íoreu — 1. februarja 1963 Poštnina plačana v gotovini v l LETO XII. — ¡ŠTEV. 6 || Wmm PO VII.KONGRESU LJUDSKE MLADINE JUGOSLAVIJE V BEOGRADU O O mM u Poslej se bo naša mladinska organizacija imenovala Zveza mladine Jugoslavije • V Beogradu je od 23. do 26. januarja zasedal VII. kongres pred zaključkom dela so dele- novzgojnega in političnega dela, Ljudske mladine Jugoslavije, kateremu so prisostvovali tudi gati izglasovali predlog, naj bi se ki bo pospešila zbliževanje med predsednik republike Josip Broz-Tito, podpredsednika Zveznega mladinska organizacija Jugosla- delavsko, vaško in študentsko Zvezo mlaT .mladino. Nato omenja resolucija je na tem pomen tiska, radia, televizije, fil- _____0_„__________ statut, nato ma in gledališča za množično CK ZKJ, GO SZDLJ, Zveznega izvršnega sveta, generali JLA, pš "s°o* izvolili 95-elanski CK LMJ, vzgajanje mladega rodu, vlogo predstavniki političnih in družbenih■ OTcjciuizcicij tev kultiLTiiili njenegi predsednil"ci pa po mladine pri spodbujanju k upo- ll&il^ili - . in javnih ustanov ter 36 mladinskih organizacij iz 28 držav. Referat o nalogah Ljudske mladine Jugoslavije o nadaljnji izgradnji socialistične družbe je podal predsednik CK LMS Tomi-;lav Badovinac, ki je v začetku dejal: »Mladi rod Jugoslavije se je vzgajal novno Tomislava Badovinca. Navajeni smo že, da nam tovariš Tito ob pravem času In na pravem mestu vedno pove, kako ln prav naj delamo, da bi po kar najbolj ravni poti šil rabi najsodobnejših tehničnih in proti velikemu cilju, ki smo si ga zastavili: le zgraditvi socialistične družbo znanstvenih dosežkov, skrb za v naši deželi. Ostro in brezkompromisno obravnavanje in kritika ugotovljenih obravnaval petletno obdobje od v resoluciji je med drugim re- boljše gospodarjenje, za večjo od- napak in pomanjkljivosti v našem delu je samo znak moči in monoiitnosti zadnjega kongresa LMJ'do danes, čeno, da Zveza mladine Jugosla- govornost pri učenju in delu, na- naše družbene skupnosti. Zadnji govor tovariša Tita na vil. kongresu,Ljud-ki je bilo za mladinsko organiza- vije izpolnjuje kot politična or- dalje omenja skrb za boljše živ- ske mladine Jugoslavije v Beogradu minuli teden pa je še posebej pomem-CÍJO nadvse plodno. Danes je že ganizacija mladih Z organizira- Ijenjske in delovne pogoje mla- ben, ker Je deloma namenjen na pot mlademu rodu, deloma pa Je objektivna milijon 700 tisoč članov Ljudske nim delom svojo družbeno vlogo dih, za pravilno politiko krediti- kritika nekaterih pomanjkljivosti v našem razvoju, In je končno kritika na-mladine, ki se vse bolj vključujejo pri vsestranski socialistični vzgoji rfinja in štipendiranja dijakov in šlh »kritiko\'«, ki so brez legitimacije in povoda že dolga leta sovražno razpo-v družbeno in politično življenje, mladine in njenem vključevanju učencev, kakor tudi pripravlje- loženi do. naše družbene stvarnosti in do naše socialistične dežele nasploh. nost mladine, na moralnih vrednotan poglabljajo idej no-vzgojno zna- v družbeno-politično življenje, nost mladine, da bo nadaljevala Da bi se lahko vsi naši bralci seznanili z izvajanji predsednika Tita na mia-revoiucionainega boja,-se dvigal nje, v vs? večji meri sodelujejo Nadalje je v resoluciji poudarje- gradnjo velikih gospodarskih'ob- dinskem kongresu, posredujemo ta govor skoraj v celoti in ga preberite v orjaškem dozorevanju našega v organih samoupravljanja tin do- na potreba po taki vsebini idej- jektov s prostovoljnim delom. segajo v delovnih akcijah uspehe, na katere je naša država upravi ljudstva na stopnjo lastne usode in jgodovine in zdaj pripravljen vlaga vse svoje moči in ustvarjalne sile v hitrejši, materialni razvoj naše "skupnosti, za nove dosežke v družbeni in materialni izgradnji naše dežele ter za razvoj in krepitev socialistične zavesti.« t Nato je predsednik Badovinac na 3. strani čeno lahko ponosna. Jugoslovanska mladina, ki ima vse boljši odnos do dela in ga dojema kot osnovno sredstvo materialne in družbene blaginje, se nenehno bori za čimhitrejši porast produktivnosti in proizvodnje. Pri tem pa se zaveda, da ji je nujno potrebno strokovno in idejno-vzgoj-no izobraževanje, da bo čimbolj izkristaliziran lik mladega socialističnega človeka. Preden so delegati in gosti začeli z razpravo, je VII. kdngres LMJ počastil s svečano sejo 20. obletnico USAOJ. V razpravi pa so obširno govorili o delu mladine na vseh popriščih družbenega in političnega življenja, o njenih delovnih obveznostih, ki morajo biti v skladu z najpomembnejšo nalogo, to je učenjem, ter o navezovanju tesnejših stikov z' V Bovcu pa je bila večja smu- mladino držav, ki se bore za so-čarska prireditev v1 veleslalomu cializem. Razpravljali so tudi o in skokih, Pri moških je zmagal oblikah kulturne in jzabavne -de-v veleslalomu Frelih, pri mladin- javnpsti ter telesne vzgoje in o S V. REDNE OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE V SEŽANI NEPRIČAKOVAN USPEH Iz Sarajeva smo prejeli razve^ seljivo novico, da je na tradicionalnem Igmanskem maršu zmagal Erjavšek iz Idrije. To tekmovanje je izredno naporno, saj morajo tekmovalci preteči na smučeh 30 kilometrov. Letos so bile še "večje težave zaradi žametov in nizke temperature. Erjavšek se je uvrstil pred lanskim zmagovalcem Rešo in državnim mladinskim prvakom Bavčetom. Konference so se udeležili predsednica Ljudske skupščine Slovenije Vida Tomšičeva in predsednik Okrajnega odbora SZDL Ivan Lapajnfe ter vsi trije ljudski poslanci tega področja Cvetka Vodopivec, Alfonz Grmek in Stane Browinsky Ta torek je bila v restavracijski dvorani hotela »Triglav« ski in družbeni razvoj komune čna zveza posebno pozornost pro- izredno uspela občinska konferenca SZDL: številna udeležba kot celote. Sicer pa je politična blematiki krajevnih skupnosti. P.o delegatov in gostov, živahna in bogata razprava pa dober delov- mobilizacija občanov ter njihova osnutku občinskega statuta naj bi ni program za prihodnje obdobje. Konference, ki jo je v imenu aktivnost izdatno vplivala na na- bila krajevna skupnost samo- delovnega predsedstva vodil Polde Rene.r, so se med drugimi daljnji socialistični družbeni raz- upravna teritorialna skupnost, ki gosti udeležili predsednica /Ljudske skupščine Slovenije Vida voj v komuni. jo ustanove občani za eno ali več Tomšič, predsednik in sekretar Okrajnega odbora SZDL Ivo Referat in razprava sta obširno bližnjih naselij. Krajevno skup- Lapajne in Miro Okretič ter ljudski poslanci Cvetka zajela konkretno problematiko v nost ustanove, da bi v sodelova- Vodopivec, Alfonz Grmek in Stane Browinsky. V gospodarstvu kot celoti in njego- nju stregli svojim krajevnimi po- referatu »Naloge Socialistične zveze v komuni« je predsednik vih posameznih panogah in de- trebam. Krajevna skupnost (vna- občinskega odbora SZDL Mirko Jelerčič razgrnil dejav- javnostih. (O tem smo v zadnjem daljevanju KS) bo morala imeti cih Kuk, pri mladinkah Korošče-va in pri pionirjih Copi. Na 45-metrski skakalnici v Logu pod Mangartom je bil prvi Zorž, ki je skočil 34 metrov. Vsa prva mesta so zasedli tekmovalci iz bovškega kota. vse tesnejšem sodelovanju mladine s pripadniki JLA. Sedmi kongres LMJ so pozdravili tudi člani tujih mladinskih delegacij, ki so delegate kongresa seznanili z mladinskim gibanjem v njihovih deželah. nost SZDL v obdobju od IV. do V. občinske konference. Razen obdobju obširneje poročali tega pa tudi kritično prikazal gospodarsko in družbeno-politično »Slovenskem Jadranu«, zlasti problematiko sežanske komune. V zvezi z referatom se je raz- letošnji 1. in 4. številki.) Toda na vila živahna razprava o posameznih problemih, ki so jih disku- občinski konferenci so skrbno seveda za izpolnjevanje svojih nalog tudi materialno osnovo, ki pa bo odvisna od pogojev in položaja. Nikakor pa bi ne smeli tanti podrobneje obravnavali, V razpravi sta s tehtnimi pri- analizirali in proučevali tudi dru- smatrati krajevne skupnosti kot spevk i sodelovala tudi tov. Vida Tomšič in. Ivo Lapajne. Na ge probleme, med drugim delitev politično teritorialno enoto, kar osnovi referata in razprave so delegati sprejeli načrten, aktu- dohodka,' delavsko in družbeno pomeni, da naj ne bo organ obla-alen in spodbuden program za prihodnje delovno obdobje SZDL. upravljanje, vlogo subjektivnih sti, ampak organ krajevne samo-Nov 25-članski občinski odbor si je po zaključku konference sil, vlogo občinskega ljudskega uprave. Zatorej tudi ne bo izda- V SKLADU Z NAPORI ZA IZKORIŠČANJE VSEH MOŽNOSTI TUDI V POMORSKEM PROMETU izbral za predsednika Mirka Jelerčiča, za sekretarja pa Avgusta Tavčarja. Poročilo 6 dejavnosti SZDL priča, da je bilo obdobje med IV. in V. občinsko konferenco v vseh letih po osvoboditvi najbolj razgibano obdobje, polno živahne in Uvedba enotne politike v tranzitnem prometu v naših pristaniščih Pred štirinajstimi dnevi smo objavili na tem mestu članek, v katerem smo prikazali škodo, ki nastaja zaradi premajhne zmogljivosti reškega pristanišča, zlasti še v tranzitnem prometu, katerega zaradi tega ne moremo povečati ali ga celo izgubljamo/Opozorili smo tudi na to, da bi edino Koper mogel uspešno razbremeniti Reko. Alarm, ki ga je dal naš tisk, je dal pobudo Zv.ezni gospo- gan se bo imenoval Jugoslovansko tranzitno poslovno združenje, v katerem bodo zastopana podjetja »Luka Reka«, »Luka Koper«, Železniško transportno podjetje Ljubljana in Železniško transportno podjetje Zagreb, ladijska ke in enotno nastopanje pri akvi-ziciji tranzitnih poslov na tujih tržiščih. Ustanovno skupščino 1)0- odbora v razvoju celotnega samo- jala pravnih aktov, obveznih za upravnega mehanizma v komuni, občane "krajevne skupnosti. Od- javno obravnavanje o trošenju nosi v krajevni skupnosti naj slo- sredstev in skladov. Pri kritični ne na družbeni zavesti in dogo- analizi najrazličnejših pojavov pa voru o reševanju skupnih intere- tudi slabosti so se opirali na to, sov. Kljub prizadevnosti obein- da prevzema komuna čedalje več- skih organov ostaja še vedno'ko-' neutrudne družbeno-politične de- jo odgovornost za nadaljnji druž- P'ca skupnih potreb, ki jih obei- javnosti v sežanski komuni. Po beni razvoj, kakor to utemeljuje- na ne more zadovoljiti. Da bi to V. zveznem in V. republiškem jo osnutki nove zvezne in repu- vrzel izpopolnili, naj bi krajevne kongresu se je SZDL lotila poli- bliske ustave, posebno pa še kon- skupnosti skrbele za vsakdanje tičnega dela na najširši fronti. V kretneje nakazuje osnutek statu- življenjske probleme prebivalcev, najrazličnejših oblikah je obrav- ta občine. ki bi s skupnimi napori in. v so- navala tako rekoč vsa področja Socialistična zveza, občinski od- delovanju te nalog& laže reševali. dela ter politično mobilizirala ob- bor ter krajevne organizacije so do sklicali brž ko bo na sestanku čane pri urejanju vse pestre pro- in si še s svojim političnim de- blematike, ki se je in se pojavlja lom močno prizadevajo, da bi se v zapletenem procesu graditve proizvajalne sile v komuni kre-socialističnih družbenih- odnosov., pile in naraščale ter da bi ob de-linijška "podjetja, med njimi tudi prenesla na novo združenje, bodo V mnogih krajevnih organizaci- lu in skrbi vseh občanov postajal jah SZDL so se pri tem politič- ekonomski položaj komune čeda-nem delu dobro znašli. Tiste kra- lje trdnejši. Konferenca sodi ter jevne organizacije SZDL, ki pa so priporoča, da je treba v ta namen Jevne skupnosti opravljale koga pomena in velike koristi za naš se pretesno omejevale na najožje maksimalno angažirati vsa mate- fnunalne naloge, kot so graditev darski zbornici v Beogradu, da je skupno izkoriščanje kopenskih in pristaniški in z njim, povezani krajevne probleme, so šle bolj ah rilana sredstva in subjektivne1! i" vzdrževanje komunalnih ob- Splošna plovba Piran, ter špedicije, ki se ukvarjajo s trahzitnim blagovnim prevozom. Naloge novega združenja bodo izbrani iniciativni odbor pripravil zanjo potrebne materiale. Pristojnosti, katere bodo podjetja natančneje določili odgovorni kolektivi. Ta sklep utegne postati velike- To pa je odvisno od gospodarske in splošne razvitosti posameznih naselij, kakor so namreč različne potrebe v središčih in na podeželju. Vsaka krajevna skupnost bo morala določiti svoje naloge, ki bodo morale biti zapopadene v njenem" statutu. Tako bedo kra- organizirala 25. januarja na Reki sestanek predstavnikov pristaniških podjetij Reke in Kopra ter železniških transportnih podjetij v Zagrebu in Ljubljani. Na sestanku so temeljito pretresli ves kompleks vprašanj, ki jih ustvarja sedanji položaj. Na podlagi izsledkov razprave so sprejeli važen sklep: ustanoviti je treba poslovno združenje, ki bo skrbelo za kooperacijo med Reko in Koprom v vsej naši tranzitni politiki. Koordinacijski or- pristaniških prometnih kapacitet, enotno usmerjanje tarifne politi- kopenski promet, v prvi vrsti pa manj pasivno mimo problemov, sile. za sam Koper in Reko. ki so bistveno važni za gospodar- jektov, poti. cest, krajevnih in ......... feH ■im ■^MMIŠŠ; t P :"",• mm* blagovna izmenjava I V blagovni izmenjavi s Trstom . po videmskem sporazumu jc bila lanska bilanca za nas zelo ugodna, čeprav se je obseg celotne izmenjave zmanjšal. Medtem ko je znašala leta 19(51 skupaj 7079 milijonov, je dosegla lani le 6956 milijonov dinarjev ali 123 milijo- . nov manj. Mi smo prodali v Trst ; blaga za '3.647,430.048 din. i z Trsta j pa smo ga uvozili za 3.308,614.441 | din, Razlika je v našo korist 338 J milijonov 815.607 din. Ker smo j tudi v prehodih s prepustnicami dosegli lani več italijanskih kot naših prehodov meje, je bilanca V vseh pogledih zelo dobra. Občinski odbor in krajevne or- vaških vodovodov, vodnjakov, po-ganizacije SZDL so v zadnjem kopališč, parkov, avtobusnih po-obdobju dale živo pobudo za naj- stajališč itd. Skrbeti za stano-širšo razpravo o osnutkih nove, vanjsko gospodarstvo, "pomagati zvezne in republiške ustave. Pri hišnim svetom, ustanavljati raz-tem so si zlasti prizadevali, da bi ližn5 servise, delavnice, menze za vsi občani po vsej komuni do- družbeno prehrano itd. umeli, da ne gre zgolj, za pravne Krajevne skupnosti' bodo tudi akte, temveč za družbene listine, skrbele za pravilno izkoriščanje izvirajoče iz družbene zavesti sa- pašnikov, ki jim bodo dani v mih občanov. V razpravah o upravljanje. Ob elementarnih neustavnih osnutkih je sodelovalo zgodah in požarih bodo organizi-okrog 6000 občanov. Razprav pa ral° potrebne ukrepe. Lahko bože ni konec in se bodo nadalje- c'o prevzemale tudi skrb za var-vale, ker ne gre za boljše ali slab- stv? in vzgojo predšolskih in šol-šo razumevanje ustavnih družbe- -^ih otrok, skrb za socialno ogro-nih načel, ampak poglavitno za žene ljudi itd. Skrbele bodo lah-to, da ta načela občani v komuni ko za šolo, za kulturno-prosvetno uresničujejo in po njih žive ter dejavnost, kot. so knjižnice, kul-delajo. turni objekti, športna igrišča in Te dni pojde v razpravo tudi Podobno. Za vse te dejavnosti bo-osnutek občinskega statuta. Ob- do seveda potrebna tudi finančna enem s to razpravo pa bodo že sredstva. Ustava sicer nalaga ob- ■■"-710® tudi potekale priprave za osnutke statutov krajevnih skupnosti in statutov gospodarskih organizacij. Socialistična zveza se z vso vnemo pripravlja na to skorajšnjo živahno politično dejavnost, 'da bi tako mobilizirala slehernega občana, da bo zavestno doumel in občutil osnove naše socialistične družbene skupnosti. čini skrb, da ustvarja pogoje za gospodarski, kulturni in splošni razvoj občanov. Računati pa je treba, da občina vsega ne bo zmogla. Krajevne skupnosti bodo morale misliti na ustvarjanje lastnih virov dohodkov, kakor so pomoč gospodarskih organizacij, dohodki iz lastnih servisov, pristojbine za vodne naprave, kra- Se ena vesela vest in zadoščenje za novo koprsko pristanišče ln vso našo obalo je prišla te dni z Reke, kjer so se sporazumeli o formiranju poslovnega