s ,,», .»..mim« i k o) i% a Ti/vn k fnzznszTz. t # | .1 . l\ /\ KI J S I A * .r * + 1 A^cAr jv ^ t^ueo da> f ft i ; Ima lO.OuOi^ročnikov:« ft - - , « * +1 Sundays and Holidays • „ . ., ± %Mt siev^asiriii delavcev w jumn&L l __# WMLMFOM FIIAM1: «87 COETLANDT. fcitere* u §econ*-Cla» Matter, September H, 1901, at tka Fort OHm «1 Vnr York, M. TM vnto tke Act of Ooifmi of Mara S, 117». TZLBFOK PIIAJtHB: 4U1 COETLATOfc NO. 305. — ŠTEV. 305. NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 29, 1915. — SREDA, 29. DECEMBRA, 1915. VOLUMB TTTTT _ L1TKH XXIII Situacija na Balkanu. --o- BOLG ARI SO ZAVZELI MESTO ELBASAN Z NASKOKOM. — AVSTRIJSKE ČETE SO PREKORAČILE REKO T ARO. - RUSIJA IN RUMUNSKA. — GRŠKA SE VEDNO BOLJ NAGIBA NA STRAN NEMCEV IN BOLGAROV. — OTVORITEV BOLGARSKEGA SO BRANJA. — BOJI PRI DARDANELAH. -o-- Pariz, Francija. 28. decembra. — Bolgarom se je posrečilo zavzeti z naskokom albansko mesto Elbasan, ki je e v enem ali dveh dneh na obali Jadranskega morja, če jim ne bodo delali kakih ovir Italjani, ki so se izkrcali v A\loni. London, Anglija. 28. decembra. — Neka tukajšnja br-/. »javna agent ura je dobila iz Cetinja sledeče poročilo Avstrijske čete, ki operirajo v severnom delu Omego-ivt so prekoračile reko Taro. Kakor kaže. ne bo armada generala Koevessa v Crnogori veliko opravila, ker se mora boriti v. silnimi težkočami. Berlin, Nemčija. 28. decembra. — Sem je dospela-iz Sofije sledeča brzojavka: "ltf!irskih vojakov, ki so izborilo j>re-skrbij. ni z \».jniiu materialom in drugimi potrebščinami. Vojaki so m? pravili dosedaj 2e dvanajst vrst strelnih jarkov lu jih zavarovali z nu>čnlmi žl^natliui ogr:ijami. ITo.imhi /avt/iiiUov \ Solunu. Ilerlin. Nrm«Mja. "Js. decembra. — N"ki tukajšnji o bili TKunt. Kralj Konstantin. 1'arif. Francija. dei-emforu. —■ .šef fra tu ozkega generalnega štaba je bil v soboto pri grškem kralju v av-dlenci. Kralj je baje se^laj prepričan. «la Avstrija in Nemčija ue bosta zmagali. ampak l>o zmaga edlnob- na zavezniški Ktraid. OiSka Ih» odioiiia. IlunaJ, Avmrija. 28. decembra. — Zaduje dni se ni Balkanu ničesar po- j sebnepa pripetilo. Zaenkrat je vse od ; visno od stališča srrske vlade. <\> ne i>o imela (IrSka ničc^ir proti temu. da budo zavezniki Se nadalje v Solunu, ne bodo avstrijske in l>olgarske čete ! Več stopile v akcijo. V nasprotnem | siu«"aju l>i pa Avstrijci. Nouu-i in ISol-trari navalili na Solun in poskušali j pregnati zatt-zidkc. 1 milijnno\ mark. Keriin. Nemčija. 2S. decembra. — ; "Roichpost" j)ori->ča. da je dobivala | Srbija od začetka vojne pa dosedaj od Francije mesečno r>G.OOO.OOO frankov. i Del te svotc se je uporabilo tudi za ! Črnogorce. I 1'oloraj iMdzpreinetijen. Berlin, Nemčija. 118. decembra. — Vrhovno poveljstvo upniške armade poroča, da je položaj na Balkanu ne-izpremenjen. Nemški p^Mimorski čolni. Rim. Italija. 28. decembra. — V j bolgarsko pristanišče Varno j«' dospelo pet nemških podmorskih čolnov. — Pluli so po Donavi od Regensbarga do Iiuščuka. Sin nemškega cesarja v Bitolju. Pariz, Francija. 28. de^»embra. — Havasova agentura je dobila sledečo brzojavko: V Bitolju se nahaja bolgarski kralj Ferdinand, bolgarski prestol onasled-■ nik Boris in neki nemški princ (najbrže sin nemškega cesarja.) Thomas M. Osborne. Znani jetniški oskrbnik Osborne v ne wy or ski jetnišnici Sing- Sing-, obtožen od nasprotnikov. Včeraj je bil obtožen znani o-skrbnik jetnišnice v fcsingr Osborne, in sicer ga obtožuje ena obtožnica krivoprisežništva, dru ga pa slabega vodstva. Tudi proti njee0^"111 osebnemu značaju je naperjenih nekaj točk obtožuice John B. Riley, ki je nadzornik jetnišnie, je rekel, da bo odstranil Osborna kot oskrbnika v SSitig Sing, ker ne bi bilo prav, da bi bi= na takem mestu človek, proti komur je naperjena obtožnica. Ko so opozorili na to newyor škega guvernerja Whitinana, je rekel .da sprva ni hotel verjeti go vorieam proti značaju oskrbnika O.sborna in da ima jetniški nad zorni k po zakonu popolno pravic in polnomočje v tem oziru. Thomas Osborne govori o preiskavah, ki so se vršile glede njega kot o zaroti in ne preiska\ i. Pravi se je zameril nekaterim koioimpirunim političnim voditeljem. ker je vodil jetnišnieo vest no in ki je pod njegovim vodstvom taki nepošteni ljudje niso mogli zlorabljati v svoje zasebne nepoštene namene. Povedal je tudi, da si je nakopal sovraštvo nekaterih jetnikov, ki so uživali poprej po sebne in nezaslužene prednosti pred ostalimi. Kekel je. da zato, ker ni hotel delati nepošteno, si je nakopal sovraštvo teh ljudi in zato ni obtožen s tem le on. temveč tudi vsi drugi, ki so v svojih uradih ostali pošteni. Zato ta boj. ki ga bo bojeval, nI samo njegov boj. temveč boj vsakega poštenega državljana v državi New York, ki mu je mar pravice. Japonski parniki ne bodo več vozili skoz Sueški prekop. Tokio, Japonska. 28. decembra. Ker se od dne do dne veča nevarnost, ki grozi parnikom, ki vozijo skoz Sueški pr:koi; iti pf. Sredo >emskt m morju, .te sklenl'a jap >n ska poštna parniška družba, ki ima pod svojim nadzorstvom večino japonskih parnikov, da bo opustila običajno pot skoz Sueški prekop ter vozila krog Rta dobre uade iz Colombo na Ceylonu. Potovanje se bo podaljšalo s tem za dva telna. isto pot bodo mprav-];ali tudi drugi parniki, ki vozijo iz Evrope na daljni vzhod. Boji v Perziji. Carigrad, Turčija. 28. decembra, — Danes je bilo sledeče uradno sj>oro-čeno: V Kavkazu so pognale nase juitru-Ije v beg: močne sovražniške oddelke. 1'etrograd. Rusija. 2S. decembra. — Ruski generalni .štab poroča : V Kavkazu so zasedle naSe čete zapadno <*! Ramadana mesto Asadabo. V bojih pri Vasi Kabakterim smo premagali močne sovražnlške oddelke in zaplenili precejšnjo množino vojnega materiala. Pri tej priliki smo vjeli tudi 71 vojakov. Senuzijei. London, Anglija, 2S. decembra. — Nocoj je dospela iz Kaire brzojavka, da je vdrlo v Egipet IJOOO Senuzijcev. Angleški vojaki so jili v oazi Sinab razkropili iu jih pognali v beg. Xa bojišču je obležalo 200 mrtvih ter dvakrat toliko ranjencev. Italija bo poslala v Tripolitanijo veliko množino vojaštva, katerega naloga bo zadrževati Senuzijce. Artilerijski boji. _ Berlin, Nemčija. 2«. decembra. — Pri Sedd-elUabru je obstreljevala sovražna artilerija turško levo krilo. Turška artilerija je tako izborno odgovarjala. da so morale sovražne baterije kmalo utihniti. Pred Suvlo se je zoj>et pojavilo nekaj transportnih ladij, ki so hotele vkrcati angleške vojake. Vsled našega neprestanega obstreljevanja si niso upale približati se bregu. Položaj v Carigradu. London, Anglija. 28. decembra. — Neki tukajšnji list je dobil iz zanesljivega vira poročilo, da se vrše po glavnem mestu Turčije velike demonstracije. pri katerih zahteva ljudstvo od vlade, da mora takoj skleniti mir. -ae to ne bo v najkrajšem času zgo-dilo, se je bati resnih nemirov. Odgovor na noto. Odgovor na drugo ameriško noto glede "Ancone" bo dospel v teku 48 ur. — Pen-fieldov odgovor je precej površen. — Razsodbena po-godba. Washington, D. C., 28. decembra. — Vlada Združenih držav bo dobila v teku o-seminštirideset ur odgovor na drujjo uuto glede potopa pari) i k a "An cone' \ Ameriški poslanik na Dunaju, Penfield, je sporočil danes di*žavnemu departe-mentu, da bo imel udgovoi* •"e danes v svojih rokah. Ker je brzojavni promet prekinjen, oziroma zelo o-viran, bo besedilo note dos-|)elo šele tekom dveh dni v Združene države. Čeravno je Penfieldovo poročilo precej pomanjkljivo in nejasno, so tukajšnji vladini krogi prepričani, da odgovor ne bo zadovoljiv. Avstrija ne bo hotela plačati odškodnine družinam o nih ameriških državljanov, ki so se ponesrečili pri potopu "Ancone" in najbrže ne bo hotela kaznovati kapitana podmorskega čolna. Avstrija l>o predlagala, da naj se vse diference pred lože haagškemu tribunalu. Razsodbena pogodba me*' Združenimi državami in A-vstrijo je bila sklenjena le ta 1909. leta 1914. je bila pa obnovljena. Po sprejemu odgovora b' predsednik Wilson odločil kakšno stališče bodo v bodo če zavzele Združene države napram Avstriji. Zaplenjena pošta. Nemci zatrjujejo, da sta bila u-stavljena dva parnika, s katerih je bila vzeta pošta. Berlin, Nemčija, S. dcembra. — V nekem poročilu iz Rot terciarna zatrjujejo, da so zaplenili Angleži pošto z dveh parnikov, ki so bili na potu iz Amerike v Nizozemsko. Ualje zatrjujejo, da so vzeli Angleži tudi vso južnoameriško pošto. ki je bila na potu na Nizozemsko. Washington, I). C., 28. dec. — Tukajšnji krogi so mnenja, da nameravajo zapleniti zavezniki ali pa pregledati vso pošto med Zdr. državami in evropskimi nevtralnimi deželami in ki je baje namenjena v Nemčijo. Do sedaj se je tikalo tako postopanje le paketne pošte, od zdaj naprej pa se bo tudi pisem. V opravičenje navajajo zavezniki, da je to potrebno iz vojaških ozirov in da s tem ne prekršijo določb Haaške konvencije, ker jih Turčija, nemška zaveznica ni podpisala. Vsled teka so tudi druge vojujoče države opravičene do takega postopanja. Poleg tega tudi določa nek člen Haaške konvencije, da se te določbe nedotakljivosti pošte ne tičejo pošte, ki je namenjena v blokirana pristanišča. — Omejitev porabe moke na OgT-skem. Amsterdam, Nizozemska. 28. decembra. — Iz Budimpešte poročajo. da je objavil uradni list vladno odredbo, ki določa dnevno u-porabo rži. pšenice in ječmena na 240 gramov za splošno ljudstvo, in 300 gramov na dan za one. ki so zaposleni pri zelo težkih delih. Vest iz Italije. — V Bimu so zaprli trgovca Pi-perno, ker je poneveril velike svotc pri dobavah za armado. Odhod atašeja. Odpoklicani nemški atašej Boy-Ed je rekel pred odhodom, da Nemci ne dovolijo žalitev diplomatov. Stotnik Karl Boy-Ed, ki se je včeraj vrnil v Berlin na zahtevo predsednika Združenih držav, je izdal dolgo izjavo, predno je šel na parnik "Rotterdam", ki ga bo vozil nazaj v njegovo domovino. V tej izjavi, ki je bila spisana na stroji in ki jo je v mnogih iztisih razdelil med časnikarje, ki so ga čakali na pomolu, je zatrjeval, dč so nedolžni, on, stotnik pl. Papeu in nemška vlada in da je vsega kriva le prevelika svoboda, ki jo uživajo ameriški časniki. Stotnik Bov-Ed je ilospel na po mol kakih 20 minut prej. predno je odplul parnik in stražniki so mu morali napraviti red in prostor, da se je lahko približal rno stiču, ki vodi na parnik. Tam g; je čakala že velika množica ljudi, slikarjev in zastopnikov kinema tografienih družb in drugih. Ko je dospel do parnika, se je ustavil in začel razdeljevati na stroj pisane izjave za časnikarje ki jih je bilo vse polno krog nje ga. Tudi drugi ljudje so se začeli trgati za te liste, ker niso vede li. kaj da pomenijo in zato so jil: mnogo raztrgali. Posebno ženske so si jih hotele ohraniti za spo min. V tej izjavi je na dolgo in širo ko razpravljal o svojih dobrih u tisih. ki jih je dobil tukaj tekom svojega dolgega bivanja v Združenih državah ter se zahvaljeval za vse prijaznosti, ki so mu jih iz kazovali ameriški mornariški častniki in drugi prijatelji, ki si jil je pridobil tekom časa. Potem pa se je silno pritoževal proti listu "Providence Journal", ki je od kril njegove zarote in spletke, radi katerih je moral oditi. Sploh' je pokazal, da so mu silno v želodcu ameriški časniki ter je trdil, da Nemci ne razumejo takih časni karskih prostosti, kakor jih poznamo v Ameriki, češ. da Nemčija ne bi nikdar dovolila, da bi kd< žalil kake diplomate prijateljskih držav. Rekel je tudi. da se bo šc pokazalo, da je to za razvoj Amerike škodljivo. K sklepu se je šc poslovil od vseh osebnih prijateljev in zaključil svojo izjavo. Drage očesne vejico. Bayonne, N. J., 28. decembra. Nihče ne ve, kako drage so očesne vejice, če jih ima lepa deklica. — Pravni oddelek Central Railroad of New Jersey je določil $200 za pet vejic, ki jih je osmodila goreča iskra lokomotive dvajsetletni lepi dekliei Juliji Porubski. Tožila je sicer za odškodnino &>00. t. j. $100 za vsako vejico, a so ji prisodili le $40 za vsako vejico, skupaj $200. Napredek tehnike. Tehnika je zadnji čas silno napredovala. — Vodljivi zrakoplovi in baloni. — Rekordi Pred desetimi ali dvajsetimi leti si ni nikdo mislil, da bo tehnika v kratkem času tako zelo napredo vala. Komu je prišlo pred leti na misel, da se bodo ljudje lahko vozili tako z zrakoplovi po zraku, kakor se vozijo z avtomobili po zemlji. Vakega človeka, ki se le količkaj zanima za napredek, bo gotovo veselilo izvedeti nekoliko podrobnosti o zrakoplovih in o rekordih. katere so zrakoplovci dosegli. Posebno francoski zrakoplovci so se večkrat zelo odlikova li in so dosegli rekorde, katerim se je čudil ves svet. Opise raznih poletov je dobiti v letošnjem Slovensko-Ameriškem Koledarju. — Poleg tega so v njem tudi lepe povesti, znanstveni članki, kronika vojne, in razne druge zanimivosti. Koledar krasi trideset krasnih .slik. — Onemu, ki ga naroči ne bode žal. Cena je malenkostna, samo 35 centov s poštnino vred. Naročajte ga pri: SLOVENC PUBLISHING 00,. 82 Oortiandt St., New York, N. T. Avstrija in Italija. Vroči boji v južnem in jugovzhodnem Trentinu. — Obstreljevanje italjanskih vasi. — Spopadi ob soški fronti. — G-orica še ni padla. Dunaj, Avstrija, 28. decembra. — Avstrijski gen. štab je sporočil sledeče: Na italjanskem bojišču se vrše neprestano silno vroči spopadi. V južnem in jugovzhodnem Trentinu so se končale dosedaj skoraj vse bitke z našo zmago. Xa soški fronti se ni ničesar posebnega pripetilo. — Italjani še dosedaj niso zavzeli Gorice, kljub temu, da so zadnji čas večkrat zagotovo obljubili, da mora v teku nekaj dni pasti. Rim, Italija. 28. decern bra. — Italjanski generalni štab poroča: Xaša artilerija povsod dr bro napreduje in je dosegla zadnji čas več zelo lepili uspehov. Pri Soči ima sovraž nik razpostavljene svoje te ške topove, ki zelo ovirajo nn še napredovanje. Zrakoplovce, ki so se pojavili nad našimi pristanišči, so prepodile naše obre žne baterije. V Tirol ah se ni ničesar posebnega pripetilo. Vojne operacije in transport zelo ovira slabo vreme. Berlin, Nemčija. 