215
Novičar iz avstrijanskih krajev.
v
Od sv. Trojice pri Rogatcu na Staj. 4. julija. — Pri nas   vinska terta   prav lepo kaže;   ako   nas Bog   uime
216
varuje, bomo imeli dosti dobrega vina. Imamo pa še tudi dosti lanskega dobrega; prodajamo ga po 40 do 45 fl. šter-tinjak. Krajnci in Korošci! ajd po-nj! drugač ne bomo sodov za prihodnje branje imeli. Na Slatini (Rohitsch) je zdaj že vse živo gospode; dosti veselja lehko vžije, komur dnar-cov ne manjka. — Repate zvezde mi nismo vidili, pa seje tudi bali nismo, ker smo vedili, da Bog je že tako modro Bvet vstvaril, da ga zvezda, naj ima še tako dolg rep, po-derla ne bo. Tudi smo slišali govoriti, da je konec sveta za dva mesca preložen, — morebiti so abotni ljudje prošnjo na štempelj pisali in na to podaljšanje dobili! Bog daj norcem pamet.
Naj Vam povem še eno smešnico. Neki župan si je novega pisarja udinjal, kteri se je bahal, da zna dobro po nemško hrustati. Kmali je imel priložnost svojo učenost pokazati, ko je zavolj nekega primerljeja število psov v soseski bilo treba okrajni gosposki oznaniti; napravil je sledeče pismo: „L5bI. k. k. Bezirksamt. In unserer Gemeinde sein 3 Huude, der Richter ein Pudl, der Gemeinde Rat ein gros-ser schvvai ze Hund, der Ausechus ein kleiner schekete Huod, also zusammen drei Hund." Reči je namreč hotel, da vsaki teh ima svojega psa. Al pervo toto pismo mu je naredilo, da je svojo službo zgubil, in zdaj ga zovejo ^pesjega šri-barja."
Kdor ve za prav, kako se les pozlatiti more, je pro-šen, naj po „Novicah"   razglasi.     Janez Šurman, žup. *)
Iz Ljubljane. V poslednjem zboru mestnega odbora je bilo med mnogimi gospodarskimi rečmi tudi na znanje dano, da pridelk mestne senožeti poleg dolenske ceste pod Rakovnikom, ktera je bila pred 3 leti s pomočjo drenaže na suho djana, je bil letos za 448 fl. 40 kraje, prodan. Ce pomislimo, da je lanski pridelek na ti senožeti bil prodan za 452 fl., moramo reči, da letos, ko se sme pridelk za tretjino pičlejši memo lani imenovati, zakupnina (Pacht-schilling) od 448 fl. 40 kr. očitno pričuje dobiček, ki ga donaša drenaža, in da je kapital na dobre obresti (činže) naložen. Do leta 1856 se ta močirni travnik, čeravno meri ll3/4 oralov, nikoli ni mogel višje kot za 76 ali 80 fl. epe-čati, — sedaj verze že vsako leto 370 fl. več kakor nekdaj, in donaša tedaj činž od 9000 fl. kapitala. »Številke — pravijo — so najglasnejše priče", vse drugo besedovanje je prazna slama; pri tem travniku so pa številke 450 fl. in 448 fl. tudi šnobec tistim, kteri takrat mestne gosposke niso mogli dosti opravljati, kako da dnar zametuje! Tudi gosp. predsednik naše kmetijske družbe nam je povedal, kako obilo se šplačuje tudi pri njem drenaža. V tem, ko v drugih deželah čedalje bolj drenažijo zemljo, ni pri nas skor nobenemu mar za to dobroto!
*") f*e pošljite nam večkrat kaj.                                               Vred.