združenja pomorskih in transportnih podjetij, ki bo skrbelo za delitev dela in najboljše izkoriščanje možnosti in zmogljivosti pristanišč In transportno špedlcljskih podjetij Reke in Kopra. Na sliki: v koprski luki je kljub burji in mrazu vedno iivahno Ker je sežanska komuna razse- jevne gramoznice, tržnice, prl-'■na ter bo po bližnji priključitvi spevki občanov in" podobno'. Vsa-dela hrpeljske občine (predvido- ka krajevna skupnost bo snmo-ma vsega obmejnega področja hr7 stojno sprejemala svoj statut. Za-peljske občine) še rnzscžnejša, je torej bo vsebina statuta Čudi od-l-azumljivo, da posveča Socialisti- (Nadaljevanje na 2. strani) gtev g — i. februarja 19G3 Iz govora Vide Tomšičeve na DRUŽBEN] občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva v Sežani VLOGA I ¥ KOMUNI © »Krajevna skupnost pomeni skupnost socialistični ljudi, ki si med seboj pa-.ia>.;ajo« — »Pri 1'ormira-© nju krajevnih skupnosti je treba pazili, da dejansko ne bodo daleč od ljudi — »Prirodna meja kra-© jevne skupnosti naj bi bil šolski okoliš, kjer ima krajevna skupnost /c svojo osnovno institucijo, t. j.. O šolo« V razpravi na V. občinski konfcrcnci SZDL v Sežani je možnost /a rento tem starim ljudem. Te"a pa seveda ni mogoče sodelovala tudi predsednica Ljudske skupščine Slovenije določiti ne .m Jugoslavijo niti zn .», ,,p . _ ... t, . , . , , / , en okrni. To Je mogoče določiti v louaniica Vida Tomšič. Potem ko je dobro occmla referat di,,nvorJu z Jdotiinlm fiovekom, predsednika občinskega odbora SZDL Mirka. Jelerčiča ter j« ¡'.Hi zemlja ni enaka povsod, en hektar ni enak drugemu. Skratka tečrpno razpravo, jc v svojem govoru med drugim opozorila potrebe o različno in jih je trebi ustrezno reševati. na iircdno vaino politično vlogo SZDL, posebno jc pouda- rila pomen krajevnih skupnosti v nadaljnjem družbenem razvoju ter ekonomsko pomembnost turizma, trgovine, gostinstva in uslužnostih dejavnosti v sežanski komuni. Ob referatu in v razpravi sem občutila, da ste v vaši organizaciji dosegli lep napredek v tem smislu, da je človek začel jemati stvari v svoje roke, da jih je začel obravnavati z računico, da jc pravzaprav začel postajati gospodar svoje družbene usode. Ko pa ste. v sežanski občini začeli jemati stvari v svoje roke, ste šele spoznali, da ni veliko tega, kar bi vzeli v roke. Prav ugoden je vtis, da so se začeli ljudje zavedati svojega položaja, ko spoznavajo pred seboj jasno podobo: težave, napore, neugodnosti, ki so odražajo v vsakdanjem življenju. Na svoj način ste že začeli reševati vse probleme. V svojem današnjem doprinosu pa vas želim opozoriti na tiste točke v današnji konferenci, ki se mi zdijo, da so nekakšen ključ za nadaljnje delo. Vloga same Socialistične zveze. Današnja konferenca, a tudi vsi vaši sestanki na terenu, je pokazala, da je SZDL neverjetno važen instrument, tako rekoč orodje delovnega človeka, ki mu daje možnost, da razpravlja o vseh problemih. Danes smo razpravljali o vseh problemih, od šolstva in zdravstva do Lipice, od družbenega načrta vaše občine do najrazličnejših perečih vprašanj, vendar tako, da smo se vsega samo dotaknili. Potrebno pa bo o poedinin problemih globlje in šir-ter temeljito razpravljati. ORGANIZACIJSKO UTRJEVANJE SZDL Občinski ljudski odbor, oziroma bodoča občinska skupnost, bo v bodoče sicer v večji meri kakor doslej posvečal svoje seje raznim življenjskim problemom ter jih skušal reševati. Socialistična zveza pa bo morala poglabljati ter jasniti pogled ljudi na razna vprašanja. Zato tudi sodim, da je nekoliko slabo znamenje za zrelost SZDL pri vas, ker je v SZDL vključenih samo 64 odstotkov volivcev. In prav SZDL je tista organizacija, ki je sposobna zbrati v vsaki va*i vse ljudi in z njimi razpravljati o vseh problemih tako, da jih razumejo, da čutijo, kje je njihovo m?sto v. reševanju njihovih problemov. Izrc-dno važno se mi torej zdi, da bi ta konferenca tudi pripomogla k nadaljnjemu organizacijskemu utrjevanju SZDL. KRAJEVNE SKUPNOSTI V POVEČANI SEŽANSKI KOMUNI V referatu je referent zelo dobro postavil vprašanje krajevnih skupnosti. Zdi se mi pa, da je konferenca mogoče le premalo razpravljala o tem, da je krajevna skupnost pravzaprav šele na svojem začetku. Po mojem mišljenju bomo najkasneje konec marca sprejeli zvezno in republiško ustavo, ki dajc-ta krajevni skupnosti izreden pomen v takšni družbeni organizaciji, kakršno imamo sedaj. Pravkar smo tu spojili dva okraja, koprskega in goriškega. Prva posledica spojenega okraja je večji poudarek na občinii se pravi na družbeni in gospodarski samostojnosti občine, ki je prirodna povezanost proizvajalca in potrošnika, tistega, ki ustvarja dohodek, in tistega, ki ga troii oziroma ki ga nadalje investira. razporeja, ki samostojno ureja svoje zadeve. Ce se bo torej r;edonja sežanska občina, kol so to nakazali nekateri predgo-vornlki, že povečala z dobršnim delom hrpeljske občine, se pravi za okrog pet tisoč prebivalcev, bo to velika enota, po razsežnosti celo zelo velika, ker je raztresena. V občinski skupščini boste reševali osnovna vprašanja gospodarjenja in seveda vprašanja vsega družbenega življenja, zdravstva, žoistva Itd. Ce pa bi pozabili na dnevno življenje ljudi, če bi pozabili na krajevne skupnosti, potem bi po vaseh osiromašili življenje, a ne samo po malih vaseh, ampak tudi v večjih krajih, kot sta na primer H r pel je uli Komen, ki so bili nekoč središča občin. Tovariš Jelerčič je pravilno' po-stavil: krajevna skupnost ni majhna komuna, ni obla.-t. ampak samouprava ljudi, samouprava za vsakdanja vprašanja. In vendar lahko posega ta samouprava zelo daleč. KRAJEVNE SKUPNOSTI ČAKAJO POLNE ROKE DELA Mi moramo kovati našo krajevno skupnost kot skupnost socialističnih ljudi, ki si med seboj polna, ' ". i oh*« komi :i Inih zadev je šr- cela vrsta skrbi: ceste, lo-t.».lii> ve lovncli, parkirni prostori, potrošniška kontrola, cestna razsvetljava, čistoča itd. Nujno in prnv je, da se vso te zadeve začno urejati v krajevnih skupnostih. Na glavne.n odboru SZDL pripravljamo posvetovanja o krn-jovnih skupno, tih prnv -/.-radi tega, ker imamo sedaj v Sloveniji —TT T— . w • ra '■i"- • k' t»v ..?«'-■ :. MTt* Bf$ .t" j mE . ¿ >.. »j ■^■Ihí %-wí t' '. A*»,.**! . ■ ..'-iv i&fv ■■:: TJfi) ■ RAZLIČNE POTREBE TERJAJO USTREZNE REŠITVE Prva stvar, ki jo je treba na-glasiti, je vprašanje prosvete, šolstva pa skrbi za zdravstvo. Strinjam se s tem, da skrb za zdravstvo ni vedno le v tem, da skušamo v vsaki vasi imeti zdravstveni dom. Danes je zdravstvo že tako razvito, da se ljudje vozijo do boljših zdravnikov tudi po nekaj ur daleč. In gredo raje tja, ker vedo, da v eni sami ambulanti ne morejo opraviti popolnega zdravstvenega pregleda. Torej se pravi, da skrb za zdravstvo ni samo v tem, da povsod zgradimo zdravstveni dom. ampak tudi v tem, da se z zdravstvenim domom dogovarjamo za preglede, za dežurstva in podobno, skratka da ljudem omogočamo, da pridejo do zdravnika. Nadalje mislim, da bi vsaka skrb za človeka, povezana z razvojem kmetijstva, lahko postala skrb krajevnih skupnosti. Pri nas gre za prirod-nl proces, ko ljudje- ne morejo več kmetovati po starem, ko oni sami niti ml kot družba še nismo dovolj pripravljeni, da bi kme-tovali po novem. V takšnem prehodnem obdobju gibčna mladina beži v višje organizirano proizvodnjo, stari ljudje pa ostajajo brez delovne sile, brez možnosti, da bi tako proizvajali, da bi bili konkurenčni, da bi si zagotovili bolj "i življenjski standard. V takšnem obdobju je dejansko treba reševati kmetijski problem tudi s socialnimi posegi. V zveznem in republiškem merilu obstajajo predlogi za razne zakone. Mislim, da je nekaj teh predlogov dobrih in možnih. Skratka da se da kredite in možnost za odkup zemlje, vlagali. Zdaj pa pravite, da je ozko grlo v tem, ker so potrebne nove Investicije. V samem referatu pa ugotavljate, da bi tudi na sedanjem prostoru, v sedanjih obratih lahko več delali, več prodajali. Tako na primer če bi bile trgovine odprte zvečer od 19. do 22. ure. Lahko bi uvedli dve, tri izmene v istih prostorih, kjer ni treba plačevati dragih anuitet, zaslužili pa bi toliko, da bi potlej mogli izboljševati, modernizirati, skratka urediti zadeve. Ne trdim, da ie samo v tem rešitev, del rešitve pa je. V trgovinah je treba urnik prilagoditi. Saj vendar ni "olicijske ure, ki bi vam jo kdo drug določal, kot občinski ljudski odbor. Ce mislite, da bi lahko ProdajaU in stregli takrat, zaposlite še ljudi, ki se ponujajo. Treba pa je modernizirati usluge ter iti na boljšo ponudbo potrošniku. V samopostrežnih trgovinah se delo organizira čisto drugače. Tu je v pripravi zaposlenih več ljudi, toda tudi prodaja teče potem hitreje. Prav bi torej bilo,, če se vsi čutimo odgovorne za svoje zadeve. Ko programiramo delo Socialistične zveze in pri tem govorimo tudi o občinskem družbenem planu, potem naj to ne bo sarno agitacija za družbeni plan, ampak že organizacija. Sami sto že ugi-tovili in dobro veste, kje vas žuli čevelj in celo tudi veste, kaj bi bilo treba storiti, ampak kljub temu čakamo, da bi kdo prišel in to opravil. Toda tistega ne bo. Tu je treba popolnoma preprosto povedati: tovariši, ki smo jih izvolili za takšne in takšne funkcije in za tisto in tisto dobo, so dolžni, da organizirajo delo, da bodo stvari izvedene, Kljub vsem velikim težavam, ki • noiavljajo v nerazviti občini, in odprta vsem raznim pritiskom ob meji, je sežanska občina, sežanska organizacija in sežanski delovni ljudje, odigrala svojo va- žno in tudi veliko vlogo na enih izmed najbolj odprtih mejnih vrat. na najbolj odprti meji. IŠČITE NAJBOLJ EKONOMIČNE OBLIKE SODELOVANJA V zvezi z vsemi vprašanji bi vas opozorila, da bo v bodočem razvoju takšna občina, kakor je Sežana, iskala najbolj ekonomične oblike sodelovanja z drugimi občinami v okraju ali tudi izven njega, da si" organizirajo skupne službe, kakor na primer ekonomske analize, projektiranje, naročanje elaboratov, študije o ko-njunkturni službi itd. Z dvema ali tremi občinami lahko najdete skupni interes ter si organizirate skupno to ali drugo službo. Skratka, vi bi morali biti pobudniki združevanja tistih organizacij, služb, analiz pa seveda kooperacije in integracije v podjetjih, kjer je to ekonomsko upravičeno in koristi nadaljnjemu razvoju proizvajalnih sil. V tem smislu je takšna občina organizacija ljudi ne za to, da bi postavljali občinske meje po starem pojmovanju, ampak za to, da kot aktivni občani poskrbite za hitrejši razvoj proizvajalnih sil. Teh sil pa seveda ni moč omejiti na eno občino niti na meje, če hočete — okraja, republike ali Jugoslavije, ker iščejo povezavo v celem svetu. Na konferenci in v diskusiji pa sem dobila prepričanje, da je sedanji razvoj že tako utrdil naše kadre, da boste v naši bodoči stabilizaciji družbene ureditve, če jo tako imenujemo v zvezi z novo ustavo, še hitreje utrjevali zavest, da ste odgovorni sami zase. povezani z družbeno skupnostjo pa dolžni skrbeti za to, da na svojem teritoriju razvijate in krepite proizvajalne sile. Pri tem vam želim. da bi dosegali še večje uspehe, kakor ste jih doslej. S konference SZDL v Sežani občine tako oblikovane, da so kraji še bolj razbiti, človek bi rekel, da so kraji naenkrat postali brez sedeža občine. Vzemite na primer kraj, kakršen je Bled. Tu zdaj ni več občine. Toda kralev-na skupnost na Bledu, ki ima izredno razvit turizem, bo poslej zadeve upravljala širše, kakor jih je pred tem upravljala stanovanjska skupnost, ki je skrbela za servise in podobno. Mislim, da je treba ob reorganizaciji, ki ste jo že napravili, dobro in temeljito pregledati in proučiti krajevno skupnosti. HITREJE RAZVIJATI OTROŠKO VARSTVO Prej ste imeli 40, sedaj pa 19 krajevnih skupnosti. Zdi se mi, da je treba pri formiranju krajevnih skupnosti paziti, da dejansko niso daleč od ljudi. Po mojem mišljenju je prirodna meja krajevne skupnosti šolski okoliš. Strinjam so s tovarišem, ki je glede šolskih vprašanj govoril o lom, kako šola pravzaprav čuti potrebo, da se življenje otrok tudi Izven šole spremeni. Mislim pa, da je treba istočasno šolo razumeti kot družbeno institucijo, ki pomaga današnjemu delovnemu človeku. Predvsem družini, ki je drugačna kot nekoč, zlasti materi, ki se jo zaposlila izven svojega družinskega gospodinjstva in ki ni več kmetica. Toda tudi kmetica ni imela toliko časa za otroke, kot si mislimo. Saj vemo, Itako je bilo v časih sezonskih del s kmečkimi otroki, kdo In kako jih je varoval, Manj so bili deležni varstva kakor danes, ko jih varuje zaposlena žena, ki sicer dela osem ali devet ur. Kmetica pa je delala od zore do mraka in pravzaprav ni imela In še danes nima časa za otroke. To se pravi, da naj postane šola družbena institucij;!', ki samo pet ur ne poučuje otroka, ampak razvija svojo dejavnost tako, da ves čas skrbi za otroka. Tu bi morala družba — predvsem občine — začeti sklepati s šolami pogodbe. Tako bi šola kot samostojna družbena estnnova, ki deluje na osnovi sa-mofinnnciranja, dobila še dodatne dotacije za varstvo otrok. To varstvo, ki bi v takšni obliki bilo najcenejše, bi se počasi lahko razširilo tudi na predšolske otroke. O tem zdaj dosti razpravljamo ter bomo v tem smislu v Ljudski skupščini tudi postavili predlog. Po mojem mišljenju bi v Sloveniji, kjer jc tako visok odstotek zaposlenih žena. morali hitreje razvijati otroško varstvo. NI pa nujno, da to varstvo razvijamo samo v novih stavbah. To varstvo se lahko razvija v raznih družbenih prostorih, predvsem pa okoli šole. Poglavitno je, da var-: Ivo razvijemo. In prav tu bi morale krajevne skupnosti sodelovati s šolo. ŠOLANJE, IZBIRA POKLICA IN DELO Pa pojdimo dalje v problem šolstva. Tistih 400 mladincev in mladink, ki bodo v sežanski ob-':lni zdaj končali šolo, predstavijo pri vas družbeni problem. ;'o lii rada povezala z vprašajem zaposlenosti in nezaposlenosti v občini. Popolnoma se ne -triniam s stališči, ki sem jih tu lišala. Sodim, da je prav, če bi šola ln krajevna skupnost pretresli vse absolvente osemletk. Po mojem bi šola morala postati nekakšna matična ustanova za svoje absolvente! Dati bi morala predloge, katere med absolventi štipendirati. Ce občina nima štipendij, bi kazalo za nekatere absolvente poiskati štipendije drugod po Sloveniji. Ce opazite, da imate fanta, nadarjenega za matematiko, ali dekleta za kemijo, za ..ravstvo itd., naj se šola in krajevna .skupnost pobrigata zanje. Ml pa gledamo na vseh teh štiristo otrok enako. Verjetno pa vseh štiristo otrok nima niti interesa niti pogojev, da bi se naprej šolali. Po mojem mišljenju bi morali začeti izbirati ter omogočati, da sc nekateri šolajo naprej, druge pa bi bilo treba zbrati in jim povedati: Ti, ki imaš osem razredov osnovne šole, pravzaprav še nič ne znaš. Sedaj se moraš še učiti. Mladini je treba povedati, da brezposelnosti pravzaprav ni, ker danes iščemo ljudi za razne poklice od turizma, gostinstva, trgovine itd., da pa ljudje nočejo v to delo. Iščemo tudi stavbince, ki niso tako slabo plačani. Tu gre seveda za nekoliko težje delo. ki •pa lahko postane tudi kvalifici-ano delo. A jih ne dobimo, ne teh ne na primer instalaterjev ne drugih. Ali je to brezposelnost? To je narobe postavljeno gledanje na zaposlenost. To vendar no gre, da bi vsakomur postavili tovarno pred prag. NE ŠARITE Z »BREZPOSELNIMI« Danes ljudje že vedo in občutijo, da jih družba ni zapustila, Čeprav posamezniki pravijo, da se jim zdi, da ne živijo v rabi. Saj tudi mi vemo, da ne ži\ no v raju. Vse še ni dobro. Misl.m pa, da tisti, ki pošteno gleda na stvari, ve, da so danes že dane možnosti za razvoj človeka. Sami od sebe vzgajamo nezadovoljne, ko jim damo osem let šole, hkrati pa jim ne povemo, da še ne znajo delati in da jih je treba razporediti na razna dela in v razne poklice. Mislim, da nI prav, če ob formulaciji družbenega plana tudi poudarjamo, da je prijavljenih