28. decembra. — Neka brzojavna agentura je dobila poročilo da je kralja Victorja Ema-nuela tako ranil drobec avstrijske granate, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Agentura dvomi, da bi bilo to poročilo resnično. Ker italjanska policija popolnoma brezobzirno postopa, se je začelo ljudstvo upirati. Po nekaterih večjih mestih so se vršile resne demonstracije. Zadnji čas je nastala v Italiji velika draginja. Carramsa bo kmalu gospodar cele Mehike. El Paso, Texas, 28. decembra. C'arrauza pridobiva dan za dnem s pomočjo svojega generala Obre-gona večjo oblast v Mehiki. Le št,-nekatere pokrajine na zapadu se še nahajajo v oblasti nstasev in nekateri mali kraji. Drugi so se že udali sedanji vladi, ki je že priznana od vlade Združenih držav. O generalu Zapati. ustaškemu voditelju na jugu, se že ni ničesar čulo skoz več meseeev. Villa in njegova dva generala, ki sta mu še ostala zvesta, se pa še vedno skrivata nekje v gorovju. Huerta bi rad na prosto, ker je slabega zdravja. Washington, D. C., 28. dee. — Semkaj je dospela prošnja bivšega mehiškega diktatorja, ki se nahaja zdaj zaprt pod varstvom vojaških oblasti v San Antonio. Tex. Px-osil je, da bi ga pod varščino pnstili na prosto, ker so zahtevali njegovi sorodniki, da ga izpustp, ker je zelo šibkega zdravja in da naj mu dovolijo, da bo bival pri svoji ženi. ki prebiva nekje blizn onejra mesta. Huerta se je nahajal precej časa pod varstvom oblasti v Fort Bliss, sicer zato. ker je hotel v Mehiko, da tam za<"*ne revolucijo. V Fort Blissu so mu dali na razpolago neko častniško hišo in je bil s tem navidez zadovoljen do svoje bolezni. Pričakujejo, da se ho zvedelo Iže jutri, če bodo izpustili Huertc ali nc. Obtoženi spletkarji. Zvezna velika porota je obtožila osem ljudi, ker so hoteli ovirati trgovino Zdr. držav. Včeraj je bilo od zvezne velike porote obtoženih osem članov narodnega delavskega mirovnega sveta, ker so se pregrešili proti Shermanovi protitrustni postavi s tem. da so hoteli ovirati inozemsko trgovino Združenih držav z munieijo in da so hoteli nahujska-ti delavce v munieijskih tovarnah k stavkam. Tudi so bile ponudene delavskim voditeljem v ta namen velike podkupnine. Za take prestopke je določena kazen enoletne ječe v zveznih zaporih v Atlanta, Ga., $10.000 globe, ali pa oboje. Med obtoženci se nahajajo precej znane osebe, nek član kongresa in drugi. OLvrožnica je precej obširna in pravi da se obtoženci niso omejili na noben posamezni kraj ali čas, da bi izpeljali svoje nepostavne nakane. V svrho razširjanja svoje propagande so se posluževali časnikov, okrožnic, pošte in drugih sredstev in v dosego njihovih namer so jim ponudili gotovi ljudje velike podkupnine. Omenjeni delavski mirovni svet je bil ustanovljen v ta namen šele letos in začel takoj delovati v tem smislu, da bi pregovoril delavce v munieijskih tovarnah, naj puste delo iu zastavkajo. Nekateri od obtožencev se izgovarjajo, da so delali le za mir in da se ne zavedajo nikake krivde, s katero bi se kaj pregrešili. Ustanovitev svetovnega razsodišča. Albany, N. Y., 28. decembra. — Danes je dobil tajnik v državnem uradu listine za inkorporacijo svetovne mirovne lige, koje namen bo širiti idejo za ustanovitev svetovnega mednarodnega razsodišča za preiskavanje in poravnavanje raznih mednarodnih sporov, da se onemogočijo za vedno vojne, kakor je zadivjala v Evropi. SLAMNIK ARJI! Zaradi pomanjkanja prostora bodo pravila in določbe slamnikarske unije priobčene šele v jutr.šnji številki. Pozor, pošijatelji denarja! Denarne pošiljat ve v Avstrije bodemo sprejemali kljub vojni i Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINA 71 JE. Zadnja poročila nam naznanja-jo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, m GORIŠKEM, DALMACIJI in deloma v PRIMORJU. — Za de) ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji 6TAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka d v« tedna dalj, nego v mirovnih nuh merah. Od tukaj se vojakom ne mor« denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, iahko pa se posije sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo sa njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter pri ložite natančni Vaš naslov in on« osebe, kateri se ima izplačati. Gene: K t K $ F.....90 j 120..« 17 40 10.... 1.60 I 130.«. 18 85 IP.... 2.35 j 140.... 20.30 20.... 3.(5 150.... 21.75 25.... 3.80 160,... 23 20 30.... 4.50 170.... 24 65 35.... 5.25 180.... 2fi 10 40.... 5 05 190.... 57.£5 45..... 6.70 900..v« 29 01 50.... 7 40 250____ 36 -,,5 55.... 8 15 300.43*50 60.... 8.85 350.... F075 65...» 9.00 400.... -58. On 70____ 10.30 450.... 65 05 75.... 11.05 600.^ 72* 50 80.... 11.75 »00..., 97.00 85.... 12.50 700.... 101.E0 90.... 13.20 800..., 116 00 95.13.95 »00.... 130.50 . 100---- 14.PO 1000____ 142 0M 110____ 15. '.»5 jM Ker se cene sed&j Jako sp^fl fnjajo, naj rojaki vedno giedjM naš oglas. TVRDKA FRANE f^t 82 Cortlandt St, Ncwj "GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) Owned and published bjr the SLOVENIC PUBLISHING CO. (a cor po ration.) FRANK SAKSF.H, President. LOUIS RKNK1HK. Treasurer. Place of Business of the eorj>oratiou and ixldresses of above officers: 82 Cortlandt Street. Borough of Manhattan. New York City, N. Y. Za celo leto velja list za Ameriko in Canado......................$3. „ jv.l leta .................... 1.50 .. ci !o leto za mesto New York.. 4 00 „ p 1 leta za mesto New York.. 2.0O Evropo 7.a vse leto..........4.50 „ pol leta............2.55 „ r-etrtleta..........1.70, NAUMPA" izhaja vsak dan izv/.f!uši nedelj in praznikov. "g las narod a" <"Voi<«e of the People") Issned every »lay except Sundays and Holidays. Subs'iriptlon yearly $3.00._ Advertiscment on agreement._ Dopisi hr«-z podpisa in osobuosti se ne priottfujejo. Denar naj se Ma^ovoli j»o — Money Order. Pri Rprenn iuM kraja naročnikov pro aim... da nam tudi prejinje bi-vališfe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom iu poBiljatvam naredite ta na si« iv: "(i las narod .v Port la ii> 11 St.. Now York Pity Telefon 4087' Cortlandt. ^(flfi®®, Xt^ ungual. ^T^if Srbija. Pml p;tr dnevi jc bil priobcen. ne v jugoslovanskem, pač pa v ii:t!•;: - ■ i a!o poro omenjenega člunkarja. Ž • vedno smo po-u.i.tr, i.:li. d,i mi naj raj še meni-iu > vtmo s pametnimi m razsodnimi m /mi. /a človeka, ki vodi silne vojske po papirju, ki govori 0 mo.'i, kjer ni moči, in o prihodnosti, k j v r ni prihodnosti, imamo I>; k »maj vnehljaj sočutja in pomilovanja. Ker je pa v svojem članku prikrito kakor je navada vse te gn-spode\ pa 7.-A razumnega človeka vendar dovolj jasno povedal, da si predstavlja [»od pojmom Jugoslavije državo, ki bi imela značaj in smis.-l Velike Srbije in ker je blagovolil stlačiti "Narodni List" in "k.o napredno časopisje, j slov. isko. hrvaško in srbsko, je i priš' - v ti^ti usodepolni uri na ? dan s pozivom k združitvi. jj V s > hO lepo zasnovali, tako na- ] taučno očrtali meje nove države, • da l'i jih niti vladni g comet l i j boljše ne mogli, prirejali veselice, < shode ter pozivali Jugoslovane k z bratstvu, skupnosti in enakosti. j t V tistem velikem času so se pa t r.nši bratje v domovini klali, po- i kbijaLi drag drugega, požiga 1 i in c dajali Jugoslaviji smrtne udar- 1 ■toni, krepkejsetnu. in bolj d narodu kot so slo- E wrodi v dvojni monarhiji,-" P se je posrečilo spoditi Nemce in Madžare s svoje zemlje. To je bil edini svetel trenutek, k?r smo jih imeli Jugoslovani v ( Ameriki in menda tudi Srbi v Srbiji. Znano je, da človek ni nikdar z malim zadovoljen in tako je bi-~ lo pri Srbih. Iz navdušenja se je porodila megalomanija. Hipoma i so pozabili na Jugoslavijo, v mislih jim je bila edinole Velika Srbija. ki bi imela pno iu odločilno 11 besedo na celem Balkanu. | Diplomat, ki hoče dandanes kaj , doseči, mora biti skrajno prefri-» pran, na videz pošten, v resnici pa sila sleparski. Srbski diplomati so „' hoteli biti pošteni in so narod, misleč, da ga peljejo k svobodi, pe-. ljali naravnost v smrt. Za del Macedonije bi imeli mor-j da že danes vso Albanijo, precej obali Jadranskega morja, danes pa nimajo ničesar. V sedanji vojni se je izkazalo, da se da zmagati samo z ogromno surovo silo ali pa f z zahrbtnostjo in intrigami. Ker niso imeli srbski diplomati ne enega, ne drugega, je jasno, da se njihova politika ni mogla ob-nesti. O vsem tem s+- bomo pa pomenili v prihodnjem članku. Dopisi. Brooklyn, N. Y. — V dvorani rojakov Mraka in Ivuelerja bo priredilo 31. decembra (na Silvestrov večer) društvo sv. Frančiška št. 46. K. S. K, J. domačo zabavo. — Vstopnina je samo 15 centov. — Kdor hoče dočakati Novo leto v prijetni družbi, naj ne zamudi te prilike — Odbor. Dietz, Wyo. — Kot vesten čita-. tel j dopisov iz slovenskih naselbin "Glas Naroda" sem opazil, ■ da se po nekaterih krajih dela v-j ■ ske razmere zboljšujejo. Tega pa o naši naselbini n - morem trditi. ; Nekateri tudi tukaj delajo sko-- raj vsak dan in ti prilično dobro j zaslužijo, veliko pa jih je, ki de-! lajo v rovu št. 4 samo dva dni v; • tednu. Da bi pa vsi delali stano-i vitno, je pa tukaj skoro nemogo-} i če in tudi kaj takega ne pričakujemo. Bolj gotovo je, da se bo v| teku prihodnjega meseca obrnilo; rajši na slabše kakor pa na bolje. Slovencev nas je tukaj malo, torej tudi naše podporno društvo ne šteje veliko udov, a vseeno bomo napravili nekak zabavni večer, in sicer na zadnji dan starega leta. Cisti dobiček te plesne veselice je namenjen v društveno blagajno, ki je ponavadi suha. C'e se na-m jo pa posreči napolniti, bom poročal po veselici. Srečno novo leto želi vsem znancem-rojakom! Tomaž Pire. Port Mills, P. I. _ Namenil sem se zopet malo opisati tukaj-1 t šnje razmere in najnovejše do-1 1 godke. Pred nekaj meseci sem poročal, da je en sergeant pone-j veril nekaj denarja iu hotel de-i zertirati, kar se mu pa ni posre-' čilo, ker so ga preje prijeli. Potem je bil pred vojnim sodiščem obsojen na pet let ječe; pred dvema mesecema so ga poslali nazaj \ Združene države, da bi tam presedel svojo kazen. Kakor smo izvedeli, se je sedaj sam sodil: na transportu se je v zaporu obesil. To nas ni veliko presenetilo, ker je že tukaj hotel skočiti v morje, pa -se mu ni posrečilo. Omenjeni j je bil zelo dobrega značaja in ni j | mogel prenesti sramote, ki si jo (je nakopal: tega so bile vsega krive karte, na katere je on igral, i Naš kompanijski komandant je predlagal, da bi zbrali svoto d -narja. kar je on zapravil, da bij j mu omilili ka^en, pa je prišlo po-J ijasnilo od višjih, da ne pomaga, nobena olajšava za njega in po-| tem je ostalo pri tem. To j«- zopet en žalosten zgled za " kvartavec" i: in drage. — Tudi mi smo dobro j obhrjali praznik "Thanksgiving day". Za dinner smo imeli običajnega purana in druge priboljske, tako da je bil vsak zadovoljen. : popoldne smo imeli pa baseball i igro med naso 8G. in 09. kompa-nijo. pri kateri smo se izvrstno zabavali. Igrali smo deset in-1; tnhigs z našo zmago: s 7 proti 6. : Najbolj zanimivo je bilo. da so j "naši" pripeljali od naše baterij: je vse živali, kar jih imamo tam: 1 dve opiee, eno kitajsko gos. psa. mladega kozlička in eno srno. Vse ] te živali so zelo udomačene in je ] bilo dosti zabave z njimi okoli < igrišča. Zvečer so imeli pa v gle-1 dališ^u na programu boksanje,1 j liar posebno zanima Amerikance, t Meni se ni zdelo vredno iti gle- s dat, ker me ne zanima taka stvar. 2 Drugi dan sem zvedel, da je neki 1 "Jew", ki jo bil dosedaj najmoč- v 1 1 nejM. dobil po nosu ter ga je nek j i drugi premagal. Sploh pa z zaba-j vo ni prav dosti, največ se dolgo-: easinio ter štejemo tedne in me- - sece, kdaj jo bomo odrinili nazaj j v Združene države, kjer se bomo r zopet počutili kot doma. K skle- - pu tega dopisa pozdravljam vse zavedne rojake širom Amerike, 1 posebno pa čitatelje lista "Glas - Naroda". — .Joseph Marela, slov. - vojak. ^ "Poznaš-li deželo?" 1 . Po Hajoti prevela Sonja Simčič. (K o n e c.) Za Božič me je bil Štefan po-i vabil k sebi na dež;>lo. Sprovela i sva nekoliko dni zelo prijetno, v - skupnem pomenku. čtivu itd. Na-i pravila sva celo obiske sosednim ' družinam. Na Silvestrov večer bil sem še i pri njem. Izpivša čaj, šla sva v njegov kabinet, kjer sva mislila . pužiti. Prinesli so nama vina. stroj za kavo, likerja in ostala sva sama. Bila je tiha. mrzla noč. Na nebu je blestel poln mesec. Od salona sta naju ločili dve sobi. ki sta bili kakor druge — temni. — Nekaj časa sva govorila o tem in onem ter konečno utilinila, vglob-Ijena vsaki v svoje misli. — Poslednja ura leta je. kakor si ti re-i(kel preje, nevarna. Štefan je se-•jdel meni nasproti na mehkem 11a-1 slonjaču in spuščal počasi oblake "dima v zrak. Njegova glava je počivala na temnem baržunastem oslonn 111 po njegovem lepem, a melanholičnem obrazu je bila raz-' lita neizrečena milina, a oči — te oči miljenea bogov — so zrle bolno predse. Minulo je medtem precej časa. Naenkrat pa je Štefan vztrepetal j in prebledel. Njegov pogled je bil vprt proti vhodu. Slušal je nekaj napeto. Opazil sem to in nek ču-1 den mraz me je spreletel pri tem. , Čutil sem, kako se mi lasje jezijoI in ta grobna tišina se mi je zdela še enkrat tako tllia in grozna, i Stefan se je dvignil, stopil sredi I sobe in stegnil roko proti du-rim. j "Ali čnješ? me je vprašal za-; niolklo. Ob tem nagovom me je streslo nekaj na vsem životu. 'Kaj?'' sem vzkliknil in stopil k njemu. "Ali čuješ?" je ponavljal on. "Ali čuješ.' Ona igra!"' Široko je imel odprte oči in obraz mu je bil smrtno bled. Pri-ijel sem ga za roko, mrzlo kakor led. iu menil: "Za Boga, Štefan, umiri se! Kaj čuješ?" Potisnil me je na stran šupeta-! je: "Ne moti!" j Stal je nepremično in poslušal medtem, ko se nisem mogel jaz niti ganiti neke neznane groze, j Tudi moje oko se je upiralo v (mračno, tužno globino salona, po i katerem se je razlival mesečni I svit. Neka silna moč ga je vlekla tja- — Obdajal me je čut kakor v navzočnosti nečesa nadnaravnega, skrivnostnega. Cul nisem ni-j česar in vendar mi je bilo, kakor bi se v zraku zibala, trepetala iv-ka lahna, otožna melodija. Izvestno je bil to samo učinek razburjene domišljije, kolikor pri meni. a še Več pri Štefanu. Kmalu j se je zopet zjasnilo njegovo oko, ; položil je kazalce na ustni in sto-' pU proti durirn. — Sel sem za njim. V salonu je bilo svetlo od , mesečine, ki se je razlivala po , njem sk^zi troje oken. Ozrl s"in ■ Se na gl a so vir in lasje so se mi ( dvigali. — Glasov ir, ki je bil od ' iLucijine smrti vedno zaprt, je [ stal odprt pred nama! Strmel sem iu prisegel bi. da se -tipke dvigajo in zopet padajo, da- • sa v resnici nisem videl ničesar. j Stefan je vzel gosli, jih ubral 1 in zadoneli so divni akordi pesmi: ] "Pozn^š-li deželo?" Zaman bi se trudit, da bi ti opi- ' sal utis. ki ga je v tem trenutku napravila name ta melodija. 1 Stal sem kakor kip. v prsih me > je dušiio in niti koraka se nisem t ganil od duri. odkoder sem gledal s na zamaknjenega igralca in na 1 glasovir, ki nv je v lem hipu 1 zde! kakor bi bil neko živo. fan- < tastično bitje. \ In prisegel bi, da sedi na stolu i pred glasovirjem sv i ti a ženska ( postava, dasi v resnici nisem vi- I del ničesar. j Toda pri Štefanu je to bilo dru- š gače. — Njegova domišljija je c bila tako razgreta, da je res mi- r slii. da nekaj vidi, čuje. Zdajpa- i zdaj so za donele njegove gosli ka-.