Posamezna št evilkaj 1 krono. • .TABOlt* ufe^ja ml do, ntnm J ia pruult«T( »k 18. uri « k aulednj*ei dne Ut rim ■ £ Mlaletno ISO K, polletno *<* K, J k tartl.tn U Ji. nuaiM M K. . I lumtt po dogovoru. Pri »oikiit*. * •hjnl poput> | tiki*u. u pa nnT) -TAB0JU*, J S MJJHBOB, Srtlior. aSlc» »Ur. *. S L __________________________________ : O O O FOsTKUTA STSTSAIJESITA ODO TABOR MMMMNmiMimilii Posamezna Številka* 1 krono. nsB9»frno Mtu. ton, Jniiim ki. IV 4, L n»4-ktnpjk. T«Ui«n int«r»ri>. H. tW. Vfikfi. m Bahajk » JtsriliS«T( aUoi H. «, nitmi«, latsj. *»U. Im H. M. SHS poitaoiokvfBi ar in IUt. U.78T. V* ulil« Vrkk m M »■ln. — Nnplal a» m Tf&ji. Leto: II. Maribor, petek 11. marca 1921 Številka: 57. Razprava o spornih točkah ustavnega načrta. Pogajanja z muslimani. — Nov beograjski občinski odbor. — Zadušnice za kralja Nikito. Politični položaj. Maribor, 10. marca. V sredo je končal ustavni odbor debato o vladnefia ustavnem načrtu v vseh točkah, razen onih, ki so se tekom debate izločile, ker so bile o njih mnenja preveč različna in jih je b.lo treba vsled dodatnih predlogov stilistično in deloma tudi dejansko spremeniti. Preduo preide Ustavni odbor v debato o teh točkah, je sklenil, da se skliče inferparlamentarna • konferenca, katere namen naj bi bil ublaži nasprotslva ter doseči sporazum. Ta interparlamentarnfi konferenca je bila sklicanji za sredo 9, t. m. ter se radi tega omenjenega dne ustavni odbor ni sestal. Ako se ozremo sedaj nazaj na delo Ustavnega odbora, moramo priznati, da 60 se dosegli kljub neumornemu intri-?iranju in rovarenju nekaterih elementov v primeroma kratkem času lepi uspehi, ki Majejo dovolj upanja, da bo misel 2drave in resne politike popolnoma prežgala vse ovire, ki so se ji posebno sPrva stavile nasproti. Clcni vladnega Načrta so bili .po ogromni večini sprejeti, Nekateri celo z lepo večino. Prepričam smo, da bodo sprejeti v najkrajšem tuj; ostaij^ nakar bo sklican plenum konstituante, da odobri ali zavrne ^ Ustavnem odboru sprejeto ustavo. Manj povoljno nego delo v ustavnem odboru so bila sedaj pogajanja med ^lado in poedinimi strankami za sodelovanje, oziroma vstop v vlado. Štiri ministrska mesta, ki so' bila ohranjena za 01,6 stranke, ki bi eventuelno še vstopile ^^dOi^so ge vedno prazna. Računalo ^ospodarsko-socijaini program češke narodno-^emokratične stranke. (Priredil dr. Avg, Reisraan.) Gospodarska demokracija. dr* ^r?sP°^ars^°'socijalno organizacijo v duh Vl V nar°^u mora prevevati isti v * kakor .politično in kulturno upravo. ^PoMiko, tako formalno v ožjem in kakor tudi materijelno, kulturno v»i;®°,sP°®ar8k°‘SOCijalno m°ra preveta ?em°kratičen duh. Temelj današ-?okracije ie nravno ocenjenje ^ vsakeRa človeka. Smisel da-form.i okraciie ni S3mo priznanje >n tem?6 e.n^kosti ljudi pred zakonom nih 9dS°varjaJoča enakost politič-Vsakem»Vixi a,mPak priznanje prava turne™ in * do živlJenia ter kul* 5ma dolžn^tgn! ga- razv0>a- Družba njeno Prflvico zagotoviti in zj no U(te]stvitev olajšati. C"a produktivnega in socijalncga reda. cijo WaeaSinC1niA red or£3nizira produk-trebno ie da ti razdelitev- Enako po- clP Produktivnost??0 kPAr0d-Ciramo (prin* Tazmerno blaznet • -e ce*otno in <% odvisno, £ fo]C J3™0 °d produk' P*avitno razdeli lc^da, s-e Prodt!cIrano uea Csocualm ormcioj. ker se je, da se bo vlada izpopolnila gotovo med tem časom, ko bo ustavni odbor debatiral o ustavnem načrtu in kot kandidati za vstop so veljali zemljoradniki in muslimani. Pogajanja s tema dvema strankama so se vodila vzdržema z večjimi ali manjšimi presledki ves čas, niso pa dovedla do uspeha, zakar lež- krivda v notranjih sporih obeh strankinih klubov. Pred nekaj dnevi je še izgledalo, kakor da se to zgodi ter vstopijo islo-tako zemljoiadniki, kakor tudi muslimani v vlado; nastal pa je znova ‘prepir. Zemljoradniki so nenadema prekinili pogajanja, muslimani pa so vsled tega postali bolj objestni ter zvišali prvotno ceno sodelovanja in vstopa v vlado. Kljub temu pa pogajanja trajajo dalje in mogoče je da se bo dosegel povoljen uspeh. Vprašanje kompleti! anja vlade je važno za predstoječe plenarno zasedanje konstituante, ker je od nje odvisno, ali bo dobila vlada za svoj v odseku sprejeti načrt večino ali ne. Ako ostanejo razmere take, kakor so do sedaj, potem je vladna skupina že danes dovolj ruočna, če pa bi prišli v Beograd Radičevci ter bi sklenile vse proiivne stranke enoten opozicijonalen blok, potem bi vladna skupina v sedanji sestavi morala podleči. Po vseh znakih pa Radič ne namerava opustiti dosedanje abstinenčne taktike ter ne bo šel v Beograd. Radi tega je že danes več nego gotovo, da bo demo kratsko-radikalna skupina tudi v pl-numu dominirala in to brez nove tuje pomoči. Sestanek plenuma konstituante bo radi tega odločil usodo našega političnega položaja bližnje bodočnosti. Ta sestanek bo važen tudi še radi dveh vprašanj ki jih bo moral rešiti. To sta: vprašanje razveljavljenja mandatov Radičevih poslancev ter vprašanje sprejetja Protičeve ostavke. Ako bo konstituanta razveljavila mandate Radičevcev ter sprejela ostavko Stojana Protiča, potem je usoda naše ustave zapečatena. Vladni ustavni načrt bo sprejet tudi v plenumu konstituante in naši državi bo dan temelj za zdrav in srečen razvoj. S tem pa bo tudi zaključena doba onega razburkanega političnega življenja, ki ga je ustvarilo prevratno rojstvo naše države. Notranja in zunanja politika. * Nekdaj in danes, Nekdaj so bili naši klerikalci najvdanejši sluge Avstrije in niti na misel jim ni prišlo, da bi na Dunaju protestirali proti temu, da so morali nekateri naši fantje služiti vojake v Galiciji, Bosni itd. Danes imamo svobodno narodno državo, ki rabi bolj nego katera druga dobro in pokorno vojsko, toda klerikalci so nastopili, kakor v časopisju, tako sedaj tudi v Beo-grr.du pToti tej vojski tar zahtevali, da vojaki ne smejo služiti drugje nego doma. Doma pa pomeni