajnik izvršnega biroja Zveze komunistov Jugoslavije.
Politični filozofi — pre- -težno “idealistični marksisti” so, kar je čudno, smatrani od vodstva kot težavna ovira novemu programu. Od septembra je sam Tito napravil na njihov račun več ostrih pripomb.
Pred tremi meseci- je na primer Tito svaril, da morajo filozofi, ki “trosijo strup”, z univerz. Tarče njegovega nezadovoljstva so bile predvsem na univerzi v Beogradu, med
njimi p r o f e s or ji Svetozar Stojanovič, Ljubombir Tadič in Mihajlo Markovič, vsi u-gledni znanstveniki.
Kljub visokemu srdu fakultetni svet profesorjev ni pustil na cedilu, je celo izzivalno izvolil 2 predavatelja, Nebojšo Popova in Trivo In-djica, četudi ju je univerzitetna komunistična organizacija obsodila kot “anarho-liberala”.
Profesor Stojanovič se je dotaknil bolečega živca preteklo poletje s člankom v časopisu “Praxis”, kjer je očital, da se stalinistični elementi vzdržujejo v Jugoslaviji in groze potisniti državo nazaj v prosovjetsko smer. Prav tako je kritiziral “karizmatične vodnike” kot oviro k demokratizaciji- Ta številka “Praxis” je bila prepovedana.
Pretekli mesec je srbsko vrhovno sodišče potrdilo prepoved nižjega sodišča za poglavje v knjigi “Ponovna presoja” profesorja Markoviča.
Poglavje “Struktura oblasti v jugoslovanski družbi in dileme v revolucionarni inteligenci” vsebuje po odločitvi sodišča “lažne in zverižene izjave, ki vznemirjajo naše državljane”.
Izgleda, da je biti težko marksistični filozof v marksistični državi in utegne postati še težje pod novim zakonom o univerzah, ki ga pripravljajo. Za enkrat univerzitetna avtonomija ne dovoljuje odpusta profesorjev.
Toda dr. Branko Pribičevič, načelnik komunistične konference na beograjski univerzi, je nedavno izjavil, da profesor, ki se ne mara podrediti teoriji samoupravnega socializma, ne bo več imel priložnosti opravljati svoje službe. Dodal je vendar, da noben profesor ne bo pognan samo zaradi spornih zaključkov v svojih znanstvenih analizah, toda če se bo spustil v politiko in skušal pridobiti za svoje stališče druge, potem mora računati s posledicami.
cija je včeraj prišla na streho hotela Howard Johnson, pa ni našla preostalih dveh strel-
Društvo sv. Ane št. 4 ADZ j ima jutri, v sredo, ob 7.30 zve-I čer sejo v navadnih prostorih. Po seji bo zabava.
Zadušnica—
V četrtek ob 7.30 zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Franka Spruk St. in za Franka Spruk Ml. ob obletnicah smrti.
Prijava psov—
Okrajni avditor opozarja vse psov, da morajo za te nabaviti do 20. januarja nove prijavne znamke. Dobe se v avditorjevem uradu v okrajnem upravnem poslopju na Ontario in Lakeside.
Seja—
Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue ima jutri, v sredo, popoldne ob enih sejo v Slovenskem domu. Seja je važna, ker je treba urediti zadnje
cev na policijo, ki jih je oble
gala od nedelje čudi se, kam pdprave^a	'lO-letnice
naj br bila pobegnila. Neka- obstoja kluba , februarja letos.
ten ugibljejo da je morda bil Vse članstvo nujno vabljeno!
sploh samo eden, ki so ga na- _ _	_
v,.	,	A a dosmrtno ieco—
s i mr \ega. .	Porota je včeraj spoznala Ed-
SAIGON, J. Viet. . Vojaški £jja p Hamptona, ki je bil obto-vodniki raziskujejo, kako je jerij (ja je 28. septembra 1970 bilo mogoče, da so včeraj ame- ustrelil policaja Tracza in ranil riška letala odvrgla 34 po 500 njegovega tovariša Fultona, za
funtov težkih bomb na veliko ameriško in južnovietnamsko letalsko oporišče pri Da Nan-gu. Ranjenih je bilo pri tem 10 ameriških vojakov in 2 civi-
krivega, nakar je bil obsojen na dosmrtno ječo za uboj Tracza in od 1 do 25 let zapora za ranitev Fultona. Obe kazni bo odsluže-val vzporedno.
lista, poškodovanih pol ducata j p0ijcajke_
dvomotornih letal in en heli- j Mestni svet je včeraj odpravil kopier ter uničeni 4 tanki !vsabo razliko v pogledu najem-
gasolina.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon, ki bo jutri dopolnil 60 let, je dejal, da človek, ki hoče ostati mlad, ne sme popustiti v svojem delu in se posebno skrbno varovati pred “dolgočasjem”.
Kissinger v Oxford?
WASHINGTON, D.C. — Ce se bo dr/ Henry Kissinger odločil, da zapusti svoje mesto sve-tolavca predsednika Nixona za
anja osobja policije med moškimi in ženskami. Doslej je bilo število pobcajk v Clevelandu omejeno na 50, poslej ni nobenih omejitev več. Vprašanje je, le, če je mogoče odpraviti vse razlike tudi pri vršenju policijske službe!
kamor je bil povabljen, še pred-no je stopil v Nixonovo administracijo.
Dr. H. Kissinger je tedaj vabilc sprejel, pa ga doslej ni mo-
vprašanja narodne varnosti, o gel izpolniti. Edina ovira bi u-čemer je bilo v zadnjih tednih j tegnilo biti njegovo sodelovanje precej ugibanja, trdijo, da boj pri pogajanjih za končanje voj-nemara odšel predavat na uni-jne v Vietnamu, ki je ponekod verzo v Oxfordu na Angleškem, [ naletelo na kritiko.
/liiERi$kA Domovih

W«U»II IH 1AM«4MC4 OHIT
1117 St Ciair Avenue — 431-0628 — Cleveland. Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5,50 za 3 mesec® Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
I $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
1	No. 6 Tuesday, Jan. 9, 1973
Hanoi je uspel s propagando
Človek se čudi, ko posluša proteste proti bombardiranju Severnega Vietnama v preteklem mesecu doma, posebno še v samem Kongresu, čudi, ko vidi kako svobodni svet s Švedsko na čelu kriči na Ameriko, kako barbarsko in nemoralno da napada Severni Vietnam, nobenega glasu protesta pa ni proti nasiljem, napadom in streljanju rdečih v južnem Vietnamu na civilna naselja, nobenih protestov proti množičnemu pobijanju pripadnikov saigonske vlade in drugih komunističnih nasprotnikov v Južnem Vietnamu.
Bivši pravosodni tajnik Ramsey Clark in njegovi liberalni somišljeniki, ki glasno protestirajo proti ameriškim nastopom proti Severnemu Vietnamu, so napovedali celo nabirko 3 milijonov dolarjev, s katerimi hočejo obnoviti bolnišnico v Hanoiu, ki je bila tekom zadnjih letalskih napadov po nesreči zadeta in uničena! Vse to se godi v času, ko vojna še ni končana, ko Severni Vietnam še ni pristal na končanje svojega napada na južni Vietnam.
Ameriška liberalna in velik del svetovne javnosti enostavno nočeta videti in priznati temeljnih dejstev, da je Severni Vietnam začel vojno, da je on organiziral rdeči upor in dejansko s svojimi oboroženimi silami napadel Južni Vietnam, ko podtalno vodeni rdeči upor ni kazal uspeha.
Severnovietnamske čete in z njimi povezani krajevni podporniki komunističnih načrtov so vse od začetka upora vedno znova načrtno in premišljeno pobijali pristaše saigonske vlade in vse načelne nasprotnike komunizma in komunistične vlade v Južnem Vietnamu. Bilo je na ta način in samo iz tega vzroka pobitih in pomorjenih na 10,000 civilistov v Južnem Vietnamu, pa se je komaj čul kak glas protesta.