toliko in toliko nezaposlenih. Zatorej nikar ne šarite s temi brezposelnimi. Dejansko je res, da imamo »brezposelne« v samih fa-brikah. Na primer Tomos, ki ima precej brezposelnih«, in če bi jih dali Iz tovarne, bi v Tomosu prav toliko naredili. Ko pravimo, da smo gospodarji v svoji cležell, poleni poskrbimo, da bo vsak delal in se z delom preživljal, a tudi .povejmo: prav, plačan boš po delu, ampak delati moraš. ZA SVOJE ZADEVE SMO VSI ODGOVORNI ' V referatu ln razpravi so tovariši poudarjali, da imate panoge, ki bi vam prinašale dobre dohodke, to so turizem, gostinstvo, trgovina, uslužnostna dejavnost itd. Pc'eRaclje vzhodnoevropskih dežel in malo v Beosradu, »o P<>ložUc vence ln cvetJc^nSC,."i!;!c:žlle Kongresa na5e mladino (Nadaljevanje s 1. strani) c visna od volje prebivalcev tiste krajevne skupnosti. Analiza tudi kaže, da bodo občinski odbor in krajevne organizacije SZDL morale še nadalje izpopolnjevati vsebino in kakovost svojega dela. Nekatere krajevne organizacije še vedno iščejo, kako in na kakšen način in s kakšno metodo bi se lotile obširnega dela. Izkušnje kažejo, da sicer znajo ugotoviti, kaj vpliva na politično razpoloženje kraja in ljudi, vendar pogosto ostajajo le pri ugotavljanju, medtem ko pereč problem prepuste stihijskemu razvoju dogodkov. Tu je še treba ugotoviti, da je delo krajevne organizacije, a tudi občinskega odbora še vedno preveč prepuščeno le ožjemu krogu vodstvenih ljudi, premalo pa se uveljavljajo razne komisije. Posebno močno je to čutiti pri krajevnih organizacijah, kjer delo sloni na predsedniku ali tajniku ali blagajniku, čeprav so po V. kongresu formirali precej sekcij, v katerih naj bi člani aktivno vplivali na oblikovanje stališč in politiko. Člani so še vedno preveč odrezani od vodstev, vse premalo so različna mnenja odraz Pečine članstva. In tu so tudi vzroki, da so krajevne organizacije premalo učinkovite v obravnavanju najrazličnejših družbenopolitičnih problemov. V bodoče bo treba posegati na vsa področja, od gospodarstva do sleherne dejavnosti. Občinski odbor SZDL bo moral še bolj sistematično analizirati posamezne panoge družbene dejavnosti, tako da bi to spodbudno vplivalo na njihov nadaljnji razvoj. V okviru ovnih skupnosti bodo morale bolj samostojno delati krajevne organizacije SZDL ter spodbujati ■lane k aktivnosti za hitrejši razvoj kraja. Odbore krajevnih organizacij SZDL je treba znova opozoriti na to, da so v minulem obdobj u ponekod preveč operativno posegali v delokrog krajevnih odborov, zlasti ondi, kjer so bili krajevni odbori pasivni. Tako so na primer krajevne organizacije SZDL prevzele neposredno operativno delo pri gradnji vodovodov, popravilu cest. vodnjakov, napajališč itd., namesto da bi politično mobilizacijsko vplivale na krajevni odbor. Poseganje kra-ievne organizacije SZDL v operativnem smislu je nepravilno, posebno še, ker s tem še bolj uspavajo krajevne odbore oziroma bodoče krajevne skunncisti. Kraj ovne skupnosti naj v svoji samoupravi urejajo vsa aktualna vprašanja povsem samostojno. Naloga odborov krajevnih organizacij SZDL pa je, da omogočajo vsem občanom, da o posameznih vprašanjih lahko razpravljajo, zavzemajo stališča itd. Tu naj se krajevne organizacije poslužujej6 čimbolj pestrih oblik dela, od javnih tribun in sekcij do posvetovanj. Čeprav SZDL lahko posega na vsa področja družbene dejavnosti, še ne pomeni, da si lahko podreja organe družbenega upravljanja, organizacije ali društva. Vsakdo od teh mora biti popolnoma samostojen organizem. SZDL mora biti pri tem usmerjevalna sila, ki s svojim vplivom krepi te organizme in si prizadeva, da občani v organih in organizacijah delujejo odgovorno in samostojno v interesu skupnosti ter da so pri tem sposobni in politično dovolj trdni v nastopanju proti birokra-tizmu; anarhiji in vsem nesocia-lističnim pojavom. .V, te panoge sto dosle/ zelo malo ie ln cveti« ... , , 'vuuKicsa nase nuaaino lioditeljov ¿¿ograda spomcnlk Pad"h °»vo- -.....—■..... - -.tMwwj wf.fr/« r/.'tr.r.. f.--'A*.. •."/// . •„•• • s. v;- •,:■• ■-. . : ■.'-. -.-*.-• i s'-:-■- ■ ■ "s .;--■».•: ■■:-•.-... -•>• •■■• ■• •• .-. 0 i gia VII. kongresi Ljudski Bujen razvoj naše dežele spremljajo tudi razni negativni pojavi v naši družbi. O takih pojavih in občasnih protislovjih vedno govorimo javno. Toda na Zahodu to včasih izkoriščajo za propagando proti nam in pravijo, da je to slabost socializma. Toda medtem ko govorimo o svojih pomanjkljivostih javno, da bi jih hitreje popravili, pa oni molče o svojih slabostih, oziroma jih njihova opozicija uporablja kot sredstvo v boju za oblast. O čem to govori? To kovo-ri o tem, da se v kapitalistični družbi porajajo nasprotja kot rezultat pre-zrelosti družbenega sistema in da so nujna, Ta nasprotja so pravzaprav krt revolucije, o katerem govori Marx. Zato o vsem tem molče. Ml pa govorimo javno o raznih slabostih, ki spremljajo naš razvoj in ki so večidel dediščina stare kapitalistične družbe. Pri tem si prizadevamo, da ve to vsak naš človek, da se čuva teh sla- lmajo vse te narodnosti skupno nalogo razvijati in dvigati socialistično družbo na višjo stopnjo socialističnih družbenih odnosov. Zato je mnenje, da je integracija v nosprotju s koristmi posameznih republik oziroma narodnosti, prav tako napačno, kot je napačno tudi pojmovanje tistih, ki menijo, da mora integracija odpraviti narodnosti in da je njen cilj ustvariti nov, enoten narod. Ti ljudje pravzaprav mešajo narod 7. državo, kar je nesmisel. Nesmiselna so tudi pojmovanja tistih, ki menijo, da mora vsak narod, vsaka republika v socialistični skupnosti imeti vse lastnosti države. Razumljivo je, da ima lahko tako egocentrično pojmovanje zelo škodljive posledice za razvoj socialistične skupnosti. Obstajajo celo nacionalistični elementi, ki govore, da bi vsaka republika morala imeti tudi svojo vojsko, svoj de- bosti In se bori proti njim. To je potem dokaz ne slabosti, "marveč moči naše socialistične družbe. Res je, da so poleg pojmovanj, ki smo jih podedovali od stare družbe, nekatere slabosti pri nas tudi rezultat subjektivnih napak. Vendar pa vsega tega ni treba dramatizirati, marveč postopoma, mirno in resno delati, da bi razne negativne pojave izločili iz našega družbenega življenja. Dovolite mi, da tudi tokrat ne začnem govoriti o naših velikih uspehih pri graditvi socializma v naši deželi, ker so to dejstva, ki jih lahko vsakdo vidi. marveč, da preidem na nekatira vprašanja in probleme, o katerih je treba govoriti ter opozarjati na njihove pozitivne in negativne strani, da bi se jih izognili in Jih odpravili ter tako lahko dosegali še hitrejše in večje uspehe. Vsekakor ne bom mogel povedati nekaj novega, o čemer še nI bilo govora, vendar je po mojem mnenju treba negativne stvari postaviti bolj jasno, kompleksno in opozoriti na njihov izvor. Hotel bi opozoriti predvsem na nekatere pojave v našem družbenem razvoju, ki zaslužijo, da jih upoštevamo. Predvsem bi hotel povedati nekaj o integraciji. Ne mislim na ekonom-s'.o integracijo, o tem je bilo že govora In o tem vsak dan piše tisk. Toda nekaterim ljudem še vedno ni jasno, za kaj pravzaprav gre. Integracija, kakor si jo zamišljamo, ne 'pomeni zanikanja nacionalnosti, njihovih pravic, ki jih je oblikovala naša revolucija. V naši državi z več republikami in narodnostmi gre v glavnem za idejno-politično integracijo, ki je pogoj za integracijo v ekonomiki, socialistični kulturi, znanosti, umetnosti in drugem. Geslo »Bratstvo in enotnost« bi moralo biti že preseženo, je pa še vedno aktualno zaradi nekaterih protislovij v našem družbenem življenju. O čem priča to? O tem, da socialistična zavest lz teh ali onih razlogov v naši deželi še ni popolnoma zmagala. Ce pa je socialistična zavest na nižji ravni. potem Je teže premagovati protislovja v družbi. Pri precejšnjem delu ljudi raste socialstična zavest počasi, ali pa je ovirana z vplivi od zunaj, z vnašanjem tujih "pojmovanj v naš družbeni razvoj, oziroma z vnašanjem elementov Idejne in stvarne dezintegracije v našo socialistično skupnost. Pogosto se poskuša opravičevati take negativne pojave z demokracijo Z njenim plaščem in svoboščinami f poskuša prikriti razne protisoclalistif-ne pojave. Take težnje prihajajo /lasti do izraza pri malem delu književnikov in umetnikov, toda ne samo pri njih, marveč tudi pri nekaterih voditeljih, ki v svojem prakticizmu pozabljajo,, da so komunisti, da imajo kot taki tudi svoje obveznosti in dolžnosti delati v interesu pravilnega razvoja socializma v naši deželj. Razumljivo je, da obstaja v socialistični skupnosti z več narodnostmi tudi več protislovij, ki jih jc na raznih razvojnih stopnjah treba upoštevati, da bi se skupnost pravilno razvijala. Da bi torej protislovja v večnacionalni skupnosti odpravljali in odpravili, je treba težiti k temu, da se bodo manj razviti člani socialistične skupnosti postopoma razvijali, da bodo dosegli isto stopnjo ražvoja in da se bo potem skupnost kert celota enakomerno naprej razvijala. Ta proces ne sme potekati na škodo proizvajalcev razvitejših članov socialistično skupnosti, kar pomeni, da mora tudi njihov standard stalno naraščati, Ker razvoj nerazvitih območij ne more iti samo na račun proizvajalcev razvitejših območij, je po drugi strani razumljivo, da morajo biti prejemki proizvajalcev v nerazvitih krajih v skladu z njihovim prispevkom akumulaciji, z načelom nagrajevanja po delu in sposobnostih ter po skupnem proizvodu. Sleherna uravhilovka ima tod lahko škodljive posledice. Povzroči lahko, da Izgine zanimanje za povečanje produktivnosti dela, ki Jc na razvitejših območjih na višji stopnji kot na. nerazvitih. Produktivnost dela Ima torej Izredno veliko vlogo v večna-rodni skupnosti. Izravnanje v prejemkih oziroma standardu mora korakati v skladu z Izravnavanjem 113 področju produktivnosti dela. Ta proces ni hiter in ga ni mogoče uresničevati skokovito, marveč postopoma. Zakaj pri tem imajo važno vlogo razni einitcljl: tehnično znanje kadrov, organiziranost proizvodnje, tehnična raven proizvajalnih sredstev, pridobivanje navad industrijskih proizvajalcev in drugo. Ekonomska integracija v okviru celotne socialistične skupnosti jo važen pogoj, da bi proces, o katerem govorim. čim laze potekal. Zalo je Integracija ekonomike ali bolje rečeno proizvodnje predvsem stvar samih proizvajalcev, ki bodo v njej najbolje našli svojo računico oziroma korist tako zase kot za vso skupnost, združevanje proizvajalcev v republikah in med republikami je velikega pomena za močan gospodarski razvoj skupnosti kot celoto. In prav takšna integracija ali tudi zgolj kooperacija proizvajalcev je naj-zanesilvejša pot za utrditev in mo-nolltnost naše socialistične skupnosti, pot za premagovanje raznih partiku-larističnih in šovinističnih teženj. Taka pot razvoja večnarodne socialistične skupnosti onemogoča nacionalistične izključnosti in prispeva k vedno večji monolltnostl take skupnosti, ne da bi pri tem bile prizadete nacionalne pravice to skupnosti, oziroma v našem primeru, pravice posameznih ljudskih republik. Višja stopnja enotnosti socialistične skupnosti z več Sorodnostmi je tudi prav v tem, da nar, in še zunanjo politiko. Seveda nimajo taki ljudje nič skupnega s socialističnim pojmovanjem narodnostnega vprašanja, s tem pa so tudi nasprotniki1 socialistične skupnosti kot celote. Napačno je prav tako, mešati loka-listične težnje z nacionalnimi odkloni, zakaj lolcalizem obstaja ne samo v medrepubliških odnosih, marveč tudi znotraj posameznih republik. Pri nas so to zelo pogosti pojavi, ki so prav tako negativni, so pa posledica neenakomernega razvoja naše dežele in določenih žel.ia po hitrejšem razvoju lastne komune, občine, okraja, republike itd. Lokalizem pozablja na koristi skupnosti kot celote. Pogosto je zelo škodljiv, zlasti zaradi težnje po krarjarstvu. V tem pogledu imamo zelo slabe izkušnje in smo o tem dediščina, o čemer Je že bilo govora, pri čemer igrata najbolj negativno vlogo šovinizem in partikularizem. Vzemimo samo vprašanje jugoslo-vanstva. Ni malo ljudi v posameznih republikah, pa tudi tned nekaterimi komunisti, ki jim gre težko z jezika Jugoslovan, da ne bi menda s tem krnili svojih nacionalnih in drugih pravic. _V čem pa je pojem jugoslo-vanstva, kaj namreč pomeni biti Jugoslovan? Danes to pomeni biti državljan socialistične Jugoslavije. A čeprav je to jasno, se pri nas pletejo tudi jalove razprave na primer o tem, ali naj se muslimani opredelijo za kako nacionalnost. To je nesmiselno. Vsak je. lahko tisto, kar čuti, da je, In nihče nima pravice, da mu vsiljuje kako nacionalno pripadnost, če se čuti samo državljana Jugoslavije. Naiconalna pripadnost in državljanstvo si ne prihajata navzkriž. Komunisti, ki jim to še ni jasno, nc razumejo niti najbolj elementarnih pojmov internacionaUzma. Dovolite mi, da se dotaknem nam tuje dediščine, ki še ni izginila iz. naše družbe. Prepričan sem, da imate tudi vi mladinci, večkrat priložnost, da v stikih z državljani slišite nam tuje medsebojno ogovarjanje. Po šestnajstih lelih naše socialistične izgradnje zveni vse to zelo tuje in absurdno. Nihče pa nič ne ukrene, da bi likividirali to zapuščino buržoazne prakse in da bi namesto tega vpeljali v socialistični družbi običajno ogovarjanje. Moram reči, da me zelo žali, če se naš državljan ali državljanka obrne do mene z besedo gospod, ker ima ta beseda določen razredni smisel. Ne morem tu zdaj reči, kaj bi morali ukreniti glede tega pojava, toda vi,, mladinci, morate reagirati povsod, kjer slišite takšno ogovarjanje in se boriti proti temu. Našemu mlademu rodu mora biti to tuje, čeprav nas nič ne moti, če stara generacija, listi iz meščanskih krogov, uporablja te nazive v medsebojnih odnosih. Naj jim ostane to, če jim je všeč! Toda liabljence, da bi lahko z njihovo pomočjo prosjačili. Nisem proti ustvarjalnemu iskanju novega, recimo v slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ker je to potrebno in dobro. Sem pa proti temu, da dajemo denar skupnosti za tako imenovana modernistična dela, ki nimajo nobene zveze z umetniškim ustvarjanjem, z našo stvarnostjo pa sploh ne. Po umetniški plati so v modernem slikarstvu tudi pomembna dela, včasih tudi trajne vrednosti, ali pa taka. ki imajo dekorativno vrednost; obstajajo pa tudi dela, ki so brez umetniške vrednosti. Toda prav ta dela brez vrednosti so danes precej zastopana na naših umetniških razstavah, in jih za drag denar vsiljujejo raznim ustanovam. Kdo jc potem kriv, če je začela prevladovati taka kvazl umetnost? Vsekakor tisti, ki kupujejo takšna kvazl umetniška dela in trosijo zanje državni denar, ločnejc zakoračimo v smer, v katero mora družba, ki gradi socializem. Lani smo odkrito, pred vsem ljudstvom, opozorili na nekatere pomanjkljivosti, in nismo ravnali napak. Veliko stvari je bilo popravljenih in do- marveč iz delne zaskrbljenosti, ali bo mir ohranjen, ali se je položaj v zadnjem času poslabšal ali zboljsal. Prepričan sem, da se ne varam, če rečem, da se pojavljajo danes na političnem obzorju vedno vidnejša zna- 'slej smo dosegli lepe rezultate. Primcnja razvedritve. Tu mislim na pri- odpravljanju napak jc prišlo tudi do nekaterih pretiravanj, ki se kažejo v odnosu do malega obrtništva, zlasti v občinah in komunah. Začela se je prava gonja proti dozdevnemu bogatenju obrtnikov in nalagali so jim že lani veliko govorili in pisali ter vzporedno tudi ukrepali. Na pravilen razvoj večnacionalne socialistične skupnosti lahko zelo negativno vpliva tudi hegemonizem številnejšega naroda. V socialistični družbi utegnejo takšne tendence pripeljati do hudih posledic, ki se navadno izražajo v težnji po emancipaciji in ločevanju. Čeprav ne pride do tega, se lahko negativne tendence izražajo tudi v nezanimanju za skupnost kot celoto, v zapiranju vase in podobnem. Potemtakem je treba zlasti zatirati takšne