našim klerikalcem v Sloveniji, vse druge zemlje naše države so jim tuje ter jih nič ne brigajo. Kaj bi bilo, če bi kak srbski , politik' ali minister izjavil, da mu je j Slovenija tuja ter da ga nič ne briga? To bi vzdignili klerikalci hrup. Pa pravijo, da niso separatisti in sovražniki države in edinstva! * Iz zemljoradničke stsanke. Razdor v zemljoradnički stranki se vedno množina produkcije še ne zagotovi enakomernega blagostanja. Socijalno-gospodarski problem je problem pravične razdelitve bremena in plodu dela družbe brez Škode za produkcijo, in kulturni napredek. Načrt organizacije produkcije se ne more ločiti od načrta organizacije razdelitve bremen .in plodov dela, on je skupen in mora zato udejstviti ravno tako princip produktivnosti, kot socijalni princip. Načrt gospodarsko-socijalnega reda udejstvuje gotov nravni princip, v današnji demokraciji nravno ocenitve v osebnosti človeka, mora na biti tudi prilagoden resničnemu karakterju ljudi in celega naroda. Ker pa je narodno-gospodarsko življenje včlenjeno med enaka gospodarstva drugih narodov, s katerimi živimo v političnem, kulturnem iti zlasti gospodarskem stiku, se mora naš gospodarski načrt, — če nočemo in če'ne moremo živeti popolnoma ločeno od ostalih narodov — ozirati na produktivno in socijalno organizacijo drugih narodov. Narodno geslo: .Svoj k svojemu!“ mora biti obenem geslo vsakega češkega producenta in konsumenta. Kritika liberalizma in socijalizma. Liberalizem (individualizem) je sistem formalne demokracije. On priznava vsakega Človeka pred pravom in zsgo-. bolj veča. Proti srbskim zemljoradnikom so nastopili sedaj tudi bosanski disidenti, ki se približujejo taktiki slovenskih, ki so za sodelovanje in vstop v vlado. Pričakuje se, da bo še ta tederr prišlo do popolnega preloma. * Jz Radičeve strrnke. Prošli teden so zopet zborovali v Zagrebu poslanci Radičeve stranke. Redigirali so svoj usiavni načrt, katerega bodo po posebni deputadji poslali načelstvu konstituante v Beograd. Ob tej priliki bodo vrnili tudi poset srbskim radikalcem. Obenem so sklenili, da ostanejo pri svoji dosedanji taktiki ter da ne gredo ▼ Beograd. * Pogajanja med našo državo In Italijo radi rešitve trgovinsko-političnih vprašanj se bodo vršila koncem tega meseca. * Arnauti se pripravljajo na nov napad. V Albaniji se opaža velika živahnost. V bližini Korče se nahaja več bolgarskih četašev, ki so v zvezi z Albanci ter prekoračijo često našo in grško mejo. Barjaktarji raznih arnaut-skih plemen so odšli v Skadar, da pse-vzamejo orožje in municijo iz skladišč tiranske vlade. Sodi se, da bodo arnauti na spomlad znova napadli naše meje, vsled česar vlada med obmejnim pr* bivalstvom velik strah: * Avstrljsko-jugoslovenska poga* janja. V Beogradu sc se pričela poga-janja z avstrijskimi delegati radi sekve-strov in oprostitve jugoslovenskih de-potov. Ze takoj prvi dan je prišlo do ostrih nasprotstev, ker so Avstrijci zahtevali, da se sekvestri takoj ukinejo ter povrne Avstrijcem škoda, ki jim je tavlja svobodo in pravne enakosti (za to pa še ne resnične). To je v jedru negativni sistem, on ne ustvarja ne bogatih in ne revnih, ampak pripušča oboje, ne briga se niti za organizacijo produkcije, niti za razdelitev bremen in plodov dela, on le brani izpolnjevanje pogodb in zasebno lastnfno. Liberalizem smatra egoizem kot temeljno podlago človeške nravnosti. Temeljni nravni princip resnične gospo-darsko-socijalne organizacije, ki jo ustvarja individualizem, je samoodgo-vornost. Individualizem pričakuje, da bosta osebni interes in samoodgovor-nost dvignila ljudstvo v konkurenčnem boju do največje produkcije, da bode konkurenca in svoboda izravnavala dobičke in dohodke in da se bode regulacija produkcije in konzuma udejstvila najboljše mehanično, brez vladnega delovanja. Ta sistem je razvnel gospodarski boj in pospešil velik gospodarski in tehnični napredek, toda on ne vede vedno k maksimumu produkcije, ker dejansko odločujejo vladarji produktivnih sredstev, koliko je treba časa producirati in torej producirajo te z ozirom na svoj interes, za največji čisti dohodek. Ta tendenca pa mnogokrat nalaga mnogoterim velepodjetnitkom (n. pr. vele* posestva) manj intenzivno delati, kot delajo manjša podjetja. Ne producira se toliko, kakor bi bilo mggofcc, Za vlade tega sistema se vrši regu*‘ Iacija produkcije in konzuma le meha-1 nično. Ta regulator so cene. Pri prosti1 konkurenci se ustali cena posameznega! blaga tako, da vdržuje ravnotežje med produkcijo in konzumom, torej tako, da’ bi bila zadostno privlačno sredstvo zato1 tako veliko produkcijo, katera zadostuje za one, ki morejo in hočejo za to ceno tisto blago konzumirati. Cene različnega blaga pa se potem tako stopnjujejo, da ostane med konzumom in produkcijo raznega blaga ravnotežje. Ključ za razdelitev bremen Jn plo^ dov postavlja v tem sistemu le mo?,1 ki temelji na osebni zaslugi in dela nt »ni strani ter premoženju na dragi strani. Pravično je, da je osebna z*, sluga in delo ključ za razdeljevanje plodov dela. Premoženjska neenakost postaja temelj socijalne neenakosti in vir socijalnih nasprotstev in razredov. Proti vladarjem produktivnih sredstev stoji delavstvo, razlika kapitala postavlja srednje stanove proti velekepitalističnim podjetjem. Pogodbena svoboda postaja princip močnih, ker odločuje o rezultatu moč. Človek postaja le stroj človeka. Pri teh razmerah postaja nravni princip saraoodgovornosti. Le komodno geslo mogočnežev za oglušenje njih vesti* toda ne zadosten temelj socijalne .organizacije. (Dalje prih.