\ kor v spremi j evan ju in zopet j utiharile popolnoma; uprl je svo-sc k j je oko na prazen prostor pri gla-so vir j d in stal kakor okamenelj 1- ter slušal. Nagnil je lahno glavo, njegove j ustnice so se nežno smehljale in- 0 začel je znova, s samo njemu zna-nim motom in razvijal divne im- p provizacije. — Ah. kako je igral! >7 Ti glasovi so bili zdaj podobni s krčevitemu pretrganemu ihtenju: ■. izlivali so se v debele, pekoče solze. prehajali zopet v globok vzdih, neizmerno koprnefije in vračali se tresoči se nove boli, novega gorja. in evo, zdaj se je zopet zdelo, kakor bi naveščali v neki radosti, o naivnem triumfu srečne ljuba-'- vi, o razkošju sreče ljubečega srca. Zopet čez malo je zadonel vihar . iz teh strun; obraz igralca, uprt :I na gosli, je bil kot simbol teh ču-štev. ki jih je tako mojstrski iz-. biral v t:i mrtvi instrument v svo-;1 jih rokah. — In glasovir ? O. gla-sovir je —- pel! Krepki glasovi e gosli so mu vzti-epečali tipke in šepetanje, izvabljeno iz njega, se L1 je glasilo kakor bi prihajalo iz dragih svetov. — ln kakor da je , neviden duh dal znamenje za konec tega res čarobnega koncerta. _ odbila je ura — polunoči! — Ze . ob prvem udarcu je Štefan omali- 1 nil podobno utrujenemu nočnemu _ potniku, ko je čuje svoje ime ! zvati; lok mu je padel in zgrudil _ se je na tla; gosli so odletele z bo- ,_ Icstnim jekom daleč od njega. Medtem, ko s. 111 mu prestrašen hitel na pomoč, čul sem, kako je, . povzročen po padcu, zadonel iz glasovi rja poln, globok glas ter se e združil z onim iz gosli. Ali je bil Ll ta ton odmev neskončne sreče? V teh poslednjih akordih sta se našli zopet njiju duši, ker, ko smo ,1 s prihitevšimi slugi dvignili pri- _ jatelja od tal, je bil — mrtev." * * * Bratranec je utihnil 111 žalostno I uklonil glavo. A meni je bilo ta-] ko čudno, tesno pod utisoui te ža-j !ostne povesti j Vstal sem in šel k glasovirju, da ga zaprem, ker zdelo se mi je, j da zdajpazdaj zadoni iz njega ona t melodija, polna hrepenenja: "Poznaš-li deželo?" Puder. , Spisal Milan Pngelj. ] Obadnik, sodni uradnik, sedi v brivuiei. Vidi se v velikem zrcalu, ki visi pred njim na steni. Bliža se štiridesetemu letu. Debelušen [ je, v obraz bled, oči rjavih in trudnih. Brivec, suh in dolgolas, . se suče okoli njega v belem jopiču in ga brije. Poletno popoldne je. Vrata so nalahno priprta, zunaj pali solnce in ropoče tramvaj, v brivnici pa je hlad in mir. De-^ bela muha zleti nekje s stene in brenči enolično pod stropom. Zapodi se trikrat v okno in odleti ; nekam na tla. ^ Brivec splaline Obadniku lica . in ga maže z galunom. Nato potisne šop brisače v puder in vleče ž njim po vratu, bradi in licih. Puder se kadi okoli glave in diši tako prijetno in znano. Po takem ^ pudra, si misli Oba dni k, je dišala; ona. — Ali naj tudi ostriženi? vpraša brivec. — Prosim, reči! uradnik iu zleze globočje v stol. Brivec ga ogrne z belim prtom.' 11111 skrbno zavije vrat, vzame glavnik in škarje in prične ž njimi enolično sekljati okoli glave. Obadnika prevzame prijetna lenoba in okoli njega še vedno diši iz davnih časov znani puder. Po- i časi zapre oči, da bi mu ne odle-tel vanje kak las, in si pn doči : dekleta, katerega vonj ga okrog in okrog obdaja. Stoji pred njim! vitka in velika, bledega obraza. : velikih sanjavih oči. tenkih ust- < nic in s tisto veliko frizuro, ki je 1 bila iakrat v modi. Na ramah ima , bluzo široko nabrano, a ovratnik visok in prosojen, da sije skozi 1 bela alabastorska koža. Takrat je bil dijak. Stanoval je i pri stari gospodinji nad kavarno s tremi sošolci. Kadar so imeli j denar, so pili. Šli so v kabaret in' si želeli toliko denarja, da bi si J privoščili ž njim eno ali drugo iz- 1 med pevk. Nekoč je nastopila i! dražba Rusov. Pevka, ki je pela i v ruski narodni noši in ji je bilo ] ime Tatjana, je očarala vse štiri. ' Obadnik je postal tedaj pesnik. I Pistil je večinoma sonete in se p odpisoval j,od nje "Dobra du- s ša". Najmanjši med sošolci, Fran- ^ ci po imenu, je sklenil, da se vsled c nesrečne ljubezni usmrti. Neko 1 popoldne, ko se Je razvilo njego- r I vo hrepenenje najbujneje, je od- 3 pel pas, hodil bled in prepadel po t sobi m opletal 2 njim po mizi in » j stolih. Večkrat je obstal pred u-j J mivalno mizo, gledal obupano po njej 111 se nazadnje odločil. Zgrabil je zeleno steklenico, kjer so imeli raztopljen kisli hiperman-ganski kalij, s katerim so izpirali usta in umivali zobe, silno bled nastavil ozko in okroglo grlo na usta in pričel z odločno kretnjo požirati. Ko se mu je zdela mera primenia. je postavil steklenkoj na svoje mesto, vrgel pas v kot in legel na posteljo. Zvečer ga je bo-j lel trebuh. Proti polnoči >o prišli nekoč tihi in zaljubljeni v kavarno pod stanovanjem. Zof ni bilo v njej, mize si bile pločevinaste, stoli leseni in obdrgnjeni. Sedli so nasproti prazne kase. CJostov ni bilo mnogo in še ti so bili trudni od vina, dremotni in čemerni. Od stropa dol ie gorela plinova luč mi komaj segala s svojimi bledimi žarki do vlažnih in črnih kotov. Prišel je zaspan in brkat natakar in jiii vprašal, česa želijo. Naročili so štiri steklenice piva. Naj-] večji med njimi, ki je hodil v os-| mo šolo in mu je bilo ime Viktor.' je popravil črnoobrobljeni nanos-nik '111 rekel: — Takoj, ko se izkažete, kateremu od nas daruje Tatjana svo-ie simpatije, drugi trije odstopimo in ni? motimo več tistega, ki se bo topil v sreči in blaženosti. Do takrat pa delaj vsak, kakor " veš in moreš, da se previješ v el- dorado. S tem prepričanjem na-pijaan! Trčili so iu turobno kimali. Medtem je prišla kasirka in 1 sedla za pult. Visoka, bleda, s sa-njavimi velikimi očmi, z rokami kakor papir, s tenkim vratom, kostanjevimi bogatimi lasmi, z ozkimi ustnicami. Prijatelji so gledali iu strmeli, tem slabše se je godilo podobi uboge in nedolžne Rusinje Tatjane, ki se je topila v njihovih sreili v črno noč po-zabljenja in prezira. Zakaj jasno ie bilo vsem v prvih trenutkih: Ce je Tatjana lepa. potem je ta kasirka krasna, a če je Tatjana krasna, je gotovo kasirka božanska. Kar je bilo za mizo čuti. <0 bili najprvo tihi in globoki vzdihi občudovanja. Ko so se jim za prvi hip napilc oči njene li poti'. so pomaknili stole od vseh štirih strani bliže k mizi. združili glave in 111 o ml jajc govorili: — Krasno dekle, moj Bog! — Homerska lepotica! — Čudo narave! Samo Obadnik je molčal, molčalo pa ni njegovo srce. Vrelo in kipelo je v njegovih prsih in že dragi dan so se vlile pesmi kakor povodenj. Pisal je in komaj je dohajala roka krilatega duha, ki je govoril v rimanih vrstah brez mere in kraja. Do konca tedna je nastala že pesmarica, obsegajoča šestinirideset sonetov, nekaj ga-^.el in daljšo odo brez rim in s' prostim ritmom. Naslov se je glasil : Klici srca. Pesmi. Zložila "Dobra duša". (Dalje prihodnjič.) Urad za petne liste v New Yorku, da preprečijo sleparstva. Washington, D. C., 27. dec. —i Danes je naznanil državni department, da bodo odprli v New Yor-j ku.poseben oddelek za potne list--, da s tem preprečijo sleparstva, ki j so se vršila posebno zadnje leto s potnimi listi. Obstajali so celi u-j radi pod pokroviteljstvom mnogih vohunov in zastopnikov evropskih j vlad, ki so izdajali ponarejene potne liste, da so z njimi opremili svoje vohune, ki so bili namenjeni v •■ Evropo, v dežele svojih sovražni-: kov. Urad za potne liste, ki ga mi ' sli otvoriti vlada Združenih držav, v New Yorku, bo voden po novih j strogih pravilih, ki jih je določil državni department. Če se bo obnesel pomožni urad za potne liste v New Yorku. bodo otvorili še druge po velikih mestih , v Združenih državah. Kdor stanu-j je v New Yorku, mu zdaj ne bo treb^ vložiti prošnje za potni list v W'ashingtonu. temveč kar tu pri pomožnem uradu v New Yorku. Amerikanci za podpiranje obubožanega srbskega naroda. Rim, Italija, 27. decembra. — Danes je sprejelo tukajšnje zunanje ministrstvo zastopnike ameriškega pomožnega društva v Parizu in načelnika ameriškega Rdečega križa za Srbijo. Spremljal jih je Thomas Nelson Page, poslanik Združenih držav. Omenjeni Amerikanci so začeli s pripravami, kako poslati živila v Srbijo in Albanijo, da se vsaj deloma odpomore velikanski bedi. ki vlada zdaj v tamkajšnih krajih. | Te slabe razmere so še slabše, ker ljudje nočejo sprejemati srbskega denarja, dasi ga vzema francoska ' banka, kjer je krit z zlatom. Napredek zvezne pošte. Washington, D. C., 27. dec. — . Charles A. Kram, predsednik poštnega oddelka, je naznanil v svojem letnem poročilu, da se je podvojila poštna služba v zadnjih dvanajstih letih in je znašal približni promet pošte za fiskalno leto, ki se je ravno končalo, kakih $2,000.000. Nemški časnik, ki ga izdaja znani časnikar Harden, je ustavljen. j London, Angiija. 2S. decembra. Neka vest"iz Kodanja na Danskem poroča o raznih govoricah, ki zatrjujejo, da je bil ustavljen nemški časopis "Die Zukunft". koje-ga urednik Maximilijan Harden je bil že enkrat izgnan iz Nemčije. Ta časopis je bil ustavljen baje zato, ker je objavil neko zatrdilo, da je izdal nemški cesar pomiloš-eenje za angleško strežnico Edi h Ca veli, ki so jo obsodile in ustrelile nemške vojaške oblasti v Bel- Drobne vesti iz Italije. j Vsled kratkega stika je nastal požar v neki vojaški bolnišnici v Milanu. Požar je uničil skladišče uniform in postelj, uničena je tudi lekarna in neki paviljon. — Zakladni minister Carcano je odpotoval v glavni stan, da predloži kralju sklenjene dekrete o povišanju davkov. s. — Ministri Martini. Careano, Orlando in Cifufeli so odpotovali I iz Rim. tako da se sedaj ne more (vršiti ministrski svet. Zakaj so odšli, o tem se mnogo ugiba. — "Corriere della Sera" de-mentira poulradno tudi v inozemstvu razširjeno vest. da se izvrše premem be 11a visokih mestih v mornariškem poveljstvu. Vest je izvijala najbrže iz intrige proti Thao-nu, šefu admiralnega štaba. Vesnič ne odstopi. "Petit Parisien" poroča, da poslanik Vesnič v Parizu z ozirom na sedanji položaj ne misli odstopiti kot srbski poslanik v Parizu. Rad bi izvedel za svojega bra-t ra nca FRA N K A T< ! A Ž i \. podoinače Vitezov iz Novega sveta, Hotederšica. Če k ' > izmed rojakov ve z i n.v :ov naslov, prosim, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi. -- Kar 1 Bogar, Mili h-oa laka. Morit. 2:1-'1_12 Iščem SIMONA JANEŽIČ. Doma je iz Jezera pri Cirkuici. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi njegov naslov, ali naj se pa sam oglasi. — Joseph Križnimi. B..x 217. Salisbury Center, N. Y. (27-29_12") VOŠČILO. Vsem cenjenim <" it atelje ;u (;. N. ■ voščim veselo in srečno novo leto, katero ravno prihaja in gre mimo nas naprej. Ali imate že na steni velik stenski koledar, kateri vam bo kazal mesece, tedne, dneve in praznike.' Nikar ne zamudite poslati po njega! Samo 14e v znamkah Ln do-I bite ga s l:> listami, ki meri 10-2G palcev. Vsaki mesec prinaša druge slike in vam bo služil prav dobro. Vsaka hiša bi ga morala ; imeti. Letos so boljši kakor kdaj poprej. Naročite enega in prepričali se bodote. Imam jih silno veliko. Vsaki teden jih dobim od dražbe nekaj, deset tisoč bo vseh. Zato jih dobite za mali denar, ker jih naročim toliko skupaj. Pošiljam jih tudi v staro domovino za isto ceno. Vsaka pošiijatev je to na in vknjižena. Pišite na: A. Grdin a, 6127 St. Clair Ave.. Cleveland. <>.j __(29-31—12) < I LISTNICA UREDNIŠTVA. J. K., Baltic, Mich. — Ker bodo imena novoizvoljenih uradnikov takoalitako priobčena meseca januarja, nam ne kaže. da bi jih priobčevali sedaj od vsakega društva posebej. Sterling, Celo. — Dopisi brez podpisu gredo v M. S., Miami, Ariz. — Kolikor je nam znano, je bila večina polkov št. 17, 27 in 97 uničena, tako. da so danes ohranjeni le še ostanki. VABILO. Slovencem v White Valley, Pa., naznanjamo, da se priredi VESELICA na Silvestrov večer 31. dec. t. 1. v J. Previčevi dvorani. 0":sfi dobiček je namenjen v korist ••Slovenskega doma". Veselica s,- pri-ene ob pni sedmih zvečer ter bo trajala do pol dvanajstih, potem ho pa C. • ; :1 t i 1 e posebna zabava. . Vstopnina za možke . Tem potem vljudno vabimo v-;., i Slovence in brate Hrvate z White Valley in okolice, da se te naše veselice polnošti-vilno udeleže. Za v s 'stransko zabavo, fini prigrizek iti dobro pijačo skrh.-l lj<»-de posebni odbor. .Na svidenje ol. decembra! (29-30—12) bor. IŠČEM DEKLO za pomoč v kuhinji v gozdu. Plača po dogovoru. Katera v- seji, naj se oglasi naslov: Emil Jakset:.. Box r>K>. Sheffield. Pa. . _12 • V A B I L O X 03LETNI VESELICI, katero priredi Slov. del. pevsko društvo • *BROOKLYNSKI ZVON" na Silvestrov veesr v prostorih sr. Leo Štruklja. I 19:5 Knickerbocker Ave.. Cor. Jefferson St.. Brooklyn, N.Y. Vstopnina 10c. j Pri veselici se bo žrebalo k^-iš--I ne dobitke in obenem se bo oddalo pre.šo ra dražbo. Društvo uljudno vabi great črni tvvorške Sl-e.. da se t >; -v • kolikor mog"'-e v p.•In- :n št vilu udeleže. Odbr. (23&2S—12 Bad bi izvedel za prij :- !ja AN-. TONA SIRCA. Doma je iz Planine pri Rak.-ku na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi. ali naj se pa sa a I oglasi, za kar mu bom zelo hvaležen. — Joseph Greg ! Camp 35. Cheat Bridge, W. Va. (27-29—12) : Iščem svojega prijatelja JOSIPA KA.TFEŽ. podoinače Čakač iz { vasi Kosteh'. obeina Kara. 1 Kdor mi naznani njegov pravi naslov, d 'bi >•."> nagra'!■"•. — An-j drew Pohac, S?nock. Pa. 2š-30—12 • IŠČE SE 100 drvarjev za delali drva po •i'1.35 od klattrc. Dober les in ves v ravnini. Dva moža prav lahko napravita od 4 do G klafter na dan. Pridite! Ward & Clinch'-on. (21-12 10x lx v t) N0nvi. I1. Pa. iHxnsi **k.Wui«JL'.»li .retfr 'tfleiujeiii popravljan- po aajeižjlu ^enali. * d^-lo in iaiit;aljlro V yoprarj »nefilji^o vsakdo poSlJe. Ker tem lč c*d IS let tuka: v tem poalu Ln v svojem la.Htnetn iema V pcprave4 vmmem k/aajske- kakor va* dra>w j ti&imonlke ter racuaam po dela ka-koržno kdo »ahteva fcroa uadaljaia j vprm/iacj JOHN WENZKL, ra«! St„ rjfVflnA Ols1® ^ Zadnja novost. fT Vsakevrste žganje, brinjevec, sl^vovec, t.ropinovee itd., kakor "* tudi razne likerje, naredi lahko vsak brez v?ake priprave, brez ku-O hanja z mojimi izvlečki. Pošiljam 6 steklenic za Si.oO in iz vgake g steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejše, bolj-tT še in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri eaionerjih Ji F. P. Barton pi?e: O "Naznanim vnm, da sem prejel od vas izvlečke za delati pijačo. Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako blago ka-kor ste vi pisali. Pošljite še itd." n Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je jasno, da je * blago v resnici hvale vredno. £ Pišite na: & Z. JAKSHE 2 Box 366 North Diamond Station, PITTSBURGH, PA. & to ofos o^gb QS^Q9 Q&k oft^ Cffa* C ■fiinitffgaB^^ "GLAZ NARODA" tkosi iltiri ~ B^^m^y n«3*ct dn?vno, t»vi*mši nedelj la jj^flB iUvnih praznikov. "GLAS? NAKOPA" ' Bil MB^I izhaja dnevno sa icstih ttr&neh, ta^c, Rgjk da dobite tedensko 58 strani berila, y ! ^ SHM mtnecn 156 ttrani, ali tU strani v *tir:i NT M me*scib. "GLAS KAEOBA" 4oaOs< i I IML dnevno poročila t bojišča ln rasne ali-■HHhB ke. Sedaj g* sleherni dan razpoiilj^sio 11,0001 — Ta itevilka jasno govori, da je Ust selo rasiirjes. Vse oeobje Hsta j« organizirano in spada ▼ strokovne nnij«. * gi.as naroda, 2f>. dkce^fpr a. 191s. Slovens ko katoliško a =ff] | oodp. društvo svete Barbare ; M fej ZA ZED IN JENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. inkorpor.rano dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI LBADNHU: ; ■ . JOZE> PET Eli ML L, Box »5, Wlilock, Pa. . ..