tendence, katerih korenine segajo v preteklost, v kapitalistično družbo in ki so tuje pojmovanjem odnosov v socialistični družbi. Hegemonizem pa se lahko izraža tudi v drugih oblikah, tudi pri maloštevilnem narodu, ce je na visoki stopnji gospodarskega razvoja. Tak ekonomski hegemonizem ima korenine v egoističnih pobudah. V želji, da bi izkoristili svoje prednosti v škodo slabše razvitih narodov ali podro- v raznih ustanovah, podjetjih in šolah ne bomo mogli dovoliti, da bi nadalje uporabljali te nazive, zlasti ne v šolah, kjer to škodljivo vpliva na vzgojo otrok. Nedavno sem v govoru v 2eleznllui omenil besedo intelektualizem v negativnem smislu. Izvedel sem, da želijo nekateri ljudje vedeti, kaj sem mislil s tem. Razumljivo je, da nisem prav nič negativnega mislil o naši socialistični inteligenci, ker si prizadevamo, da na naših šolah in univerzah , izšolamo čimveč intelektualno sposobnih ljudi. Se več, šolamo tudi delavce ¡11 si prizadevamo dobiti iz vrst delavccv-prolzvajalcev čimveč intelektualno sposobnih voditeljev in organizatorjev proizvodnje, saj si brez njih ni mogoče zamisliti našega nadaljnjega in hitrega socialističnega razvoja, niti našega prispevka tehnični rasti in znanosti. Mislil sem na tiste zelo maloštevilne jalove intelektualce, ki zlhsti v literaturi, slikarstvu, filmu in drugod lebdijo nekje izven naše socialistične stvarnosti in ¡Pivi KŠtti. ' ■ >■■■ f ■:; v - mUmMmm® Delegati na VII. kongresu LMJ so dvignili na rame bivšega predsednika Milka Tripala in sedanjega — Tomislava Badovinca včasih pa dajejo tudi nagrade in po- pretirano visoke davke, kar jc pri-dobno. Ce se hoče kdo ukvarjati s ta- • peljalo do tega, da mnogi obrtniki za-lčim slikarstvom ali kiparstvom, po- pirajo svoje delavnice, lcer jim ne gre tem naj to dela na svoje stroške, sku- " —*■* — —«»vini paj s tistimi, ki zagovarjajo ultramo-dernistično, abstraktno umetnost. Poleg tega pa se s tem duši razvoj resnične umetnosti. Mar naša stvarnost ne nudi dovolj bogatega ' materiala za ustvarjalno umetniško delo? Toda prav njej posveča velik del mladih umetnikov najmanj pozornosti. Beže v abstraktnost, namesto da bi oblikovali našo stvarnost. j. Tudi tak, hegemonizem je velika ira za pravilen razvoj socialistične ;,r:upnosti kot celote. V naši državi smo rešili nacionalno vprašanje na najboljši možen način, v skladu z marksističnimi načeli. Vsi pojavi in pojmovanja, ki sem jih omenil, utegnejo pomeniti ali pomenijo negativne spremljajoče pojave v našem razvoju, v razvoju naše socialistične skupnosti. Take pojave moramo seve odločno zatirati In preprečevati, a ne samo administrativno, ampak s političnim delom, z opozarjanjem na škodljivost teh pojavov in s pojasnjevanjem njihovih vzrokov in posledic. — Zlasti je važno, da pravočasno ugotovimo in odstranimo vzroke, ki lahko pripeljejo do teh in takšnih negativnih pojavov. Narodi, združeni v socialistični skupnosti, prispevajo svojo najpozi-tivnejšo kulturno in drugo dediščino v skupno zakladnico. S tem se bogati socialistična skupnost kot celota, v kateri skupaj ustvarjamo -nove, socialistične, kulturne, znanstvene, materialne in druge vrednote, pri čemer izkoriščamo tUdI najbolj pozitivne pridobitve človeštva. — Kulturna in druga pozitivna dediščina posameznih narodnosti v socialistični skupnosti ne more biti ovira za nadaljnje ustvarjanje skupnih kulturnih in drugih pridobitev socialistične ustvarjalnosti. Ta pravilni razvoj lahko zavira in ga ovira samo negativna ki so v glavnem nosilci negativnih vplivov iz tujine. Ti se izdvajajo s svojo obupanostjo in brezperspektivnostjo tudi v kapitalistični, družbi. Toda če je to razumljivo za kapitalistično družbo, pa nihče ne more razumeti, da lahko taki ljudje najdejo plodna tla v socialistični družbi, kjer obstajajo vsestranske perspektive bujnega razvoja in možnosti za vsakogar, da vsakdo najde svoje mesto. To so navadno ljudje, ki se zabubijo sami vase, ki je zanje vse preveč vsakdanje in banalno, ki gledajo na vse z višine in postajajo vedno bolj nedružbena bitja, Njih ne zanjma prav nič drugega kot tisto, kar sami mislijo. Na dogajanja v našem družbenem življenju ne gledajo kritično marveč kritikastrsko. Za nje. se je marksizem preživel. Oni hočejo nekaj «novega« in če se lotijo pisanja o nekem problemu, delujejo pogosto zelo škodljivo. Navdušujejo se nad tujo dekadentno umetnostjo in literaturo. Poleg tega ni bilo v naši deželi nikdar toliko prevajanja in tiskanja razne »šund-llterature« kot danes. Taka literatura zelo slabo vpliva na mladino, zlasti na tisto, ki se pripravlja, da bi se ukvarjala, ali pa se že ukvarja z literarnim delom. Ali lahko pasivno gledamo, kako ti sodobni bedneži kvarijo mlada srca, kot so v srednjem veku v Angliji in drugod kradli otroke, jim poškodovali obraz in napravili iz njih smešne po- Podolmo je tudi z našimi filmi, saj mnogi med njimi nimajo zveze s stvarnostjo. Tako je potem še na drugih področjih naše kulturne dejavnosti. O čem govori to? O brezidejno-sti in anarhičnosti enega na srečo majhnega dela kulturnih delavcev, pa tudi nekaterih odgovornih komuni-■ stov, ter . o pomanjkanju kriterija, kaj je dovoljeno in kaj ni dovoljeno V našem družbenem razvoju. O vsem tem sem že,večkrat govoril in zdaj mislim, da je bilo govorjenja dovolj, da bi morali preiti k deja- v račun, da bi se izpostavljali taksni gonji. Kako pa bo to vplivalo na obrtne usluge, ki že tako niso dovolj zagotovljene, na to pa malo mislijo. Pri tem je zlasti nepravilno, da obrti, ki so umetniškega značaja in ki/so nam potrebne. Izenačujejo z drugimi obrtmi in jih tako duše. Med drugim je to nepravilno tudi zategadelj, ker ima vsak človek v naši socialistični družbi pravico do osebnega dela. Ce bi se kak obrtnik hotel otresti obveznosti do skupnosti, potem je mogoče uporabiti zakonske ukrepe, s katerimi se da to urediti, ne pa pretiravati in po tisku napadati vse obrtnike. Tudi tu, kakor v vseh stvareh, je treba imeti občutek za mero. Tu sem precej govoril o tistem, kar bi bilo treba popraviti. Tudi naš tisk pogosto piše o tem, dosti več kakor o naših uspehih, ob katerih so te slabosti videti majhne. Toda ne smemo se zadovoljiti z doseženimi uspehi, ker moramo hitreje napredovati. jatcljski ton v pismih, ki sta si jih poslala predsednik vlade SZ tovariš Hruščov in predsednik ZDA gospod Kennedjr- o atomskih poskusih, kakor tudi na zadnjo Izjavo tovariša Hru-ščova o berlinskem vprašanju itd. K temu veliko prispeva miroljubna politika socialističnih ¡11 /nevezanih držav, kakor tudi vseh tistih naprednih ljudi, ki si želijo mir in ki se zavedajo, kakšne bi bile posledice za človeštvo v morebitni jedrski vojni. Toda žal je še ne tako malo tudi takih, ki vidijo uresničenje svojih ciljev v novem svetovnem oboroženem obračunu. Ce kažejo tako neodgovorno bojaželjno razpoloženje razni reakcionarni imperialistični krogi na Zahodu, 111 to nič čudnega. Čudno pa je, da imajo glede vojne ali miru ista gledišča kot bojaželjni reakcionarni krogi na Zahodu tudi vodilni ljudje nc katerih socialisličnih držav. Pri tem bi želel navesti, da so popolnoma nesmiselna ugibanja nekaterih ljudi na Zahodu, da bo Jugoslavija zdaj zaradi zboljšanja odnosov s Sovjetsko zvezo in drugimi socialističnimi državami opustila svojo politiko dobrih odnosov z ZDA in drugimi zahodnimi državami. To je napačna ocena načel naše zunanje politike, politike sodelovanja z vsemi državami, ne glede na družbene sisteme. Ne samo, da ne bomo opustili take politike, marveč si bomo prizadevali, kar zadeva nas, da jo še razvijamo. Vendar pa to ni odvisno le od nas. • Iz tiska ste lahko videli, kako sovražno in obrekovalno propagando vodijo kitajski voditelji in njihovi sateliti, albanski voditelji, proti naši državi iz ZK-J zaradi naše miroljubne politike. Svojo vojnohujskaško Politiko skrivajo za imena Marxa in Lenina, to pa je najhujša žalitev za naše velike učitelje, saj preveva njun nauk najdoslednejši humanizem in je v celoti namenjen za blaginjo človeka. ljudi. Oni pa bi hoteli ves svet pognati v prepad. Prav nič jih ne briga, če bi pri tem izginilo sto in sto milijonov ljudi, delavcev, kmetov, znanstvenikov in drugih. Ne briga jih, ker bi bile uničene pridobitve človeštva, ki so nastale z, napori človeškega uma skozi mnoga stoletja.. Računajo s 700 milijoni kitajskih državljanov in sklepajo, da bi po njihovem računu vsekakor ostalo v atomski vojni živih vsaj 300 milijonov Kitajcev, vseh drugih pa zelo m3lo. Pravijo, da bi Izginili kapitalisti. Toda ameriški, evropski in drugi delavci ter kmetje, pa državljani socialističnih držav? Zanje nI važno, da bi tudi ti izginili in v imenu česa in zakaj naj bi izginilo tudi tistih 300 milijonov Kitajcev? Mar ni to brezupen odnos celo do lastnega naroda? Vsekakor je, vendar perspektivo takega poloma oni imenujejo marksistična in leninistična politika, njihovi napadi pa so naperjeni ne le na nevezane države, ampak tudi na vse socialistične. ki se ne strinjajo s takšno vojnohujskaško koncepcijo, 1 marveč se borijo za mir in za miroljubno sožitje med narodi. Taka politika kitajskih voditeljev ni marksistična, marveč džingiskano-va politika, s katero se ne more. nihče strinjati, kdor je pameten. To je Danes smo se že uvrstili med indu-'- velika nevarnost za mir v svetu. V strijsko razvite države. Desettisoči strokovno podkovanih ljudi prihajajo vsako leto iz naših visokih in drugih strokovnih šol in se vključujejo v proizvodnjo. Okrog 150.000 študentov napadih na socialistične države upo-rabljajo besede: strahopetnost. opuščanje razrednega boja, demobiliza-eija revolucionarnega gibanja pred imperialisti itd. liaj pa je skupnega jc zdaj na univerzah in drugih viso- med razrednim bojem in vseuničujo-kih šolah. To je velik kapital v ka- čo vojno? Tako gledanje, kakršno je njem. Kot smo storili lani ustrezne ■ ukrepe zaradi slabosti, ki so se'pokazale v naši ekonomiki, in zaradi določenih moralno-političnih slabosti, tako jc treba zdaj ravnati tudi na kulturnem področju. Toda tudi sedaj ni mogoče govoriti o nekakšni kampanji, marveč o nenehnem političnem in ideološkem delu. Ponekod bodo potrebni Se nekateri drugi ukrepi. Vendar pa bi sleherni »lov na čarovnice« lahko vsej stvari samo škodoval, saj imamo slabe izkušnje že od lani. o tem govorim tu zato, ker bi želel, da na kulturnem področju od- Predsednik Tito med svojim govorom na VII. kongresu Ljudske mladine Jugoslavije v sredo minuli teden drih, ki bo omogočil hitrejši vsestranski razvoj socialistične Jugoslavije. Tudi naši znanstveniki, čedalje številnejši, so glede kvalitete na zavidljivi višinii Tudi v kmetijstvu smo že dosgeli dobre rezultate,-ki nam odpirajo perspektivo. da bo v najkrajšem času ne samo odpadla potreba po uvozu žila, ampak da bomo tuui ustvarili presežke za izvoz. Zato je potrebno, da na-■ ša mladina na vasi razvije čimvečjo aktivnost v pospeševanju kmetijstva na sodobnih, socialističnih osnovah. Mladina socialistične Jugoslavije mora delati čimbolj aktivno, da bi na vasi premagali zastarele Individualistične nazore in prešli na socialistično kmetijsko proizvodnjo. To je v interesu mlade gcneracije na vasi, katere del lahko najde in mora najti tu svoje mesto in si. kot socialistični proizvajalec v kmetijstvu, tu ustvarjati kulturno življenje. 2clel bi opozoriti na potrebe, da se v svojih mladinskih organizacijah malo bolj posvetile marksistični vzgoji. Zdi se mi. da ideološko, delo v Ljudski mladini ni ravno preveč množično in na potrebni višini. Idejna oborožitev pa veliko koristi: težje je z.a-pastl vplivom raznih negativnih pojmovanj in več kritičnosti Je za razno slabosti in protlsoclalistlčna pojmovanja. Tovariši mladinci! Letos boste Izpolnili svojo obveznost, zgraditi Avtomobilsko cesto bralstva in enotnosti, ki Jo dela mladina iz vse države. Mislim pa, da s tem ne bodo končane vaše delovne akcije vscjugoslovan-skega značaja. Mislim, da bi morala vaša prihodnja delovna akcija biti avtomobilska cesta vzdolž jadranske obale in skozi Črno goro do Avtomobilske ceste bratstva in enotnosti. To je zelo važen turistični objekt in zelo koristen za vso naio skupnost. Doslej smo ga gradili zelo počasi In prav vi, mladinci, boste vnesli v gradnjo te ceste svoj znani tempo. Seveda pa boste iinell še druge delovne obveznosti, po republikah, vendar morajo biti vse v skladu z vašo najvažnejšo nalogo — z učenjem. Učenje ne sme trpeti zaradi delovne akcije. I.e-te so dopolnilo vašo vzgoje. so večstranskega pomena tako za vas kot za vso našo socialistično skupnost. Vem. da bi hoteli slišati tudi nekaj o zunanji' politiki oziroma o današnjem položaju v svetu. Vsekakor to ne izvira iz navadne radovednosti, njihovo, kaže na nezaupanje v sposobnost delavskega razreda,' da razvija svoje revolucionarne sile in se bojuje z razrednim nasprotnikom znotraj vsake dežele. Prav taka voj-nohujskaška propaganda demobilizira delavski razred, da se vsak dan bori za zboljšanje svojih življenjskih pogojev, da v lastni državi išče zaveznike v boju za spremembo družbenih odnosov in za napredno smer v družbenem razvoju. Čeprav bi želel, da voditelji KP Kitajske kal kmalu opustijo tako pro-timarksistično in protileninistično politiko. pa žal le težko verjamem v to. Zakaj tu ne gre samo za začasen, odmik, marveč za oopolno nepoznavanje teoretičnih postavk Marxo> Engelsa in Lenina o strategiji in taktiki revolucionarnega beja delavskega razreda, o vprašanju vojne in miru itd. Na srečo so sile miru danes v vsem svetu silno narasle. Sovjetska zveza in druge socialistične države, vse nevezane In druge miroljubne države kakor tudi napredne sile kapitalističnih držav zastopajo politiko miru in miroljubnega sožitja, politiko reševanja vseh spornih mednarodnih problemov z mirnimi razgovori. To je tista razvedritev, ki sem o njej govoril prej, zakaj vsi tisti, ki poskušajo žvenketall z 'orožjenl, morajo upoštevati to velikansko silo miru. Zima grozi pridelkom Letošnja ostra zima močno ovira kmetovanje. Druga leta je bito v tem času na področju slovenske Istre že zaključeno .sejanje graha, medtem ko letos še niti niso začeli z njim. Slabo kaže tudi za nekatere druge zgodnje vrtnine, saj vremenoslovci še vedno napovedujejo možnosti prevladovanja hladnega zraka. Nekateri kmeto-viuc? pa so v skrbeh zaradi krompirja, ker nimajo primernih prostorov, da bi bil zavarovan pred mrazom, Zato pričakujejo nasvetov kmetijskih strokovnjakov, ker nekatere resno skrbi, kako bo z letošnjo rano setvijo. y. T, Štev. 6 — 1. februarja 1063 OSNOVNE SMERNICE IN POKAZATELJI PREDLOGA PLANA (RESOLUCIJE) GOSPODARSKEGA RAZVOJA PRIMORSKE V LETU 1963 v o Q Kljub težavam, ki so izvirale slabosti, je bil dosežen v letu 1962 "delno iz prilagajanja gospodar- znaten napredek tako v^ gospostva novemu sistemu in delno iz darstvu kakor v rasti družbenega objektivnih težav in subjektivnih standarda. S'iO .Geto smo zaključili z zmernejšo gospodarsko rastjo, kot smo predvidevali v družbenih planih. Proizvodnja, storilnost in izvoz se niso povečali tako, kakor je bilo predvideno in kakor bi dovoljevale obstoječe zmogljivosti. Družbeni bruto proizvod se jo v primerjavi z letom 1961 (v tekočih cenah) gibal takole; gospodarstvo skupaj 109 odstotkov, industrija 109 odstotkov, kmetijstvo 97 odstotkov, gozdarstvo 115 odstotkov, gradbeništvo 108 odstotkov, promet 112 odstotkov, trgovina 117 odstotkov in obrt 113 odstotkov. Industrijska proizvodnja je bila zo 9 odstotkov večja kakor v letu 1961, plan pa je bil dosežen z 92 odstotki. Na počasnejšo rast je vplivala predvsem nižja proizvodnja v začetku lota. V prvem tromesečju 1962 je bila proizvodnja zu 16. odstotkov nižja kakor v zadnjem tromesečju leta 1961. To je že stalen pojav, da se v prvem tromesečju popušča v nupo- rih za dviganje proizvodnje, kar negativno vpliva na končni rezultat