^ bila povzročena radi sekvestrov, a glede plačila terjatev so zahtevali, da vplačajo v valuti dolžnika, kar so naši delegati odločno odklonili. Avstrijski delegati so zaprosili za nove instrukuje. * Protldržavno rovarjenje na Ceho-slovaškem. V Siemens-Schuckertovih delavnicah v Bratislavi so odstranili delavci narodno zastavo z delavniškega poslopja, ki je bila ra^obešena o priliki rojstnega dne predsednika Masaryka. Na mesto, nje so nameravali obesiti rdečo zastavo, ka' ’ pa preprečila policija in del delavt Ta ptotidržavni akt so izvršili inozemski delavci, ki so uživali v Siemens-Schuckertovih delavnicah gostoljubnost republike ter jo sedaj s tem činom prekršili. Aretiranih je bilo 44 delavcev, večje število sum ijivih elementov pa izgnanih. * Poljska in Romunija. Pred odhodom poljskega zunanjega ministra Sapiehe iz Bukarešte se je objavil nastopni uradni komunike: Zs bivanja kneza Sapiehe v Bukarešti se je na več konferencah med zunanjima ministroma Poljske in Romunije doseglo popolno soglasje glede političnega položaja obeh držav. Z zadovoljstvom sta ugotovila oba ministra, da se popolnoma strinjata glede političnih "ciljev obeh držav. Ti cilji stremijo za ohranitvijo tako težko pridobljenega miru in iščejo jamstva *za politiko miru. * Zavezniške odredbe napram Nemčiji in Cehoslovaška. Dasiravno izjavlja čchoslovaška vlada, da bo ohranila pri zavezniški akciji napram Nemčiji strogo nevtralnost, vlada med vodilnimi krogi v Pragi velika nervoznost. Nekateri smatrajo položaj za zelo resen. Vprašanja notranje politike so stopila v ozadje in razpravlja se le o zunanji politični situaciji. Nekatere nemške vesti, ki pa se jim ne sme na slepo verjeti, trdijo celo, da Cehoslovaška mobilizira 5 letnikov ter da je Čehoslo-vaška armada že zasedla postaje na nemški meji med Bohiminom in Pre-rovom. / * V Nemčiji bodo 13. t. m. generalna protestna zborovanja. Centralni komite USPT poživlja delavstvo Nemčije k demonstracijam dne 13. t. m. proti nasilni rešitvi povojnih problemov. * Atentat na španskega ministrskega predsednika. Ministrski predsednik Dato je bil v trenotku, ko se je nameraval odpeljati iz zborničnega poslopja v Madridu proti domu, morjen s streli iz samokresov. Atentat je delo komunistov. * Kostariško-panamska vojna. V Srednji Ameriki je od nas .čisto neopaženo nenadoma izbruhnila vojna med Kostariko in Panamo. Ker je bila Panama nepripravljena, so kostariške čete z lahkoto prekoračile mejno reko Sixaol ter zasedle mesti Guabity inAlmirante. V to vojno so sedaj posegle Zedinjene države, ki so poslale obema državama ultimab po katerem morata" takoj prenehati s sovražnostmi, ker sicer bi obe državi zasedle čete Združenih držav. Zanimivosti. Flasko don Juana. NewyoršM kro‘ gi .gornjih desettisoč* imajo zopet dovolj snovi za *zakulisno konverzacijo*. O tej najnovejši aferi šušljajo na soarejah, dinejih, ča nih večerih, v gledališču in na koncertih. Nekateri se zgražajo, drugi pomilujejo, nekateri pa celo zasmehujejo in brijejo neslane dovtipe nad to afero, ki ni piavzaprav v današnji moderni dobi nič posebnega. Kaj se je pravzaprav izvršilo in dogbdilo ? Se je kdo ustrelil, Jtai poneveril, ukradel, izvršil kako ne- čedno „ transakcijo* ? Nič ni bilo tacoga. Nekega' dne je bil vpeljan v kioge »najvšjih sfer* mlad a zelo čeden mladenič. Prr dstav 1 se je kot nečak nekega zelo uglednega francoskega državnika in zbog svojega prijetnega obnaš-nja si je pridobil km lu najširše s mnatije. Ker je imel izreden pri no vedo valen talent, je zavladala v diužbi tako nepris'lj>na in prisrčna zabava, kot nikdar preje. Od najmlajše pa do „7riavele“ miss so prijele v~e dobesedno noreli za niim in ubogi mladenič je dobil toliko vabil k družinskemu čiju. da bi se moral raztelesiti. ako bi hotel pnsetiti vse . . . Pričelo se je opažati, da se mladenič posebno zanima za miss X, edino hčerko znanega newyoiškrga veleindustrija. ki baje premore toliko dolarjev, da bi lahko z njimi tlakoval največ o newyorško ulico. Tudi p.apa je rad videi to simpatijo med obema mladima človekoma, zakaj že od nekdaj je sanjal o zetu, kateremu naj bi plula po žilah modi a kri, in ta mladc a c je bil tudi plemič,- ki je imel zfj seboj same slavne in mogočne prednike. Odslej se je opažalo to trojico vedno skupaj. Videlo se jih je po promenadam v restavranlu, na dobrodelnih veselicah. In nekega dne so dobili vsi znanci in prijatelji naznanilo srečnega papana, da se je mladi mož zaročil. Newyoigka policija pa je sveloVnoznana po svojem dobrem nosu. Prejela je tiralico od svojih madridskih kolegov, iz katere je bilo razvidno, da je laični tpt-stro-kovnjsk Menzuella izvršil v Madridu velik bančni rop ter najbrže pohegnil v Ameriko. Popis «* je popoln m a ujemal s postavo Itanco-kega plemiča in tudi slika 'e pričala, da je njegova prevzvi-š^nost Menzuella inkogn lo v New-Joiku. Odredila se je aretacija. Agenti so ga prijali v hipu, ko e tlačil v ročno torbo bisere in zlatnino svoje „nevpste“ ter jo nrslil nalihoina pobrisati. Odveden je bil v preblage roke pravice Papa je bil obupan, še boi j pa nevesta, ki je mladeniča jubila. Prvi je bil primoran plačati težko tisočake, da ne bi o tem škandalu zvedela širša javnost, ali kakor se zdi, je bilo vse podkupovanje zaman. Zakaj ni je afere, da ne bi nrej ah slej ponicala na beli dan. Torej ameriške klepetulje imajo zopet zadostne snovi za svoje pom' nke. jenle in koncipij^nte k drugemu nemškemu odvtniku. Njegova ogromna pisarna s 4 velikimi sobami, ki ima kar štiri posebne vhode, 2 iz Sodne ulice m 2 iz Manjine ulice, stoji torej ponolnoma prazna. Ne morrmo torej razumeti, čemu stanovanjska k^nrs ja nri tem groz iem pomanjkanju stanovanj in lokalov v Mariboru že končno ne za-eže Mravla-gove pisarne. Ah vsaj znanega d la? Vemo, da iščeo važna sloven-k r društva lokale, komi-ija pa pusti, da se dr. Mravlag sprehaia po svoiem oeromnem stanov.mju in 4 pisarniških lokalih. Ali je treba res za vsako stvar še-le po časopisih dregali in se potem še nič ne napravi ?! Več zavednosti! Kakor se nam — Svarilo pred izselievairem v Ameriko. Kr*l'evi generalni konzulat v Cikagi je sporočil našemu ministrstvu za notranje zadpve sledeče: V Zedinjenih državah Severne Amerike vlada