-lpreds inlk: KAROL ZA LAK, Boi 647. Forest Cltr, Pa. H } .-! r. N luik: LOUIS TAl'CHAK, Box 835, Rock Springs. Wyo. aruIL JOHN l'LLLAJS, Box Iu«, froreet C!iJ. Pa i aji ^ • JOHN USoLIN, Box 4Jig. Forest City, fa. MAK! EN MEU1Č Ii«,x 537, Forest City, Pa I ' » Aw,; iOf.lP ZAIxAJt. 1004 Vortti Chliaiic ^t Joi-»t. liJL VKHOVM XIH4AVNIM.; - AK'r'*« Ivmv, WJC Ohlca^'u 8L. Jo!let. Di NADZUKM ODBOB. I — - : It. IGNAC PODVASNIK. 4734 Hatfield St. PlttJtuxfS., Pa -nik : JOHN TORINČ, Box «22, Forest City, Pa j ua !-urnik: FRANK PAVLUVClC. Box 705, ConemaoRh, Pa. t nik. ANDREJ SLaK, 7713 Issler Ave.. Cleveland. Ohl« POROTNI ODBOB: •erKL-.-.k MARTIN OBREŽAN, Box 72, Eart Mineral, Kana .-.r.-nlk: MARTIN ŠTEPANČ1Č, Box 78, Franklin, Kan«. ! t rernlk: MIHAEL KLOPČIČt 52S Davien Ave., R. F. D. 1, Src** ft*UJ. O-trolt, Mlcb UPRAVNIODBOB: ■ PrHl'.-: t ASTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11%, Brld*«;>ort, O i lpravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Bronghion, Pa. j H pravnik: TA VEL OBREGAR, Box 402, Witt, IU. Dopisi nil te poiiljajo I. tajniku Ivaa Tribaa, P. O. Box TIT. Farse t 07, Fenna. L»'T.i*£veno flasilo: "6L1B SABO Dl1 U UR '.da glavnega tajni-i ka zdi ;::nNiH društev sv. barbare, Forest City, Pa. Od.javor in pojasnilo uredniku '' Narodnega Vestnika' Ki v sem bral v listu "Glas Naroda. z dne IS. decembra 191;"». it ki se tiče mene. sem pro-"Glas Naroda ". da : .j mi p<-ije izrezek iz N. V. od '. -. . .,:l.ira 1915. Urednik N. V.j je blagovolil priobčiti neko moje I i 1 i11 s o v originalu in me hotel s' 1 ,! osmeši. i pred slovensko jav-i">stjo, češ, tajnik Telban ne zna slov.Mi<-ne slovenščine. i >1 Lri urednik N. V., naznanjam \ in:. u.t je moja knjiga vsakemu t . Kdor jo bo natančno pre-; i-1 "t.i i in preštudiral, bo videl, tla •vil,; v najlepšem redu, opa-i o iiidi. da slovenščine ne pišem t. i< v i dobro kakor jo piše urednik ' Nar.- uoj_a Vrstnika", kljub te-Ui i. ua bo moral prehoditi še dol-go pot. da l>o prišel do popolno- Ni mi bilo dano. da bi hodil v latin-!-;e šole, še ljudskih skoraj 1 1 h; ogel izd Jati, ne vsled mu-1 a rno.iti, temveč vsled tega. ker - i aoral že v zgodnji mladosti sin/..ii kruh s svojima rokama. 1 i s . b:l sedem let star. sem iz-liiii očeta, dve leti pozneje pa i :,m-r. tistem težkem času me ;•• \ :všiiiiio spoznanje, da sem za-.1 na svetu, iu da ne bom je-d 1 kruha, če si ga ne bom s trii a delom zaslužil. ■— Rojaki, sedaj la'iko izprevidite, koliko časa seia imel za šolo iu za pravopis. i l>i \edel, kakšno slovenščino' bi pisal urednik, če bi bil le toli-ko < tsa t šoli kakor jaz. .Taz sem 1 -.lvadv-n delavec in me ni sram. Nr.im me je pa, da je med nami j Slovenci človek iu še duhoven po-i vrhu, ki se upa norčevati iz de-1 - • v, katerim pod nobenim po-1 x . m 1; 1 bilo dano, da bi bili po-, i ji pod je. te je bil urednik t«-:i! o srečen, da jo je privozil do duh v na, mu ne zavidam. Poznam i .iMi pa veliko, za katere bi bilo b-lj.se, da bi nikdar ne imeli naj ^ bi mašnižkega plašča, da bi ta-| ko ne delali sramote svojemu stanu iu svojemu narodu. Sedaj naj mi pa člani društva i sv. Barbare dovole, da uredniku] N. \. nekoliko pojasnim stališče.! i i pa zavzemam kot tajnik. Pri seji meseca julija 1915 so u-j " rudniki enoglasno sklenili, da se sprejme "Idas Naroda" za dru-{ št veno glasilo, seveda, če je "Glas .V.roda s tem zadovoljen. Za to smo imeli več kot dovolj vzrokov. Me^-ea januarja smo poslali v uredništvo celoletni račun s prošnjo oziroma s pripombo, da naj se ga natisne v celoti in «aj se pošlje vsakemu članu po dva iztisa. — 1 redmštvo N. v. mi je odgovorilo, da se bo tiskalo samo koliko je dohodkov in koliko je stroškov. — To mi ni bilo po volji, ker mora biti pri vsakem računu natančno omenjeno, zakaj se je iz^ plačal denar in iz katerih virov a»e je črpalo dohodke. Ker mi ni 1 kazalo drugega, sem brzojavno naznanil, da naj račun tiskajo tak . kakoršnega sem ga jim poslal, ali naj ga pa vrnejo. Res so ga natisnili, naročenih iztisov pa še do dunes nisem sprejel, vsled česar jih tudi nisem mogel razposlati na po-I staje. Nadalje sem zahteval 200 izti-j si »v poročila glede ^tasovanja. Do-1 bil sem le dva iztisa. Pozneje je J bila iaprožena misel, da bi se po-I ročalo vsak mesec o dohodkih in stroških za bolniško podporo. — ' Kljub temu, da spada to v področ-; je glasila, so za vsakikrat še po-| sebe j računili po <$7. Iz tega je razvidno, da uredništvu N. V. ni veliko za društvo in za njegove člane, pač pa za trdo prislužen denar. Da vam je v resnici samo za trdo zaslužen denar, je razvidno iz i tega: ►Spomladi smo dobili v roke več prošenj raznih bolnikov in za delo nezmožnih oseb. Ker sem se ho tel prepričati, koliko računi uredništvo za priobčitev take prošnje sem mu eno poslal. Dobil sem sto iztisov in račun za $3.25. Račun sem plačal iz svojega žepa. pobotnico sem si pa shranil in jo imam za spomin. -faz sem delal v minnesotskih jamah, v železolivarni ter petnajst let v premogokopu in vsled tega vem, kako trdo se zasluži denar. Vi seveda tega ne veste, ker se vam ni še nikdar slabo godilo. Nadalje trdite v svojem poročilu, da se mi je ustavil list meseca julija tega leta, torej tedaj, ko sem vam sporočil, da smo premeni 1 i Glasilo. Resnica je, da nismo dobivali vašega lista od sre-I de meseca junija tega leta v Forest City. — Jaz se popolnoma nič ne jezim, ker ste mi list usta vili, zato. ker ga tudi nikdar naročil nisem. Resnici na ljubo moram povedati, da nekje lažete: ali v poročilu, ali pa v pismu, katerega ste mi poslali 11. decembra 1915. Kot dobre prijatelje ubogih de-lavcev ste se izkazali tudi s tem. da ste s pomočjo advokatov tir-jali od ljudi naročnino, kljub te mu, da niste bili do tega niti malo opravičeni. Govoril sem s članom, ki je imel list naprej plačan, pa ste mu ga vseeno ustavili. Denar znate vzeti, svoje dolžnosti pa nočete ali ne morete storiti. Preglejte najprej svoje korito, potem : pa šele stopite na oder in slovesno oznanite: — Poglejte tajnika, ki še pravilne slovenščine ne zna. * Od ustanovitve društva sv. Barbare sem že tajnik, to je več kot petnajst let. Ako mi kdo dokaže, da sem le malo odškodil društvo ali kakega posameznega člana, sem pripravljen škodo stotero povrniti. Pomoto je pa lahko napra- 1 viti; še tak jo napravi, ki zna pravilno slovenščino. MHirn. da tudi pri uredništvu N. V. niso sa mo nezmotljivi gospodje. Vaše uredništvo si je vbilo v ' glavo misel, da se mora to orga- i nizaeijo uničiti. Delali ste načrte, < da bi zanetili prepir med članstvom in da bi potem v kalnem ri- i barili. — Načrt se vam je pa te- i meljito izjalovil. __i \ Na zadnji stavek pisma, ki mi ga je pisal urednik N. V. 11. decembra 1915. pa odgovarjam sledeče : Jaz sem navaden premogar. in se ne bojim dela. Jaz si bom tudi zanaprej lahko pošteno zaslužil svoj kruh, za vas je pa vprašanje, če bi si ga mogli ali ne. če bi se vas postavilo na cesto. Ako bi vam vaši verni poslušalci naenkrat rekli. da niste več dobri zanje, ne vrjamem, da bi se oprijeli poštenega trdega dela. Ljudem vašega kalibra ni nobeno sredstvo pre-umazano. samo do dosežejo svoj ei!i. Svetujem vam. da se bolj goreče poprimete svojega poklica, da boste v resnici namestnik onega, ki je dal zapoved o ljubezni. — Sedaj vam je dolar cilj življenja, pobrigajte se. da vam bo v bodoče kaj drugega. Lahko bi pisal še več, pa mi ne dopušča čas, da bi se bavil s taki mi stvarmi. Z uredništvom N. V. se ne bom več prepiral, ker je zadnji čas že večkrat dokazalo, kaj zna in kaj hoče doseči. Pozdrav vsem članom in članicam društva sv. Barbare. Slovenske delavce pa opozarjam na urednika v duhovniški suknji, v očeh katerega je vsak oni slovenski delavec tepec, ki ne zna pisati pravilne slovenščine. Ivan Telban. I m '" " ^ Od linijskih delavcev je i odvisna usoda veiike, države. \ sledečem prinašamo poročilo - o govoru, ki ga je imel angleški ■ minister za nmnicijo. Lloyd Geor-t cre. na svet dan pred tri tisoč stro- ■ kovnimi linijskimi delavci v Glas-goTvu na Škotskem. V svojem go- - voru je naglašal ter pozival orga- - nizirane delavce, naj tako izpre- ■ inent in prikroje svoje unijske po- - stave in pravila, da bo mogoče iz-i delovati munieijo v taki množini. ki bo zadostovala vsem potrebam - angleške vojske. Rekel je: Svojim vojakom na bojišču moramo ali povedati, da jim ne mo- - remo preskrbeti dovolj topov in streljiva za leto 1916. da bi se lali- i ko uspešno borili, ker so take postave unijskih strokovnih organi- - zac-ij, ali pa jim moramo povedati, da naj na kak način zdrže še en< leto, da jim bomo potem morda > • pomočjo anierikanskih delavee\ preskrbeli dovolj municije za let< 1917. Naravno je, da bi zamogli po- • vedati nemškemu cesarju, da se ne > moremo več dalje bojevati in t;; i bi se potem morda zadovoljil s tem. da obdrži Belgijo in par an-i gleških kolonij, a obenem bi izg;; bila Anglija tudi svoje nadgo-t spodstvo na morju in bi bila izročena na milost in nemilost pruske ga despotizma. kakor je daues Belgija. -- Med ministrovim govorom se je oglasilo več delavcev, ki so rekli da ne zaupajo delavskim voditeljem in da vlada ne bo mogla dobiti «0.000 veščih delavcev, ki jib potrebujejo v tovarnah za munieijo. Nato je odvrnil minister, da je prišel v Glasgow, tla govori pred delavci in je vprašal, če si.oni. ki je govoril te besede, upa. da gre v severno Francijo ter pred oči treh tisoč vojaka v, kakor je on sam prišel pred tri tisoč delavcev. Navzoči so tem besedam zelo navdušeno pritrjevali. Potem je nadaljeval minister Llovd George in rekel, da so bili Rusi larii že prav blizu popolne zmage, a jim je ravno takrat zmanjkalo topov in streljiva, da so se morali potem neprestano u-mikati. Francoski delavci so že u-videli, da tudi oni lahko pomagajo doma svojim tovarišem, ki se nahajajo na bojiščih in se zato zelo trudijo v zadnjem času. Edino zato je tudi mogoče, da zdrže Fran-eozi že tako dolgo pred silovitim nemškim organiziranim vojnim strojevjem. " « Dalje je rekel, da se ne more povrniti nazaj in povedati parlamentu. da angleški delavci ne marajo s svojim delom pomagati vo-iakom na bojiščih. Kar se tiče žen. je rekel Lloyd George, da so sijajno storile in še vrše svojo domovinsko dolžnost. Ni verjetno, da bi delavci ne ho-| teli pomagati svoji vladi, ker vslejj njihovega obotavljanja danes u-; mira na tisoče žrtev na vseh boji-i ščih, ki bi se jih drugače lahko iz- j ognili. Angleška vlada pričakuje, da bodo oni delavci, ki so pu-stii f; svoje sinove na bojišče, sro-tovo izprevideli. da je tudi njihova pomoč potrebna. | Iz tega se jasno vidi, kako silno moč ima organizirana množica. Ce bi si upala, bi angleška vlada že davno upeljala obvezno vojaško službo, a se bo lotila tega koraka le v skrajni sili. Ta slučaj na Angleškem je lahko sijajen zgled za delavstvo vseh dežel. Ne samo o vojnem času, temveč še mnogo več bi se doseglo v mirnih časih, če bi delavstvo vedno složno in solidarno postopalo. Edino na ta način bi bilo tudi mogoče preprečiti take nesreče, kakor je sedanja vojna. Črtice. Spisal Ivan Cankar. Najbolj nemaren, najbolj zavržen človek na svetu je novelist. Grešil je. storil je hudodelstvo --nizkotno in zahrbtno, tako vsakdanje hudodelstvo namreč, da je naskrivoma zabodel in umoril — človeka z buciko, namesto da bi ga bil v poštenem boju mahnil z mečem. Na to ne gre k spovedniku, ne k sodniku, ne posuje si temena s pepelom, ne obleče metliške halje, temveč sede v miru božjem, ter napiše — novelo. Po svetu hodi pljuje poštenim ljudem strup na sree ter pravi, da "išče snovi". Zveste, sinje oči. ki gledaje nanj. izdajalca, tako čisto in zaupljivo. kakor dvoje nebeških angelov — snov! Vdane ustnice, toplote in ljubezni polne, ki jih je cmokaje poljubil. ko je gledal izpod tihih vek v drugo stran — snov! Bese da. ki jo ji* bil naiašč tako uga-1 nil in postavil, da 1 >i videl, kolik šna in kakšna bo ta bolečina "v očeh in na licih — snov! Nie drugače ni: oče vseh nove listov je bil Judež Jškarjot. Taka spoved je zelo prijetna vedri dušo in boža srce ter poravna razmere: kesanje se izlije na papir ter odleti s papirjem —lisi z veje. Kadar se zgodi po naključju da se zahode bucika v njegov me zinec ter se prikaže kaplja krvi prav drobcena kaplja krvi. stop bled preti ogledalo. Tam stoji, o gleduje svoj nos in svoj mezinec razmišljuje svojo bolečino or ' " seli plati in s,- bridko cmeri. Tc se pravi, da študira svojo dušo in ko to delo dodobrega opravi se zaklene v svojo kajbico ter na piše novelo. Tako je bilo: Okno sem imel tesno zastrto, "i izbi je bil polumrak. pa vendai je bilo zatohlo in vroče, kako! more biti samo v tistih dunajski! predmestnih izbah, ki so nalašč ustvarjene za popotnike in za je tične ljudi. Vzduh. ta težki, mir ni. je poln bolezni, poln žalosti grenke nezadovoljnosti, ni/.kot nega. na srce bijočega sovraštvi do vsega in vseli. Zunaj je soluct tisto strašno solnce, ki se nikol ne smeje, zato ker ne vidi zelenil poljan, ne veselih obrazov, ne ču je žvrgolenja škrjaucev, ne petji otrok. Papir je ležal pred menoj. Ro ka mi je bila potna in težka, du ša mrtva. Že takrat nisem pozna več ne veselega fantovskega pc trpljenja, ne tihe moške vdano sti; skrb je grizla z rumenimi zob mi. brez nehauja in brez usmilje nja. In življenje mi je bilo kakoi to solnce zunaj — zavito v pral in v črni dim trpljenja. Vzdih ob večerni zarji pretek losti, trpek gnus ob sedanjosti nizkoten obup ob misli na prihod njost. Skovikale so mi sove. siv' kragulji so mi bili d m go vi, mojfc-želja pa je bila. da bi lovil pisarn metulje ter jih natikal na be" papir. Potrkalo je na duri. Prikaza1 se je človek, tako visok iu posta ven. da je moral na pragu upog niti hrbet. Nekoliko starejši in si la močnejši jc bil od mene, ali a pogledu svojih zvestih oči je bi' mlajši, bolj otroški in bolj zaup Ijiv. In v vsej tej otroški zauplji vosti je bila tiha. brezdanja res noba. kakor da bi pogledal človel iz čolna v jezero ter se prestraši sam svoje podobe, v globočino iz gubljene. Kozav je bil v lica. no sil je tenko brado, ki je bila ta krat kuštrava in kocinasta, ter dolge, povesene brke. I Sedel je za zofo. sključil iu skic nil mogočna pleča, uprl težke ro ke ob kolena. — Daj, ti, posodi mi eno krono : Zasmejal sem se široko! — Ene krone nimam. Pač pa. zares, tam doli v kleti imam polne skrinje cekinov. Zajemam jih kar škorcem, kadar mi zmanjka drobiža. Skrinje §o velike. Zadnjič sem si bil pripognil preglo- I boko čez rob in toliko da nisem utonil v cekinih. Kaj misliš, da bi se gual v tako nevarnost zaradi ene krone? Nasmehnil se je komaj z očmi. — Pa mi daj vsaj eno cigareto! — Pravkar sem iskal po vseh • štirih, da bi našel kaj ostankov pod mizo. pod zofo. pod skrinjo, pa ni bilo nobenega. Išči še ti. da » bo druščina! Za ukazal bom Štef- ■ ki, da ne sme tako natanko po- ■ metati! Vstal je počasi, kakor je bil velik in silen. Takrat sem zapazil. ; da je bii oblečen kakor otrok, ki raste prehitro iz svojih obnošenih cunj. Suknjič mu je bil preozek iti prekratek, močna zapestja so mu štrlela daleč iz rokavov, hlače so mu segale komaj do glež-njev. ^ — t'e je tako, pa nikar nič ne . zameri! Ko se je nerodno in tiho nas mehnil. sem zapazil še nekaj po- ■ sebnega. Imel je čuti ploščate ustnice, brezkrvne in z raz- i pokane. Take ustnici verno - znamenje, da človek že dalj časa ; ni jedel, tri dni morda, kakor je ' pač natura in humor. — Ali si lačen! ? — Ne rečem, da ne! — Koliko časa pa se postiš? — Ne vem natanko. Tri dni. mi-' slim, če ni kaj dalj. Zabolelo me je v glavi, kakor da ) je bila tuja bolečina, vsa bledejša - in strašnejša. potrkala na duri mo-1 je skrbi. — Potrpi! Še zdajle, čez pol ure - bova jedla, bova pila in kadila. Pogledal me je žalosten, i — Odkod ? — Saj sem rekel, da imam v kle- ■ ti skrinje cekinov * Sel sem v kuhinjo. Tam je stala Štefka, moja prava nevesta: pozdravila me jr s čistimi očmi. tako - vdanimi in dobrotnimi, kakor so bile /mirom in kakor so. Bog vr-di, še nocoj ta večer. — Glej, Štefka, tukaj imaš ne-5 kaj odveč! 