in povzroča določene težave na drugih področjih gospodarstva. Razen tega so se podjetja prepočasi prilagajala spremenjenim pogojem gospodarjenju. Z novim gospodarskim sistemom, ki smo ga začeli izvajati žo v lotu 1961, so nastopili nekateri novi momenti v pogledu gospodarjenja; ti slonijo predvsem na višji proizvodnosti In rentabilnosti ob istočasnem hitrejšem prilagajanju proizvodnje in storitev potrebam domačega in zunanjega trga. Naše gospodarsko organizacije pa na vso te pogoje niso bile pripravljene. Sorazmerno z doseženim porastom proizvodnje se je dvigala tudi produktivnost dela, Merjena z družbenim proizvodom na zaposlenega jc porastla v industriji za približno 5 odstotkov, v celotnem gospodarstvu pa za 4 odstotke. Kako je bilo po posameznih panogah V kmetijstvu so neugodne vremenske razmere povzročile, da je bila skupna kmetijska proizvodnja za 18 odstotkov nižjn kakor v le.tu 1961. Razvoj družbenih posestev pa je dosegel postavljena predvidevanja. V gozdarstvu je bila predvidena sečnja dosežena z 99 odstotki. Pri tem je bila seč- 3 o r^i m a UMJC-lii Investicijska potrošnja je v glavnem' ostala na nivoju iz letu 1961 in je znašola približno 19 milijard dinarjev. Ukrepi, ki so bili sprejeti v letu 1961 zaradi" ome-" jevanja Investicijske potrošnje in za stabilizacijo tržišča, so vplivali na obseg investicijske potrošnje. Plan gospodarskih investicij je bil realiziran 77-odstotno, negospodarskih pa 83-odstotno, skupaj 78-odstotno. V industriji niso bile realizirane predvidene investicije v podjetjih: »Iskra« Šempeter, »Gostol«, »Tomos«, »Fruc-tal«, »Mlinotest« in »Javor«. V kmetijstvu niso bile v celoti realizirane, investicije pri Perut-ninarski farmi v Neverkah, Vodni skupnosti v Kopru in pri Vinski kleti V Vipavi. V prometu so v glavnem izostale investicije pri Splošni plovbi Piran, ki je dobila iz splošnega investicijskega sklada le del prvotno predvidenih sredstev. nja iglavcev prekoračena za dva odstotku,.sečnja listavcev pa nižja za štiri odstotke. Obseg prometnih storitev se jc povečal zo 1 odstotek v primerjavi z letom 1961. Zmanjšal se jo obseg prometnih storitev pri železniških prevozih zaradi preusmeritve tovorov z Reke na Ma- džarsko preko Hrvatske, in pri pomorskih prevozih pri Splošni plovbi Piran — zaradi močne konkurence drugih pomorskih podjetij, ki imajo modernejše in večje ladje, V koprski luki pa se je obseg prometa, povečal za 28 odstotkov zaradi razširitve operativne. obale in povečanja skladiščnih prostorov. V notranji trgovini se je povečal skupni blagovni promet za okrog 17 odstotkov: v trgovini na drobno za 20 odstotkov, v trgovini na debelo za 13 odstotkov. Delno povečanje prometa jo pripisati tudi porastu cen. Gostinski promet se je povečal vrednostno za 14 odstotkov, kar je tudi v veliki meri pripisati večjim conam. Domači turizem jo nekoliko nazadoval, dočim je inozemski turizem porastel za 25 odstotkov. No porast Inozemskega turizma so vplivale predvsem uvedba ugodnejšega tečaja, olajšave pri izdajanju viz in carinske olajšave, Uslužnostna obrt je ostala na ravni 1661, medtem ko se je proizvodna obrt povečala za 15 odstotkov. Izvoz se je v letu 1962 povečal za 31 odstotkov in je bil s tem plan skoraj v celoti Izpolnjen. Večje prizadevanje gospodarskih organizacij in večja aktivnost subjektivnih sli j"6 pripomogla, da se je izvoz v drugem polletju znatno novečal in dn so se vključila v izvoz tudi nekatera podjetja, ki doslej niso izvažala, Izvoz industrijskih izdelkov se je povečal za 22 odstotkov, kmetijskih za 53 odstotkov, gozdnih sor-tlmentov za 96 odstotkov. Priliv deviz za prometne usluge se jc povečal za 10 odstotkov, iz turizma pa za 176 odstotkov. BLAGOVNI PROMET Blagovni promet v trgovini se bo predvidoma povečal za okrog 10 odstotkov. S povečanim obsegom investicij bo razširjena in izboljšana trgovska mreža predvsem v večjih središčih, IN GOSTINSTVO Promet gostinskih storitev naj bi se povečal za okrog 14 odstotkov. V letu 1962 je bilo Investi- ranih -v gostinstvu in turizmu 1,5 milijarde dinarjev. Povečale so se nastanitvene zmogljivosti v hotelih za 150 postelj, v campingih za 750 ležišč, restavracijske zmogljivosti pa za 650 sedežev. Tako so bili ustvarjeni pogoji za nadaljnji porast turizma. Predvidevamo, da so bo v letošnjem letu domači turizem povečal za 5 odstotkov, inozemski turizem za okrog 25 odstotkov, priliv deviz iz turizma pa za 30 odstotkov. Nadaljnji porast inozemskega tu-rizma je v veliki meri odvisen od izboljšanja prometnih razmer, ureditve izletniških krajev, turi. stičnih športnih objektov (emu. člšč), predvsem pa od večjih mož. nostl za razvedrilo gostov. Novo. ustanovljeno združenje gostinskih podjetij naj bi žo v tem letu po. skrbelo za pospešeno rešitev teh problemov. j Nadaljnja rast in skladen raz- ja lokalni obmejni sporazumi, bo družb, ki Imajo večje in primer« voj našega gospodarstva nareku- trebu tudi v bodoče čimbolj izko- nejše plovne objekte in glede jo potrebo, da postane Izvoz se- rlstiti. Ravno tako pa tudi mož- na močan porast izvoza blaga iž stavni del proizvodne in prodajne nosti, ki jih odpira povečan dotok vse , naše republike bodo devizni politike vseh naših gospodarskih inozemskih turistov, da bi priliv dohodki od pomorskih prevozov organizacij. Izkušnje v preteklem deviz iz turizma Še nadalje rastel letu narekujejo dosledno izvajanje takšne politike skozi vse leto, predvsem pa je treba zagotoviti "kocino dinamiko izvoza v prvem četrtljetju. Ugodnosti, ki jih dajejo gospodarstvu našega območ- Glede na takšno usmerjenost naših gospodarskih organizacij pa lahko v letu 1963 pričakujemo še nadalje močno dinamiko izvoza. Povečanje izvoza naj bi bilo naslednje: skupaj izvoz v 000 dolarjev od tega: — izvoz blaga — neblagovni dohodki 1962 30,727,9 17,237,9 13,490,0 1963 26,048.2 22,441,4 14,406,8 Indeksi 120 130 ' 107 . V jajca, perutnina, vino, zgodnje povrtnine, živina_ in meso); © povečanje Izvoza električne energije v Italijo, stagnirani, oziroma se bodo zmanjšali za okrog 5 odstotkov, V 'zvezi z nadaljnjim razvojem prometa po lokalnih obmejnih sporazumih pa se bodo devizni dohodki, od cestno prometnih uslug dvignili za 8 odstotkov. Odkup tujih valut iz naslova turi-zma pa naj bi se povečal za 30 odstotkov, kar je v skladu s predvidenim povečanjem dotoka tujih' turistov in povprečne porabe, INVESTIRATI PA &M PREUDARNEJE Na podlagi realnih možnost1 predvidevamo v letu 1963 nasied« Indeksi iz analize vseh možnosti, upošteva republiške smernice, dosežene zmogljivosti in učinke dopolnjenega gospodarskega sistema. Družbeni bruto produkt naj bi se v letu 1063 povečal za 16 do 17 odstotkov, produktivnost dela naj bi porastla za 11 odstotkov, zaposlenost pa za 4 do 5 odstotkov. Izvoz blaga naj bi se pove-čal za okoli 30 — zboljšani organizaciji dela. O Krepitev samoupravljanja proizvajalcev z izboljšanjem organizacije v ekonomskih enotah in doslednim izvajanjem delitve dohodka po delu. © Vsa prizadevanja gospodarskih organizacij naj bodo usmerjena k povečanju ekonomičnosti proizvodnje in rentabilnosti vloženih sredstev, boljši organizaciji dela, povečanju pro--'ktivnosti in k usposabljanju in pridobivanju strokovnih kadrov. © Pospeševati proizvodnjo, ki dela za izvoz. Q Investicije naj bodo usmerjene k hitri aktivizaciji zmogljivosti ter večanju proizvodnje za izvoz. © Posvetiti potrebno skrb dejavnostim 'družbenega standarda in porastu realnih osebnih dohodkov Ocena 'gospodarskega razvoja okraja Koper za leto 1963 izhaja Industrijska proizvodnja naj bi-se povečala za 24 odstotkov. Največji porast je predviden v elektroindustriji, kovinski, tekstilni, živilski in lesni, in to v glavnem pri podjetjih: »Iskra« Šempeter, ETA Cerkno, -»Tomos« Koper, »Mehanotehnika« Izola, »Gostol« Nova Gorica, TIK Kobarid, »Vozila« Šempeter, Tekstilna tovarna Ajdovščina, »Delamaris« Izola, »Fructal« Ajdovščina, »Lesonit« Ilirska Bistrica in Tovarna pohištva Nova Gorica. Tako visok porast proizvodnje bo zahteval od delovnih kolektivov industrijskih podjetij velikih naporov. Predvsem bo treba še nadalje odpravljati objektivne težave, ki se odražajo v nedograjenosti ln ne-vsklajenosti proizvodnih zmogljivosti, v iztrošenosti in tehnični zastarelosti strojnih naprav, v pomanjkanju dobrih strokovnih kadrov, v prepočasni aktivizaciji nekaterih novih zmogljivosti, v nepravočasnem odobravanju deviznih kvot za uvoz reprodukcijskega materiala itd. Boriti se bo treba tudi proti subjektivnim slabostim, ki se odražajo v pomanjkljivih organizacijskih oblikah v gospodarstvu, slabi organizaciji, v nesmotrnem izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti in delovne sile ter v okorelosti pri prilagajanju proizvodnje zahtevam tržišča. TAKO PA V KMETIJSTVU Ob normalni letini se bo kmetijska proizvodnja povečala za okrog 29 odstotkov, v primerjavi z letom 1961 pa za 6 odstotkov. Tako visok porast je v precejšnji meri odraz izpada kmetijske proizvodnje v letu 1962. Predvidena je nadaljnja krepitev družbenega •ktor.ia kmetijsko proizvodnje, v katerem naj bi proizvodnja porastla za 60 odstotkov. Kmetijska posestva predvidevajo povečafijo obdelovalnih površin za 1.500 ha !KZ Postojna 950 ha, KZ Gorica 200 ha). Kooperacija naj bi se vsebinsko izboljšala in naj bi zajela približno 11.000 ha zemljišč. Pri poljedelstvu je predviden predvsem močan porast vrtnarstva. V obalnem področju bodo KZ pridelovale vrtnine na približno 450 hektarih površin, v spodnji Vipavski dolini pa bo potrebno V tem letu pridobiti .vsaj 30 ha po- vršin za vrtnarsko proizvodnjo. Družbena posestva predvidevajo povečati število goveje živine za 1000 glav, od tega 400 krav. V pl-tališčih naj bi spitall približno 5000 pitancev, proizvodnja po-hancev pa se bo povečala na 350 tisoč kosov. V obalnem področju bo obnovljenih 35 ha vinogradov, na Goriškem pa je v polnem razmahu obnova Biljensklh gričev, ki zajema 120 ha breskev, 80 ha hrušk in 200 ha vinogradov. GOZDARSTVO ZELO GOSPODARNO Gozdna proizvodnja bo ostala na isti višini kakor leta 1962, Sečnja iglavcev naj bi se zmanjšala za 13 odstotkov, znašala bo 156 tisoč kubičnih metrov, sečnja listavcev pa se bo povečala za 7 odstotkov — na 66B.0OO kubičnih metrov. Poleg nižje sečnje iglavcev bodo tudi gojitvena dela usmerjena k Izboljšanju strukture gozdov in povečanju njihove zmogljivosti. V celoti bi sekali 71 odstotkov prirastka iglavcev in 103 odstotke prirastka listavcev oziroma 88 odstotkov skupnega prirastka lesne -mase, Da bi dosegli čim boljši izkoristek hlodovine, bo ta usmerjena na bazenske žage, ki bodo oskrbovale lesnoindustrijska podjetja, GRADBENIŠTVO Razvoj gospodarstva in družbenega standarda bo vplival na povečanje obsega gradbenih dol za 14 odstotkov. Gradbena podjetja bodo povečala mehanizacijo in izkoristila tucll druge pogoje za povečanje produktivnosti in pocenitev gradenj. RAZVOJ PROMETA Predvideni nadaljnji razvoj gospodarstva in povečanje turizma bo še nadalje ugodno vplival na povečanje prometa, Obseg prometnih storitev naj bi so povečal za 7 odstotkov, pri tem pomorski promet za 5 odstotkov, luški za 26 odstotkov in javni cestni za 24 odstotkov. Glode na ugodne poboje za tranzitni promet bo treba hitreje modernizirati ln razširiti prometne zmogljivosti v vseh prometnih dejavnostih, V INDUSTRIJI u > i" jc. icivuii- usmerjene ziasu na pospešeno re- V industriji' in rudarstvu je frukcijo cestnega omrežja. Med- konstrukcijo in modernizacijo za-predvidenih za leto 1963 6081 ml- tem Ko je odpadlo lani na nego- starelih naprav ter na ustvarja-11J ono v dinarjev investicij. Naj- fpodaiske Investicije 29,7 odstot- nje pogojev, ki bodo omogočili pomembnejši investicijski objekti ka . ^P11111 , investicij, se bo nadaljnje povečanje izvoza, ozlro-v letu 1963 so zlasti gradnja io- Pf^vidoma letos to razmerje ma vplivali na povečanje deviz-tacijske peči in nakup opreme za' zman^salo 28,4 odstotka. nega priliva. Rudnik živega srebra v Idriji, iz- , vedba druge faze rekonstrukcije Livarne »Gostol« v Novi Gorici, nadaljevanje rekonstrukcije To-mosa v" Kopru, rekonstrukcija :in razširitev tovarne igel v' Koburi- ¿sissr trolnduBtrlje, to je za razvoj ob- "713 S 1alJe\ m »«"nenjene predvsem ratov Iskre v Šempetru in v Se- £ \Sl0konrV-nh£p Vi" "frakcijo cest Divača-Žani ter za rekonstrukcije in raz- |fnri /1 ? h Za - Sežana-Dornberg, Zelln-Spod- širitev podjetja ETA v Cerknem, povečale zlastf InveScIlT ^ tT -J^l»' Most na S°ei~ •tr „i..,!.... ,---,„.,..„,..,. povccaie ziusu investicije za Usnik, 2ehn—Cerkno, Valeta— V okviru kemične Industrije bo najpomembnejša investicija začetek gradnje tovarne umetnih vlaken Iplas v Kopru. V lesni industriji bodo vložene investicije zlasti za začetek delne rekonstruk- Lueija, za ureditev asfaltne prevleke na cesti Planina—Postojna, za tlakovanje serpentin na cesti Trenta—Vršič in za dovršltev ce- ZA NOVE ŠOLE Pri kulturno šočinlnl dejavnosti najpomembnejše investicije V GOSTINSTVU IN TURIZMU uCJue ieK.unsnuK- v gostinstvu in turizmu odpa- ste Plave—Dobrovo cije Javorja Pivka ln LIP Ajdov- de pretežni del .predvidenih 2224 ščina ter za rekonstrukcijo pod- milijonov dinarjev Investicij na jetja »22, junij« Idrija, v živilski gradnjo turističnih objektov v industriji pa za rekonstrukcijo obalnem področju, po programu obrata antipast Delamaris, za re- izgradnje, ki ga delno financira konstrukcijo in razširitev »Fruc- tudl Jugobanka. Razen teh lnve- "».UJU'»e"iunejse investicije tala« v Ajdovščini, za gradnjo stlcii P« ' so predvidena . znatna Predvidene za razvoj šolstva, skladišč in pekarn pri podjetju vlaganja tudi za izboljšanje in Predvsem za nadaljevanje gradl- »Mlinotest« Ajdovščina ter za modernizacijo gostinske mreže v nadaljnjo razširitev obrata za okraju, zlasti v Postojni (dokon-prolzvodnjo citronske kislino ln čanje hotela), v Bovcu ter v cen-kalijcvega tartrata pri podjetju trlh maloobmejnega prometu, kot TOK Ilirska Bistrica, so Nova Gorica, Sežana in Kobarid. V KMETIJSTVU V kmetijstvu bo večji del od V TRGOVINI predvidenih 2427 milijonov dinarjev investicij vloženih zlasti v na- v trgovini je predvidenih 827 daljnjo izgradnjo in razširitev mil'JOhov dinarjev investicij. "Za Perutninarske farme v Neverkah, razširitev in modernizacijo trgov-za dovršltev vinske kleti v Vlpa- skc? mreže so predvidena večja vi, za nadaljevanje obnove naša- vlE)gQn.ia zlasti v turističnih cen-dov, zlasti za nasade na Biljan- trih obalnega področja, v Novi sldh gričih ter na obalnem'po- porlc! ter v Postojni. Pomembni rlrnpln vn ln Vi*>Kf IriMcVt t___, .. .. SO tve in za dovršltev že začetih šolskih poslopij v Ilirski Bistrici, Kopru, Izoli, Crničah, Mostu na Soči, Podbrdu, Kanalu in Desk-lah ter za začetek novogradnje, sol v Šempetru, Dobrovem, Tolminu, na Pivki in v Spodnji Idriji ter manjšinske šole v Luciji, pokončane bodo tudi strokovne sole električne in lesne strdke V Novi Gorici ter trgovske stroke v Izoli. IN V ZDRAVSTVU siiuu iur nu ooainem po- r T 1 usiojni, Pomembni drocju, za razvoj živlnorojc, od- investicijski objekti bodo tudi * —---------------ze kup zemljišč ter za druge inve- ?cncmsko črpalke v Novi Gorici graditve bolnice v Kopru in v - ' • ■** ' " ' .........._____ >>. Onvifi rinUA«*__...