Ko so rdeči leta 1968 začeli s svojo znano Tet ofenzivo, so pomorili na tisoče svojih nasprotnikov v naseljih, ki so jih zasedli, samo v mestu Hue okoli 3,000. In vendar ni bilo nobenih javnih protestov, nobenih demonstracij. Niti ena vlada ni javno tega obsodila ali celo protestirala v Hanoiu. Prav tako se ni nihče oglasil, ko so rdeči tekom svoje lanske pomladne ofenzive zasedli pokrajino Quang Tri in dele nekaterih drugih v Južnem Vietnamu in načrtno polovili svoje vodilne nasprotnike in jih pobili.
Izgledalo je, da so v Hanoiu prišli do zaključka, da je pametno začasno odložiti načrte za osvojitev Južnega Vietnama in njegovo združitev s Severnim in da so zato pristali na dogovor o končanju vojskovanja v Indokini. Vse je izgledalo, da bo sporazum podpisan. Nenadno je prišlo do zastoja pri pogajanjih, nato pa do njihove prekinitve. Predsednik Nixon je spoznal v tem spremembo stališča v Hanoiu in odredil obnovo letalskih napadov na Severni Vietnam, ki jih je v preteklem oktobru ustavil v prepričanju, da je premirje na dosegu roke, kot je to dejal dr. H. Kissinger.
Proti tej predsednikovi odločitvi se je vlila ploha protestov doma, še več pa v tujini in to prav tako v svobodnem, zavezniškem, kot v komunističnem in nevtralnem svetu.
Gonjo protestov so seveda vodili iz Hanoia ob podpori vsega komunističnega sveta ob glasnem sodelovanju Moskve in Pekinga. Podpiral jo je Castro, podpiral Allende, v njej sodeloval Tito. Pridružil se ji je seveda dober del "nevtralnega” sveta in precejšnje število zaveznikov Amerike.
Posebno glasne so bile socialistične vlade Švedske, banske, nova delavska vlada Avstralije in celo vlada Avstrije. Edino Willy Brandt, kancler Zvezne republike Nemčije, je javno molčal, ker je mnenja, kot je priznal privatno, da Nemčija zaradi dejanj, ki jih je storila v času Hitlerja, nima nobene moralne pravice protestirati proti ameriškim letalskim napadom. Privatno so jih nemški socialisti obsojali prav tako odločno kot njihovi tovariši v drugih državah..
Komunistične države složno, načrtno in dosledno podpirajo Hanoi ves čas, njegove laži prodajajo za resnico njegove osvajalne načrte za “narodno-osvobodilni boj”. To linijo prav tako dosledno, vztrajno in načrtno z vso odločnostjo širijo, zagovarjajo in podpirajo komunistične partije po vsem svetu. Uspelo jim je pridobiti za to linijo tudi vecmo socialističnega sveta in precejšnje število levičarske inteligence po vsem svetu.
Hanoiski propagandi je s pomočjo komunističnih držav in komunističnih partij po vsem svetu uspelo prikazati svoje ''te'"'” bober de!
5>piejel za •'esnico, ker je prelagoden, da bi se briga! za resnico in sk'„”al to dognati iz nepristranskih virov. Postal je orodje komunistične propagande in ji služi kot koristen tepec, ki vrši to. kar mu njegov vodnik naroči in pove.
Precej ljudi v Evropi ve za resnico, da je Hanoi nana-dalec, pa so se vključili v propagando, ki zahteva takojšen umik ZbA iz Indokine v prepričanju, da je to dobro za Evropo in za Ameriko, za njuno gospodarsko in varnostno politiko.
Tudi v naši deželi je dosti takih, ki položaj tako presojajo in zahtevajo čim prejšnji umik ZDA iz Indokine. Tem ni mar, kaj se bo zgodilo z 18 milijoni Južnih Vietnamcev, katerim so šle ZbA pomagat v boju proti rdečim napadalcem, jih v tem boju podpirale in vodile skozi več kot 12 let, sedaj pa jih jim naj prepuste na milost in nemilost. Najzanimivejše in najbolj zaprepaščujoče je to, da se pri tem sklicujejo na — moralo!
£
BESEDA IZ NARODA
Onesnaževanje okolja mora biti skrb vseh
CLEVELAND, O. — Marši- zanimanja za okolje. Črnci se kak tujec, ki pride prvič v Cie- bolj zanimajo za to, da bi bili veland, je razočaran nad uma-1 dobro hranjeni, nastanjeni in od zanijo našega mesta. Vsepovsod. policije zaščiteni... Čisto odkn-leže prazne steklenice, papirna- 'to: Mene ne briga, kaj dela Lite čaše, časopisni papir in drugi dustrija z zrakom in vodo. Ne zavijalni material. Avtomobili,: vidim potrebe trošiti denar za tovarne in elektrarne bruhajo, to.”
saje, smrad in strupene pline in vsa odplaka se zliva v jezero, od koder črpamo našo pitno vodo.
Pa kaj more posameznik proti temu? Na žalost ne veliko, nekaj pa vendarle. Vsak hišni posestnik naj pometa najprej pred svojim pragom, kakor pravi naš narodni pregovor; pa ne samo
Predsednik 'mestnega sveta Mr. Edmund Turk se strinja, da to vprašanje za’črne člane mestnega sveta ni važno. Na to ne bodo lovili volivcev. Črnci so se navadili živeti skupaj s podganami in s polomljenim pohištvom, razmetanim po prepovedanih krajih. Ko bi na zapadni strani mesta kdo začel tako od-
pometati, popravljati in pleska-! lagati odpadke, bi povzročil reti je treba neprestano. Senkler-! volucijo!
ska kolica je eden izmed na j Upamo, da- bo mestni svet dre\ ju najrevnejših delov me-1 kljub temu imel dosti moči, da sta. Sadimo ga, kjer koli je le j bo očistil nedovoljena odlagali-prostor! Srkbimo za lepo trato šča sredi mesta in prepovedal na dvorišču in za rože na vrtu!! prodajo pijač v nevračljivih Če lastnik hiše ne stanuje bli- steklenicah. Zahteva naj, da zu, naj za to skrbi najemnik.! tudi državne trgovine z žganimi Tudi borba proti ščurkom in pijačami odkupujejo prazne podganam je bolj dolžnost na-j steklenice. Policiji naj naroči, jemnikov kot gospodarjev, ker ’da strogo postopa proti avtomo-to je samo vprašanje reda in či- bilistom, ki mečejo prazne stek-stoče.	lenice skozi okno ali otresajo
Starši! Učite svoje otroke, da pepelnike na ceste in proti last-bedo znali sami čistiti svojo o- nikom psov, ki nimajo dovolj bleko in obutev in da ne bodo lastnega dvorišča za jutranji metali odpadkov okrog sebe;! sprehod. Tovarne in elektrarne smetnjaki so povsod blizu.
Šole imajo mnogo več vpliva na mladino kot starši. Učitelji! Samo vi morete narediti red. Zahtevajte od mladine, da prihaja v šolo čedno oblečena, umita, ostrižena in počesana. Starši vam bodo za to hvaležni. Če mi to zahtevamo, dobimo odgovor: “Kaj. sitnariš? Učitelj (sestra) nič ne pravi! Če bi bil tak, kot ti zahtevaš, bi se mi vsi smejali!” Ko peljete otroke na Gr-dinovo igrišče, v Kirtland ali Gordon park ali v Kulturne vrtove, pokažite jim na mestu škodo in sramoto na polomljenem drevju in poškodovanih spomenikih, na igralnem orodju in na počečkanih poslopjih. Vzemite s seboj “shopping! bags” in spotoma pobirajte praz-i ne steklenice in kantice. Kdor, bo nabral največ, naj dobi na-| grado. Med odmorom jim pokaT žite, kako grdo je, ko razni i “teenagerji” vsak dan sproti namečejo steklenic in papirja ob cerkvi sv. Vida na E. 61. cesti. Učite jih spoštovati tujo lastnino. Tudi, če je hiša zapuščena, je lepša s celimi okni, kakor s pobitimi šipami. Ne dovolite, da j bi sedanja mladina rastla v višješolsko, ki je že navajena, da meče vse odpadke po hodnikih univerzitetnih dormitorij e v.