1 Stisnil sem ji uhane: lepi. zlati uhani so bili. — Nesi to hitro, kamor veš. ni-ka*- se nikjer ne mudi! Spotoma kupi mrzle pečenke, steklenico vina in cigaret! Ce ti kaj ostane, pri nesi še t isto ! Pogledal sem jo prav od blizu, la bi vedel, če je solza v očesih ; ni je'bilo. Šla jr in še nasmehnila se jr na pragu. Ko se je vrnila, je nama pogrnila mizo. Prav narahlo so ji bila '.ardeht lica; v očeh in na ustnicah je bil smehljaj : čist in jasen je sijal iz globoke radosti. Nekaj ogabnega se je zgenilo v meni. — Čemu ta cukreni smehljaj?! V1 i se ji kar zdi. da bi uganjala plemenitost, razkazovala vdanost? — Na, zdaj jej in pij ! — sem o-^orno ukazal tovarišu. Ko sva si segla v roko. sem se nasmejal naglas. — Pojela in popila sva par uha-iov, Štefkinih zlatih uhanov! .. sjeno poslednje bogastvo so bili. Vli so ti teknili ? Videl sem. da je brizgnila bese-ia naravnost na srce. In ko je šel. sem stopil k Štefki, ki mi je prišla naproti, tiha in topla. Ogabnost, ki je bila v meni, ni je segla do grla. Besede so zdaj jruhnile. da sam nisem vedel, kdaj in kam. — Kaj se tako neumno smeješ? Taz nočem tvoje milosti, joz no-'em tvoje dobrote! Tudi tvoje ljubezni nočem! Stala je pred menoj okamenela ; tudi oči, te lepe, so strmele mrtve. — M učenec, največji med vseuii, kar jih je kdaj trpelo iu umrlo zakadi lepote svojega srca, Ivan Grohar*. ti spiš dolgo spanje. Dal bi iki in jo cekinov, da bi ti mogel re-**i le še mo samo zvesto besedo.! Štefka, kje si ti? Ali nič ne slišiš? — Kako dobro je, da je človek — novelist! — *Ivan Grohar se lahko prište-med najboljše slpvenske moderne slikarje. Njegova dela so vzbudila v umetniških krogih občo pozornost. Umrl je pred petimi leti od lakote in .jetike v ljubljanski bol-] nišnici. — Op. ur. Čez vrt tri svetle zvezdice. Cez vrt tri svetle, zvezdice se svetijo in utrinjajo, sred rož tri lučke - kresničiee zdaj vstajajo, zdaj izginjajo. In kadar za lučkami zakoprnim. krog mene noč začrni. in kadar stegnem roke, sred rož me trn do krvi za skeli____ Jože Plot. Izvor bodeče žice. V nekem franeokem listu se razpravlja v članku o izvoru in iznajdbi bodeče žice. ki igra v sedanji vojni tako važno vlogo. Nek amerikanski polkovnik je baje prvi iznašel bodečo žico, in sicer je delal prve poskuse z lasnimi iglami svoje žene. Z druge strani, kjer tudi poznajo in izdelujejo bodeče žice. pa prihaja drugo poročilo, da sega namreč prvi patent nazaj do 23. julija leta 1S67. Iz tega leta izvirajo prvi poskusi za izdelovanje bodeče žice, ki so jo tekom časa silno zboljšali iu razširili njeno u-porabo ,tako. da jo pozna danes že skoro vsak kmetovalec, ki j rabi za ograje in druge potreb mesto bolj dragega in manj trpež {nega lesa. Tudi zadnje vojne s pokazale velikanski pomen, ki ga ima bodeča žica pri za kopih, ki so skoro vsi obdani z velikimi plotovi iz bodeče žice. trdnjavah in u-t rdbah._ Dvii^sk. Petrograjski dopisnik 'Times*, javlja, da je Dvinsku udarila zadnja ura. čeprav bo general Russkij branil mesto do zadnjega trenot-ka. — Kako sodi general d' Amade o dar-danelski akciji. IzBukarešta poročajo: General d'Amade je rekel nekemu ruinun-skemu politiku: Jaz sem svojo vlado v naprej o-pozoril na nepremagljive težave ob Dardanelah. Napad je bil vzlie temu vprizorjen. Prepričan sem, da je ta napad izključno pripisati angleškemu egoizmu. Demobilizacija Nizozemske. Vlada je odredila, da se sme moštvo letnika 1903. domobran-stva poslati na dopust. Bolgari v vzhodni Srbiji. Bolgari so uvedli v okrajih Za-ječar, Niš in Knjaževac eksarlii-stieno cerkveno organizacijo ter imenovali duhovnika Varlanija za škofa v NiŠu. kCENIK KNJIG y7/ katere ima v zalogi f SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y POUČNE KNJIGE: , Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan —.50 Berilo prvo. vezano —.301 ! Berilo drugo, vezano —.40 ( Cerkvena zgodovina —.70 Domači zdravnik —.50 Evangelij —.50 Fizika 1. in 2. del —.45 Katekizem vez. veliki —.40 Katekizem vez. mali —.15 Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del, vsak 50c., oba $1.00 Obena zgodovina ( $4.00: . Pesmarica, na grobnice $1.00! Poljedelstvo — .50! Popolni nauk o Čebelarstvu. vezan $1.001 Postrežba bolnikom —.20j Sadjereja v pogovorih —.25 Sehimpffov nomško-sloven- ski slovar $1.20 Slovenski pravnik £2.00: Slovenska Slovnica, vez. $1.20 . Slovenska pesmarica, 1. in 2. zvezek vsak po —.60 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 1 Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50. I ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: | Baron Trenk —.20 Belgrajski biser —.20 Beneška vedeževaika —.20 Bitka pri Visu —.30 Bodi svoje sreče kovač —.30 Boj s prirodo —.15 Božični darovi —.15 Burska vojska —.25 Cerkvica na skali —.15 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Deteljica, življenje treh kranjskih bratov —.25 Don Kižot —.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Fabiola —.35 George Stephenson, oče železnic —.20 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po —.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem —.20 Tzanami, mala Japonka —.20 Jama nad Dobrušo —.20 Jaromil —.20 Jeruzalemski romar —.45' Krištof Kolumb —.20 Kaj se je Makaru sanjalo? —.50 Leban, 100 beril —.20 Maksimilijan I. —.20 Marija, hči po'kova —.20 Malomestne tradicije —.25 Miklova Zala —.35 Mirko Poštenjakovič —.20 Na divjem zapadu, vez. —.60 Na jutro vem —.30 Na krivih potih —.30 Na različnih potih —.20 Naseljenci —.20 Na valovih južnega morja —.15 Nikolaj Zrinski —.20 O jetiki —.15 Odkritje Amerike, vez. —.80 Odvetniška tarifa —.30 Prihajač —.301 Pregovori, prilike, reki —.25 Prst božji —.20 Randevous —.25 Revolucija na Portugalskem —.2G Senila —.15 Stanley v Afriki —.30 Sherlock Ilolmes, 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Sveta noč —.20 SreČolovec —.20 Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov $5.00 Strelec —.20 Sanjska knjiga, velika —.30 Štiri povesti —.20 Tegetthof —.25 Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.S5 Zlate jagode, vez. —.30 Življenja trnjeva pot —.50 Za kruhom —.20 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.73 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike —.20 2. zv. Maron, krščanski deček —.25 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza —.25 7. zv. Sultanovi sužnji —.25 8. zv. Tri indijanske povesti —.30 9. zv. Kraljičin nečak —.30 10. zv. Zvesti sin —.30 11. zv. Rdeča in bela vrtnica - 12. z v. Korejska brata —.30 13. z v. Boj in zmaga —.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja —.30 L5. zv. Angelj sužnjev —.30 18. zv. Preganjanje indijanskih misionarjev —.30 TALIJA. Zbirka gledaliških iger Pri pušcavniku —.20 Raztresenca —.30 Starinarica —.20 Idealna Tašča —.20 RAZGLEDNICE: Newyorske s cvetlicami, humorističue, božične, novoletne in velikonočne, komad po —.03 ducat po —.25 Z slikami mesta New Yorka po —.25 Album mesta New Yorka s krasnimi slikami, mali —.35 ZEMLJEVIDI: Združenih držav, mali —.10 veliki —.25 Balkanskih držav —.15 Evrope, vezan —.50 Vojna stenska mapa $1.50 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana. Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin. "Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po —.25 Avstro-Ogrske mali —.10 veliki vezan —.50 Celi svet —.25^ Velika stenska mapa U. S. na drugi strani pa celi svet Jfl OPOMBA: Naročilom je pril< žiti denarno vrednost, boi^fl to vini, poštni nakaznici, ali poštu ih znamkah. Poštnina cenah že vračunana. jM . Jugoslovanska ^^^ Katol. Jedneta ;n»rorporirana dne 24. januarja 1901 v driavi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. SLAVKI QKAOVHl! j r?ed»ednik: J. A. CESM, BO? Cherry W«j o| bom Wl ffftt* | dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberto» Ohio. Glavni tnjnik: GEO. L. PROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, If inn Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 5S3, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Minn. Vsi dopisi tikajoči se uradnilr radev, kakor tudi denarn> •oSiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jadnote, vse pri *fbe pa na predsednika porotnega odbora. Ns osebna sli neuradne pisma od strani članov n n kod* motila OruStv^no glasilo: "GLAS NARODA" Spominska plošča. Dr. Fr. Detela. I (Nadaljevanje.) ' Pu pustimo vse skupaj!" ji. ! ilejal Rjavkar. ''Cc nam on naga ja, ponagajajino Se mi njemu!' ! Rjavkar namreč ni vedel, ali bi' se veselil slavnosti ali ne. Čast b.; bila pač za llrastje; toda če so-; sedu izpodleti, je pa tudi nekaj. *'Saj se bo dal se pregovoriti",! je menil Janko. "Ali pa naj se izkleše še njegova opalda na ploščo, da bo sit", je svetoval Mlakar. ''Ampak smešno bi bilo to ".J je tarnal Ivan. "smešno". "Oslarij* bi bila to", je odločil Lomast. "Škorr-e mi li. da jej že sam svoj stric in da bo nas, ugnal. Ali je njegova hiša edina v Hrast ju? Rjavkar, ali do voliš, da vzidamo tablo v Ivojo liiš^"" "Pa še rad", j; dejal Rjavkar. j in oči so se mu .%a&vetile od vet.h j lja. Soseda bi izpodnesel in sam i sc postavil; dva zajca na en strel. "Moja hiša ima tudi več prostora kot Skorčeva, je višja in širša, vsa j zidana in z opeko krita. Tabla si { ji bo bolje podala." "Ampak prejšnjega napisa ven-1 dar ne moremo pustiti'. jf pripomnil Ivan. "V tej hiši se je rodil!" "Zakaj pa ne?" je menil Rjavkar. "Ljudje hitro pozabijo, kje! da k c je kdo rodil." "To bi bila nova oslarija", je dejal Lomast. "Filip, še eno ploš-! eo boš naredil." "Kolikor jih hočeš", je dejal j kamnosek. 'Eno imam še priprav | ljeno; za druge bi moral naročiti kamen." "Ravno takšno", je dejal Lo mast, "boš naredil; samo napis se nekoliko i/premeni. Kako se bo glasil, gospod Ivan?" "V hiši št v. —" "Dve", je dejal Rjavkar; "pri I meni je ena". "Drugo ostane kakor je bilo."I "To je zdaj sklep", je dejal Lo- j mast. "Škorcu ga ni treba nič po-1 vedal, da se ne bo premislil in nan. i zopet izgage naredil. Nocoj ga še k seji ni bilo. Ce izostane šc prihodnjič, bom jaz predlagal, da ga izkl jučiruo iz odbora. Temu človeku je več za tobak kot za strica." — Najbolj zadovoljen s tem sklepom je bi! Rjavkar. ToJike ejjsti on ni bil pričakoval, in kar je podvajalo veselje, na stroške svojega soseda. »Skrbelo ga je le, če bodo drugi res molčali; zakaj prepri-k čan je bil, da bi Škorec, če bi zve-^^ del za ta sklep, takoj tekel nad ^^tlbor in prosil, da naj sc prekliče ^^vzida v njegovo bišo, kar se ho-■|i! odborniki bi se dali prepro-■oliko pa velja dandanes mož ■u kako malo se dobi celih ■feteri Lomast bi jih se-poleg sebe! — Ta- xo ni popolne sreče nikjer na zemlji, in vsaj trese se za srečo, kdor misli, da jo ima. Podobne skrbi so obhajale oba •Škorca. "Kaj praviš, kaj so sklenili?" je izpraševala žena. "Kaj bi bili sklenili?" je dejal mož. "Jaz pričakujem, da pride vsak čas Rjavkar prosit, da naj se .dava." "Morebiti pride Lomast sam." "Ali pa Šimnov Ivan. Ampak trdo se drživa!" "Mene ne premakne ves odbor. Pred hišo pa nikar ne hodiva, da ne bo mislil sosed, da mu greva naproti!" Tako sta pazila v temi skoz okno, kdaj da pride Rjavkar domov. — Precej pozno se je vrnil iu kar domov je šel. — Morda pride pozneje ali pa drugi dan s kom drugim s s kupa j f — Iz Rjavkarjeve hiše se je čul razgovor in glasen smeh. "Z menoj je potegnil", je de-j;d Škorec; "seveda, Hraščan. — Zdaj pripoveduje, kako sva Mla-čane pritisnila. ' Žena bi pa le rada vedela, kaj da so sk'enili. 'Te bi bila ti pustila mene k seji, bi zdaj-le vdela", je oponesel n.ož ženi. za ta slučaj po pravici, za prihodnje kot navodilo. Ta pa sicer ni rekla, da ji je za-r:».di tega žal — tega ne stori nobena vlada — pač pa je menila, da bi Sel Miha lahko zdaj k Rjav-karju kakor v vas, ker so ljudje še pokoucu. "Jaz da bi sc tako ponižal!" jo je zavrnil mož. "Nikoli." Spala pa tisto noč nista dobro, ne on, nc ona. Med nemirno pričakovanje in negotovo upanje se je mešala bojazen, da se ne bi pripetilo nekaj nepričakovanega. Strahove je razgnal beli dan. ki j«' ponudil dosti prostora novim dogodkom. Da ni prihitel Rjavkar navsezgodaj k hiši. ju je jezilo. Sosed bi se moral vendar ozirati naseda. Po občinskih sejah povedo odborniki, kaj da se je sklepalo. vsakemu, kdor jih hoče poslušati. "Zadoščenja nama ne privošči, ali pa ga je sram prositi", je menila žena. "Kdor ne prosi, ne dobi", je dejal mož. A kako težko sta čakala oba, da bi prišel prosit sosed ali Lomast ali kdorkoli! Toda dopoldne ni bilo nikogar. "Kaj pomeni to ? je dejala žena in se zamislila. Popoldne sta že oba zalezovala Kjavkarja. Če je stopil sosed iz hiše, je že stala na svojem pragu Skorčcva žena. pozdravljala pre-prijazno in se začela razgovarjati. In komaj je zastavil Rjavkar na njivi motiko, je že prilezel iz hoste sosed in ga začel motiti s svojimi pomenki. Kar pa je bilo v srcih, seveda ni bilo na jezikih. Škorca sta mislila, da se spodobi, da *ač-r.e sosed, in zamerjala sta mu so-1 i !vražno potuhnjenost; Rjavkar bi bil pa tudi rad napasel svojo zlo-radost in jima povedal, kako se je stvar zasukala, in sklep tajnosti bi ^ mu ne predramil vesti; toda jezik ij mu je vezala bojazen, da se spor 3 poravna, in nekaj užitka je bilo jj tudi gledati, kako mendrata sose-s da za njim. Tako, je prešel v ne-i miru in nejevolji prvi dan. Drugega dne je pa rekla žena j možu, da bahatega Kjavkarja ne I bosta izpraševala; on da naj gre sam na Mlako doli k Lomastu.