}.. ,. Na področju zdravstva bo naj» pomembnejša investicija začetek -----v— -v- mvc- v inovi uorici graditve bolnice v Kopru ln v sticlje v kmetijstvu, 111 Postojni, ki jih bo zgradilo GorlCl- Dokončan bo zdravstveni V rnvnsn^vm r'go.ysko Podjetje Petrol, depojl ,dc™ v Tolminu. V Novi Gorici V GOZDARSTVU živino, ki jih bo gradilo pod- bodo začeli z gradnlo telovadne-IN GRADBENIŠTVU Jetje Jadran v Sežani, ter skladi- gn doma. V gozdarstvu ln gradbeništvu ^um grndlla grosistič- Predvideno le dokončamo .nd-so predvidene investicije v glav- pn^^' « Podjetja Nanos nega poslopja v Novi g£ d *a- Bi l=IH vff~ lc"10 mcijavi z letom 1962 ne bodo bi- in Nov Gorici bosM dn^m^na 8 povečale. NEGOSPODARSKE domova. IN ŠE OBRT ' INVESTICIJE Tudi zu razvoj,obrti so predvidena največja vlaganja v turlštič- V okviru negospodarskih investicij so predvidena večja vlaga- nlh središčih. Zlasti bodo znatna n ¿ zlasti i ZlnS Oorn^ Oradivo vsebuje 16 sredstva vložena za gradnjo klav- m nalno « >°" T°V1le eko^mke pokazatelj« nic (Nova Gorica, Ilirska Bistri- stanbvnnlska &H? Z? ,8illfnicc ie>' dajejo oiMVM ca), ureditev pekarn ter nvtomo- r, 7okvhif komnnft l " ,dezJa ^edvidanemu gospodar- •bllsklh servisov, zlasti za dokon- ¡ti pa so bo S li " "0' *JfTu razVo}li v letu 1963, Žara* čanje avtoscrvlsa v Novi Gorici, u panjem l™ 2 di ^ naj lc ti služijo kot podla- V okviru proizvodne obrti je kot oba nem noSoČ u v iv^^? V 2fl '«P«"» ^ ^ Sprejetji najpomembnejši objekt predvide- vManfem tSmVtor v vlZ f" tak?.Romskih kot družbeno na gradnja tovarno kolektorjev ri g avnilturističnih Tn a" pobti^ "tališč za gospodarski »Simpleks« v Idriji. nih središčih. " Uprav' okraja v letu © nasttafi-D © ran GJ DU 0 3 fl 5 r1nli nilhoVil odločnost in neustrase- 5e je da bi spregovorila Z nami ropska književnost v srednjem in no. nekaj besed. Krogla ji je napra- vem veku (do leta iooo). založba je vila na obrazu globoko brazgotino, ki je segala od ust do ušesa, temu vsa vesela tiskala knjigo v precej visoki nakladi, subvencija pa Je omogočila dostopno ccno. K. F. uelderfleld — PUSTOLOVŠČINE RENA GUNNA: Sodobni pisa- Branlca Jurca — U1IAC in njegoVA DRUŠČINA: V knjižnici Sinjega galeba je izdala Mladinska knjiga prisrčno povest Branke Jurca o Uh*-ču in o njegovi druščini, ki je imela običajne mladostne lastnosti: kar je prepovedano, jih je mikalo, kar je bila njihova dolžnost, se Jim je zdelo teli Delderfield se jc lotil neobičajne dolgočasno in neznosno. In najraje hI J -■ ------------------ potrgali take vezi, ki se imenujejo ........ pritegovale tomobll- oli niso šle k možem brez čuta- jal, na pohodih so hotele biti po- v'cm 0'toku, Pisatelj pravi, da števil polnih vode. ali brez kosov vsod ob koloni. Brž ko je prispela nc otrokc W z navd¿.|e"Jem berejo posušenega kruha. Vse so se z kolona v vas, pa so prevzele skrb ^^ttezva¿^rni povSai L giavne- T- "V^rsnvvi-Mvk nroti njim. vadno, se.nisi prav nič več čudil, največjo resnobo posvečalo svo- ,za jedačo in pijačo. Ce se j^ceta Ra junalta sl Je Dciderfleid izbral je sei.buvi..-_ gledale §0 če si v¡delj da živiio ženske in jemu delu in so ga dobro oprav- lnh Idiubovole1 njegovim "zverin- mbški v Jugoslaviji kakor enak z Ijale. m Kljuoovoie nJe& položaj enakim, v popolnem medseboj- Usoda je hotela, da je marsi- b dan nem spoštovanju, ki izhaja prav katero dekle padlo v borbi. Ne- iz te medsebojne neodvisnosti. katere so bile ubite, druge samo Med napadom nn neko važno-ranjene. Pogovarjali smo še z_ra- mesto, ki je trajal več dni. smo njenimi dekleti, in če kdaj v živ-videli večje š klet, kako gredo so nosile puško, obešeno preko Masclj — Podllmbarski — POKOR. NO JAVLJAM: Sest povesti iz voja- štvom. dokler pa je postajal iz. dneva v slabši. Domovi so jim bili porušeni a kar io še huje, v njihovih srcih bi bil spričo-brutalni pobijanja njihovih mož zlomljen upor. ki bi iih lahko, kdaj osvobodil, Vedele so. da morajo zdo- mec! pohodom ustavila in počivala Bana Giinna, ki ga junaki Stevenso- ...... ter <-o borci — od notu do kožo nove Hlspanlolc najdejo na Kiddovem škega življenja Je izbral Janez Rotar, let. „o^Pcici oa poiu ut nu « o(Qku jn 1U ,e sam na5el ln sknl Mladinslca knjiga pa jih je izdila v premočeni — popadali na tla kal ofiromen zaklad kauitana Flinta. Knji- knjižnici Kondor z risbami lz knjige 'am, kjer so bili obstali, so šla go je izdala založba Mladinska knji- „mnko Smrekar — Crnovojnlk«. Naj- m ve- ga z originalnimi ilustracijami Willia- znamenita v tej knjižici je novela krokarjev Peter, kar je pomenilo m-n č- rai Mtaneio žive. Tudi one ramena, druge so vlekle za seboj neki cesti morajo v borbo;'neprimerno bo- nosila, tretje so bile opremljene lje bo prenašati tegobe borbe, ka- « « kar pa ostati doma:'kjer so prestano izpostavljene sovražnikovim grožnjam. Pasivna strpnost bi pomenila skrunitev vse-c-a kar daje življenje, žene pa ne bi bile več vredne ne ljubezni ne spoštovanja teh. ki so bili pripravljeni tudi umreti za osvoboditev domovine. Tedaj so šlo: ženske v borbo m so pomagale, kolikor so 1p mogle. neutrudna dekleta s svojim ve- ga d rim nasmehom in spodbudno' ma stobbsa. besedo od enega do drugega in cigarete ali so na srečali takšno mlado daljevali pot proti cilju. trajal več dni smo njenimi dekleti, in če kdaj v ziv- besccio oci enega ao aru^a i število žensk in de- ljenjn tu smo spoznali pogum in jim ponujale ogorek cigarete al redo v bo j.: Nekatere značajnost, Bile so čudovite! požirek vodo ali vina in spet s iško obešeno preko Nekaj mesecev kasneje smo na so nam povrnile moči, da smo na O. J. Tauszlnslci — KDO JE TA ŽENA'.' - v knjižnici Sinjega galeba le izdala Mladinska knjiga kratek življenjepis znamenite žene Marie Cuire. ob prvem izidu oddaljitev od tradicij slovenske pripovedne proze, obenem pa idejno in motivno osvežitev. Veli-ka privlačnost nove izdaje so preproste, a prepričevalne risbe nažega ve-likega mojstra Hlnka Smrekarja, torbicami za prvo pomoč. Bile so lepa. zdrava, krepka dekleta, temno in svetlolasa, pomešana povsod med možmi. Nosile so smučarske hlače in volnene bluze z ruticami, kakor da gredo na izlet. Kako neresnična Jje bila videti resničnost! Na dolgih pohodih so dekleta sama nosila svojo opremo. To je bilo pravilo, ki je veljalo za vse. Vsak poskus, da bi jim pomagali, M I S K O KRANJEC: Iz knjige VRABCI NA DVORIŠČU. Izšlo v zbirki Levstikov hram pri založbi Mladinska knjiga. Opremil Marijan Pogačnik .. . , . eB . nrinovedalo so zavrnile z vljudnim: »Hvala Vprašanje otroških jasli in di- vprašanje, zadeva pa venomer na igre. »Sem bil včeraj za našo ma- »Naš se že ne dere, spi ko po!K iom° in v S! lepa? sem partizanka!« Ce smo dovje na vseh sestankih in kon- neke nepremostljive ovire, ki so mo pa ga niso imeli, zares ne.« pozimi.« KinSta možmi ali pa prišli v trdi temi do Široke reke. ferencah poglavje zase, zdaj ko v zvezi predvsem z denarjem, ne- & «mo v^ gozdove Mlaiše in ki jo bomo morali prebresti, so posebna točka programa spada koliko. pa zadeva tudi ob neza- borbenejše so segle po orožju in si dekleta brž so uvrstile med borce; druge oa ah pa so slekle se z enako odločnostjo posve- ko na rame »Piškote imam, sem jih sama »No, naj pa se dere. če mu je spekla, so dobri, No?« volja. Jokanje mu že ne bo na »Pa če ni kvasa?« škodo,« meni Barbka. »Bomoč- »Včeraj, deš. da ga niso imeli!« nejši v pljučih.« vzklikne Barbka. »Saj to je v na- Morda ima Barbka prav zastran ... ------ - - dt- _ko 1e Sn ZBb/edieV''voda"Škorajr vVdM ¡fuibah z molmi"rvre"d in ne vedo bej govorili«, nakar o tem nik- ših časih ko predlanskim. Nekaj močnejših pljuč, je pa bilo po- ne_adm is.racni, memem M e način bredu rek0i v jutranjih urah kam -s .svojim dar posebej ne govorijo, ker je včeraj lahko imajo, danes pa ze membnejse, da je znala rešiti llE0Ce sn skrbelo ia dT smo bili v temi drug drugemu drobižem. Spremenilo se je v po- dovolj drugih stvari, po mnenju ne, nečesa včeraj še niso imeli, vprašanje jasli vsaj za Kopnvo- svoja življenja ko so skrbee^a aa ^ o g g mično, ■ socialno in vsakovrstno teh moških, stokrat pomembnej- danes pa je stvarna pretek. No, vo hiso, cesar niso zmogli na te- posestva, da, so lan.co ^pnMi.ia^ uu \ ših. Zaman so se razne Salehar- ti le skoči, že zaradi mene reve, renu, za kar je Smrekarjev Joža so Mam - .-^¡t ... obleko in hrano možem, ki so bili na po!ož?iih po okoliških hribih. Ni bilo lahko odločiti se takšno življenje. Ce je bila ženska poročena, je dobro vedela, da večino ne bo mogla ostati skupaj z možem — morda se celo do konca vojne ne bosta videla. Prav tako sc tudi neporočene ženske poznale nevarno življenje partizanov po gorah in so 'razumele kritiko starejših, ki so sicer vedeli. da ie borba potrebna, niso pa radi gledali, da dekleta zame-tu^ejo svojo ženskost. Tudi ženske iz mest, ne samo tiste iz vasi. so se zlahka privajale novim razmeram; sprijaznile so se z neudobnim življenjem in z najrazličnejšimi tegobami. Bile so v preveliki nevarnosti, da bi se na karkoli ozirale. Zmaga in končna osvoboditev' bo upravičila njihovo odločitev; hotele so biti svobodne. Takšna odločnost in pogum ze v samem začetku vojne je osupni!;. može. ko sp videli, kako _se njihove žene borijo. Čeprav se jim je bilo težko pomiriti s tak- ;'.' šnim položajem, niso imeli izbire, v svojih srcih so bili celo ponos- ;. '; ni. da so njihove žene takšne. _ Dolgo ne bomo pozabili, kakšen obraz je napravil neki moški, ko 1 ' je nekje na zasneženi poti srečal svojo ženo in hčerko, ki. ju je bil zamislil že pred meseci. Žena je kuhala partizanom na neki samotni postojanki, kjer so se bili ustavili za nekaj tednov. Dvajset-letno dekle pa je bila v patrulji, ...; ki je štela deset članov in je ime-la nalogo, da opazuje gibanje so- .......... ' - m l-T-o-io toi- nn-71 Tudi za zimski turizem imamo pri nas vr?znika v tistem kraju te pazi Prpdvspm bl morall napravlti dolstopnojše na ^-se, ki so se približali tistemu vrUu na(1 jdrij0 in na nvku pri Kobaridu. hribu Nosila le ¿uško. Fantje SO drugje. Eno izmed sredstev za dosego tega jo zaradi njenega poguma tako razen tega lahko koristile tudi razvoju alpinlstike in poletnega turizma. jeve in Rojčeve gnale, uspele niso. misli pa na piškote. In glej, da v šali, dejal Šaleharjevi: »Naša Barbka. mati Smrekarjevega Jo- ne boš postajal kje za oglom, cap- mati je praktičnejša aktivistka od, žeta, je spadala med tiste ljudi Hal po mestu, pa se vrnil rekoč: mnogih vas, ki nadlegujete višje našega življenja, ki znajo- mnoga Saj sem dejal, mamka Barbka, da forume za milijone, brez katerih vprašanja srečno rešiti mimo nimajo. Bom koga poslala za te- si ni moč zamisliti dobrih jasli in vseh sestankov in konferenc, ne boj, če si zares šel.« dida. Nič bi ne bil presenečen, če »Ce pa nočem, a?« bi mi še kdaj napravila v sobi t u da bi sploh vedeli, da so ta vpra- __ _________ _ i šanja bila posebna točka dnevne- »,Toj, boš zares tako grd? Pa kak tečaj za malčke. — Le da ga reda v politiki. Take stvari pojdi'ti, France. Ti pa le bodi včasih nekoliko preveč po polu-znajo tiho rešiti in s toplo lju- grd. Duško, te bodo starši in uči- lanem zaudarja.«-beznijo. Šaleharjeva in- Rojčeva telji veseli, ljudje pa še najbolj.« Šaleharjevi se je 'nekoliko posta zaradi drugih žensk, in sploh, »Saj grem, mamka, že zaradi kadilo pod nos, pa je odvrnila: ker je to bilo povsod na dnevnem vas. Vem pa, da nimajo ničesar. »Škoda, da moški nimate nič ra-rodu, zaman trkali na zavest na- Le unro povsod prodajajo, te pa zumevanja za take prepotrebne ših ljudi in ostali z golimi oblju- ne marate, tiste, ki je za pijačo?« stvari.« bami. Barbko pa je življenje pri- Ženske v Koprivovi hiši. ki so »Ko pa brez milijonov ženske sililo, da 0e napravila, kar je bilo imele malčke, predvsem dojenč- ne zmorete prav nič. Teh le naša v njenih močeh. Človeške moii pa ke, se niso hudovale, ker še ni mati ne potrebuje, ker ne ve, koso včasih neverjetno silne. jasli, še spomnile se ne bi nanje, liko je milijon.« Povrh vsega je Barbka morala če bi že bile tu. Spomnile pa so No, ne glede na to, ali je mati kuhati kar za dve družini: za svo- Se, ko so odhajale v mesto, na Barbka vedela, kaj je milijon, ali jega sina Jožeta in sebe in za mater Barbko in si rekle: »Tja je sploh vedela, kaj so jasli, ra-Šaleharjevo z njeno hčerjo, ker ga ponesem, ki tako nikamor ne zen seve onih kmečkih, za drobiž so stanovali v istem stanovanju, gre, naj pa nekoliko popazi nanj, Je še vedno pri vsem svojem dele da v dveh sobah. Ampak Barb- jaz pa ji kaj prinesem s trga ali hi našla dovolj časa, čeprav se je ka je z eno nogo zaradi revmati- iz trgovine, sama tako ne more včasih zgodilo, da so. jo »klicali«, zma komaj hodila, ni zmogla do nikamor.« in kar na moč naglas — drug za trga, da bi kaj nakupila, tudi v Ker pa si je tako reklo sleher- drugim, in jo spravljali že v rah-vrstah ni zmogla postajati. Vse to no jutro kakih pet, šest žensk, nejevoljo, ker se ji je medtem so ji morali napraviti »dobri ljud- kolikor je pač bilo takega drobi- kaj smodilo na štedilniku, je«, ki jih ni manjkalo v Kopri- ža v hiši. ki še ni vzletel na dvo- Dokler si ni našla kar never-vovi hiši. Po drobnarije v trgd- rišče, se je soba Smrekarjeve jetno. lepo pomoč v malem Ro.i-vino pa si je »mobilizirala« kar Barbke nehote vsak dan spremi- čevem Tinčetu, ko ga je s pi-katerega vrabcev s Koprivovega njala v otroške jasli. Škoti zvabila k sebi. ' dvorišča. Postala je na visečem »Saj bo spal, Barbka,« so hva- --—-- hodniku in poklicala katerega od lile ženske svoje malčke. »Na j q curwood _ k.zm volC- njih po imenu, ker jih je na ču- hrbtu ga vendar ne morem nesti ji 'pes: zgodbe iz življenja"šlavne- dožen način poznala vse, ne da bi ----------« ~ —• — ••••'-- koga spraševala po nin. »Skoči mi no po trgovino na oglu, ki nima ime- boste trudili v mesto.« slikoviti opisi severne narave in za- na.« Ker trgovine so se že ta- »Kar v sobo ga odnesi, na po- n!mivl običaji divjega zahoda in nje- krat otresle starih lastniških na- steljo,« mrmra Barbka prijazno, ^s^p^n^ Prešli smo poletni solsticlj. Skoraj neopazno za nas, ki ne podlegamo pravljicam, tem ostankom mitičnega in magičnega verstva, je minila kresna noč. Ob večerih šs letajo nad ne-pokošenimi travami kresnice. Njihovi fosiom; zadki nam ne obujajo več kakor v Shakespearovem »Snu kresne noči« sanje o boginjah in drugih čarobnih bitjih. Nad našimi glavami pripeka ob Jasnih dneh soncc — ta veliki spodbudnik Jasnega gledanja in življenjskega realizma. Njegov jutranji vzhod in večerni zaton vnašata v simfonijo delovnega življenja rumeno lepoto žetve- in v zorenje prve-ca sadja odseve barv, ki jih ustvarja i»ra svetlobe in ozračja. Zemlja in vesoljstvo se vpletata v zvezdni plašč poletnih noči. Toda zvezde so še lepše pozimi; lepota in moč poletja je samo v soncu. Njegova gorkota m svetloba sta vesoljski motor velikanske delavnice — narav?. Pod njegovim varstvom opravlja tudi človeštvo ■ svoje veliko delo, ki preživlja zdaj ze več ko dve milijardi ljudi. V davnih časih, preden /Je zmagoviti um odlu il fizikalne no^hjc življenja, so ljudje s simboličnimi podobami izražali slut-r(o. da jo sonce največji darovalec življenja in da iz njegovih oplajajo-člh žarkov dotekajo največji čudeži na našem planetu. Pesniki, ki so pili ji vo sončno zlato — žlahtno vino — so prvi peli hvalnice temu neznanskemu vrelcu energije. Minilo je 3300 let, kar je v mestu Acher-Atonu, ki ga Je bil sam postavil, za večno zatisnll oči faraon Eh-naton (Eh-an-alon), pravzaprav Amen hoten JV. Nič nas ne bi opravičevalo, da bl pisali o tem davnem vladarju, H so mu n lego v i nasledniki skušali k;,r sc da zabrisati sled, ker jim je s svojimi »nauki« kvaril religijo suz-njeposestniškega reda, če bi Ehnaton ne bil prvi pesnik sonca ln prvi pc- BOŽIDAR BORKO: If Iz knjige NA RAZPOTJIH ČASA. V opremi Uroša Vagaje izdala Založba Obzorja v Mariboru snik, ki ga svetovna literatura imenoma navaja ter morda prvi filozof na kraljevskem prestolu. Čeprav ne vemo, v kakšno sivo davnino sega religija sonca, ta preprosti izraz, ta slikovita slutnja tistega odnosa, ki ga moderni človek izraža s stavkom iz fizike, je znano vsaj to, da Jc bil Ehnaton prvi med prvaki starih kul-tur, razvijajočih sc v mediteranskem območju azijskoafrlškega prostora, ki |e v imenu sonca sprožil ono najčudovitejših revolucij, kakor pravi J. 15. Breasted. Revolucija v imenu stm-ea — kakšen nenavaden motiv za naša poletna