v zadnjem času silno pomanjKauje dela. Nekateri ekonomski pisatelji in drugi merodajni krogi pričakujejo spomladi velijo Krizo v industriji. Nekateri krogi pač mislijo, da je cela ta akcija odpuščanja delavcev samo manever velikih industrijskih podjetij, da zmanjša o dnevnice in na ta nač n s iravijo cene proizvodom, blagu in dnevnicam na predvojne cene. Radi tega pomanjkanja dela je nač skra:no opasno, iskati dela v Ameriki. V Cikagi je okoli 100.000 nezaposlenih delavcev, v Detroitu okoli poroča, so na zadnjem shodu kamniške, 80.000, v Nevv/or^u črez 120.000, v požarne brambe, ki je znana kot ena I Filadelfiji okoli 200.000 delavcev itd. najbolj nerrčurskih, popivali in hajlali Do sedaj je nezaposlenih o^oli 8,000.000 tudi nekateri Slovenci, med njimi tudi omniški nadučitelj, neki uradnik našega glavarstva ter neki kovač. Misiimo, da bi bilo treba malo več narodnega ponosa in zavednosti in to tudi v gostilni pri vinu. — Koliko je vredna stara „frank-furterca"? Da so pri nas tudi stare Jrankfurterce" v ceni poskočile, nam kaže sledeči slučaj. Pred več meseci ie sprejel od trgovca Jagrit cha v Selnici neki krojač, invalid, kos blaga in sicer delavcev. Spričo teh okolnosti se pre-, bivalstvo svari pred izseljevanjem v Ameriko, posebno, ker so za spomlad v projektu velika dela v naši državi, tako, da bode dela in za;.luži tniz in knjig vsaj 20.000 K, saj stane že , pri Jagritschu cela Jrankfurterca* iz, ena omara nar tisoč kron. Prosimo to-predvojnega časa 578 kron 40 vin. rej premožnejše, da' sledijo vzgledu — Izlet v Strnišče priredi maribor-, »Severja". ■ L udska knjižnica, ska del. izobraževalna zveza .Svoboda" — Izobraževalno društvo privatna velikonočni nondeljek. Tamkajšnja • nih nameščencev prične z novimi oo-podružnfca priredi namreč veselico in j ličnimi kurzi o jezikih in stenografiji v zvečer tudi glediško predstavo. Kakor, mestnem deškem zavetišču v Stross* vse kaže, ho izlet dobro uspe). Na vese-, majerjevi ulici. Ištotam ima šahovski lici v Strnišču bo sodelovalo mariborsko pevsko društvo „Svobodfl“ in tam bursški zbor. Preskrbel se bo tudi po- odsek sestanek vsako nedeljo med 10* in 12. uro. Ob istem času se bodo od nedel:e 13. t. m. naprej izposojevale sinili 18. marca 1921, 'HSHEE3S8HSS3SE5 r*JSEE8«3»JS3SJS Dnevna kronika. — Slovo klerikalcev od Mestne, hranilnice. Za četrtek, 10. t. ob 16. uri je določen odhod klerikalne vlade iz naše meslne hranilnice. Za izvršitev tega akta sta poverjena prejšnji oziroma zopetni gerent dr. Irgolič ter okraini glavar dr. Lajnšič. S tem je konec k'erikalne strahovlade, ki je grozila pognati vse ji osebno neljube uradnike na cesto. Ta strahovlada je zašla tako daleč, da se uradništvo ni tfeč upalo niti privatno občevati z znanimi osebami nasprotne stranke, ker so jih klerikalni vohuni takoj zatožili pri klerikalnih mogotcih. Tudi tem nečloveškim početjem bo sedaj konec. — Okolica. Ce se izletniki iz mestnega zatohlega zidovja namenijo v prostih urah na izlet, jo pač najraje mahnejo v lepo mariborsko okolico. Seveda mislim s tem one, katerim rojenice pri zibeljki niso pele o iskrih konjičkih in mehkih kočijah. Ko jo takole „per pedes apostolorum" uberejo n. pr. proti Limbušu, norajo na svojo veliko žalost gaziti baš v studeniški občini še vedno blato, dočim je drugod povsod že lepa in suha pot. Očka gerent, bi li ne bilo dobro, da bi se ali s cest spravilo blato ali pa se ceste na novo p^ule s ka menjem, da ne bo slovelo zraven pekrske in limbuške izvrstne kapljice stu-deniško blato. Izletnik. — Kaj čakate! Poročali ?mo, da je odstavljeni dr. MravJag onemogočil likvidacijo svoje pisarne po sloven-kem od-, veluiku s tem, d~ ooslal akte io kti-l seDni vlak, ki bo pripeljal izletnike tje,f,anom vazne poučne in zabavne knjigi m nazaj. Ker je zelo ugoden čas in raje, i Godbeni odsek bo dajal pouk za za‘ j j;— . . četnike na gosli; že izvežhami se P3 pridele društvenemu orkestru. Vsi od' seki pričnejo poučevati 15. t. m. Di«* štvo se tem potom obrača na javnosti posebno.pa na gosp. trgovce s prošnjo za prispevke poučnih in zabavnih knjig — posebno slovenskih — ter skladb notnih zvezkov za gosli za društveni orkester. Pojasnila se dajajo, oziroma* dobrohotni prispevki kot tudi prijave k društvu in pbsameznim odsekom sč sprejemajo vsako’ nedeljo med 10. irl 12. uro v mestnem deškem zavetišču v Strossmajerjevi ulici. — Defraudant Štraus v Mariboru. Viš. revidenla Jnž. železnice, bi'š<-?a računovodjo v delavnici Maribor. Ludvik^ Slrau-a so pripeljali iz preiskovalne?®' zapora iz Dunaja v preiskovalni zap°r okrožnega »sodišča Maribor. Ko je Straus dospel v Maribor, ua je postalo t3*0 sram, da je zaprosil za voz. s kateri«1 ga prepeljejo v zapor. Preiskava se noleg Oparijo pri tlosenbergu K 170.000 K katere je Štraus sprejel p° pretvezo na račun Južne želez01??’ razširila tudi na vse ostale manipu'aC'^ pri računovodstvu, drage vožnje z žele' zniškim avtomob lom itd. Štraus je za* grešil že pred leti slične manipulacije ^ neki postaji. Na prošnje njegovih t°v^ rišev mu je obratno ravnateljstvo ja spregledalo kazenske posledice. To kljub opominom so mu ob prevratu P ver li važno mesto računovodje v de a nici, ga hoteli ctdo izredno poviša1' kontrolorja, vsled protesta enega ^ ravnateljstva je bil imonovan le da presedimo oba praznika v kavarnah in gostilnah, se pričakuje, da se izleta udeleži tudi mariborska slovensko občinstvo, ter s tem obišče naše slovenske rojake — begunce iz Primorja, ki so obenem prireditelji veselice. Kdor se namerava izleta gotovo udeležiti, naj se blagovoli javiti v tajništvu »Svobode", Ruška cesta 7, vsak dan. zvečer med 6. in 7. uro. — Obrambni muzej „Jugos!oven-ske Matice". Dasi doživljamo za naš narod mravrost usodepolno važne dogodke, ko boj za Primorje, koroški plebiscit, ljudsko štetje itd., vendar ni med nami niti društva, niti korporacije, ki bi zbiralo