- pii litru vina bo vse izvedel. Tako je delala pokoro. Naročala pa je tudi možu, da naj se nikar ne za-! govori; drugi naj govore, on naj posluša. | Škorec je romal na Mlako, pil pri Lomastu, pil pri Mlakarju, go-! voril z Ivanom, ustavil na cesti Janka; izvedel pa ni nikjer nič. kakor kak diplomat, ki je preveč pretkan. Prosil ga ni nihče niče-j sar; Lomast ga je celo nahrulil, zakaj da ni prišel k seji, in Ško-| rec je moral lagati, da ni utegnil. — 'Nesramni, brezobzirni ljudje!' se je hudoval Škorec, ko sc je vračal prazen domov in slutil, kako ga bo sprejela žena. "Da nisem za nobeno rabo, bo dejala, in vendar je ona zakrivila, da ne vemo. pri čem da smo." ^ Tako je šel dan za dnevom. — Vsako jutro je zbudilo novo na-do. ki sta jo kmalu izpodrinila mučen nemir in boleča nejevolja. Kdo bi se tudi ne jezil, če bi ga ! ljudje ob takih razmerah povra-j sevali, kaj da je s slavnostjo in. če je kamen že vzician!" Vrag je vzidan", je zrojil Ško-;: rec ob takih vprašanjih, ki so se ! mu zdele same brulbe, "in če ne 1 veš ti več kot jaz. sva oba neumna." Človek ne bi mislil, kako znajo ljudje molčati, kadar nagajajo z molčanjem. Škorca sta hodila prav pobita, zdaj okrog hiše. zdaj po polju, brez cilja in namena'; jed jima ni dišala, in delo jima ni šlo od rok. V listnjaku pa je ležala na vo- 1 zičku plošča, ki je od začetka tako 1 jezila gospodarja, tla bi jo bil naj- * rajši na cesto treščil; zdaj pa ga je tolažila in budila upanje, tla še * vse po sreči izteče. Čemu bi bili ' pustili kamen pri njem, če ga ne y nameravajo vzidati? "O, prišli bodo ali vsaj poslali kamnoseka, da 1 izkleše še tistih par črk." 1 Škorec je ogledoval ploščo od vseh strani, in zdela sc mu je le- 1 pa; Skorčevo ime z zlatimi črkami zapisano ni mala reč. Da, če bi ga zdaj kdo prav lepo prosil, on bi s pustil vzidati. kakor se mu je 1 zdelo, ploščo tudi tako. kakršna je, brez ozira na o p al a o. -s Ko ga je dobila enkrat žena ta- s ko pri spominski plošči in ugeni- s la njegove misli, je menila, da bi bilo morebiti vendar prav, če bi se bila vdala. 1 "Kdo pa je bolj branil ko ti?" se je razsrdil mož. "Ali mi nisi s vedno trobila, da me hočejo poni- 1 žati in osramotiti? Ali mi nisi bra- * uila k sejam hoditiT Toliko časa -1 si me naganjala, da sem se zale- 1 tel. Zdaj sva izkupila oba skupaj. ' Tako je, če se mešajo ženske v 1 moške zadeve:'' * "Saj se bo vse poravnalo", je tolažila malodusna žena. "Če oni c ne pridejo, pa stopi ti doli na Mla- 2 ko in reci, da naj vzidajo v božjem imenu tudi to tablo. Če te je S sram. sc pa izgovori, da sem te jaz zapeljala. Meni je res žal, ko T vidim, da je tebi tako hudo." "En dan bom še počakal, pre- j den nastopim ta križev pot", je dejal Škorec žalosten. "Mudi se zelo; zakaj drugi teden že vrši 1 slavnost." "Ravno zaradi tega jaz še vedno upam", je menila žena. "Slav- f nost ni odpovedana; torej se bo izvršila. Ta slavnost je odkritje spominske plošče na rojstni hiši Vr-bana Škorca. Mimo naše hiše ne more iti slavnost. No. torej! Še ] nobena poroka šc ni izvršila brez 1 ženina ali neveste. One je le sram j priznati krivico. Saj se še ti sra muješ doli hoditi, ki nisi ničesar , zakrivil. Ampak to jim ne bo pomagalo.; hvalo ti bodo pa vedeli, čc jim prideš napol pota naproti."-- Vse to je uvideval Škorec; a kaj pomagajo umski razlogi, če se lista vi ja jo čustva! Škorec se ni mo- , gel odkrižati hude slutnje, da se snujejo nekakšni naklepi proti ( njemu. Zakaj pa vsi tako molče ? j Zakaj ga je" Lomast nalirulilO. j tudi pri porokah se časi ženin ali nevesta zadnjo uro skuja mnogokrat nalašč, da zaročenca osra- ; moti. Škorec je odlagal težko svojo pot, zdaj pa v nadi, da jo odbor- < niki takisto odlagajo, zdaj v stra-J hu. da se moti. j | Jezil sc je na ves odbor, poseb- i • | >r no pa na liruljivega Lomasta, in dobro bi mu bilo delo, če bi bil-e vedel, kako hudi so tudi drugi na »i tega človeka, kako hud je Mlakar, k ki je dannadan povpraševal, kdaj ir da dobi dopustnieo za točenje vi- 0 na in piva pri slavnosti. Vedno je dobil odgovor, da bomo že naredi-li. Ali se ne pravi to po slovensko, da ne bomo nič naredili? In on.| a Mlakar, bo streljal ob slavnosti. e Tri možnarje je bil že dal zapc-| e ljati v Hrastje in smodnik je imel 1 pripravljen doma v kleti. Človek 0 se žrtvuje in nazadnje ne ve, za-! e kaj. j -! "Gospod Ivan", je dejal dva j dni pred slavnostjo Šimnovemu |dijaku Mlakar, "stopiva malo k 1 Lomastu, da.se končno dogovorili 1110 o najvažnejših točkah, da nam i ne napravi ta človek kakšne zme-.. de!" r. Dobila sta Lomasta pred hišo. £Kako je s slavnostjo. Lomast?' , je vprašal Mlakar. "Vse v redu", je dejal Lomast. . "Danes vzida Filip ploščo v Rjav-| karjevo hišo: pojutrišnjem po ma-• ši gremo v Hrastje. Tam bom go-. voril najprej jaz." , Ivan je zardel in debelo pogle-, dal. 'Ali ne bo govoril gospod Ivan?' . je dejal Mlakar. "Tako smo se vendar zmenili." "Kdaj smo se tako zmenili?" se je razsrdil Lomast. "Gospod l Ivan je prepustil svoj govor meni. Ali misliš ti, da spni se ga jaz za-l stonj učil ? In kako sem se mučil! j Saj ne znajo dandanes pisatelji , poljudno, po domače pisati. Koli-| ko sem moral izpustiti, koliko pre-■ narediti, da bo čemu podobuo. ii: . še ne vem. če bodo razumeli Iju-. dje." (Dalje prihodujič.) 0, še bo vojska, še! Marija Kmetova. Sredi noči je. I Zaspano trepečejo cestne sve-tiljke, hladna sapa vzdihuje po ulicah, v dalji grmi in jasni bliski trgajo temo. ' Pade debela kaplja, in še ena in še ena, pada in pada v vsem o- 1 zračju, tlak je ž<- ves lisast, in * zdaj se vlije curkoma in teče O, ko bi bila ostala v Čakal- J niči na kolodvoru ! — pravi ona in vzdiline. — Ob treh bi pa naju spodili tako in tako. — odvrne on. — In zdaj, brez. dežnika sva! — Pojdi sem! Stopiva pod tc streho, morda preneha kmalu ta ploha. Ob svetil j ki stojita in se sti II skata k hiši. A deževne kapljf škrope po nogah, in mraz pretre sa kosti. — Ko bi vsaj imela sobo! — Saj si videla! Povsod sva bi la. če pa ni! — Oh, morda le ni prav, da sem šla s teboj tako daleč. Pa. ne morem se ločiti od tebe. ni mi bilr mogoče ostati doma. Saj jutri jutri, ti k vojakom, a jaz ... Mor da bi bilo pa le boljše, da bi sc bi la poročila že zdaj s teboj? Ka4 meniš? Oh. in če bi me pozabil ti!____ Tesneje se sklenejo prsti, njer obraz je bled, bledejsi od bciegr zidu. Dež lije in li je, vsa premočeur sta že. — Pojdiva. — reče on, — spe mnil sem se. Tu blizu je še nekr II navadno prenočišče. Hitro stopata po svetlih mla kah. — Vidiš, še je luč. — Hej, od prite! t — Kdo pa je? —Sobo bi rad neketo. Vrata se odpro in debela žen ska pogleda prišleea. — Kar notri stopita, — pravi — pozno je že, in luči je škoda. — Torej imate sobo? — Imam, imam! Oh, kaj bo kaj bo. ta vojska, ta vojska! Na te listka, napišta brž. kdo iu kaj in od kod sta. Pa hitro, spat se m- mudi, dve je in ob petih moram že vstati. Torej, zapišite no' Pa — ta — je vaša žena? — Žena, žena! — Veste, kar po pravici povej te, če je res vaša žena! — Žena, žena! — No, le glejte, da je res! Ve ste, zdaj je strašno natančno vse Pride stražnik, da. da, pride, pri de. Lahko pride ob treh. ob eni ponoči. Je že bil zadnjič tu. kar sredi noči: meni nič, tebi nič, je vse preiskal, vse prebrskal, vse pretaknil, da, da. Ima pravico; kajpa. Torej le resnico napišite! — Saj jo bom, kako ste sitni! 1 — Nič sitnaT Zadnjic je bil tudi nekdo ta in je imel eno s se- _boj. Pa je tjidi dejal, da je nje-| gova zena.' Tak dajte no brž — spat se mi mudi. No, pa sem po- | —- i gledala listek, kaj se ni ona prav 1- drugače pisala, kakor on? To i sem jo! Take ženske — joj ! No. ', ste že napisali, ali ne? j , — Že, že! -! — Da, pa še za ženo en listek, e Za božjo voljo, saj sem vam ven - dar dala dva listka. Pa že pozno i, je in spat se mi mudi! — ,| — Od kdaj je pa vse tako na-. tančno? -| — Nič natančno, vse kar je 1 prav. Napišite že, o. Ali je pa c res vaša žena to? Vprašam vas še -'enkrat, resnico govorite! i — Žena, žena ! ij — Le glejte, sicer boste vi za-i prti. in jaz sem zaprta in vso ; pravico lahko izgubim. No. le ■ . pišite! J i — Kam pa ? -— Lej ga —'saj ste vendar sa mi zase napisalii prav tak listek —Eh. kaj je treba to pisati' C'e sem že zase napisal, je vendar vseeno, ne? Saj jaz plačam in . žena ima vendar isto ime. — Nič. nič, pišite! — Dajte luč, pa gremo spat . Vi ste zaspani, midva zaspana kaj se bomo prerekali! — Zdaj bom pa huda! Pišite ali pa na dež! Ježeš. ježeš, že tr » bo kmalu! No? — Saj bom! — Ali je pa tudi res vaša že 1 na? Meni se zdi, presneto, zda; pa resnico! — Eli. znanka je? — O. da bi te! Saj srni vede j la. saj se mi je zdelo, o kajpa I Odtod tako cincanjc. o« kajpa i KakŠi ljudje ste to, in vi, žen j ska, da se ne bojite šibe vojske i O, še bo vojska, še! Šc hujše van j bo predla, o! Še boste trpeli, p; prav veliko boste trpeli, ker st taki. kajpa! Taka- le nemarnost Nik j er nič molitve, zato pa je t? ko. zato pa je vojska! O, še b' vojska, še! Napišite no. že o tej ženski! Kaj ženska ne zna pisati Kaj ženska ne zna našega jezika Odkod pa je? Sama naj napiše j Ženska napišite! Vsa bleda in izmučena piše tresočo s«i roko. — I. kajpa, prav drugače s piše. i. ti svet izprijeni, ti! — Kaj se kregate, plačam z? njo toliko, kakor če bi bila mc ja žena! — Kaj tisto, a jaz ne trpim ta kih ljudi poti streho! Pa za da- t ; nes naj bo. O. še vojaka bo, še: l > No. ženska, ste že ca-pisali, ali ■ . ue? Tako sem že zaspana, tako! sem že vsa. Ta svet. ta svet. kakšen je! O, še bo vojska, še! Ste j . gotovi zdaj? — Ti presneta ženska, ti! Kaj > nimate matere, ženska ? Ivaj vas ni nihče učil ? Da, da ! O ti svet. - ti!.... Globoko se oddahne. i — E. počaka jta no! Vidiš jo ! i i Alo. vi tu sem v to sobo! Ženska.; > vi pa sem — tukaj-le! Seveda, še j spala bi skupaj, kajpa. še spala — pa skupaj! Ha. tla! — O še! - bo vojska, še! ' I NAŠI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročamo za "Glas Naroda'' in knjige, ka-' teor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posie. Jenny Lind, Ark. in okolica: Mihael Cirar. San Francisco, Cal.: Jakob LovSln. Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Colo.f Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Beter Culig, J. M. ' Rojtz, Frank Janesb in Jobn Germ. Salida, Colo, in efcolica: Louis Ca- ' itello (The Bank SaJoon). Walsenburg. Colo.: Ant. Saftlch. Clinton, Ind.: Lamlert Bolskar. j Indianapolis, Ind.: Alois Rutlman. ' Woodward, la. in okolico: Lukaa Podbregar. Aurora, III.: Jernej B. Terblč. Chicago, HL: Frank Jjirjovec. Depue, 111.: Dan. Badavinac. La Salle, 111.: Mat. Kom p. Joliet, 111.: Frank Lauricb, John Za Htel in Frank Bambich. J Waukegan, I1L: Frank PetkovSek In i vlatk. Ogrin. So. Chicago, DL: Frank Ceine In' i Hudolf Požek. Springfield, I1L: Matija Barborlč. Columbus, Kans.: Joe Knafelc. > Franklin, Kans.: Frank Leskovec. Frontenac, Kans. in okolica: Frank . Karlinger, Jakob Rt*-: uik in John Prostor. Barberton. O. in okoliea: Alois Ba-i lant. Bridgeport, O.: Frank Iločevar. O>llinwood, O.: Math. Slapnlk. iorain, O. in okoliea: J. Kumse. \*oungstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City. Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarieh. Ambridge. Pa.: Frank JakSe. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddork. Pa.: Ivan Germ. Bridnevilie, Pa : Rudolf Pleteršek. Burdine, Pa. in okoliea: John Ker-žiSaik. Canonsburg, Pa.: John Koklich. Conemaush, Pa.: Ivan Pajt. Claridsje. Pa.: Anton Jerina. Brougbtou, Pa. in okoliea: A. Dem-j 5ar. Darragh. Pa.: Dragutin Slavic. ; Dunlo. Pa. in okoliea: Josip Suhor. ' Export, Pa. in okoliea: Frank Tre-I bee. Forest City, Pa.: K. Zalar ln Frank : Leben. Farell. Pa.: Anton Valentinčič. Fitz Henry, Pa.: F. Gottlkher. Greensburg, Pa. in okoliea: Joseph Xovak. Irwin, Pa. In okoliea: Fr. Dem?ar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja, la John Polane. Luzerne, Pa. in okoliea: Anton O-I soluik. | Meadow Lands, Pa.: Georg Schulti, Monessen, Pa.: Math K.ikelj. Moon Run. Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okoliea: Z. Jaksbe. I. Podvašnik, I. Magister in U. R. Ja-kobieh. Steelton, Pa.: Anton Uren. Unity Sta., Pa.: Joseph škerlj. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willock, Pa.: Fr. žerne in J. Peter- i Gel. Tooele, Utah: Anton PalCi?. Winterquarters. Utah: L. Btasich. Black Diamond, Wash.: G. J. Po renta. Davis. W. Va. in okoliea: J. Broslch Thomas, W. Va. in okoliea: Frank Kocijan in A. Korenchan. Grafton, Wis.: John Stampfel. Kenosha, Wis.: Aiek.sander Pezdir. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik In Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Flero'iim Svetlin. West Allis, Wis.: Frank Skok. Rock Springs. Wyo.: A Justin, Val. Stalieh in Valentin Man'ina. Kemir.erer. Wyo.: Jos Mot oh. SLOVENSKO-AMERIKANSHI KOLEDAR za leto 1916. Velja 8 poštnino vred 35 centov. Obseg berila: Domovini in narodu. (Pesem.) — Običajni Koledar. — Strašne številke. — Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovua vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetniL kolonah, na bojišču. — Eksplozivne snovi. — V lekarni "Avstrija". — Iznajditelj podmorskega čolna. — Galipolis in Dardanele. — Julija Romam. — Rmena pošast. — Doživljaji v zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki. — Čustvena udova. — Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohab Ijenec. — Le BetaiL — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov — Kako nastane strelni jarek. —- Kdo je bil ? — Klasični topovi. — Pes v vojni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov. — Ljubi denar. — Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli. — Špecialitete. — Prvi polet iz Evrope v Ameriko. — Čudne zgodbe. — Rdeči trak. — Pregled dogodkov svetovne vojne. — Kitaj ski tipi — Smešnice. — Oglasi. Slike: Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja. — Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Bel gradu: učinek' šestnajstpalč-ne avstrijske granate. — Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. — Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. — Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem za kopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski voj iki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti. — Učinek avstrijskih granat v Zagradu. — Ameriški podmorski čoln. — Vojni arsenal v Belgfadu, katerega so Avstrijci razdejali. — Fort štv. 10 pred Przemyslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom._Avstrijska havbična baterija v akciji. — Pogled na del Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje straže v Rusiji. — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova. — Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem! — Ruski vojni jetniki. — Vodljivi angleški zrakoplov. — Bovec s Prestrelj-nikom. — Triglavsko pogorje. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 COBTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Padel j.