premišljevanja, ko nam sonce na robu gozdov, ob rekah in potokih, na obalah morja, na širokih poljih odmerja ritem dela in počitka: ko vsi čutimo, da smo pod njegovo vlado. V kritičnem razdobju za egipčanski imperij, ki se Je prav v zadnjem času povzpel z drznimi zmagami na raven tedanje svetovno-politične sile — pri čemer moraš meriti svet s takratnim znanjem o njegovi razsežnosti — ie prevzel vlado Amenlioten IV. Država bl potrebovala skrajnje praktičnega. in zvitega vladarja, pa je dobila na faraonski prestol sarjjarja, ki Je združeval v svoji fantazijsko nadarjeni glavi pesnika in modroslovca. V njegovem času so bile vodilne plasti egipčanske družbe razdeljene v sta-rokopitno in napredno skupino. Nič novega pod soncem: tako jc bilo zmerom in povsod tam, kjer so novi gospodarski činitclji po. uspešno dokončanih vojnah ustvarili na račun poraženih ln zatiranih širšo blaginjo in z njo nove potrebe, hkrati pa so vzburili pristaše starega, »očetovskega« reda. Praktično sposobnejši vladar bi skušal pristaše tradicije ln sta-rokopitnih nravi zbogati s pristaši novega, na prilivu tujega bogastva in tujih verovanj nastalega reda, ter po preizkušenih metodah vladarstva Izkoristiti nastale spore in spoprijeme za utrditev lastno moči. Toda Ainen-hoten IV. je imel pred očmi druge, »IdeaincJSe« namene. Skušal Je nasproti staremu državnemu bogu Amo-nu postaviti novega, svetlejšega in po njegovem restiičnejšega boga Alona, Aton ni nič drugega ko sonce. Pesniška domišljija Amenliotena IV, je s leni sprožila na starodavnih egipčanskih tleh, na rodovitnih naplavinah Nila, kjer Je v bujnem razcvetu egipčanske politične moči, kulture in umetnosti nastajalo mesto za mestom, enega najbolj nenavadnih preobrntov tistega časa. Mi smo se odvadili' mišljenja v religioznih slikah in prilikah, zato komaj razumemo nastali spopad med Anionom In Atonom. To- da če prenesemo te simbole v govorico modernega človeka, vidimo, da je šlo pri tem za spopad meti dvema svetovnima nazoroma, dvema ideologijama in da ob tedanjem pomanjkanju znanosti tiči za podobama Amo-na in Atona dvoje različnih zasnov resnice in hkrati dvoje metod za obvladovanje narave in ljudstva,' Staro, Ainonovo, bi lahko — kolikor smemo tu sploh uporabljati naše izrazje — označili za reakcionarno-romantično. Atonovo pa za - revolucionarno-reali-stično. Amenhoten se je prek pobo-žanstvenja sonca kot najvišjega -življenjskega počela približal monote-ističnemu verstvu, V tedanjih razmerjih in odnosih je njegov drzni revolucionarni poseg v tradicionalno življenje in verovanje pomenil nemara še več, kakor tisočletja pozneje nastop Petra Velikega v K-nslji. Faraonski oboževalec sonca je gradil v prostoru med Karnakom in LuxorJem nova mesta s templji Atona in. si je sam po Atonu nadel svoj vladmraslti naziv Ehnaton, t. j. soneu prijeten. Vladal je sedemnajst let in Jo v tem času razdvojil ln oslabil državo na zunaj in na znotraj: toda v tej slabitvi, združeni z raznimi pre-osnovami, so zorele naprednejše sile ln se bliskali novi pogledi. Umetnikom je dajala vera v sonce obilo no- vih spodbud. Ni še dolgo, kar so od-kopali grobnico tega razsvetljenega faraona in dognali, da se celo nagrobna.umetnost njegovega razdobja prijetno razločuje od predhodnih in poznejših pojavov, ki so nastopili z reakcijo zoper Ehnatonove preosnove. Ne le arhitektura: tudi podobe in napisi v klinasti pisavi izpričujete vc-drejse poglede na svet in nekak svež realizem, kot se 'l>o mnogo pozneje razcvetel pod soncem stare Ilelade. Na stebrih in zidovih Ehnatonovth mest in grobišč so odkrili tudi pesmi tega revolucionarnega vladarja. Njegova himna soncu začenja mnogo antologije svetovnega pesništva: iz nte govori čuteč lirik, ki izraža svoje misli z lepimi in naravnimi prispodoha-mi. Mnogo več kot tri tisoč letfco stari njegovi verzi. 1 Mogočno se dvigaš na svetlobni vrh nebes — pravi faraon Ehnaton božanskemu poletnemu soncu, ki je zo-rllo žito na egipčanskih poljih —'ti večno sonce, izvor življenja. Ko posi-ne tvoj blišč na vzhodnem nebu no-stane svet ves svetal od tvoje lepote, ¿akaj ti si lepo in veliko, leskečeš se neznansko ln tvoji žarki objemajo vse tvoje stvaritve. Zmagovito si in vsi smo tvoji ujetniki, vse nas vežeš s svojo ljubeznijo. S Kadar zatoneš tam na zahodnem oboku, se svet stemni in vse odmira. V svojih izbah spe ljudje, katerih dih vje^drugačen, obraz ugasel, ničesar več nimajo, zakaj kakor mrtvi ne vetlo nič o sebi. Grabežljive zveri prihajajo iz svojih votlin, plazijo se strupene kače in zle misli, molče leži svet, zakaj njegov stvarnik ga je bil zapustil. In spet se zjasni svet, ko zažari tvoje obličje, slavnostno se zablešče vse dežele, skopale so se v rosi, se lepo oblekle, dvigajo roke kvišku in te molijo. Vse živali skakljajo, veseleč se pase; drevesa, zeli veselo poganjajo, ptiči plahutajo iz gnezd in njill letanje ti poje hvalo; ribe skačejo v vodi, vsem drobnim bitjem se zganejo peruti in ožive, ko Jih ti pogledaš... V tem duhu se nadaljuje sončna pesem sončnega faraona, v njegovi poeziji čutimo sprva spoznanje o enotnosti vse narave, ki podlega enemu samemu bogu, eni sami osnovni sili — soncu Atonu. Za cela tisočletja j» pusčavski pesek zasul te sončne misli o naravi, o svetu, o človeku. Ehna-tonovo mesto, ležeče 150 km soverno Od Teb, je dandanašnji kraj Tell-el-Amarn? in v njem so bili odkrili podobe in ostanke te davne sončne religije, ki nas spominja templjev in kulta starih Inkov na tleh današnjo Mehike. Vera v soncc kot osnovno načelo življenja se ponavlja pozneje v raznih značicah; za časa Rimljanov Je segla tudi v naše kraje kot kult perzijskega boga Mitrasa; njegovi templji so bili v stari panonski Petn-viji, na Donački gori in drugod. M-iJ ne govori iz krosov, ki so jih nekoč zažigali naši kmečki predniki ob poletnem solsticiju, podobna poganska prastara vera v soncc, kakršna Je nekoč vnela faraona Fhnatona, ko Je skušal v Imenu sonca dati svetu nov red ln novo lepoto? PREDVIDEVANJA IN MOŽNOSTI DRUŽBENEGA RAZVOJA OBČINE NOVA GORICA V LETU 1963 Letošnja predvidevanja in mož- razvoj močno odvisen od poveča- Letos naj bi industrijska pod- strlja apna 24.000 dolarjev) ln nosti družbenega razvoja so V ob- nja Števila zaposlenih. To so v jetja izvozila za polovico več in- usnjarskih izdelkov (tovarna us- čmi Nova Gorica zasnovali na re- prvi vrsti storitvene dejavnosti dustrljsklh izdelkov kot lani, in nja 91.000 dolarjev, Jadran Miren zultatih iz preteklega leta. Ob in deloma proizvodna port, gu- sicer v vrednosti 3 milijone 86 120.000 dolarjev), razen tega bodo tem so ugotavljali, da je bila v stlnstvo in trgovina, Za številno tisoč dolarjev, medtem ko so iz- izvažali še avtocloktričnl material preteklem letu ustvarjena realna nezaposleno žensko delovno silo vozila lani za milijon 897 tisoč (Iskra Šempeter 126,400 dolarjev), podlaga za nadaljnjo krepitev in za mladino pa bo treba pro- dolarjev, V izvozu bodo prevla- in večje količine električne ener- prolzvajalnih sil ter za povečanje učiti možnost odpiranju novih dovali izdelki pohištvene indu- gijc (soške elektrarne 22,000 do- družbene proizvodnje in narod- delovnih' mest, in sicer ob uva- strije (tovarna pohištva milijon larjev). Nekatera podjetja bodo nega dohodka v vseh gospodar- janju druge oziroma tretje delov- dolarjev), gradbenega materialu letos izvažala prvič, in sicer je to okih dejavnostih. Tako postavlja ne izmene. (cementarna Anhovo milijon 200 Iskra Šempeter ln Vozila Gorica, osnutek gospodarskega načrta za Osnutek družbenega'načrta pa tis°č dolarjev, goriško opekarne ki bo izvozilo prikolice v vred- razvoj komuno v letu 1963 še predvideva v letošnjem letu tri 93.600 dolarjev, solkanska indu-nosti 145.000 dolarjev, vedno kot osnovo povečanje skup. milijarde 651 milijonov dinarjev ne proizvodnje, seveda ob vzpo- gospodarskih in milijardo 619 mi- rednem naraščanju produktivno- lljonov negospodarskih investicij, st-i dela in doslednem nagrajeva- Sredstva naj bi bila vložena nju pov vloženem delu in ob na- zlasti v tiste gospodarsko panoge f® V^nnlnHov Th^jSč in °bjekte> ki bodo ta sredstva zaostajanju v kmetijski proiz- Ijani začeli oziroma dogradili 138 ifnw o» hn mn-nil »Si -gx nfJhlU'e^e vračali. Tako so pred- vodn1i v zadnjih dveh letih so stanovanj. Pomembni bodo zlasti Sftf rrintnnSiv! VlmneinV^lcijn.V mdustriJ° za poleg slabih letin botrovali tudi novi stanovanjski objekti v sre- tl 2 f politika, milijardo 716 milijonov, v km- ^ einitelJ1. To je p,edvsem dišču Nove Gorice, začeli pa bi Sn^ Ml r Iv nadaljnjo tijstvo za 614 -ml Ijorov, v goz- premajhna skrb kmetijskih za- tudi z gradnjo stanovanj za pro- «ii 3 , ,1 JG P?~ dar®iy° za 26 mm.1J Hp;::; Podjetje 2tp Gorica modernizira železniško progo med Plavam! ln AVčaml I vse zahodne ravninske predele A:??- ' •'.vi.1! V "' ' ZIMSKA RAZGLEDNICA IZ SOLKANA Poleg tega pa so nujne še neka- bno za investicije,v šolstvu okrog tere adaptacije šol in otroških 300 milijonov dinarjev, vrtcev. Letos bo treba še dokon-^ Za gradnjo telovadnega doma čati gradnjo elektro-gospodarske v Novi Gorici in za dograditev šole (77 milijonov) in urediti di- drugih športnih objektov je pred- jaški dom lesno-industrijske šole videnih v družbenem načrtu 65 (17 milijonov). Skupno bo potrer milijonov dinarjev. spodnje Vipavske doline od Pr vačine do Šempasa. Prav tako naj bi se koncentrirala kmetijska nroizvodnja na področju spodnjih Brd. ' ■ Investicijska politika v kmetijstvu (014 milijonov dinarjev) naj . .. h.rl.ma narpku1e now_ SraSa11 ra^ffi5£r ^n ^seg^ln " bol ^ kvartete t ru), p o s peš i 1 a s a d j ar s ko fn vrti Prometnih uslug. Načrt predvlde- narsko proizvodnjo z obnovo na- va zlastl Povečanje avtobusnega sadov in vinogradov: na Biljen- prometa medtem ko b! zeleznlsla skih gričih in Mirenskem polju cestni tovorni promet ostal na (hruškov nasad), povečala živin- lanski ravni Znatna sredstva naj sla fond in pripomogla k večje- bi letos Porabili za rekonstrukci- _ _ _ -tr\ m nmr orrii7nonn enera nroffo Nadaljnji razvoj gospodarstva i nareli boljšo kvaliteto žene domala vse servisne službe .(radio delavnica, flnomehanika, optika itd.), dograjen pa bo tudi avtoservis in* trgovina za avtomobilske rezervne dele. pa fio prišel na vrsto še odsek železniške proso med Mostom na SoGl ln Pod melcem v dolžini 4.600 m. Ta dela bodo veljala 450 milijonov dinarjev. V načrtu imajo, da Bo proga modernizirana do Nove Gorice do konca leta 18(i5, do konca leta 1975 pa do Repentabora oziroma Sežane. Po teh obnovitvenih v dolžini 9 km. Na tem odseku bodo dela konCana do začetka aprila, potem mu odkupu obdelovalnih površin in modernizacijo soške proge „o „„ - - -J.- ------------------- --------....... ...------- Predvideni objekti naj bi veljali ^ bo tako usposobljena za tran- okrog 600 milijonov dinarjev. zltni Promet. Po družbenem načrtu pa naj bi Lega novogoriške komune nudi delih bo promet hitrejši, Varnejši in bo proga prenesla veCJl pritisk, kar je qp tnHi kmotiic:t,m r,i-Tir'ta oeromne možnosti za razvoi turi- brez dvoma pomembno za tranzitni promet Avstrija-Trst. Na sliki: de a fe Jetos tudi kmetijstvo, piav ta- ogromne možnosti za razvoj XU11 pri Plavali ko kot industrija, močneje vklju- zma, ki ga pa mora dopolnjevati čilo v mednarodno menjavo, istočasni razvoj drugih gospodar- . ^ t,- i • . , . . , , i v , Vrednostni obseg izvoza kmetij- skih dejavnosti, predvsem gostin- dek na prebivalca naj bi znašal, letu povečal za 19 odstotkov, na- skih pridelkov-naj bi se povečal siva, in trgovino. Zato družbeni letos 311 tisoč dinarjev, me.cltem daljevali naj bi z nabavo strojne v primorjavl z lanskim letom za načrt predvideva vlaganje več-ko je bil lani 273 tisoč. To pomeni opreme v tovarni avtoelektrike 23 odstotkov, ali točneje, znašal jih sredstev za sodobno opremo sicer povečanje za 14'/o, vendar s Iskra, dopolnili opremo v tovarni nnj bi g89.586 dolarjev. Od tega bi v obrate družbenega sektorja, v tem v novogoriski komuni še cementa in salonita v Anhovem,-izvozili sadja za 317,000 dolar- obmojnih krajih pa naj bi pove- vedno ne bodo dosegli republi- razširili Gostol ter nadaljevali z jev, povrtnine za 5.200, vina za čali tudi zasebna gostišča, in si-skega povprečja, ki je 350.000 na modernizacijo drugih industrij- 140.000. živine za 344,776, gozdni cer za tuje-turiste in za lokalne prebivalca. skih podjetij. Po rekonstrukciji asortimenti pa naj bi vrgli 182 potrebe. Največji delež pri ustvarjanju v anhovski cementarni, delni re- tisoč 610 dolarjev. Družbeni načrt predvideva pre- narodnega dohodka v komuni bo konstrukciji v tovarni pohištva in O stanovanjih bo še precej raz- ureditev restavracijskih prostorov imela industrija, in sicer naj bi v drugih večjih industrijskih prav, v načrtu pa je najmanl 234 v Šempetru ter zaključna dela ustvarila skoraj polovico, ali s šte- podjetjih obstajajo možnosti, da stahovanj, za kar bi vložili 850 pri kavarni »Soča« v Novi Gorici, vllko 6 milijard 877 milijonov di- bo letos za petino večja proizvod- milijonov dinarjev. Razen tega pa Gostišče »Pri hrastu« naj bi mo- narjev. Kmetijstvo naj bi dalo n^n kot lani. "še predvidevajo, da bodo držav- demizirali in_ razširili,- uredili O 11 I J u _J i nMn __*: i; i_______V _____________—.—..... , .-„ <■» n rv\ runir rr A^n? rlol i m« krajevne skupnosti dodeljena sredstva še znatno povečajo s prostovoljnim delom in s prispevkom občanov. Če je za vso komunalo predvidenih 127 milijonov, pride od tega samo na ureditev komunalnih potreb vasi približno 35 milijonov ali 15 odstotkov več kakor lani. .: - ; v/t 1 'čil 2 milijardi B76 milijonov (ali 20%), gozdarstvo 97 milijonov, gradbeništvo milijardo 27 milijonov, promet 851 milijonov, trgovina milijardo 10 milijonov, gostinstvo 242 milijonov, obrt 977 milijonov, komunala 540 milijonov in založništvo 80 milijonov.. Tudi pri ustvarjanju družbenega proizvoda (skupno 16 milijard 86 milijonov) nosi glavno breme industrija, in sicer 7 milijard 677 milijonov. Sledi ji kmetijstvo (3 milijarde 84 milijonov), gradbeništvo (milijardo 69 milijonov), trgovina (milijardo 65 milijonov), promet (milijardo 58 milijonov), obrt (milijardo), komunala (655 milijonov), gostinstvo (250 milijonov), gozdarstvo (135 milijonov) in založništvo (86 milijonov). WŠm ¡lilllP*' «iüi i¡ÉÉ \ ifcp.: . ''fe. m S Št , Odločilni faktor pri izpolnjevanju predvidenega načrta bo seveda produktivnost dela. V celotnem gospodarstvu naj bi so povečala za 10 odstotkov, v industriji pa celo za 14 odstotkov. Vzporedno z naraščanjem produktivnosti pa nuj bi naraščali tudi osebni prejemki. V tekočem letu naj bi predvidoma povečali osebne dohodke v družbenem sektorju gospodarstva od 10 do 14 odstotkov, na novo pa naj bi zaposlile gospodarske organizaci-tudi okrog 500 delavcev, pretežno visokokvalificiranih in kvalificiranih. Število zaposlenih bi se tako povečalo v primerjavi z lanskim letom za 5 odstotkov. Načrt predvideva večje usmerjanje delovno sile v tiste dejav Ki;; m:, W0 Novi' Gor v :'.. « «.....ww*«"1'*' .............v.. .-«» i-".: ^awBWiWW»»»!1» ■ Ví: í>> í laiam&KtiWifflqffl Í^ÍH' ■7 camping v Rožni dolini in še nekatere manjše turistične objekte. Trgovina kljub vloženim sredstvom še vedno ne zadovoljuje ne domačega in še manj tujega .. potrošnika. Stanje se je začelo ^^^^ nekoliko izboljševati že lani, ko 50 se nekatera trgovska podjetja §p|5E —,» — -- --------- ' nik« združilo s podjetjem »Gori- .....;r..t ška« v Novi Gorici, prav tako pa podjetji »Brda« v Dobrovem in mi § -Potrošnje« v Novi Gorici. Tako ^ združeni podjetji bi imeli po 45 ^j/ri^f poslovalnic, kar bi omogočilo, da bi prišli potrošniki do večje iz-bire blaga. družbenem načrtu naj bi le-tos vložili za opremo in zgraditev novih lokalov okoli 160 milijonov li?.