Razumljivo je, da se mora za čistočo mesta brigati mestni svet; žalostno je pa, da dobra tretjina mestnih svetovalcev ne vidi nebene potrebe po ukrepih proti onesnaževanju okolja. Od 157 predlagateljev raznih ukrepov proti onesnaževanju okolja,
so imele že tudi dovolj odlogov za zadostitev z d r a v s tvenim predpisom, škoda, ki jo povzročajo, naj se oceni in izterja.
Časopisi naj odvzamejo kol-portažo tistim raznašalcem, ki so krivi, da veter raznaša papir na vse strani.
Welfare naj ustavi izplačilo podpore tistim, ki ne skrbe za čistočo svojega stanovanja in o-kolice. Namesto bolnikov in starih, ki tega ne morejo, naj bo to dolžnost zdravih prejemnikov v bližini.
šolam in organizacijam, ki vsako leto prirejajo “marche” v razne dobrodelne namene, bi svetovali, da nastavijo idealno j mladino na vseh cestah na On-; tariu in Woodlandu, od koder | naj pobere vse prazne stekleni-l ce ob cestah do Kulturnih vrtov,
| policija pa naj skrbi za njihovo varnost. Sponzorji bodo gotovo raje plačevali c d nabranih steklenic, kakor od prehojenih milj. S tem bi bilo nekaj narejenega, z “marchem” ni nič.
Anže
di to nedeljo. Od starejših bomo videli g. Ivana Jakomina in režiserja Srečka Gaserja, ki skušata del svojih igralskih talentov prenesti na svoje učence.
Mladi igralci zaslužijo vso našo podporo. Naj večje priznanje jim bomo dali s tem, da napolnimo dvorano, ki naj ibo za to priliko res premajhna.
M. J.
ifavm Mitali
CLEVELAND, O. — Dramat-sko društvo LILIJA nas vabi na svojo prireditev za to nedeljo, 14. januarja 1973. Podali nam bodo Lipahovo veseloigro “Glavni dobitek”. Veseloigro je napisal znani ljubljanski igralec Ivan Lipah. Pred več kot 10 leti smo jo videli na St. Clair ju, zdaj nam jo bodo zaigrali Lili-iini igralci.
-Je to prva odrska predstava (igra) za letošnjo sezono. Beg'
je bilo samo 8 črnih! Kljub te-jdaj, da ne bi bila zadnja! Kar mu, da je umazanija v predelih, j nas posebno veseli, je to, da na-
'šče za pravilno, moralno, pošteno in napredno,! belega človeka, vetovnega javnega mnenja je to propagando
kjer žive črnci tesno naseljeni, največja, je vodja demokratske večine mestnega sveta George Forbes, rekel: “Zdravo okolje je Bele ljudi skrbi umiranje zaradi umazanega zraka in vode, nas pa zaradi nezadostne hrane, neprimernih stanovanj in umorov. Kot črni mestni svetnik nimam nikakega
stopa toliko mladih igralcev, deklet in fantov, ki so vsi tu rojeni in so se doma in v šolah in pri pevskih zborih debro naučili sloveščine tako, da jim tudi na odru ne dela nobenih težav. Do-
6fa zlatem jubileju Olevelandskega Karmela
CLEVELAND, O. — Medtem ko bo Slovenski Karmel že čez 16 let lahko praznoval 100-let-nico svojega nastanka, bo pa a-meriški Clevelandski Karmel praznoval šele zlati jubilej svojega obstanka letos, 19. sušca 1973.
Dne 12. rožnika 1889 v zgodnjih popoldanskih urah so prve krameličanke, ‘hostije ljubezni’, prvič pokleknile k skupni molitvi na slovenskih tleh. V Ljubljano so se prek Gradca pripeljale z Dunaja. Na kolodvoru jih je ljubeznivo sprejel takratni ljubljanski vladika knezo-škof dr. Jakob Missia, pozneje prvi slovenski kardinal. Njihov prvi dom je bil na robu mesta, na Selu. Bil je reven, da bolj ubog biti ni mogel. Toda — ali bi bil Karmel res Karmel, če bi ne bil tako siromašen, tako preprost! Z žarki evharističnega Sonca ožarjen dom pa je bil sestram lep in drag, četudi je bil betlehemsko ubog!
Novo došle sestre karmeličanke so si izbrale za svojo prvo predstojnico (priorico) 33-letno mater Marijo Johano od Križa, ki je potem ostala mati samostanske družine polnih 20 let. Sredi med njimi pa je stalno bival njihov Ženin, evharistični Jezus. — Tabernakelj je središče in žarišče karmeličanskega življenja v vsakem njihovem samostanu.
Clevelandski Karmel pa je bil ustanovljen 19. marca 1923. Njegova ustanoviteljica in prva pri-orica je bila mati Marija Berch-mann. Z njo je prišlo v Cleveland skupaj 6 sester. Dokler niso prišle do svoje redovne hiše, so bile gostje pri clevelandskih sestrah Dobrega pastirja, od njih pa so se preselile že kaj kmalu v svojo hišo na 12. cesti in St. Clair Avenijo. Od tod pa so se 1. 1935 preselile na svoj sedanji prostor, kjer so si 1. 1962 sezidale nov samostan, ki danes v vsakem pogledu ustreza zahtevam in potrebam njihovega redovniškega življenja. Ta samostan je na 3176 Fairmount bulvarju. Pred vhodom v samostan stoji kip sv. Jožefa z Je-zusčkom. Varuh Clevelandskega Karmela je namreč sv. Jožef.
Clevelandski Karmel 'ima danes 18 sester, med katerimi sta dve Slovenki. Njihova priorica je s. Carol; njihov duhovni voditelj pa father Robert Bonnell, ki je italijanskega porekla.
Prva od slovenskih clevelandskih karmeličank je s. Vera Lea Virant, rojena 1934. Njeni starši so Mr. in Mrs. Leo in Vera roj. Grdina, ki so živeli svoj čas v Lorainu, Ohio, danes pa žive v Browns Milles. N.J. S. Vera je stopila v Clevelandski Karmel 1954 in je po petih letih napravila večne obljube.
Druga clevelandska slovenska karmeličanka pa je s. Bernardka. Njeno dekliško ime v svetu je bilo Anica Kamin in je hčerka rajne Ane in Franceta Kamin, dobro znanega rojaka in vsestransko vnetega za delo pri cerkvenih in verskih organizacijah župnije sv. Vida na 6019 Glass aveniji. Rojena je bila 13. hstopada (nov.) 1939 v mirenski župniji na Dolenjskem v Slove-niji. V ZDA je prišla s svojo rajno mamo in bratom Ivanom in sestrama Marijo in Pepco k
izdaje vsakoletnega svojevrstnega stenskega koledarja, urejenega v popolnem skladju s karme-ličanskim d u h o v n im svetom. Redke so družine v Clevelandu, pa tudi daleč naokrog, ki nimajo na najbolj vidnem kraju v svojem domu tega koledarja. — Ob tem pa velja tu povedati še to, da je tista sestra, ki je dala letošnjemu njihovemu koledarju zunanjo podobo lepe umetniške vrednosti, prav naša slovenska s. Bernardka, na katero, mislim, da smo tudi iz tega razloga njene rojakinje in rojaki še posebej lahko ponosni.
Drugi vir, ki pomaga vzdrževati Clevelandski Karmel, pa so različni nabožni predmeti, ki jih sestre karmeličanke same izdelujejo. Vsak, ki se zanima za te predmete, si jih vsak čas lahko ogleda v veži njihovega samostana; celo po samostanskem telefonu si jih lahko naroči, do-čim dobi njihov koledar vsaka odnosno vsak pri Kaminovem atu, ki žive na 1125 E. 72. cesti, tel. št. EX 1-7106.
V spominski knjigi, katero jej
Mike je umiral. Duhovnik mu je prinesel Popotnico. Iz nje se je oglasil Gospod: “Mike, to je Jezus. Prišel sem po te, da te povedem v nebesa.”
3.	Za duhovno obnovo je potrebna pogosta sv. spoved, četu^ di nimamo velikih grehov. Vsaka sv. spoved nam pomnoži milost, da se lažje varujemo greha.