- na severnem bojišču n a d poročnik Zorko. V ruskem ujetništvu. Nadpo-ročnik Pav«»l (iolia naznanja po dopisnici, oddani dne 18. oktobra 1915, Ja je njegovo stalno bivališče Zarizvn na Volgi, gubernija Sa rat o v. Dolenjskim vojakom v spomin. Pod tem naslovom smo objavili že viv črne o naših dolenjskih rojaka . ti. nasilja veljaj možu. ki spada m- I izmenjane ujetnike. Zna-no je. da je sedanji papež Benedikt N\ . s svojim posredovanjem pri vojujočih se državah dosegel, da se naj zamenjajo oni ujetniki, kateri v*!< 1 svojih ran ali izgubljenih udov niso več sposobni za nadaljno vojskovanje. Vsled tega se je ž, i;a tisoče ujetnikov vrnilo v svoje države, deloma >ia svoje domove, deloma v vojne zavode, da se še naprej zdravijo. Med take spada naš rojak Alojzij Drečnik. posestnik na Vinjeni vrhu, občina liela cerkev. mobilizaciji je Drečnik šel v Ljubljano k 2«. domobranskemu polku in potem z njim odrinil na severno bo-jiš"e, kjer se je udeleževal raznih bojev pri Przemyslanyh in južno <>d Lvov a. Pri umikanju Avstrijcev je dospel južno od trdnjave Przeiuy-si do Novega Miasta. kjer je bila ljuta bitka li). oktobra1 1914. Drečuik je bil v tej bitki težko ranjen. Krogla ga je zadela v členek leve noge in zelo poškodovala. Vsled izgubljene krvi je Drečnik oslabel, da se ni mogel rešiti. Ker so se Avstrijci umaknili, je prišel v rusko ujetništvo.1 Sanitejci so ga pobrali in poslali v Rusijo. Pripeljal se je v Kijev, kjer so zdravniki spoznali, da se mu mora noga pod kolenom odrezati. ako se hoče preprečiti na-j daljno zastrupi je vanje. V kijev-, ski bolnišnici se je zdravil '27 dni.' Potem so ga poslali dalje čez Mo-j skvo, kjer se je mudil dva dni. v: Nižni Novgorod, kjer >" je zdravil mesece in 27 dni. Odtod je pisa! skoro vsak teden domov, a j dobil ni nobenega odgovora in i t'.»!i brzojava ne, ki mu ga je po-. sla in žena. Odtod so ga preme-j f ;li v Omsk \ Sibiriji, kjer j" bil J v bolnišnici do 1. aprila l!)l-">. Tu - je ostal nad 4 mes-.-ee, dokler jej prišlo veselo naznanilo o zamenjavi ujetnikov. Omsk je glavno • i-'sto ;s' 'imenskega okrožja v j centralni Sibiriji. Leži ob reki Om in j" središče ondotne trgovi-j ne, o-obito se, odkar vozi mimo velika sibiiska železidca. A hiše so v« čuioma lesene. Prebivalcev ima nad 40,« M H. Kolikor je Drečnik sku-ii. s-- ujetnikom ne godi dobro. Večinoma morajo na kiue-tib delati. Med glavno hrano spada čaj za vsak dan. Le v bolnišnici i dobival opoldne meso. Po-j zjieje s o imeli krompirjevo juho* s par krompirji, drugo je bila su-, ma votla, zabel jena z lojem. Kruh je bil narejen i/, ovsa, ajde, -pšenice. prosa, vse vkup zmleto« in z otrobi zmešano. Ko so ranjeni vojaki okrevali. jili uvrstili med /■Irave ujetnike po barakah, kjer s» morali na golih deskah ležati. Denarja niso dobivali, hrano pa slabo in pičlo. Dnvnik j" delal žimnat verižice ter jih prodajal po rublju iu si tako olajšal nekoliko svoje bedno stanje. ker je: vsb-d izgube krvi in operacije ze-1 s'abotcn. Kako s.- je razveselil, ko se mu pove, da se bo vrnil v s\ ojo domovino. Takrat je bilo u-ietnikov zamenjanih en tisoč. Iz^ š:l>: -j,. s.» odpeljali dne 4. av-i " l!»l~» v glavno me.sto Petro-grad. X: ladiji so se prepeljali na Svi ilsko, kjer so jih lepo sprejeli: in pojrosiili. Ljudje so izkazovali j v.-liko sočutje, ko so gledali po-J Iu '• l.iene ujctidke brez rok, brez nog. o:.vezane na tem ali onem udu itd. Na Nt mško so se vozili i po morju 7 ur. V Avstrijo pa so dospeli ujetniki 27. avgusta v Li-tomčriee na (,'eškem. Tam so se 1 odpočili po napornih vožnjah iz 1 daljne Sibirije. Drečnik je dobil ; ♦ u dovoljenje, da obišče svoj dom, 1 kjer >•■ je mudil par tednov. Pred j1 kratkim s< je podal na Dunaj v: "invalidni dom", kjer mu bodo, oskrbeli umetno nogo. T"pa1i je.' da se bo pri boljši postrežbi po-|: pravil t» r »i z umetno nogo poma-j gal k primernemu preživljanju v domovini, po kateri'mu je hrepe nelo srce. I: Pisma z italijanskega bojišča. Vojni kura t TurŠie poroča svoje- i iru prijatelju ob Kolpi: Dragi i Jožko! Hvala za pismo! Ti že v < kratkem kaj v«v napišem. Zdaj ! imam probito malo časa. Matrike t ii " naebtriiglieho Protokollierun- 4 en mi dajejo. Lepo smo prazno-, 1 vali Veriae duše; bilo je mnogo'1 opravila, ko sem hodil po raznih 1 grobirčih in klical mrtve iz vseh bitk. Pretekle tedne smo imeli .'hude dneve; Italijan je z vso silo napadal, a nič opravil. Imeli smo i nekoliko mrtvili in tudi nekaj ra-. njenih. Pošljem Ti sli« j (ki,-at i na k^nju). da boš videl, kako se I nam je v lialieiji godilo. Zdaj ni . več tako! Gorska palica! Snega > imamo obilo. Prisrčne pozdrave! . Polde. — Schweiger, cerkvenikov . sin iz Črnomlja, piše nekemu . župniku med drugimi vrsticami . tudi sledeče: Časi, katere sem do-1 živel v vojni, so bili tako strah o-. viti. da jih pero ne more popisati. To je takšno streljanje in štur-. manje podnevu in ponoči, tla je 1 groza. Na vsak način hoče Jtali-1 jan prodreti v tem kraju, pa ne 1 bo. Za to bodo že naši fantje skr- • beli. ki se, hvala Bogu. kljub tolikemu streljanju vedno dobro dr- . žijo in če bo treba, bomo držali . tudi do zadnjega moža. Snega je ,'obilo in pomanjkanje vode veli-. ko. — Kadet Janko Muha piše: Minuli so Vsi Sveti, in Verne duše. Daleč od doma, daleč od vsake vasi in cerkve, med visokimi gorami, kamor ne dospe niti glas 1 zvona, sem jih preživel letos. Na praznik Vseh svetnikov je pošteno brilo in melo. Cel dan sem se skoro držal doma na toplem. Neprestano so romale moje misli po domačih krajih. Ustavile so se pri tem in 0111 m prijatelju in napisal sem novo kartico. Zmračilo se je. Veter je piskal svojo žalostno pesem. Le tupatam je počila puška. Zamislil sem se: "Nocoj je tista noč, ko..." V duhu sem slišal žalostno zvonenje ajdovskih in j selskih zvonov. V marsikateri hiši so pogrešali ta večer pri skupni molitvi očeta, sina ali brata. "Od ' doma šel je, a ne bo se vrnil več..." Domislil sem se svojih • prijateljev, tovarišev in učencev, ki so padli v tej vojni. Daleč od I doma so pokopani. Zapuščeni so danes njihovi, grobovi. Na Vs*h vernih duš dan je bila v kako uro ! oddaljeni kotaji maša za padle i vojake. Od vsake stotnije se je udeležilo nekaj vojakov službe božje. 1*1*1 maši je svirala naša godba. Po maši je govoril kurat t0 jih počiva na j tem skupnem pokopališču, med j njimi praporščak Fabjančič. V j 1 noči 11 a 4. novembra je sneg polteno zapadel. Strašna je bila ta J noč. Veter je tulil, treskalo je kot pri nas julija in avgusta iu sneg jo je brisal, da je vsako stopinjo sproti zamelo. Drugo dopoldne se je solm-" uprlo v naš breg in sneženi plazovi so se pričeli valiti po strmem bregu v dolino. Okrog 11. ure dop. zvem žalostno novico, da. je snežni plaz odnesel kadeta A. s kajžo vred. Ravno sem se od-i pravljal k njemu, ko zacujem neko bobnenje in iz sosednje dekun-ge klice: "Kadet, bežite!" Ozrem se skozi vrata v breg. Močan plaz jo briše ravno proti moji kajži. j Par velikih skokov in bil sem na varnem. Žalostno sem zrl na svojo ljubo bajtico, ko se je valil preko n j« srditi plaz. »la se je vse kadilo za njim. "Z Bogom moja kajžica in moje dragocenosti!" Zadnje kepice so se valile za pla- , zom. Kaj vidim? Moja. kajžica še I stoji dobro zasuta v snegu. Par mož / lopatami in kmalu sem imel , dohod v njo. Plaz jo je le neznatno poškodoval in odnesel s seboj kos dimnika. Po prosta nem stra- , (lin grem do ponesrečenega kade- , : a. Slabo je izgledal. Kako tudi ; :ie.' Izkopali so ga komaj še žive- 1 I ra izpod snega. Isto popoldne • | smo imeli drugo nesrečo. Nek sa-nitejec je zdrčal po strmem bregu ; in se močno poškodoval. Šel je, . da bi pomagal nest i ponesrečenega kadeta, a so odnesli zajedno ■ s kadetom tudi njega. Na fronti -ni več tako živahno kot poprej. i Preveč so se uprle naravne sile, • da bi jih mogla premagati človeška moč. Sicer pa mislim, da se , sovražniku taru po nasprotnih vrhovih godi še slabšo kot nam. Sr-"•■V. pozdrav Dolenjcem! Najvišje cene. Iz Novega mesta.> Pri nobeni stvari nismo danes tako občutljivi kakor tam, kjer se gre za denar. Kadi tega je več kot umevno, da se razburjajo duhovi -pri vsakem premikanju 111 nara-' ščanju cen. Vsak se boj: večjih i stroškov, ker so že ti neznosni, j Kdor mora dau-s vsakdanji živež < kupovati, živo čuti, kako težavna 1 in nevzdržna postaja vsa živi jen- 1 ska preskrba. Vsako zvišanje^ cen . spravlja prebivalstvo v nove sti- 1 ske, v nove in hujše denarne za- < drege. Današnje e«ne pa niso na- 1 i'as t le samo za meščana, ampak : tudi za kmeta, ki mora vse drai- ; je plačati. Stroški za obleko, obu-tek i:i za gospodarske potrebščine so veliko večji kakor prej, tako 'da čuti tudi kmet draginjo seda-1 njega časa v vsaki prodajalni. ! Najbolj se kmet pritožuje zaradi 1 tega. ker je cena njegovim pridel-* kom omejena navzgor z najvišjimi cenami, dočim ni za blago, ki ga 011 kupuje, nobenih najvišjih ■ cen, dasi je to blago ravno tako ' potrebno in se mu cene ravno ta-' ko ali pa Še bolj dražijo kakor pri ^ njegovih pridelkih. "Vprašanje o ■ maksimalnih cenah je danes za nas brez dvoma najbolj pereče, ! ker sega globoko v življenje in iz-1 hajanje vsakega posameznika. V takih časih, ko se bije boj za vsakdanji kruh. je nujno potrebno, da s;* obrača na urejevanje Tu vso mogočo ski b, saj se gre za naš življenski obstanek in za ohranitev tistih stanov, ki že komaj dihajo pod pozo sedanje draginje. Dosedaj nas uče izkušnje, do se bo treba pri najvišjih cenah bolj ozirati tudi na krajevne, gospodarske in tržne razmere, dalje da jih bo treba nastavljati tudi za razne druge življenske potrebščine, in slednjič, da jih bo treba spraviti tudi v veljavo, da ne o-stanejo na papirju. Dokler se v tem pogledu ne bo storilo vsega, kar se opravičeno zahteva, toliko časa ne bo pravega zaupanja v te cene in tudi ne pravega zadoščenja za kupujoče občinstvo. Po teh Izkušnjah, ki jih imamo danes z najvišjimi cenami, prodira čhn dalje bolj prepričanje, da bo tre-! ba posebnih strokovnih komisij, ki naj bi posvečale svoje delo urejevanju tržnih cen. Te komisije naj bi bile sestavljene iz zastop-' j ni kov kmetijstva in meščanstva,' j obrti in trgovine. Zahteva po teh i komisijah postaja danes bolj in bolj glasna po časopisju, ker le tako bo mogoče, da se bodo pri določevanju cen zadostno ozirale na krajevne razmere in potrebe. Te komisije bodo morale pa tudi na to paziti, da se bo občinstvo strožje držalo nastavljenih cen in' da se bo preprečilo vsako izkoriščanje odjemalcev. Vsled vojne so ! se pridelovalne in tržne razmere 1 v Avstriji močno izpremcmile, pa vendar ne tako, da bi bile za vso' državo opravičene enotne cene za različna živila, in druge potrebšči- ■ ne. Da bi jedel n. pr. n:»š osebe-I njek na kmetih krompir po tisti ceni kakor dunajski meščan, to jej težko opravičevati, dasi bi bilo to! I iz človeškega stališča želeti. Tudi pri najvišjih cenah je treba, tla se oziramo na razne k~aje in da so po razuiii krajih že zaradi stroškov vožnje in prodaje različne. Najvišje cene bi morale biti soraz-j merne s povprečnimi prejšnjimi tržnimi cenami iu le zaradi tega višje, ker so 11a rasti i tudi pridelo-j vatni stroški in ker vplivajo tudi druge po vojni narastle razmere na vii.jo ceno. Satno pridelovalni stroški pa ne morejo biti lnero-dajni za določevanje najvišjih cen. To stališče bi bilo sicer jako ugodno za pridelovalca, ker bi v vsakem slučaju, našel kritje svo-j jim pridelovalnim stroškom in bit delal v dobrih in slabih letih s primernim dobičkom, ali cene pridelkom bi se v t eni slučaju preveč menjavale. j Dcbra misel. Ker se je papir ta-, ko silovito podražil, so prišli mesarji na dobro misel, da mora vsaka kupovalka ali kupec seboj prinesti krožnik z meso, ker papirja za zavijati ne morejo več naroče-vati. ; Mlekarna na Grmu j4- začela sedaj dobavljati mleko tudi iz bolj oddaljenih vasi ob desnimi bregu Krke, namreč iz Smolene vasi. Žili o vega sel a. Pota vrlia in Vel. Sla-teneka. Storila je to le iz tega namena. da se Novo mesto iu bolnis-; nice zadostno preskrbe s potrebnim mlekom. Ravnateljstvo šole j 11a Grmu skuša na ta način po možnosti pomagati, da se odporno-re pomanjkanju mleka. Radi tega dobavlja načeloma mleko lc od takih strank, ki ga dosedaj niso nosile v mesto, in se hoče tega načela tudi naprej držati. Le stranke, ki niso 'mleka dosedaj nosile v mesto, ga imajo oddajati* v mlekarno. Za vojno posojilo so dali žup-, ljani v Trebnjem pridomači hranilnici svoto 40.000 K in približno toliko svoto tudi pri poštnem uradu. Nesreče. Fran JaneziČ, hlapec v Martinji vasi pri Mokronogu, je prišel pod voz in si zlomil levo nogo v goleni. Kolo je šlo čez nogo, mu je potegnilo tudi mišice v kosti, katera mu jc vsled ogolitve zamrla. Njena zrast bi bila brez; operacije izključena. Zanimivo je, da se mu je zlomila tista, noga letos že drogi«. Prvič si jo je zlo-i mil v letošnji spomladi. — Josip j Macele, posestnikov sin a Brezja pri Semiču, je prišel z desno nogo' pod brano, ki mu jo je raztrgala v stopalu. — Alojzij Bregar, hlapce v Mačkoveu pri Št. Lovrencu. je ponesrečil pri drvarenju. Sodelavec mu je ponesreči s sekiro presekal prst desne noge. — Janez Bovcan, begunce iz Gorice, se' je o Ustrelil na nogi s t oko ali s kapsclnom. — Fran Križman, po-j sest ni k i/. Preinštala pri Treh-j njem. se je povozil in si zlomil! desno nogo v goleni. — Josip Pir-| nat. hlapec v Črešnjieah pri Tre-j belnc-m, si je odsekal prst leve 110-; ge. — Vsi ti ponesrečenci se zdravijo v kaiulijski bolnišnici. Umrl je v Ljubljani po kratki, mučni bolezni Jos. Koritzky. nad-geometer v pokoju. Imenovan je Josip llrstka v Novem mestu višjim geomet 1*0111. Pcdeljtn je Ravbarjev ben. fieij pri ljubljanski stolnici Stankotu Premeri, stolnemu kaplanu in i vodju stolnega kora v Ljubljani. Umeščena sta bila župna upravitelja: Janko Borštnar na župnijo Sv. Gora in Anton Polenta na župnijo Ilinje. Gostilno pri AVindischerju v Kandiji je j>revzel Fran Perko. ŠTAJERSKO. Pogrešata se. Matija Žagar, po-. sestnik v Drašinji vasi št. 14, poŠta Petrovče pri Celju, prosi po I toni slovenskih listov poročila, če kdo kaj ve o usodi njegovih sinov Jakoba Žagarja, 14. stotuija. 15. i pešpolk. in Frana Žagarja. 9. stotuija. 15. pešpolk. Od meseca maj; sem nima o njiju nobenega poro čila. več. j Odlikovanje. 1/ Celja. Male .srebrno hrabrostim kolajno je do bil poddesetnik 87. pešpolka Ivai Mr a vijak. Eden in isti dan umrla. Od Sv ribana pri Ptuju poročajo: Dm 20. novembra so pokopali tu za konska Veršič, ki sta umrla eden in isti dan po dolgem, srečnem za komi. 1 Novorojenček v peči. Kuharic? Terezija Hanglcr v t VIju je poro dila otroka in ga sežgala v peči Ko so jo prijeli, je rekla, da j« prišel otrok mrtev na svet. i Presentacija. Novomeški kole gijatui kapitelj je kot patron z; 1'aro Zibrka na Spodnjem štajer skem prczeiitiral Ivana Jelšnika kaplana v Smaithm na Paki. I KOROŠKO. PogTeša s«- od meseca novc-.nbrr 1914 praporščak Leopold Loiggf amo .">() centov. Na veselici bode igrala izvrstna godba. Tem potom so uljudno vabljena vsa sosedna slov nska društva iz Thomas in Davis. \V. Va.. da se udeležijo naše veselice ter pripomorejo k boljšemu vspebu. V enakem slučaju boo vstopnine proste. Pričetek veselice bo točno ob 4. uri popoldne. Za vs stransko postrežbo bode dobro pre-krhl.i"! Za obilno udeležbo -~t< priporoča T _ ODBOR. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER-NEW YORKU ANTON BURGAR 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y, IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebno nasvet« v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije jflede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite ee laujriio ra nJega, kjer boste točno tn tolldno poftrcieaL ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 4'GI.AS NARODA", NAJ j vfc.ts rv n\i 1 1. Kadar Je kako društvo namenjeno kupiti bandero, zastavo, repalje, i gtKlbene Instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske, ' prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene ea cene vprašate. Upražan]« i Vas stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike , več vrst po3iljam brezplačno. Pičite ponj. ]j IVAN PAJK & CO., Conemaugb, Pa. Box 328. ŽELODČNE BOLEZNI okorela jetra, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmali- j| zem, katar, naduha in funkcijonalne bolezni src?. ^ se lahko vspešno zdravijo privatne na domu in z 3 majhnimi otroški. Želimo tudi. da se seznanite z našim vspešnim 8 načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so H sifilis, nečista kri, kožne bolezni, kapavica, živčna S slabost, moška nemoč, semenotok, slabost mozga- H nov, kongestivna striktura, bolezni na mehurju in S vi" ' n b v- icah in razne druge bolezni na spolne-urinar- m X " na mnogi moški toliko trpijo. jfc^^^tTO' Zdravniška knjižica, katera šteje g Sia^^^^Kw^ 96 strani, zastonj. * i nd>c|nn|A<| \ \ ^^^ PiJite še aar.es po to knjižico in u njej boste našli eno.ttavra U pvfliu^SIlfl v. ^^^ fakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zalogi I YlQfld ' ^^ toi znanosti in vsebuje informacij" in nasvete, ki bi jih moral znati ■ lluut!* rao vsak moški in vsaka ženska; pesebno pa so ti podatki koristni B ^ tistim, ki mislijo na ženitev. Ako torej hočete znati, kako bi do- 9 Želim, tža me pozna vsaki mož in bili r.azaj svoje stpre zdravje in moč. pišite takoj po to brezplačno Ijj vsaka žena v tej deželi, katera trpi na v« knjižico in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni, gj) holezm. Zeli.-n. da rne poznajo vsi ket j Ne pošiljajte denarja! — pobite samo vaše ima in naslov r.-a l T ' 7m , spodnjem kuponu. Ne troSite denarja za kakšna ničvredna« vel v medicinski praksi, katero vriim Pravoča8nc nasvete m podatke. Prt tem lahko =veste. na čem vi trpite 5! doiTo vrsto let: mo« iasie so danes »n^žo- ln kako 8e niore vaša teškoča obvladati. beU po dol?iU letih it udiranja, raziskav&nja wr - .... in dela. Skibno .en, proučil in analizi.-J HlipOIl Z3 DreZPl3CnO KnjlZlCO- vse ti ate stare, kronične in. giobiko vkor- ^ ... , ieniniene bolezni, ki ae tnko teško zdravijo Zapišite vaše popolno ime in naslov, izreiite in poi'jite n-r,- .>■ dane-, in o katerih ima mnogo drugih zdravnikov Plačajte potrebno poštnino, da dobimo pismo o pravem Č2-t:. te površno znanje. Želim, da mi vsak bo- ---- ..... _____________________________________ §f| lan meški in vsaka bolna ženska zaupa i-j^ I pfIcci:Ti Putrr Cn Wl sveje teSkoče m tajnosti; vsakemu bom dal L,K" J» IVUžarl.L 1 Kltt poiten nasvet, ker želim, da sem z vsakim S. 1100, 2C8 N. 5th Ave., Chicaao, 111., dober prijatelj. Rfcte po brezplačno knji- r- j. d - . , . ** žico. katero nm nudim, in čitajte nsojo Gospodje: frosim, pošljite mi takoj vašo zflravnHko knJUJco :'or>olnoir;n M poslanico nadc. ' zasloni in poštnine prosto. &>M Ime in priimek_______....________________________________ StT. in „Uc* mli Box.................................................................... ^I Me* t O......................................Drina........ ...... (7 fr EMILE GABORIAU: TATVINA vs —--—_____b Nadaljevanje;, o Komisar je bil velike dostojanstvene postave, spremljal ga je pa majhen, črnooblečen možieek. — Nekaj neprijetnega se nam je pripetilo, gospod komisar — je začel bankir. — Moral sem vas poklicati. — 7.*- vem. 7.v vem. Vse mi je znano. — Ukradeni ste. kaj ne? I)a, iz blagajne, od katere imava samo jaz in moj blagajnik ključ. je bilo ukradenih :*00.000 frankov. To je bila direktna obdolžitev. — P »lieijski komisar je pogledal blagajnika, ki je odvrnil: — Oprostite, gospod komisar, tudi šef ima ključ. tudi šefu je znano geslo. Komisarju je bilo tedaj jasno, da moža drug drugega dolžita in da je v resnici samo eden kriv. — Gledal je oba. pa si ni mogel ustvariti nikake pametne sodbe. Kakor srni rekel — je nadaljeval bankir — denar je izginil. — To je zame sieei malenkost, v splošnem ima pa ta malenkost lahko zelo slabe posledice. — Že razumem — je odvrnil komisar — če je treba denar izplačati iu če ga ravno ni pri roki. je nerodno. — Da, ravno danes bi ga moral izplačati. — Ah. ali res? Fauvell je vedel, da sumi komisar njega, zato je pa stavek končal in samozavestno pripomnil: j Kljub temu sem pa denar izplačal, ker nisem imel vsega premoženja v banki — Mogoče je pa ]»riš-.»l Tat odzunaj? — Ne vrjamem. .T a z pa vem. da ni prišel — je odvrnil Prosper. Preiskati moramo, vse natančno preiskati. — Fanferlot — je rekel komisar svojemu malemu spremljevalcu — preišeite, mogoče najdete kaj. Detektivu FaniVrloUi so rekli tudi "Veverica", ker je bil silno spreten in pripraven /:i v-ako stvar. Detektiv je bil z dušo in telesom, dosegi'l je pa 1" malokdai kaj. kei se je ga prav lahko povleklo. Kakorhitro mu je komisar naročil, je skočil pokonci in začel preiskovati stene, sajmanjša stvarna ni ušla njegovemu pogledu. Se celo pepel v kaminu je prebrskal. — Noben-.'ga tujca ni bilo tukaj — je rekel slednjič. — Ali zapirate zvečer vrata ? — Seveda jih zapiramo. - Kdo ima ključ ? Vsak vetVr ga dam pisarniškemu slugi. Bankir je pristavil t — Sluga spi v predsobi. — Ali je sedaj tukaj ? I>;i je odvrnil bankir. Odprl je vrata in zaklieal: — An/.elm ! Na pragu se je pojavil sluga, ki je bil že deset let v banki in je užival splošno / Hipau je. Vedel je, da njega nikdo ne sumi, pa se je vseeno tresel kakor trepetlika. Vli ste spali nocoj v predsobi? — ga je vprašal komisar. — Da. gospod komisar, kakor ponavadi. — Kdaj ste legli? Zdi se mi da je bilo polenajstih. — Prej sem igral s slugom v kavarni poleg banke bilard. Ali ste slišali kak šum? Popolnoma ničesar. — Moje spanje je zelo rahlo in slišim ee-lo, če pride gospod šef v pisarno. Ali pride večkrat ponoči v pisarno? - Ne, ravno nasprotno. — Le redkokdaj pride. Ali je bil ponoči v pisarni Ne. zagotovo lahko rečem da ga ni bilo. — Ker sem pil Črno kav-., nisem mogel dolgo zaspati. »laz slišim vsak najmanjši šum. nocoj pa nisem slisal ničesar. Dobro — je odvrnil policijski komisar — sedaj lahko odidete. — Fanferlot je medtem preiskoval vrata, skozi katere se je šlo po malih stopnicah v šefovo pisarno. — Kam vodijo t»» stopnice? — je vprašal. — V mojo pisarno — je odvrnil bankir. Ali lahk« vstopim? Zelo rad bi pogledal vhod. — Seveda. liankirjevii privatna pisarna je sestajala iz dveh prostorov: — i/, krasno opr-m I jene sprejemne sobe in delavne sobe. iz • Savn sobe so a odile skrivne stopnice v šefovo spalnico. Iz spre ji inne sobe je l»il pa izhod \ v» žo k glavnim stopnicam. Fant', rlot je vs.- natančno pregledal in kmalo izprevidel da ni tukaj ničesar posebnega. Vrnil s«■ je \ sprejemno sobo kamor sta mu sledila tudi komisar in Fauvell. Prosper je ostal sam. Si' do tedaj se ni bil popolnoma zavedel, slutil je pa vseeno, da se je položaj zani aelo poslabšal. Vedel je, da se je vnel med njim in med njegovim šefom neispros-m boj, vedel je, da bo prišel oni. ki bo premagan, ob svojo čast. Sedel je bil na stol iu se popolnoma vdat svojim mislim. Tedaj so sc pa odprla stranska vratiea. ki so vodila v šefovo spalnico in na pragu se je pojavila krasna mlada deklica. Svojo vitko postavo je im -la zavito v iahak jutranji plašč, tako da so se divno odražal** njene mladostne forme. To je bila Magda. Fauvellova nečakinja. Ko je zagledala namesto strica Prospers, ni mogla zatajiti velikega začudenja. Prosper je planil pokoneu, v očeh se mu je nekaj zablesketalo. Zdelo .-e nu je, da je prišel k njemu an gel j tolažbe. Magda — je zajeeal — Magda, Magda! Deklici je šinila rd-čiea v lica. — Najprej je hotela oditi, videč pa. iia se ji je Prosper približal, mu je ponudila roko, katero je strastno poljubil. — Stala sta nepremično in si nista upala pogledati v oči. Toliko sta si imela povedati, toda iz ust nista mogla spraviti nobene besede. Slednjič je rekla Magda: — Vi, Prosper, Vi? On sc je za korak umaknil in rekel s trpkim glasom: Da. jaz sem Prosper, jaz sem oni, s katerim sto preživeli svoja otroška leta. — Obdolžili so me nesramne tatvine in vaš stric me bo izročil sodišču. Magda se je silno prestrašila. - Moj Dog. moj Dog. kaj vendar mislite? W — Kako, gospodična ali res še ničesar ne veste? — Ali vam ni Bfeta še ničesar povedala. — Teti jc slabo, zato je pa mene poslala po strica. Jaz ničesar ne ki Povejte mi. za božjo voljo vas prosim, povejte, kaj se je zgo- ^ki časa se je ustavljal, potem ji je pa vse razodel. * Hi I . 1 IL . ^.'A^! ^^-----— ■ ■-.=: Deklica je začela obupno jokati. — Hvala vam. gospodična Magda — je rekel slednjič Prosper — da sočustvujete z menoj — V sosednji sobi jc vaš ^tric in policijski komisar. — Prosim odidite. Komaj je zaprla vrata za seboj, so že vstopili bankir, policijski komisr in Fanferlot. Sef in komisar sta preiskovala sprejemnico. Fanferlot je pa stal pri vratih in poslušal pogovor med Magdo iu Prosperjem. Ker se jt-hotel povspeti in sam zaslediti zločinca, je sklenil, da ne bo o tej stvari nikomur rekel niti besedice. Fanferlot je izprevidel. da ljubi blagajnik bankirjevo nečakinjo in da mu je tud' ona precej naklonjena. — To mu je zaenkrat popolnoma zadostovalo Ko so se vrnili v prostor kjer je stala blagajna, je komisar sedel na stol in rekel: — Dosedaj smo dognali, da vlomilec ni mogel priti odzunaj. — Kaj pa vi mislite, Fanferlot? Detektiv ni odgovoril, ampak je začel s povečalnim steklom preiskovati ključavnico. — Na obrazu se mu je pojavil izraz začudenja. — Kaj ste zapazili? — so ga vprašali vsi likratu. — Ničesar posebnega — je odvrnil Fanferlot. — Mi bi pa radi vedeli, kaj je. Dognal sem le. da je pred kratkim nekdo blagajno s silo zaprl ali odprl. — Po čem sklepate? — Od ključavnice se vleče proti vrhu blagajne petnajst centimetrov dolga risa. Risa je tako debela, da jo lahko razločite s prostim očesom. — Da. jo že vidim. — Toda kaj je s tem? — Nič. nič in to je ravno. Sam pri sebi je bil pa Fanferlot prepričan, da je ta risa zelo velikega pomena. Začel je slutiti, da ni blagajnik tat ampak bankir. Če bi bil blagajnik, bi izvršil svojo stvar čisto mirno, bankir je pa napravil v veliki naglici, kar je napravil. Potihoma je prišel, ker se je bal zbuditi služabnika, k: sna' v sosednji sobi. Ker je bil Fanferlot sklenil sam preiskati celo zadevo, je poskušal odvrniti komisarjevo pozornost od te stvari. — Po mojem mnenju, je tukaj ulomil človek, ki je imel ključ in kateremu je bilo geslo znano. (Nadaljuje se). MODERNO UREJENA TISKAPA KLAS NAHOD I ■ ■itu mHsasss S555 VSAKOVRSTNE TISKOVINI « = IZVRŠUJE PO NIZKIH =■ CENAH, * »: v. 9 9 DELO OKUSNO, • » « m m m. IZVRŠUJE PREVODU J DRUGE JEZIKI m. • sm UNLJSKO ORGANIZIRANA. M • S ■ POSEBNOST SO I DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA t SLOYENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St., New York, N.Y. ^ifrj pravi]« »ltaUUL cflaajatl la MavHH • taji* Mfl at "Doli z orožjem!" Lo Nikelajevli TalataJ Je pisal: Knjig« mm a veliki* «Rt> Kmb prebral ln v njej naJel veliko koristnega. Ta kaj Iga Mil« rallvm na Človeka ln obsega nebroj lepih alall., „ Friderik pl. Bodenatedt: Odkar Je umrla m«<3awa Steal al kilo na iveta tako slavne pisateljice kot Je Snttnerjeva. Pral. 4r. A. Dodel: "Doli a orožjem je pravo ogledalo sedanjS-■a taca. Ko Uovek prečit« to knjigo, mora nehote pomisliti, ta M bližajo Človeštvu boljši Cud- Kratkomalo: aelo dobra knjiga. Dr. Lad. Jakobarski: To knjigo bi Človek naJrajAs poljnkU, V dno srca me Je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Boaegger »Ue: Sedel sem v acksai geadn pri Krleglacb in sem bral knjigo a naslovom "Doli a orot-fam!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ia sedaj lahke rafaM da sta ta dva dneva uekaj posebnega ▼ mojem življenja. Ko sem jo prebral, sem aaželel, da bi se prestavilo knjigo ▼ knltarna jedke, da bi jo Imela vsaka knjigama, da bo je tudi v lolah ae smelo manjkati Na svetu so dražbe, ki raallrjajo Svata Piaasa. Ali bi sa as mogle astaaovlti druibe, ki bi raaUrjala ta Rajlce? ■aavK Karti » Va J« aajbalj atarljlva Miga. Kar sam 01 ■taj bral... C. Ntmu Refer f «=-= To Je aajboljla kajlga. kar se ji* **S-sall ljudje, ki se borijo aa svetovni mir.... Haas Land (na shodu, katerega je imel leta 1880 v Berila«}! K« tass slavil knjige, samo imenoval Jo bom. Vsakemu Jo bom pa-aufflL Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apoatolje, ki M IU žaj« fcrižemsvei in vdll vse narode.... fir uninl mint ier Dnnajewskl je rekel v nekem svojem gova-fa T poslarskl sbornlcl: Saj je bila pred kratkim ▼ posebni knjigi vpisana na pretresljiv na Čin vojna. Knjige ni napisal noben voja-Iki strokovnjak, noben državnik, paC pa prlprosta ženska Berta *L Buttnerjeva. Prosim'Vas, posvetite par ar tema dela. Mlsl1m< ga aa a« b« alkde val aavdnleval aa vojno, ta bo prebral (a kn|l«a> ONi M CENTOV. j "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V • ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE VANJJ NAZNANILO, Cenjenim naročnikom v Penn-sylvaniji sporočamo, da jih. bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr, ZVONKO JAKSHE, Ta ponudba ugasne 31. marra IS 16. /j^ Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost je 21 pri palcih^ i^^gl Cena 15 centov. g)g=i Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, kolike ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. i. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je^lS centov. Pri nas Je dobiti tudi veliKe zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani ▼ platno in vsak Btane 50 centov. Naročila in denar pošljite nai Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do Jobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poSiljatve tudi sedaj zar esljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino^ 100 K velja sedaj $14.50 s poštnino vred.| FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.