tozadeven materijal in ustvarilo, dejali bi, znanslveno podlago vsemu našemu narodnemu boju. Da odpravijo ta kričeč nedostatek. so se zbrali v torek dne !. marca v Ljnbtjarii narodni delavci in ustanovili Obrambni muzej ,Jugo-lovenske Malice". Sestanek je otvoril »ekdan i vodja praškega manjšinskega odseka MAdrija“, go;pod inž. Mačkovšek. ki je po pozdravu navzočih, osobito predsednika »Jugoslovenske Matice", gospoda dr. Ravniharja, razložil namen in pomen Obrambnega muzeia. Po kratki debati, v kateri se je potreba ustanovitve Obrambnega muzeja -'oglasno povdarjala. je sprejel ustanovni občni zbor od pripravljalnega odbora sestavljen pos ovn k Obrambnega muzeja. Nato je bil izvoljen sledeč odbor: Za predsednika: inž. Janko Mačkovšek, za njegovega namestnika g. Ante Beg, za tajnika g. Saša Železnikar, za knjižni- Fran Vesel, blagajniške posle pa prevzame blagajnik Jugosl. Ma‘tice. Ko seje še določil način zbiranja maler^jala in s e sklenila prireditev obsežne .Korožke razstave* ie tekom letošnjega leta. je zaključil predsednik dobro u-pelo zborovanje. Poživljamo vse, ki imajo za naroden boj in naše meje zanimive letake, brošure, knjige, časopise, da iste odstopijo Obrambnemu muzeju »Jugo-slovenske Maiice* Piažakova uKca 3.-I,; javni promet z Reko in to preiiO ,čarja g. dr. Milko Kos, za arhivarja g. 'revidentom IzpoČelka se je Štraus ' u1 ..o n .... r zanimal, da je pnšlo v delavnico slovenskih uradnikov in je zat0 VZ0!jil splošno spoštovanja. Ni se pa 'a j -0 z več z dohodki s\oje službe, prič*’* 1' veriženjem iz’Nem. Avstrije in to le ^ slalo usodopolno zani in še bolj za govo obžalovanja viedno fodbino. — Brzojavni promet z RekO; _ grebška trgovska in obrtna z^.ri^rZo-znanja, ‘ “ irgovsKa in uumia hrZo- da je zopet yzPostov,,e"jtaijjer Dovoljeni so vsi jeziki. Pristojbine so iste kot za brzoiavke v Italiio. . 7- Premeščenje oficirjev. Vojno ministrstvo pripravlia ukaz o velikem PremeSčeniu onih oficirjev, ki so služili doslej v Crni gori in Južni Srbiji na sever države, onih, ki so služili doslej na severu, na jug. . — Razbijanje shodov. Notranie mr-"•strstvo ie odredilo, da se morajo vsi ‘'sti, ki motijo tuje shode, izročiti sodišču. — Strahovit snežni vihar v Nevv-y°rku. Po poročilu ansleš^ih listov je Pretečeni teden mesto in okolico New-■°rka zopet obiskal strahovit snežni vi-har' ki je razsaial 23 ur. Vihar je na ^ krajih mesta nakopičil take zamete, a ie bil cestni promet za več dni popolnoma ukinjen. Obenprn z viharjem Se('e pojavil tudi hud mraz, tako da ie Ys,Cd mraza in snežnih zametov bilo 0 Človeških žjtev. 10.000 mož so spravili j^delo za čiščenje zametov, da so vsaj za vzpostavili cestni promet. Mestoma Leonora, III. ouvertura. 2. Goldmark: Seljaška svatba, a) Thema con variatione. (Svatovski izprevod). b) Nevestina pesem, c) Serenada, č) Na vrtu. d) Ples. 3. Dvofak: Holoubek (Golobček). (Simfonična slika). 4. a) Wagner „Večernici“ iz opere „Tannhauser“; b) Ca:kovskij: Arija Gremina iz opere „Jevgeni Onje-gin“; c) Lajovic: Romanca, ooie gospod Josip Križat. 5. R. Straufii: Smrt in pre-obraženje (Simfonična slika). Predprodaja vstonnic in detajliranih spored >v počenši s 15. marcem v trgovinah Zlata Br’šnik, Slovenska ulica in Jožef Hofer, Šolska ulica. silo •e bilo nakopičeno nad 10 čevl-ev visoko Jo Sp je g0^ji0 0b času, ko smo Jj^li v naših deželah najlenše vreme. a. se ob atlantski obali v zadniem času ^ ta*(' 'zrec^n' ririrodni noiavi, na to 0 opozarjali že v naših vremenskih Poročilih. j ~ Solnce ha popolnoma mrknilo 8. ?prija od 10.— 12. ure. Ta mrk 0 viden po vsej Evropi, y J" Kuslti metropolit v Beograd« j-r^Sfad je d(/v. d najvišji russi hi-metropolit Antonije. Na "h ^3t?str0*a,tn potres v Kini. ^ tisoče Ijud, mrtvih. Na ševeroza-dn'nem. ozemlju Kitajske se je zadnje č,|(. ^oiavil katastrofalen poties, ki je li‘,rri vehkini piovincam pri'adjal ve-p(,,n^o škodo. Na tisoče 1'udi je mrtvih. uih°ipca ^I:1 lem 02eml'u ,e poru^e‘ l?kr) 'e n3ivefi'» **ar i’*1 ’e bilo Srpri^ 2ac^niib dvaiset let na Kitajskem. Porotno sodšč*. Mariboi. 9. marca. Žrtvi nemških tihotapcev. Lid prvega današniega porotnega slu-čaia je gotovo preseneti! tudi oba obtoženca: M^tiio Stimaca iz Radočaia in B »gdana Vukmanoviča iz Lipja. O 'ro-stila ju je še pred sodbo izboved tistih prič, katerih nrvotna izpoved ju ie kot vojnika potlačila v iečo i i na obtožno klon radi rnpn in če bi bil državni prav-dnik (dr. Hoirik) malo bolj nagajiv, bi bile priče zasedle mesto in usodo obtožencev. ziv, da s? preskrbi poselisko knjižico, se je julija lani podal na magistrat, kjer je izrabil priliko odsotnosti sluge ter mu iz čakalnice vkradel deWiik, katerega ie takoj prodal za 50 K. Kaj ie še nadalje zagrešil, ne spada tu sem. 17. novembra ga ie vrag zmotil do večje tatvine. Dopoldne je soremil v mesto svoio gospodinjo, ki je hotela kovaču Peklariu plačati račun v večiem znesku. Ker pa kovača ni bilo doma, sta se napotila proti domu. Doma je gospa skrila denarnico z 4840, kronami pod posteljnino. Med tem, ko so se domači odpravliali na delo, ie Drozg smuknil v stanovanie, izvohal denar in od'el v Maribor, kjer si ie kupil nekaj obleke in jedel in pil. Ali med tem ga je začelo skrbeti, kai bo z niim, če mu pridejo na sled. Povrnil se ie na dom gosnodaria, kjer ie. bilo vse zaprto, ker so medtem že opazili tatvino in so ga že zasledovali po mesju. Vtaknil je na ki uko hlevnih vrat 4023 K, drugo je bi! že porabil. In za ta dva greha sedi Drozg danes na porotni zatožni klopi. Prizna vse, javni obtožitelj ima lahko stališče, zagovornik sliKa njegovo vzgojo in apelira, da porotniki sodiio le po dejanski škodi in ta znaša blizu 800 K. Ker se pa zakon pri krivdoreku ozira le na vrednost tatvine, o deianski škodi pa odloču:ejo sodniki pri odmeri kazni, ie ta apel porotnikom Stimac in Vukmanovič sta leta 1919 povzročil dolgotrajne preglavice z dva,-služila