4.	V veliko pomoč je molitev sv. rožnega venca. Hvala Bogu! Fr. Peyton pravi, da se ljudje zopet vračajo k Mariji tako dragi molitvi. Kdor ljubi rožni venec, tega ljubi tudi Marija. Ali ne želimo vsi, da bi Marija z do-padenjem zrla na nas?
5.	Čitanje Sv. pisma je tudi pripomoček za duhovno obnovo. Posebne važnosti je Novi zakon.
6.	Druge osebne molitve so tudi potrebne:	Zjutraj, zvečer,
pred jedjo, po jedi. Naj bodo kratke, a pridejo naj iz srca.
7.	Da se prebudi župnija iz spanja, je potreben sv. misijon, če ga posamezniki dobro opravijo, bo zaživela cela župnija. Uspeh misijona je odvisen od
I posameznikov. Versko življenje v
izdal za svoj zlati jubilej 1. 1939!
naj oo zacvetelo v župniji po dobro
opravljenem misijonu. Zato .si
je Slomšek tako prizadeval, da
Slovenski Karmel, berem nekem kraju tudi te-le besede, s katerimi bi rad sklenil svoje današnje poročilo k letošnjemu fcl A^gova škofija dobUa misijo-
zlatemu jubileju Clevelandske-■ 1^ar^'	30 .
ga Karmela:
“Samostani torej le niso tako! brezpomembni, kakor sodi večina ljudi na prvi površen, nepre-! mišljen pogled. Potrebni so.|
Eni, da opravljajo svoje poslan-
stvo v šolah, bolnicah, zavetiščih; drugi pa, da se apostolsko žrtvujejo v tihi molitvi in popolni samoti in odpovedi kon-templativnih redov. Dela in u-spehov teh bogomislenih redov ne vidimo, pa zato niso nič manj važni.”
“Že 50 let moli med nami kar-melska družinica za nas vse tako skrito in tako tiho, da marsikdo sploh zanjo ne ve. — Presrečni smo ob misli, da nas ta in oni ljubi; prav tako smo veseli, če vemo, da je nekdo, ki za nas moli — In lepo je, poznati tistega, ki za nas moli.. .”
Janez Sever
Kansaške Mišgfise
v Celje lazaristi in Slomšek se je zahvalil Bogu za nje.
8. Še eno sredstvo je, ki včasih spremeni mlačnejše v goreče a-postole. To so duhovne vaje.. Judi te je uvedel naš Slomšek v svoji škofiji. Naj prvo za duhovnike, ker je spoznal njih veliko vrednost. Če bo pastir goreč garač, bodo tudi ovčice sle-c ile njegovemu zgledu. Nekaj duhovnikov se je sicer upiralo ‘ tej novotariji”, a potrpežljivost in ponižnost Slomška je zmagala mlačna srca.
Duhovne vaje so potrebne vsakemu verniku, ne samo redovnikom in duhovnikom. To je čas,, ko Kristus snubi duše... Da bi le več Sločencev spoznalo blagoslove duhovni vaj; da li se jih udeleževali v večjem številu. Še judje in protestanti se včasih udeležujejo katoliških cuhovnih vaj. Posebno “fousi-nesmen”. Vedo, da je “business”
. duše bolj važen kot “business” KANSAS CITY, Kan. — Lani! za kruh.
so se zbrali protestanski vodite-;	*
Iji v Key Motel v Virginiji, bli-j ste napravili dolg seznam do-zu Washingtona. Obravnavali soibrih sklepov za novo leto? Bo-potrebo duhovne obnove posa-!ste vse “držali”9 meznikov in družbe v ZDA. To; če “držite”
Blagor vam!
.	i --	------ enega, najbolj važ-
gibanje ima naslov: Key 73. 0-,nega, vse leto, ste zelo napredo-krog 140 protestantovskih žup-jvali. Npr. če ste sklenili: nij^ je takoj podvzelo korake, i bom delal to leto iz
Začeli so s svojimi misijoni, s'Boga ______ ste storili
približno takimi, kot jih vodi! k napredku
Billy Graham — seveda ne v ta- nja. Le pomislimo —
Vse
ljubezni do velik korak duhovnega življe-
‘vse”. Do-
Katoliski; bro, težko, poniževalno; odpu-
ko velikem obsegu.
škofje, so prisluhnili. Videli so. !sčati krivice dnevno iz ljubezni da so protestanti želi uspehe na | do Boga. Pomagati revežu
polju duš. Prvi, ki
po-
dika, je nadškof v
bil kardinal Carberry, I St. Louisu. Njemu so'
Nje-
očetu leta 1955. V Karmel pa je bro se še spominjamo “Mature”! stopila 1. 1962; večne obljube pa se mladi igralci res odlič- je napravila 12. svečana 1967.
Clevelandski Karmel se vzdr-da se bodo tu-jžuje z dohodki, katere dobiva od
ko so no predstavili. Prepričan sem,
j trebi “iz ljubezni”, če to stori-se je pridružil temu, mo iz sočutja, je debr^ delo. A gibanju, seveda s katoliškega'vi-; če mu vtisnemo pečat ljubezni,
je to delo čisto zlato v božjih o-čeh. Novo leto 1973 bo prineslo se pridružili škofje v Missouri-, veliko priložnosti,'da si kujemo ju. Izdali so pastirsko pismo za novce za srečno ali nesrečno svoje ovčice. Nadvse važna je večnost. Začnimo novo leto' v osebna duhovna obnova vsake- Imenu Jezusovem in naše živ-ga posameznega katoličana. O- Ijenje se bo tudi končalo sebna duhovna obnova mora bi-1 govern imenu, upamo, ti njegov cilj.	»
Kake pripomočke naj rabimo, da jo dosežemo? Nič novega — to je že star duhovni recept, ki ga je Cerkev že skoro 2000 let predpisovala z velikimi uspehi.
Prenovitev v Kristusu je mogoča za posameznika:
1.	Ako mogoče — sv. maša vsak dan.
2.	Pobožnost do Kristusa v presv. Evharistiji.
Sv. obhajilo, obiski Najsvetejšega, kadar gremo mimo cerkve.
Lepa je navada tistih, ki se. spomnijo Gospoda, ko gredo z' dela, da se mu zahvalijo za milosti dneva in Mu priporočajo svoje drage.
Bil je stari Mike. Vsako opoldne je stopil v katoliško cerkev.
Ni imel veliko časa za dolge molitve: “Jezus, to je Mike. Prišel sem Ti povedat, da Te ljubim.”
In je odšel,
Naslednjo drobtinico sem pobrala v Sunday Visitor, ker mi je bila všeč.
Zakaj pošlje Bog otroke?
Bog pošlje otroke, da se ohrani človeška rasa. A to ni vse. Pošlje otroke, da razširijo in povečajo naša srca; da nas napravijo nesebične in polne dobrote in ljubezni; da dajo naši duši višji polet; da prikličejo v naše dušne zmožnosti za podvzetja in napore; da napolnijo naša ognjišča z jasnimi, žarečimi obrazi, s srečnimi smehljali in ljubečimi nežnimi srci. Moja duša poveličuje Gospoda vsak dan, ker je razveselil zemljo z malimi otroki.
Kaj pravijo pa tisti, kako čutijo in mislijo pa tisti, ki odobravajo “abortion”? Bog se jih usmili!
s. M. Lavoslava
KANADSKA DOMOVINA
Glavno slovensko središče v Kanadi je v Torontu, kjer imamo Slovenci dve lastni fari, svoj skupni Slovenski dom, Slovensko pristavo in še več drugih privatnih in skupnih zbirališč. Precejšnje število Slovencev živi tudi v zahodnih pokrajinah in vse tja na sever. Svojo lastno faro imajo v Winnipegu, Man. O življenju teh naših rojakov in rojakinj je prinesla številka mesečnika “Božje Besede” za janu-ar 1973, ki ga izdajajo, slovenski misijonarji v Torontu, obširno Poročilo, brez dvoma zanimivo fudi za čitatelje KAD in za či-tatelje AD po vsem svetu.