pri vojaški obmejni posadki v Na-j kitnim posvetovanjem. Končno so se sovi, v katerem okraiu ie tihotapstvo J odločili za soglasno krivdo glede tatv in, bujno razvito. Dis 10. decembra 1919 a glede vrednosti z 8 glasovi za besedilo sta prišla oba vojaka v h;5o Marije Črnko j obtožbe (nad 4<1C0 K), ga je porotni se-v Lešnlah, kamor sta že prc;e večkrat nat pod predsedstvom sod. svet. Picblerja tijertlbCe Potresa. :e bilo najbrže v zgor Dred *eUe Huangho, kjer so sc tfesi. _ "ivi ov se leti pojavljali slični veliki po- zahajala s ponudbo, da pomagata tihotapcem. Tako namreč trdijo priče Marija Croko in njen prišteli Golman, pa tudi drugi. Stimac in Vukmanovič to obdolži tev zanikala. Obenem je tja prišel tudi Maruško iz Mittersdorfa. Dogovorili so se, da tisto noč vtihotapijo več konj preko meje. Stimac, ki je po trditvi prič že pre;e večkrat omenil, da služi prostovoljno, da si kai zasluži in da on ni pri- obsodil na 14 mesecev težke ječe. o Društvo fugosl. akad. v Mariboru coozaria cen j, občinstvo na svoje današnje “predavanje, ki se vrši ob 20. uri v Nar. domu. Predava g. dr. Sernec: „0 Sokolstvu*. Dolžnost vsakega naprednjaka je, da se predavanja šel sem služit kraku Petru, ampak sebi T'“ , 1 ■, 1 ■ ... »deleži zlasti seda!, ko so se klerikalci ,ia- iV Strajkujoče svinje. V iutrn 7 j so ~e v RoSpohn štiri Ileldov So ;oe navvl'čnle svojega gospodarja, pa K'n [pr'°brisale malo po svetu posledat. Jlpja ^ Potovan u so zašle r.a vrt Jer-°siam. n ,er ondi privošMle dohrf,!,°V lan5k'b jabolk.. Tarkuš ja mož toj0 ?a Srca tudi za svinje, ki se pote-da s ^0 tui'^‘ vrtovih. In z;jOtiilo ho je. Zt>«L? S° vse Ie štiri svini° namkrat ^neip V r)°dobni <-hrambi poleg iftil kiRe. Celo ta čudež se je pri-frnpl L S°. se v,a*a za njimi zaprle lin Hrvatom, je tudi za ta slučaj zavrnil | pomisleke glede finančne straže in oro-ižpikov; finančna straža, da sama rada j kai postrani zasluži, za orožnike pa ima I — krogle. Napotili so se vsi štirje do ; nekega neznanega kmeta, od katerega ie : Maruško kupil konja, kakor enkrat trdi-' jo za 6000 avstr, kron, dni>ič za 3000 1 naših kron. Ko so se bližali meii, st.^ šla . viojaka naore:, da rekognoscirata teren. vrgli s vzemi svojimi umazanimi in gniusnimi sredstvi v boj proti vzvišeni sokolski ideji. V^oonine ni. Eventualni prosti prispevki so namenieni prosvetnemu odseku mariborskega Sokola. Danes vsi v Nar. dom! o Mariborskemu Sokolu s0 darovali v veseli družbi po g. R. Sdnvarz-evi: Ivan Spoi;arič in Danilo N^devič iz Kftr prideta font z deklico na njihovo Hrvaškega-Plas.('ke zasledil za Dinari; Vra^n?'* Je P° so-ede in !0sPodu eo. romali z°f,ot domov. Modri Pn ?p|pni niizi niso modi biti ln H|pL,Pnrepr,f.ar'jn kak°r- da sta Jernei i'i hlov a ^'en^a žla sama po svinje v stilničfir na Pragerskem 10 K,, situpaj 170 K. Vsem darovalcem srčna hvala. Sloven. na''ctisiD fiedaiiščs. Repertoire bodočih dni : V četrtek 10.-. „Ka«ija“, ab. A 25. V pelek 11.-. /aprto V «0*10*0 1 i • ..Ksr n |a“ in ,.Suira peiem *. slovenski operni vn-er. jmn ab. ovejša poročila. tura m umelnost. S «a?„d|!,0!!ecl '‘oncerta. Ker so se li dun- in nar°č‘la tiska,li in , °i ko ,cerf1Cni OdPn«.dujpino Ploven Mar horu bi., marca. . a p 'vl *cornorni kvartet. 1 p°ndeifLdkavHan|e ženskega društva. v L ? 14‘. '• m- 20. uii ir Prot> dr k- 1 ^ran' Narodnega doma C.S-8. fe*{ 0 .zgodovini B,ta 'lQi wileleži1f'1041naše ubčlnslvo vabi k -4» iv f odbor-st°;ska vo nam,fonični k°ncert. Mnrl- fln^^aDeb.ika1 Feido Herredl P°a V°d’ VQfti8. marca ob 90 ■7o°ga v petel"> fonix 2.0vi slavn0stnrH' ^ 1 ur' zve^r) Pevr111 koncert s »o-i ^°ram- Svoilx- sim‘ Ha i/J *0sP0da josipaOVKJ^ opErnega 0L l^i operi J 7. K/,žala» basista ual bedeče to^-^'«SpTd bo cae. 1, Beethoven; ; pot, vojaka zakličeta stoi! to pa samo, Ida markirata vestno službovanje. Ali ti- jhotapca Maruško in Golman sta' kmalu j uvidela, da ta stoi! velja njima. Eden I vojakov je 'naneril puško proti njima, I drugi jima je pobral več!e svote denarja in ure. Ker sta zbežala, sta voiaka-oddala ! za nimia še več strelov. Oropanca sta jdocrodek javila avstrijski natrnlji, ki :e i zadevo oddala naM obmejni posaditi, j Vojaka sta zanikala krivdo in trdila, da sta imela njuna obtožitePa za prava tihotapca. !;i sta na njiju klic zbežala, nakar sla onadva konja prignala na ko- mando. Zadeya se ie vsled počasnosti obmejnih oblasti vlekla nad leto dni, cdbor ustavnega odseka je imel danes St^ma-c ie sedel v zaporu od 7. februarja seio, na kateri se je .je izvedla nova re-1920, Vukmanovič pa od 7. decembra.1 dakcija onih delov ustave, ki so biii Pii danaSnii razpravi sta Črnko in Gol- sporni. Ožji odnor se je razdelil v dva man izpovedala tako v nasprotju s on/o-! odseka. Prvi se je posvetoval o 3. od- tnimi zapisniki, da se ie takoj videlo, j delku ustave, ki govori o organizaciji da tu.nekaj ni v redu. Zato je državni gospodarskih in socralnih razmer med pravdnik že med razpravo umaknil ob- državljani. Drugi odsek pa je najprej tožbo, naksr je senat razglasil razsodbo, razpravljal o poslednjih členih ustavnega da sta oba1 obtoženca oproščena. načrta, potem pa o 7. oddelku, ki go- Razprava o spornih točkah ustave. !' LDU Beograd, 9. marca. Qžji Dunajski cvet. vori o unravnih oblastih. Prva skupina je končala razoravo vseh treh oddelkov, Ko ie bil sedaj 23 letni Anton Drozg! ni pa se mogla izvesti končnovelja na 13 let star, je oče zapustil ženo in otro-J redakcija agrarnega vprašanja, ker z ka, ki tudi dotedaj ni imel prave vzgoje, muslimani §e ni došlo do sporazuma. Ze z 12 letom se ie seznanil s tatinskim Določena sta bila dva člana, name' paragrafom. S 13 letom ga ie mati-služ- demokrat J. Demetrovič in zemljoradnik kinja prepustila usodi. Zašel je med du- Mihajlo Avr rfiovič, da predložita končno najske fijakerje, kjer se je kmalu izučil redakcijo vnrašanja glede gospodarskih in poneverjenja, kar mu