*»
ZAHODNA KANADA — Na Povabilo g. Jožeta Mejača, C.M., 2upnika slovenske župnije v Winnipegu in dolgoletnega misijonarja med Slovenci v daljni zahodni Kanadi, je božično duhovno obnovo v nekaterih krajih zahodne Kanade vodil g. Tone Zrnec, CM., iz Toronta. G. v eiač ga je naprosil z izrecno zolj o, naj bi kot Baragov poznavalec in vicepostulator dal spoznati našim ljudem Baragovo veličino in svetniški lik ter jih seznanil z zadevo Baragove kanonizacije. Tako je g. Zrnec v neh od 9. do 22. novembra mi-sijonaril v Edmontonu, Leth-ridgeu in Calgaryju (Alberta) Si v Winnipegu (Manitoba). EDMONTON — Misijonarja
obnovo. G. škof je imel kar ve- stili in jo mahnili proti uomu. j uq tako, da miri in vabi na eni liko spovedovanja ves čas. Zla- V ponedeljek, 13. novembra, strani volivce, ki so mu odklo-sti so ljudje prisluhnili njego- se ie S- škof vrnil v loronto. njjj jeseni zaupanje pri niškega kadnidata, segli so po pridigam, ki so bile nad vse Montrealski
več
Slovenci po zahodnih pokrajinah Kanade
škof vrnil v
slovenski verniki
literaturi o Baragi in je še več lepe ‘jn življenjske. Govoril je o Sa bodo ohranili v prav lepem naročili.	j Veri, ki nam prinaša luč in živ-, sPominu-
CALGARY — V Calgary sta Ijenje ter o življenju po veri,! misijonarja popeljala s svojim kar je še bolj važno, avtom ga. in g. Ludvik Pahulje v soboto, 11. nov., dopoldne iz Lethbridgea, V mestu ga je je prevzvišeni daroval sv. mašo čakal g. Janez Fabijan in ga s ob 10. za srebrno poroko g. Iva-svojim avtom zapeljal v hrva- na in go. Helene Horvat. Govo-
volit-
vah, na drugi pa išče podporo novih demokratov, ko delno sprejema , in hvali zahteve njihovega programa.
Ko je bil prebran prestolni go-Hrvaške demonstracije vor pretekli četrtek na začetku V Torontu SO jih zbodle , zasedanja parlamenta, je bilo o-
I čitno, da je nevarnost za neza-
B.B.
TORONTO, Ont. — Nedavne upnico vlade prešla. Nova demo-ško župnijsko cerkev; tu imajo ni je o potrebi krščanskega za- demonstracije Hrvatov v Poron- kratska stranka je še isti dan iz-namreč Slovenci zadnja leta konskega življenja. Cerkev da- fu Pr°ff razmeram v Jugoslaviji javila, da ne bo glasovala proti svoje duhovne obnove. Za Cal- nes še posebno potrebuje zakon- so zbocile komunistične vodnike vladi, dokler ne vidi, kako bo ta gary sta bila odmerjena prav za cev, ki bi svetili z lučjo svojega in zagovornike v Zagrebu. Tako SVoj objavljeni program izvaja-prav le dva dneva — 17. in 18. zgleda tudi drugim. Srebrno- se ie neb:f Ljubiša Djoric v ia.
november, kajti v nedeljo je poročenca sta bila srečna, da je “Vjesniku” spravil nad nje in Trudeau je seveda dal na moral misijonar po zgodnji ma- sam g. škof imel zanju sv. ma- Wfhove udeležence ter jih na- dnevni red vladin predlog o ob-ši že odpotovati v avionom k ro- šo in jima tako lepo govoril. §nal z “ustaši” in “obupanci”. sodbi ameriških letalskih napa-jakom v Winnipeg.	i Gotovo vse življenje tega ne bo- “Hrvatski glas , ki izhaja v jov na Severni Vietnam, za kar
V naglo se razvijajočem me- sta pozabila.	j Winnipegu, odgovarja na ta na- se je zavzemal javno David Le-
stu živi približno 140 slovenskih V soboto zvečer se je po kon- Pad iz Zagreba 3. januarja letos wis, vodnik novih demokratov, drujžin. Sodelovanje pri duhov- čani slovesnosti v cerkvi začelo in “t°variše” v^ Zagrebu žago- v prestolnem govoru samem je ni obnovi je bilo zelo borno, v dvorani martinovanje. Obisk tavlja, da “ustašev” v Torontu bila zunanja politika bolj v o-Največ se jih je zbralo v soboto, je bil kar zadovoljiv. Na začet- ni, ker da 30 itak večino po- zadju. Vlada je posvetila vso ko so imeli misijon, mašo in ku programa je bil pozdrav vi- bili v Jug°slaviji ob koncu voj- svojo pažnjo domačim zadevam, predavanje o Baragi v lastnem sokemu gostu. Otroci slovenske ne- Kclikor iib ie še_ ostalo, so gospodarskim in socialnim.
društvenem domu. Prav to me- šole so prevzvišenemu zapeli ne- Pa ostarel1 in bl se jim ne fju- vlada se obvezuje za obse-sto kaže nujnost, da so duhovne kaj pesmic pod vodstvom sestre bil° demonstrirati. Demon- ^ načrten boj ti brez_
obnove pravočasno m dobro pri- Mirande, učenec Jože Zorko mu strantJe 30 bdl skoro sarni mladl Doselnosti m obseea trenutno o-pr avl j ene in da se misijonar je izrekel pozdravne besede, u- W6’ ki.s° večinoma rastli v 0% d;iovne sile_ Javn0i pod_
mudi med svojimi vsaj en te- čenka Ivanka Horvat pa izroči- Jugoslaviji po drugi svetovni ,	, . _____^___
den. Uspeh povsod ovirajo iste la šopek nageljnov. Vse je bilo v°Jni> težave: raztresenost in oddalje- skromno, a prisrčno.
nost naših ljudi od misijonskega y imenu cerkvenega odbora centra, pomanjkanje točnih na- je g_ škc.fa pozdravil g. Štefan sicvov, neprestano menjavanje prša; predsednik odbora; v ime-telefonskih številk in delo, ki nu župnije ga je pozdravil g. diži ljudi vprežene skoraj ob župnik, v imenu Baragovega
vseb urab podnevi in ponoči. društva pa njegov predsednik g. Najbolj željno pričakujejo Janez Marn_
_	_ slovenskega duhovnika bolniki Tudi pevci so hoteli pokazati,
J na letališču, ki je 15 milj od- in starejše osebe. Njim mora mi- da s0, še tukaj in so g_ škofu ,za.
dijeno od- mesta, ljubeznivo | sijonar posvetiti ne le kratek o- peli nekaj prav lepo občutenih ejej. g. Prank Klemenčič., bisk in nekaj besed, ampak vso pesmi. Kar je še posebej hvale »venci so imeli duhovno obno- pozornost, potrpežljivost in lju- vredno, je to, da tudi moških
bežen. Bog povrni vsem tistim, glasov ’ni manjkai0, k' s0_ duhovnika vozili od hiše q gkof se je na koncu zahva-do hiše in v bolnišnice!	m za pozdrav in zlasti želel, da
so torej jugoslovanske PiranW ^ Preurejeno tako, da
bo nudilo iniciativo za zaposlitev in zaslužek, slepim, nesposobnim in starim bo zajamčen
razmere in komunistični režim spoznali neposredno .. .
Pisec v HG ne vidi nobenega , n , TT v.	„
razloga, zakaj bi naj bili Hrvat- !;etm doihodek- Vecma prediogov
^v spodnji cerkvi stolnice sv. ožefa od 10. do 12, novembra.
Edmontonu je najmanj 150 slovenskih družin; od teh jih je nekaj mešanih, ker je mati drugo narodnosti. Duhovne obnove So se udeleževali slabše kot Prejšnja leta: prvi dan 52 oseb, rugi nad 60 in v nedeljo dopoldne 120 oseb.
G. Zrnec se je v soboto, 11. novembra zvečer, po opravilu v cerkvi udeležil domače veselice martinovanja v društvenem
je v Kanadi “obupani”. Živijo v svobodni deželi, imajo vsega, kar potrebujejo, v i jim ne krati njihove časti in svobode...
Posebno ostro zavrača trditev “Vjesnika”, da bi bili demonstranti e v Torontu zažgali kanadsko zastavo. Pravi, da Hr-I vatje v Kanadi to preveč spo-'štujejo in ljubijo, da bi dovolili komu, da v imenu Hrvatov s.
bo izdelana v sodelovanju s pokrajinskimi vladami. Posebno
obilju, "nihče Pozornost Je napovedal Trudeau pokrajinami na zahodu Kanade, za katere se doslej ni kaj prida menil.
Odločnejše bo vlada nastopila v naporu za omejitev tujega vpliva' in nadzora nad kanadsko industrijo. Pri podjetjih, ki bodo vpisana pri zvezni vladi, bo
Kanadski parlament Je obsodil letalske napade na S. Vietnam
OTTAWA, Kan. — Parlament je na predlog vlade obsodil vojskovanje v Vietnamu na splošno, posebej pa ameriške letalske napade v preteklem mesecu na področj e Hanoi-Haifong. Zunanji minister Mitchell W. Sharp je dejal: Mi smo bili pretreseni zaradi obsežnega bombardiranja področja Hanoi -Haifong. Težko smo našli razloge za to bombardiranje ali smisel, kateremu bi naj služili. Mi to dejanje obsojamo.
Zunanji minister je povedal v parlamentu, da je kanadska vlada svoje zadevno stališče sporočila ZDA ponovno že ustno in pismeno.
Vlada je stavila resolucijo parlamentu na poziv Nove demokratske stranke, ki je močno levičarska, v želji, da bi si zagotovila njeno podporo, ko sama nima v parlamentu večine.
Edini, ki se je v parlamentu oglasil proti resoluciji, je bil John Diefenbaker, bivši konservativni predsednik vlade. Poudaril je, da je to prvič, da je kanadski parlament sprejel resolucijo, v kateri kritizira “našega velikega soseda na jugu”.
POTENJE
Čaj zoper potenje
Najbolj znano domače zdravilo zoper čezmerno potenje je čaj iz žajblja. Ščep drobno narezanih listov polijemo s skodelico vrele vode in pustimo v pokriti posodi, da se ohladi. Po-parek popijemo zvečer pred spanjem.
čaji za potenje
Vroč čaj iz lipovega cvetja je že dolgo znano domače sredstvo za potenje. Za skodelico čaja vzamemo dva ščepa cvetov in
WINNIPEG — Sloven ski bi r,asVP xp, rl„nrp. nm7P ' ’ la sramotnimi dejanji.škodi njiho- , a ...
^ „ 01 nas ?ae se napre3 povezovala wmii alp5i, hrvaškemu ime_ družbe, ki imajo svoj glavni stan
morala biti večina direktorjev Rb poparimo z vrelo vodo, pusti-Kahadčanov. Gre predvsem za
skupnosti v Winnipegu je g. siovenska pesem, zlasti pa pra-Zrnec posvetil prav :za prav le va dmžabnost) ki jo v tujem nedeljo, 19. novembra, popol- svetu še posebej potre.bujemo dne. Predaval je o Baragi. Dva Nato je sledila družabna za_ dneva je še posvetil rojakom bava v piesom. tako, da sta jih z g. Mejačem Nedelja dopoldne obiskovala po domovih.
vemu glasu m nu...
Trudeau obljubila...
v ZDA, v Kanadi pa le svoje podružnice. Proti tujemu nadzoru nad kanadskim gospodarstvom posebno glasno protestira nova demokratska stranka.
Vodja konservativcev Robert
in
domu. V nedeljo popoldne je v hhovi dvorani predaval o Ba-^a§i in kazal skioptične slike, e il podobice z molitvijo za Baragovo kanonizacijo ter nabožno 1 craturo. Rojaki so pridno seg-b zlasti po Baragovih knjigah.
iedavanja se je udeležilo blizu 100 oseb.
EETHBRIDGE — V ponede-Jek Popoldne je bil misijonar e v Lethbridgeu, 300 milj juž-0 od Edmontona. Duhovno ob-°vo so imeli v ponedeljek, to-V W sredo ob 7. zvečer v žup-Čiski cerkvi Vnebo vzete na . Avenue South. Župnijski dnevniki, bazilijanci, so slovenski ^ upnosti izredno naklonjeni.' V jestu s 40,000 prebivalci živi bisk škofa dr. Janeza ^ slovenskih družin. Domala ‘
31 so se udeležili misijona in ^ enda ni bilo slovenskega olo-^eKa, ki ne bi vsaj enkrat prišel
cerkev. Rojake v Lethbridgeu Povezuje
OTTAWA. — Predsednik vlade P. E. Trudeau je pri parla-io je precej spovedovanja. Vsi mentarnih volitvah pogorel, kar Stafield je prestolni govor ,z niso prišli na vrsto. Pri obeh sv. nf n!d posebnega, saj se take vladnim programom vred ozna-
je bila za prevzvišenega zelo naporna. Bi-
ioiftrealsk® mm®	-------- +	+D ...	.	. ^ f
Letos imamo v slovenski šoli	mašah je imel tudi zelo lepo ho-	stvari	veckrat	aogode.	Prav	ta-	cil	za	prazen,	brez	jedra,	kate-
nekaj nad 30 otrok vpisanih,	milijo. Pri glavni škofovi maši	ko	ni nikogar preveč	iznenadilo,	rega	cilj	je	bil doseči cim	večjo
Razdeljeni so na tri oddelke.	se .le cerkev kar napolnila, ce-
Najvišjo skupino poučuje g.	Prav se nekateri zelo bojijo za-
Mirko Kustec, srednjo gdč. Ana	sesti Prve k10?1 ter raie stojijo
mo malo stati, nato sladkamo z medom ali žganim sladkorjem. Na dan popijemo dve do tri skodelice vročega čaja.
Dober potilni čaj pripravimo iz bezgovih cvetov. Dve veliki žlici cvetov polijemo s skodelico kropa in pustimo pokrito, da se malo ohladi. Večkrat na dan popijemo skodelico vročega čaja, sladkanega z medom ali žganim sladkorjem.
Priporočljiva je čajna mešanica iz bezgovih cvetov, lipo-
da po svojem voli vnem porazu podporo v javnosti in v parla-ni odstopil, saj je znan rek, da mentu za manjšinjsko liberalno, vih cvetov in kamilic, vsakega ‘je vladati sladko”.	| vlado. Dejal je, da ga spominja enako. Dva ščepa mešanice po-
lijemo s skodelico vrele vode in
Horvat, najmlajše pa gdč. Ma- zadaj- Med darovanjem so vsi Vprašanje je bilo le, kako naj na parfum, ki obeta vse	|
rija Terenta. Petje poučuje no- verniki prišli pred oltar ter po- si Trudeau svejo vlado podaljša, Zastopnik vlade je izjavil, da pustimo malo stati v pokriti po-vodošla sestra Miranda Kavčič lozili svoj dar, g. škof in župnik ko se bo sestal novi parlament, daje vlada prednost novemu za- sodi. Pijemo vroč čaj, sladkan z ki sama zelo rada poje in tudi Pa sta debla spominske podobi- v katerem nima večine. Njego- konu za obnovo smrtne kazni, ki medom, otroke rada poučuje. Kar hitro ce> ki 30 iib fjcMj6 bib zel° ve- va stranka ima le 109 poslancev je bila zadnjih pet let za poskuš-	Potenje nog
jih je naučila nekaj pesmi. In seli.	j napram 107 konservativcem, 31 njo odpravljena.	| Če se nam noge preveč poti-
tudi otroci jo imajo radi ter ob Popoldne je g. škof še obiskal novim demokratom in 13 social- Vlada je obljubila čuvanje o-!jo, jih kopamo v odcedku hras-koncu pouka prisostvujejo pev-	naše letovišče pri UEpiphanie.	nim kreditovcem. Večino bi	mu	kolja, pomoč farmarjem in	ma-	tovega lubja. Dobro pest lubja
ski vaji. če bodo vztrajali, bo	Bil° mu Je všeč zlasti zato, ker	mogli poskrbeti poleg konserva-	lim podjetjem in podporo	pod-	kuhamo 5-10 minut y emajliram
tako mogoče počasi ustvariti kar	se tam lahko zbiraj° naši ljud-j tivcev, ki pa na taj takega	niti	jetjem, ki se trudijo za čim	več-	posodi v petih kvartih vode. No-
lep otroški pevski zbor, ki bo	Je in med seboj gojijo družab-1 v sanjah ne mislijo, le novi	de-	ji izvoz kanadskih produktov, j ge si namakamo v topli kopeli m
lahko tudi v cerkvi kdaj nasto- nost> da prehitro ne utonejo v mokrati. Ti so precej na levo, še Težave Trudeaujevi vladi se
obrišemo s staro brisačo ali kr-
pa na prireditvah v
. medsebojna domač-b°p *n Prijateljstvo, ki je toliko J vredno občudovanja, ker ^irnajo ne društva ne doma. Pri asi je vsak večer navdušeno Prepeval pevski zbor, ki ga za ° ojnim očetom Jernejem vodi ln g- Ivan Hribar.