je prineslo 4 me- soc. problemov, ki imajo* priti v ustavo, seoe ječe, ki ga seveda ni poboljšala. ’ V dum sk pmi so se naprej sporn-amnak zavedla v družbo dunaiskih zumeli o rosledniih čienih ustave. Po „Plattenbruderjev“, kjer je avanziral že novi rrdakcjii se morejo suspendirat do 8 mesecev ječe radi tatvine. Lani se neka'ere dižavljanske prnvce v easu je naveličal dunajskega stradanja in za-Ivojrte. Zatem se ie razpravljalo o 7. od-hotelo se mu je po Jugoslaviji. [delku. Posvetovanje se je vršilo o vseh Prišel je brez potnih dokumentov v oddelkih, razen o onih, ki govore o ' Maribor in se vdinjal kot hlanec pri Ivanu oblasti. Sprejetih je hilo pet členov z Kleebinderju na Meljskem Vrhu« Na oo- gotovimi izpreraembami. Na tej seji so bile zastopane vse stranke razen komunistov. Poga^nja z muslimani. LDU Beograd, 9. marca. Danes dopoldne se je vlada pogajala z delegati muslimanskega kluba. Po vtisu, ki ga je bilo mogoče dobiti iz razgovorov z vodilnimi o-ebnmi, se kaže vlada popust-Ii va napram muslimanom glede'priznanja odškodnine za odvzete begluke. Danes pripoldne sta imela delegata muslimanov Kapetanovič in Filipovič v mini-trsivu /a agrarno iv formo sps anck s poverje- ’ ni kom za agrarno reformo v Bosni, dr. Telf ilkom in Novakom. Razpravljala sta' 0 nekaterih podrobnostih v praSanju igrarne letorme, pri čemer se ie stališče muslimanov znatno razi kovalo od stališča, ki ga ie zavzela vlada vtem vprašanju. Po 'onferenci v ministrstvu za agrarno refjrmo sta muslimanska de-•egata odšla na razgovor k ministrskemu predsedniku Nikoli Pašiču. Nov beograjski občinski zastop. LDU Beograd, 9. marca. Danes dopoldne je prevzela svoje dolžnosti nova občinska unrava, izvoljena 6. t. m. Po objavi točnih izidov volitev in izvršeni vert fi';aciji je nova občinska uprava prisegla. Po prisegi je prevzel g. Dobra Marovič predsedniške dolžnosti. V svoiem eovoru je izjavil v imenu radikalno-, demokratske skupine, da'se njen delovni program deli v dva oddelka ; v izvršitev , zakonov, s katerimi naj bi se uredili od-nošaji v občini in v izvršitev glavnih na-čitov občinske uprave, ki jih namerava uresničiti za napredek in olepšanje mesta. Končno je republikanec Jaša Prodanovič podal svojo ostavko kot odbornik, vsled česar pride na njegovo mesto tretji kandidat iz republikanske liste, Joksimovič. Zastopniki beograjske občine v Sorbonni. LDU Beograd, 9. marca. Presbiro poroča iz Pariza, da je bila deputacija beograjske občine včeraj sprejeta v Sorbonni. Zadnšnica za bivšim krhljem Nikitom. LDU Beograd, 9. marca. Ustavni odsek danes dopoldne ni imel seje, ker so se , njegovi člani udeležili zadušmce za bivšim kraljem Nikito. Poseli pri Pašiču. LDUJ^eograd, 9. marca. V pon-deljek, 7. t. m. je sprejel ministrski predsednik Pašič ameriškega poslanika Lodgea. Včeraj ob 8. uri pa je sprejel novega francoskega poslanika Simona, s katerim je imel daljši razgovor. Nov vozni red za Slovenijo. LDU Beograd, 9. maiea. Včera) in dane? se je vršila v ministrstvu za promet konferenca delegatov vseh železniških ravnateljstev radi novega voznega na vseh že^zmskih progalr Nove železniške progč LDU Beograd, 9. marca. V mvnt** strstvu za oromet se bo v kratkem sestala komisija, ki bo pregledala dela za projektiranje in zgradbo novih železni- ' šnih prog. Generalna seja Narodnesbauke. LpU Beograd, 9. marca. Narobna banka ima 31. nmca svojo generalno, sejo, na kateri se bo predložila bančna bilanca. Razen tega se bo razpravljalo tudi o stanju naše valute in o vzrokih padanja našega dinarj« na inozemskih denarnih trgih. Revizija ukaznih uradnikov. ’ LDU Beograd,, 9. marca. Delo odbora za revizijo ukaznih 'uradnikov se bliža svojemu koncu ter bo bržkone | končano okol 20. marca. Sklepi odbora bodo predloženi minerskemu s\ctu v ; odobritev. Ministrstvo za narodno zdravje. LDU Beograd, 9. maica. Včeraj je bil podpisan pravilnik za poslovanje v ministrstvu za narodno zdravje. Načelniki posameznih odde 5 kg 320 par nad to težo 480 pas, za navadne pakete do 10 kg 640, za obširnejše 960, za pakete do 15 kg 960, za obširneiše 1440 par, do 20 kg 1280 par, obšir- Tvrdka Singer, Zivalni nejše 1350, do io kg 1800, obširnejše; stroji, Maribor, iščepro-1700, do 15 kg 2700, obširnejše 4050, j do 20 kg 3600, obširne 5400. Pristoj- j bine po vrednosti se za inozemstvo računajo naslednje: Za 300 frankov, 1200 dinarjev ali 4800 kron, po 1. tabeli 60 nar, pa 2.90 nar, po 3.120 par, j po 4. 150 in po 5. 180 par. izvir. Singer Šivalni stroji | Posojilo uprave fondov. Upravo; pripravni za vse svrhe, so fondov je odločila, da bo odslei izda-, jala posojila o kratkim rokom ne samo za zgradbe, amoak tudi za druge svrhe. j Ta posojila se pretvorila v posojila z, dolgim rokom, čim bodo sodišča izdala! intabulacijo. Dotlej plačujejo stranke omara in kredenca za Upravi fondov samo obresti za dotično sobo se ceno proda. Vpraša posojilo. ! se Maistrova utica Štev. 17, j Trst ni svobodna luka. Od vrata 3' 323 »Agence Italia« razširjeno vest, da je Stanovanja z 2 sobama in bil Trst o pr-Hki aneksije TuUjske Be-! pohištvom na lepem pro-1 nečije proklamiran za svobodno luko, j času ojačeno povpraševanje po angleškem blagu. | Omejitev trgovine na Romunskem. Romunska vlada je prepovedala svobodno trgovino s valutami in uvoz luksuznih predmetov. | Konferenca v Barceloni. Na mednarodni konferenci v Barceloni dne 10. trn. zastopa našo državo naš madridski poslanik dr. Tresič-Pavičič, kateremu se dodelita kot strokovnjaka inšpektor železnice Avramovič in za pomorsko brodarstvo Volfan. | Francosko—čelka sladkorna transakcija. Pregovori med francoskimi In češkimi predstavniki sladkorne industrije so se zaključili. Francozi so kupili 430 000 dvojnih meterskih stotov ter dobili pravico opcije na nadeti 430 tisoč dvojnih metrskih stotov. Cene so se določile naknadno oo srednjem kurzu newyorške in pariška borze. | Likvidacija blagovnega prometnega urada v Avstriji. Zvezno ministrstvo za trgovino je sestavilo in predložilo zveznemu ministrstvu predlog radi llkvidaciie blagovnega pro* metnega urada (Warenve*-kehrsbureau|. Ako bo ta predlog pravočasno soreiet, bodo prenehale funkcije tega urada 1. aprila. Ne pozabite na Glavni urednik: Radivoi Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar. Mala oznanila. Učenka za šiviljska dela se takoj sprejme. Roza in Adela Armbruster, Vetrinjska ulica 17. 