ponedeljek in sredo zvečer "° se rojaki po opravilu v cerkvi s rab v cerkveni dvorani, go-Pe s° pripravile čajanko z do-r “Gm pecivom in razvil se je es prijateljski razgovor pri polnjenih mizah. Misijonarjeva avzočnost je pri rojakih v tem vestu vedno velik praznik za rS° skupnost. G. Zrnec je oba-prat predaval o škofu Baragi. ^°jaki so pokazali globoko žaganje in navdušenje za svet-
pil, zlasti dvorani.
Glavna novica lani je bil o-!
Jenka v>
naši župniji. Prišel je v Mont-j real 8. novembra iz Toronta. Sam je želel priti nekaj dni preje, da bi si tako lahko malo o- j gledal z a n i m i v o sti velikega j Montreala, ker še nikdar ni bil1 tukaj. Zato ga je g. župnik v j prvih dneh malo peljal po mestu, da si ga je prevzvišeni lahko ogledal. Zlasti mu je bilo; všeč svetišče sv. Jožefa na hribu 1 ter cerkev Notre Dame, radi svo-! je lepote in zgodovinske vredno-! sti. Spotoma je tudi obiskal ne-: kaj bolnikov, za katere se je še! posebej zanimal in imel zanje toplo besedo. Nekatere družine so ga tudi povabile na kosilo ali na večerjo, da je tako prišel v j stik z našimi župljani in jih1 malo spoznal.
Škof je vodil duhovno obno-i vo. Montrealski župljani so se' kar lepo odzvali in prihajali v cerkev, čeprav ni bil ravno najbolj primeren čas za duhovno'
tujem morju. Prav všeč so mu precej bolj kot angleški ali za- obetajo kasneje, ko bo predlo-bile tudi hiše, ki so si jih že na-! hodnonemški socialisti.	žila proračun, kjer bo težko za-
ši ljudje gori postavili. Bila je' Trudeau je svoj vladni pro- dovoljiti nove demokrate, pa se že noč, ko smo letovišče zapu-! gram sestavil previdno in spret- ne istočasno zameriti drugim.
Dobro pest senega droba v galonu vode. V vročem zavretku si štirikrat tedensko namakamo noge, nato jih toplo ovijemo.
— Na treh petinah površine otoka Kube pridelujejo sladkorni trs.
CLEVELAND, O.
RASTLINJE NAJ OSVEŽI MESTO — V Rimu so postavili na nekatere trge in ceste rastlinje, ki naj bi osveževalo mestni zrak, ki je vse zadušen od avtomobilskih izpušnih plinov.
— Okoli eno tretjino tovornih avtomobilov v ZDA lastujejo farmarji.
^L^ELANDTa
Help Wanted — Female
HELP WANTED Office Cleaning Part Time 398-5310
Female help wanted
General house cleaning lady wanted, willing worker, one day each week, east side. Will provide transportation. Best pay. 371-5548
-(6)
HELP WANTED — FEMALE TYPIST — PART TIME
To work afternoons until 7 p.m. and Saturday mornings. Must speak and understand English. Neighborhood industrial plant office.
361-6264
Female Help Wanted
Woman to clean house days a week.
Phone 486-8921
two
__	-(7)
MALI OGLASI
Stanovanje oddajo
4-sobno stanovanje oddajo v senklerski slovenski okolici paru ali posamezniku. Na novo dekorirano. Kličite po 5. popoldne 731-9431.
(8)
Help Wanted Male or Female
DISHWASHER WANTED
FANNIE’S RESTAURANT 353 E. 156 St. off Waterloo (corner of Arcade)
7 am. to 2 p.m.
5 days a week
GO)
Male Help Wanted
Delo na strojih “Drill Press”
Tovarniška izkušnja priporočljiva
RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351
03) j
V	najem
Stanovanje, spodaj. Ima 2 spalnici, dnevno sobo, kopalnico in kuhinjo. Oddamo tudi mali družini. V okolici Marije Vnebov-zete. Kličite 249-5783.
—(6)
V	najem
Oddamo 4 sobe, zgoraj, na E. 168 St. poštenim ljudem.
Kličite 531-2486
(7)
Russell Development novi domovi
Krasna ranch hiša, 3 spalnice, dvojna priključena garaža.
2 domova — vzorca, na E. 250 St. Znižano $1,000 za hitro prodajo.
Več ranch hiš, na različnih ravnih in Colonial hiše. Odprto v soboto in nedeljo od 2 do 6. Pridite pogledat!
Willowick—Bayridge Blvd.
2 novi ranch hiši, alum. 3 spalnice, klet. $29,100 in $30,600.
Eastlake
Nova. ranch hiša, z aluminijem obita, srednja veža, 3 spalnice, iy2 kopalnica, podstava 28x44, klet. $31,500.
Eno leto stara zidana hiša, dvojna priključena garaža. $34,500.
UPSON REALTY 409 E. 260 St.	RE 1-1070
(9)
Hiša naprodaj
Colonial hiša, 3 spalnice, krasen sončni porč z gorkoto za Vaše rože, Ognjišče na drva, stanovanjska soba, moderna kuhinja, garaža za 2 kare. Vprašajte za Milko, 261-1182.
WM. T. BYRNE REALTY
(7)
V NAJEM
Soba se odda poštenemu moškemu srednje starosti ali starejšemu. Si lahko kuha in TV. V lepem okolju. 1189 E. 176 St.
(8)
FOR RENT
Three room apartment — 2nd floor. Adults only. Private entrance. 7201 Superior Avenue. By appointment 943-5323 or 946-4953.
_____________________(10)
V	najem
Oddamo 4 sobe in kopalnico, plinsko ogrevanje, zgoraj na 6013 Bonna Ave. Vprašajte zadaj, zgoraj, na 6011 Bonna Ave., ali kličite 881-7122.
(9)


f4i
;■

Eoleslav Prus:
STRAŽA
(r,
Ta meliodija se je najbolje skladala s pesmijo Nemcev.
Kako dolgo je to trajalo, ni pomnil. Kbudili so ga iz sanjarjenja novi kriki: hoch! in hura! množice, zbrane pri Vozu s sodčkom, kjer je Viljem Hamer že razdajal gostom kozarce piva. Andrejček je opazil med množico sivo suknjič o hčerke učiteljeve ter mehanično prišel bližje.
Tu so ga takoj iztreznili. Neki mlad Nemec ga je opazil in pokazal drugim, drugi mu je zbil z glave klobuk, tretji ga je pahnil v sredo gneče in za hip so ga med ogromnim smehom podajali z roke v roko. Fant, premočen, povaljan v pesku, bos, v hodnični srajci, je bil podoben strašilu. Nakrat je izgubil zavest in se kotalil med Nemci kakor oblatena žoga. V tem se je srečal s sivimi očmi učiteljeve hčerke in — zbudila se je v njem divja energija. Becnil je z boso nogo nekega tesarja, zgrabil za suknjo zidarja, kakor mlad bik udaril z glavo v trebuh starega Hamerja in ko je nastalo okoli njega nekoliko prostora, je obstal s stisnjenimi pestmi, oziraje se, kam bi se zapodil, da si naredi pot.
Nastal je krik. Eni so se glasno smejali fantu in pili pivo, toda ti, ki jih je potolkel, so ga hoteli natepsti. K sreči ga je stari Hamer pogledal od bližje in vprašal:
“No, kaj pa delaš, mali? ...”
“Čemu mi pa nagajajo? ...” je odgovoril Andrejček, ki mu je že šlo na jok.
Nemci so nekaj med seboj zagodrnjali, Hamer pa je prijel fanta za roko in ga peljal v stran. Sedaj ga je zagledal učitelj in zaklical:
“Kaj si ti iz one bajte, ki je za vodo?”
“Seveda.”
“Kaj pa delaš tu?”
“Pritekel sem pogledat vašo pobožnost, toda ti lumpje so me začeli pretepati...”
Hipoma je umolknil in zardel, videč uprte vase sive oči učiteljeve hčerke. Držala je v roki nekoliko odpit kozarec piva in približavši se, ga je podala fantu.
“Zmočil si se,” je dejala, “na pij!”
“Nočem!...” je odvrnil Andrejček in zopet ga je bilo sram. Zdelo se mu je, da se tako lepi gospodični ne sme odgovarjati s tako surovim glasom.
“Kje si se tako zmočil?” ga je vprašala radovedno.
“V reki,” je odvrnil tiho. “Tekel sem k vam čez vodo.”
“Torej pij,” ga je silila in mu podala kozarec s pivom.
“Da se vpijanim,” je odvrnil fant.
Končno je izpil, pogledal v njeno bledo obličje in zopet tako zardel, da je šinil dekletu preko usten neki žalosten nasmeh.
V tem trenutku so se oglasile gosli in bas. Hčerki učiteljevi se je približal s težkimi koraki Viljem Hamer in jo peljal k plesu. Odhajaje je pogledala še enkrat Andrejčka s svojimi hrepenečimi očmi.
Fantu se je zgodilo nekaj čudnega. Strašna jeza in žalost ga je zgrabila za grlo in mu udarila v glavo. Hotel je sko-| čiti na Viljema Hamerja in strgati z njega rožasti telovnik, potem pa je zopet mislil, da bi se razjokal na ves glas. Hipoma se je okrenil, da bi odšel.
“Greš?” ga je vprašal učitelj.
“Seveda.”
“Pozdravi od mene očeta.”
Kmetu so se iskrile oči in drgetala vela koža na obrazu.
“Vi se ne bratite?” je rekel, mahaje s pestjo. “Ali te mar nisem videl, ko si letel k njim, kakor pes čez vodo, da bi ti dali kozarec piva? Ali mar nisem videl, kako sta molila tvoj oče in mati skupaj z Nemci? K vragu sta molila! ... Saj vas je Bog že kaznoval, kajti Stanku se je nekaj zgodilo. Toda počakaj! ni še konec vsega... Izdajavci! pasjeverci! ...”
Obrnil se je in odšel proti vasi, preklinjevaje Polževo rodbino.
Andrejček se je vlekel domov začuden in žalosten. V bajti je dobil bolnega Stanka in bojazen mu je stisnila srce. Takoj je povedal očetu, kako je srečal Hriba.
“Tako je neumen, kakor je
“Od mene ga pa opomni, da o kresu vzamem travnik,” je pripomnil stari Hamer.
“Ali je to vaš travnik?” je odvrnil Andrejček. “Saj so ga ata vzeli od graščaka v najem.”
“Oho, graščak!...” se je zasmejal Hamer.
“Mi smo sedaj tu graščaki, in travnik je moj.”
Andrejček je odšel. Približavši se poti, je zagledal kme-jstar,” je odvrnil Polž. “Kaj naj ta, ki je skrit za grmom, opa-; človek stoji pokrit kakor živina, zoval zabavo Nemcev. Bil jelko molijo, četudi Nemci?”
Hrib.	j “Pa je vendar njih pobožnost
“Hvaljen bodi...” je dejali Stanku škodovala,” je pripom-Andrejček.	j nil Andrejček,
“Kdo je pri tebi hvaljen?”j Polžu se je pomračil obraz, je vprašal starec z jeznim gla-j “Kaj naj bi mu škodovalo,” je som. Gotovo ne Bog, ampak odvrnil čez hip. “Stanko je že vrag, ko se bratite z Nemci...”’ tak, da ga takoj strese, če le “Kdo se brati z njimi.'”' je baba na polju zapoje.” odvrnil začuden Andrejček. 1 s tem je končal. Andrejček
se je potikal po bajti, ker mu je zadovoljnega kakor to pomlad, bilo pa v njej tesno, se je umak- j Kajti odpočil si je za vse čase, nil med jarke. Hodil je tam sam! denar se mu je stekal v skrinjo brez cilja in poti. Včasih je zle-| in nagledal se je novih reči.
zel na hrib, odkoder je videl Nemce, kako so vsi skupaj ko-
Prej mu je bil dan vedno tako dolg. Komaj se je, izmu-
pali temelj, potem je zopet šel v I čen od dela, vrgel na postelj in soteske, ali se je plazil skozi zaspal trdo kakor kamen, pa je
trnjevo grmovje.
Kjerkoli je pa bil, povsod je šla z njim senca učiteljeve hčerke, njeno bledo obličje, sive oči in kretnje, polne hvaležnosti. [ Včasih mu je prihajal na uho1 kakor iz kake globine njen močni in ganljivi spev, ali stari, hripavi glas Hriba, ki je preklinjal.
“Morda me je pa uročila?” je šepetal vznemirjen in — zopet mislil na njo.
VIII.
že žena vlekla z njega odejo in vpila:
“Vstani Jože, dan je ...”
“Kakšen dan?...” je vpraševal začuden, “saj sem se ravnokar vlegel.” Kljub temu je zbral svoje kosti,' od katerih se je vsaka posebej držala postelje in ni na noben način hotela vstati, si zmel oči, zeval, da mu je v vratu hreščalo in se rad ali nerad, vzdignil.
Bilo mu je tako težko, da je
Še nikoli se ni čutil Polž tako včasih z veseljem mislil na več-
DELNIŠKA SIM
f nedeljo, 2fL januarja 1113
jj	ob 2:00 popoldne se vrši
him mimm iiji
Sloweraskega ffaa m ISSSi Holmes lis,
To obvestilo je smatrati uradno vsem društvom in posameznikom ANTHONY STANONIK, tajnik
-
ZAMIŠLJEN PESNIK — Jevgenij Jevtušenko, znani sovjetski pesnik, se je ustavil v Moskvi in premišljuje. O čem? O svoji novi zbirki pesmi “Pojoči jez” ali o uprizoritvi igre, prirejene po njegovi knjigi “Pod kožo kipa Svobode”, v kateri je podal svoje gledanje na življenje v ZDA, ki jih je ponovno obiskal.
ŽENIN! IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina

5117 St. Clair Avenue
431-0628

LE KAJ JE VSE TOLE? — S povečavo, ki je možna z modernimi sredstvi, dobi marsikatera stvar podobo za človeško oko, ki spominja na predmete in stvari v naravni velikosti. Na prvi pogled bi utegnili soditi, da so na sliki na levi zgoraj neka ke cvetlične glavice, dejansko je to kemikalija pod elektronskim drobnogledom, ki poveča milijonkrat. Na desni od nje so cvetni listi vrtnice, levo spodaj želo običajne čebele, potisnjeno skozi povečano šivdnkino uho, na desno spodaj glava svedra za vrtanje zob z diamantnimi drobci.
no spanje v zemlji. Tu ga pa I če ne, se zapozniš in utrgajo
‘vsta-, zaslužek ...”
žena kar naprej priganja:
ni no ... umij se! ... obleci se ...
(Dalje prihodnjič.)

OBISKOI/ ALCI DOBRODOŠLI! — Tako vabi sneženi gasilec, ki so ga postavili gasilci pred svojo postajo v Wichiti, Kans.
POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDIB6VA mmm S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
ŠE SE SELITE
// izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko-Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME: .............
|	PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO

K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEM0TA
< K.S.K.J.)
NAJsiAREJŠii SLOViKNSKrt F/ATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino'
•	posmrtnine za neomejeno vsoto
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote S600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico Izpolnit* izrezek in pošljite na glavni urad K.S.KJ.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Badi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici
IME .........................................^
NASLOV --------
MESTO _________
DRŽAVA_________


CODE