317 2—2; daialko, zmožno tudi pisar niških opravil. Obenem se sprejme tudi zastopnik. Pogoj; slovensko in nemško v govoru in pisavi. Osebno predstaviti v trgovini Dravska ulica 10. 327 2—1 se v ceni znižali, na kar se posebno gg. čevljarji, krojači, šivilje itd. opozarjajo. Stroji se oddajo tudi proti odplačilu. Maribor, Dravska ulica 10. 326 3-1 Oni gospod, črnih brčic, ki nas je na našem povratku semkaj iak° prijetno zabaval ter pri tem trdil, da ima lepe in mehke čevlje le za nekaj par tedensko, ker ral?i »?* ključno le liščilo „E r d a l“, je napravil na moie hčerke: Ljubico, Danico, Jelico in Zorico, vrlo dober utis, ter se radi tega naproša, da nas, ako je še tu, skoro obišče. Eusebija Lukavič vila: »Dekliški g o 1 o b n j a k«. 323 ra J Primorci! Naznanjam, da sem odprl novo higijenično brivnico. Za prvovrstno in čisto postrežbo jamčim. 26$ 2—2 Vjekoslav Gjurin primorski begunec. vzajemna in "Jugoslavija upravičeni j ie po »Politische Korrespondenz štoru za prodati, pove upravništvo. Naslov Maribor, Jurčičeva ulica št. 9. 321 0B« Goniini jermeni za stroje v vseh širinah od 30 do 200 mm v z; Ate* Ivan Kravos, sedlar, j ksandrova c. 13. I80 Lahko motorno kol® ^ro tor-Reve), 2 cilindra, ° v. ohranjeno, se proda, v t ska ulica 11, gostilna* brez strankinega privolila in pooblastila o njenih pravnih pravicah iz prvotnega zavarovanja odločevati, odnosno pravno obveznost prenesti na novo družbo ali sploh še zahtevati obstoj zavarovanja pri družbi, kateri ne pristoja pravica obratovati v naši državi — se je reprezentanca v Liubliani z obvestilom z dne 1. marca 1921 št. 1068 Izjavila, da »izjemoma« razruši obstoječe zavarovanje. K tei »izjemni razrušitvi« je privedlo dejstvo, da je stranka zagrozila s tožbo na ugotovitev pravnega stanja stranke napram družbi, katera ie v svoji okrožnici z dne 25' novembra 1920 štev. Res. 15 priznala, da preneha s 1- prosincem 1921 s zavarovalnim obratovanjem! v Jugoslaviji. Podaja to širši javnosti, da ve v koliko je utemeljena opominie-valna ali tožbena grožnja, ako stranke ne vplačajo premije in pravočasno zahtevajo razširitev zavarovani pri družbah, katere so ustavile njihov nadaljni zavarovalni obrat v Aši državi. j Mariborsko sejmsko poročilo. Na živinski seiem dne 8. marca je blio prignanih: 8 bikov, 128 volov. 214 krav, JO telet, 14 konjev, 2 osla. Skupaj 376 Naše nar neresnična. [Odda se lop lokal v na- | Delegacija ministrstva za fi- l«m. Naslov v upravništvu j nance objavlja: Mnrtopolska taksa za; a ora<’ i . , /g sladkor v iznosu K 8 za vsak kilo- Hebtovana soba za dva opozarjamo, da se naročnina plačuje v naP'f. gram se pobira samo od sladkorja in | solidna gospoda se išče. m nazajm /^or pa nam ko mu poteče nar<> sladkorne pese ali sladkornega trsa, Ponudbe na upravo. nina ter ne dopošlje drage, ne vrne, tega smd traft0 bodisi da je surov ali rafiniran. Na'p0.fe(ia - vinSkom se * . j ^ proda. Vprašat!? Zrkdskega še nadal>e za naročnika ter je tudi pravno vse druge vrste sladkorja, ki se porabljajo namesto sladkorje v svrho oslajanja, kakor škrobni sladkor, sadni sladkor (kakor od grozdja) pa se pobira razen trošarine monopolska taksa po K 1’60 od kilogram. j Žitna tržila: Vinkovci: Radi1 malega dovoza žita mal promet. Cene so višje, ker presega povpTaševame ponudbe, Pšenica se plačuje po 1000 kron. Nova koruza 410—420, oves' 336—335. Trg je oosetilo tudi mnogo; inozemških kuncev. — Osijek: Dovcz slab. Pšenica 1000—1020, nova koruza 410—420, oves 340—345. Mlini oro-! dajajo mnogo moke. Koruzo se trguje največ na račun Nemčijd in Čehoslo-; vaške. Promet z Avstrijo se je ukini!.: | Industrija v Angliji se pričenja zop^t oživljati. Tovarne volne in tekstilne industrije bodo obrat razširile ter razširile delavni čas, ker je v zadnjem, trg št. 6-II, od 11. do 14. ure popoldne. Vse kleparske stroje in orodja ima stalno v skladišču zastopstva tvrdke. E R D M A N N & K I R C H E I S, AUE i!5. listi Ut i tl zapisi. Eateva »us. Strugalnice, vrloinice, brusiinica, Sage, ob-likovalnice itd. 324 4—1 doWn> poravnati nam naročnino za vse nadalje Pre^ številke. ‘ , 53^ na plin cel** dobro ohranjen, proda po zelo ugodni Mariborska tiskarna d- Jurčičeva ulica 4. axx2xxxxxa — ffl Tovarna te zaloga Koroška cesta 46—53 Pater Hsdtnsjger In drugovl S K® t IV 9 H kJ H jrijicroSaia H M W 0 »vojo bogato'zalogo kompletnih spalnih sob, fcuhin]ske:oprafe Iz meh- kega in trdega lesa, kakor posamezne dele 3®T po znižanih cenah, mj j Zavod za sfraženje zaklepanje v Maribor« prevzame vsako vrsto straženja v mostu • - HS dvorih, kakor tudi spretnllanje 2®*ejpfl' kih vozov. — Pojasnila v pisarni* s t a n 1 š k a ulica 2. :o: Telefon štev. 37S Špedicija vseh vrst. :o: Carinska agentura in carinske reklamacije. :o: VskladišSenJe .vsakovrstnega blaga. :o: Mednarodni prevozi. :o: Selitve z patentiranimi pohištvenimi vozovi na vse strani. :o: Špedicijsko dostavno podjetje Južne železnice. delniška družba za mednarodne transporte v Ljubljani. Brzoiav. naslov: Spedbalkan Predprodaja vozovnic za vso proge južne in državne želcznicc. Skladišče spojeno s tirom južne železnice, Aleksandro cesta št. 70. Nalvetie domač* Špedicij jko podlstja 1 113 Podružnica: MARIBOR,- Aleksandrova cesta St. 35. Podružnice: MARIBOR, ZAGREB, BEOGRAD, TRST, WIEN. Najvrtjs domete Spodidjsko i izdaja; Tiskovna zadruga Marlhor -^ TIska■ Mariborske tiskarn* d. 4 podi«