^ dinarjev, Pri tem gre tudi za no-ve trgovske lokale ob Kidričevi l-K v i&ii&^S........ mm:' Nekdanja kmečka vas Desklc se razvija v mdderen industrijski center. Kolektiv. Cementarne Anhovo je zgradil kulturni dem, potem so ve mu pridružili še številni stanovanjski in komunalni bloki."Letos Kodo /.-.r idili še dva stailovafijska bloka, v katelHi bo IG stanovanj, v pritličju pa trije lepi lokali. Kazen tega bodo dokončali zidavo nove, osnovne šole, t?!;o da bh prihodnjo šolsko leto že sp;'c" jela prve učence, Problem Šolskih prostorov je v Desklah ielo pereč, saj Je zdaj pouk na petih neprimernih krajih O, sieiaiii® varstvi V/jllk napredek v zdravstveni službi je pogojen z dograditvijo zdravstvenega doma v Novi Go-■ici. Vendar je potrebna za bolj-n zdravstveno' varstvo še razširitev zdravstveno mreže, clokon-:na' dograditev zdravstvene postajo ,v Kostanjevici na Krasu, razne adaptacije in preureditve •:karn. nabava opreme za centralno zdravstveno ustanovo v Novi Gorici in' drugo. Investicije -i predvidene v višini 30 milijonov dinarjev, , Na področju socialnega varstva m telijo na gradnjo bazociza letovanje otrok in na preureditev doma starih v Gradišču, ,?«; kaljo predvidena investicija v višini 15 milijonov. f¡3 mrasbsrseu u ¡ni Mmñ Davčna politika naj bi okrepila tudi privatni sektor obrtništva kot. dopolnilo družbenemu sektorju. iSiu m ■^f; cesti, ki bodo sodobno urejeni íí:;..:^ specializirani. Šgimi mm 'i Značilnost zadnjega razvojnega obdobja je preraščanje proizvodov:';.';:-'^. nlh obrtnih podjetij v industrlj-- ska. To velja zlasti za podjetja »Čistilka« Renče, »Žica« Kanal in še za nekatera druga. Vendar pa družbeni načrt predvideva še' po-rast proizvodno obrti za okrog 30 5 i „ ^ odstotkov. Vso skrb pa bodo posvetili le-tos uslužnostnl obrti, kar terjajo ' naraščajoče potrebe prebivalstva. •^/^«SS Posebne naloge čakajo pri tem ;5j stanovanjske skupnosti, ki naj ..... „.>} postavijo razno servise in druge _ rSŽksJa uslužnostne delavnico, icl se lahko pohvalijo z razmeroma -zelo intenzivnim kulturnim \r središču Nove Gorice pa bo .T'.,-- nosti v komuni, ki še vedno za- g^Ajemrrkateremu prispeva" levji delež domače Goriške, gledališče, ki splošni servis" Gorice zgradíí po-ostajajo za splošnim gospodar- Je v lausU1 setml «^^»^¿^f^g^0^0^0^ u01110 0 tcm slovne prostore, kjer bodo zdru- akim-razvojem, pa je prav njihov B Rastoče potrebe občanov terjajo >mcd drugim tudi večjo usposobljenost komunalnih podjetij. Zlasti narašča potrošnja elektrike, kruha in mesa, zato predvideva družbeni načrt dokončno gradnjo nove klavnice, začetek gradnje nove pekarne v Novi Gorici in poseben program za reševanje problema -elektrifikacije. Razen tega naj bi obnovili nizkonapetostno omrežje v nekaterih predelih komune, Večja sredstva zahteva v komunalni dejavnosti še kompleksna ureditev kanalizacije v Novi Gorici in v Šempetru ter vodovodnega omrežja na področju celotne komune. Na podeželju naj bi vodovodna uprava nadaljevala z rekonstrukcijo vodovodov. Kar zadeva ceste, naj bi nadaljevali z asfaltiranjem ceste od Dornberku do Štanjelu ter obnovili asfaltni tlak od Dobrovega do Plav. Asfalt naj bi dobile še važnejše ulice v večjih središčih. Znatno več naj bi letos prispevala komuna tudi za reševanje komunalnih problemov vasi, kjer Družbeni načrt računa, da se bo proračunska potrošnja povečala za 10 odstotkov ali za 122 milijonov. Po lanskoletnih kriterijih delitve dohodka naj bi letos razpolagal proračun s 710, družbeni sklad za šolstvo pa s 577 milijoni dinarjev, Glavni vir proračunskih dohodkov naj bi bile druSbcne obveznosti na osebne dohodke zaposlenih (okrog 800 milijonov), znatno manj pa bi nesli davki ir. kmetijstva in vsi drugi dohodi:!. Proračunski izdatki so namenjeni predvsem šolstvu, zdravstveni zaščiti, socialnemu varstvu, državni upravi in raznim dotacijam zavodov. To bi bilo nekaj podrobnosti in zanimivih številk iz osnutka družbenega načrta novogoriške komune. Izpolnitev tega načrta bo odvisna od številnih činiteljev in cd slehernega občana. Zato pa bodo te dni po terenu živahne razprave na zborih volivcev, v krajevnih organizacijah SZDL in drugih skupnostih, nakar bosta • ooni načrt in proračun še dokončno sprejela občinski ter okrajni ljudski odbor. ¡r f^p' & t£',7 fe? g? ki'^ naročite tudi svojcem POVEDALI SMO VSE, KAR JE BILO TREBA RECI V IMENU PRAVICE IN RESNICE V v 2c 'drugI iucscc po vrsti se na tem imel Delamaris v rokali dokument o j nestu pojavljalo Članki o zadevi Dc- registraciji tekem Triglav—Delamaris J; [imarisa. ne da bi dobili na številna in Delamaris—Kladivar z doseženima z jc napako napravil. Zadeva Kladivar- dejstev, se moti. Nle ne pomaga Sicilia je vee kot Jasna. H-meseCno zadr- cevatl se na mir v.hisl in na dobre zevanje izpisniee, pismo Dolamarisu, športne odnose. Nihče 111 bolj za do-v katerem se zahteva denar za Jtanu- brc športne odnose kakor Delamaris, mestu..... lamarisa, ne da bi dobil! na stev _ .. .„,.„,, „ naša vprašanja en sam konkreten od- rezultatoma in da Je torej tekmi z govor. V »Poletu« smo sicer brali ne- Rudarjem in Celjem odigral s pr.iv-kaj stavkov o »netočnem« informira- nega stališča povsem regularno. NZS nju. v čem Je ta netočnost, pa je se- pa po drugi strani ni vprašala v Reo-veda dopisnik »Poleta« pozabil pove- grad, če Jo zaščita zakonitosti nabadati. v »pomanjkanju« konkretnega ljevanje pritožbenega postopka, ali je SSffR i* ¿LSS^Si^ ££ tosti^pritožbeni ^^ rok"» IJivo stališče Nogometne zveze" Slove- čistega vina. stavnikl i2 nerMumljS^h vTrokov ni- pritožbo zapadel in tekmi morata bi- ni.ie do tega nezdravega pojava ohra- _ ,_______, so »rišli v Llubljano,« ko se je ob- , ti verificirani z doseženimi rezultati. 1 v- J ... . . v encra j2me(1 nag|h časopisov smo brali izjavo NZS, da so naše trditve »nevzdržne«. Tocia zakaj no bi tovariši nekoliko raztolmačili to »nevzdrz-nost«? Ponovno Jih vabimo na kopr- sa, popolno pomanjkanje dobro volje, toda ti odnosi ne bodo mogli obstada bi se spo<- tovarišleo rešil, vse to jati. če bo moral Delamaris sam pla-Jasno kaže, da gre za špclculacljo, 3 čati vso celio za napake, ki so se do-katero le dobil točke ne samo Kladi- gajale v zvezi z registracijo Janusa. var ampak še trije drugi klubi. Pri Športni1 odnosi bodo lahko nastopili vsem tem te zanimivo, da je popust- šele takrat, ko bomo nalili v kozarec ravnavala zadeva z izgubljenimi toč kaml Dclamarisa. V resnici pa niso mogli predstavniki Delamarisa In sodelavec Slovenskega Jadrana priti v Ljubljano zaradi višje sile, to se pra- vi zaradi žametov, ki so popolnoma sko obalo, da na tiskovni konferenci prekinili promet tisto nedeljo, lco je sporočijo tukajšnji Javnosti svoje ar- v LJubljani zasedal Liga odbor. Pred- gumente in na tem mestu izjavljamo, stavniki Nogometne zveze Slovenije so bili o tem telefonsko obveščeni in dopisnik Poleta bi se lahko o tej stvari seznanil, preden Je napisal »iz nerazumljivih vzrokov«. Sicer pa to ni bistveno za problem, o' katerem pišemo že osem tednov. Bistveno je namreč le to. da do danes še nismo dobili odgovora na številna vprašanja in da smo prisiljeni zaključiti-razprave ter prepustiti sodbo našim bralcem. gumente da jih bomo v celoti osvojili, če bo do prišli na dan z dokazi, ne pa, kot ___________________________ . __________ smo doslej brali v Poletu, le z nami* ita[t0r nam očitajo. Hočemo samo, da govanji. Mislimo, da je bolj konkretno težko obdelati stvar, kot smo jo obdelali v športni rubriki Slovenskega Jadrana v prejšnjih in v tej številki. Po ju-1-Idični strani je primer Delamarisa zapleten, toda vsekakor je več argumentov, ki govorijo za Izolčane, kp-kor pa proti njim. Toda v naši pole->Jaj še enkrat na kratko ponovimo, ^¡jjj zdaj ne grc vog samo za točke, kako se jc začela vsa zad,cva in za- ampaj4 tudi za moralne principe kaj smo sprožili talco ostro polemiko. "v športu, ki morajo najti jasno Janus prebiva približno pet let v Izo- for,m,iacjj0 v statutih naših organiza-li, kjer je zaposlen kot delavec v Me- cjj_ roiiekod v svetu (na primer v lianotehniki. Leta 19G1 je odšel na od- jt^ij))) že imajo posebno odločbo, ki služltev kadrovskega roka v JLA iii vsa^0 špekulacijo, podtikavanje, vse tam je funkcionarjem Kladivarja ]cnr ce namenskega naredi, da bi bila brilo celo Slovana in Ilirijo, ki sla še od danes dalje se ne bomo vce spu- Ova meseca po končanem prvenstvu ščali v podrobnosti, ker smo poveda- hotela pristaviti lonček in liriti do li vse, kar imamo povedati. Ce bo točk za zeleno mizo. Ce bi jima up.o- najvišji nogometni forum v Sloveniji dili, potem Delamaris praktično sploh spremenil svoj slclcp, bomo poročali, ne bi Imel več kaj iskati v spomla- pričakujemo pa, da bo ■ tudi Zveza danskem delu prvenstva in bi lahko športov Slovenije gradivo skrbno pro- mirne dušo izstopil. učila in sprejela ustrezne zaključke. iz vseh teh podatkov si lahko „ralci ^S^TA" - gre več samo za točke, ampak tudi za moralne principe. V togost naših nogometnih pravil je nujno potrebno vnfcstl določen moralni kodeks, ki bo preprečeval vsako špekulacijo s para-rafi. Ponovno poudarjamo: v zadevi sami ustvarjajo pravo sliko položaja. Nikogar ne nameravamo »zavajati«, se stvari razčistijo. Ponovno poudarjamo, da je Delamaris pripravljen na sporazum in na dobre odnose tako s SrSskilpc^cAük Ub^ol- je šploh tekma izgubljena mimo rednega poteka na "igrišču, brez vsakega ozira kaznuje z odvzemom točk tistemu, ki lahlco .z^ev^SUrilVizgubljenih' tekem mogli razumeti! za zeleno mizo odstrani 7. dnevnega reda z nekaj frazami brez navajanja Ljuban Omladič SARADI. OZKOSTI ODLOČUJOČIH KOPRSKIH ŠPORTNIH FUNKCIONARJEV 'ppKa o M B fi íñ. športno življenje v Kopru v prvi polovici februarja. Razumemo sicer, tla je v Kopru malo denarja uspelo, ' da so ga zasnubili za svoj klub. V zvezi s tem jc dohil materialno nagrado. Ker ni dobil v Celju zaposlitve, se je v letu 1SE1 ponovno vrnil v Izolo in se zaposlil pri Mcha-notehniki. Značilno jc. da je Delamaris takoj izdal ir.pisnico Janusu, ko se Je le-ta prijavil za celjski Kladivar. Celjani pa seveda niso bili tako vljudni in so vso stvar zalconiplici-rali. V zvezi z registracijo je Janus ravnal tako, kot zahtevajo pravila. Ko je Janus izjavil upravi kluba, da Jc zahteval iznsinico od Kladivarja in y prejšnji številki smo pojoča- terih funkcionarjev koprske od-LVfflv^ H, da b« cnajsiorica prve zvezne črnske zveze za telesno vzgojo. ral,čepi\°v ni lmefizpisniee v rokah. iige "Rijekc z Reke gostovala v NK Rijeka je ponudila razmero-Pravila namreč jasno govorijo, d" lahko igralca v izventekmovalni registrira, čeprav nima v rokah nlce. Imeti mora samo dokazni rial, da je izpisnico res zahteva Je, Janus je pokazal pomanjklji kazni material, toda to bi se vse dalo popraviti, saj je koprska nogometna podzveza urgirala v Celje in v Ljubljano in so bile vse zainteresirane strani natančno obveščene. Vsi so bili obveščeni o tem, da Je Janus poslal prošnjo za izpisnico in za izbris hkrati Kladivarju in celjski nogometni podzvezi, ker so mu bile razmere dobro znane in je vedel, da je tov. Skomina hkrati funkiconar Kladivarja in podzveze. Janus je dobro vedel (in ravnal je v dobri veri!), da je stvar lahko rešena v nekaj minutah, takoj ko bo dobil v roke gradivo tov. v _____ ______________-______________________. Skomina. Toda kot vemo, stvar ni vo« — zgodba iz serije SUPER- y,remai0 }n s0 £c zahtevali razme- jih bi stala Rijeka med vsem svo- bila rešena, ampak se Je čakalo na avto m't„i,o -usntp' denaria Zato iim treningom. V prihodnje, če rezultat tekme Dclamaris-Kladivar. 19 00 dokumentarni film roma visoke vsote aena^a. z-aio mi m ci.-ufe« i* , " Po izgubljenih točkah v Kopru so za- 19'30 Tv obzornik se je vodstvo Rijske premislilo se bo se kdaj ponudila taka pri- ' sreda, e. februarja: in odpotovalo v Labin, kjer so jih ložnost, ne bi smeli o takem go- 19,30 tv obzornik *' z VCseljem sprejeli. stovanju odločati posamezniki, četrtek, 7. februarja: Zaradi ozkosti domačih funk- ampak širši krog ljubiteljev špor- 10,00 ™zamoiDrajZgovvoriN^ESTART cionarjev je torej odpadla idealna ta. ki bi znal ^tvar pravilneje in tu rojstva V Koprski porodnišnici so rodi-dile: Jožefa Rutar iz Sežane — dečka, Marta Sentič iz. Dvora pri Izoli — dečka, Jožefa Vodopivec iz Kopra — dečka, Marija Mezgec iz Izole — deklico, Josipa Švigir iz Izole — dečka, Ivana Kompara iz Kopra — deklico, Vida Zadra-vec iz Izole — dečka, Marija Plut iz Sežane — dečka, Elvira Abram iz Kopra — dečka, Tereza Jerman iz Pobegov — dečka, Magdalena Beclrač iz Izole — deklico, Marija Metlika iz Izole — dečka, Florjana Levae iz Butarov — dečka, Vladimira Wohinz iz Kopra — deklico, Bruna Franza iz Seme-dele — dečka, Ljubica Guzič iz Grbcev — deklico, Marija Maru-šič iz Opatjega sela — deklico, Štefanija Fekonja iz Ankarana — dečka, Alojzija Vojsk iz Pirana — dečka, Silva Muženič iz Kopra — dečka, Etelka Delizajmovi iz Sežane — deklico. V postojnski porodnišnici so rodile: Katarina Bratina iz Ajdovščine — deklico, Anica Debevec iz Malega Otoka — dečka, Slavka Mrevlje iz Ajdovščine — dečka, Milena Rus iz Sem-pasa — deklico, Mciober Iialilovska iz Postojne — dečka, Albina Bizjak iz Podnanosa — d.ečka, Jožefa Gabr-ščelc iz Deskel — dečka; Marija Ko-vačle iz Skofelj — deklico, Ivanka Mihajlovič iz Postojne — deklico, Leopolda Cerne iz Nove Gorlcc — dečka. Marija Petrovčič iz Postojne — deklico, Božidara Možina iz Kleni-Ica — dečka, Veronika ,Tančic iz Razdrtega — deklico, Veronika Grželj iz Jurišč — dečka, Alma Kosor iz Nove Gorice — dečka;" Marija Kocjančič iz Tominj — dečka, Agata Nanut iz Gorice na Potoku — dečka, Justa Vasi-liev iz Postojne — deklico, Natalija Širok iz Grgarja — deklico, Dragott-na Crnigoj iz vrtovina — deklico, Marica Balan iz Šempetra — dečka. POROKE V Kopnt so se poročili: Jožefa Skrabl,i gospodinja iz Kopra in Giuseppe Novel, pleskar iz Trsta; Olga Škrabl, gospodinji} iz Kopra in Roman Pestner, polkvalificira-ni strugar iz Raven na Koroškem; Albina Laščak, učiteljica iz Kopra in Tomaž Podobnik, učitelj iz Gračišča. V Sežani sta se poročila: Marija Počkar. delavka iz Razgurov in Karol-Drago Stojkovič, elektro-monter iz Orleka. V Ilirski Bistrici sta se poročila: Ada Brne, delavka iz Pod-graj in Anton Prime, gozdarski tehnik iz Podgraj. V postojnski občini sta se poročila: Jožefa Korošec, učiteljica Iz Postojne in Vinko Levcntič, ključavničar iz Drlnovcev. SMRTI V koprski občini so umrli: Du-. šan Volk, star 59 let iz Kopra; Luigi Delosto, star 51 let iz Ku-čibrega; Jakob Stare, star 74 let iz Smokvice; -Ivana Črnac, stara .84 let iz Čežarjev. . V ilirskobistriški občini je umrl; Ivan Vrh, kmet iz Šembij, star 9? let. V postojnski občini je umrl: Frane Posega, star 34 let iz Razdrtega. dva skupna .......... i "-ralci pod najboljšim strokovnim lepo priložnost, tia bi brez stro- vodstvom, prav tako pa bi lahko škov prišli do kvalitetnega trenin- domači mladinci in pionirji prc- ga in do kvalitetnih tekem. Res cej pridobili z opazovanjem tre- si težko predstavljamo, kaj so nir.gov oziroma s poslušanjem mislili tisti kratkovidneži, Ki so nedei ja- 3 februarja: strokovnih nasvetov. Gostje so se .zavrnili NK Rijcko. Najbrž se m- 10 30 Janez vrhunč: »vrtiljak Celo zavezali, da ne bodo uporab- koli niso imeli posla z nogometm- 1grac« — prenos mladinske igre j-jj ni(; sanitarij na igrišču, ker mi gostovanji in na primer ne ve- iz Mestnega gledališča v Ljub- ^ naineravali stanovati v hotelu do, da bi morali plačati za gosto- PONEDELJEK 4. februarja: Triglav. Toda odločujočim doma- vanje kvalitetnega kluba v Ko- 18,30 doktorjevo novo gori- čim funkcionarjem je bilo tudi to pru vsaj desetkrat toliko, kolikor devo privlekli na dan. Res škoda, d; Delamaris ni-izgubil tekme s Kladi-varjem v Kopru, ker bi bilo potem vse v najlepšem redu. Izgubil' bi 1 sicer dve točki, ne pa osem! Toda ali je to športno? Ce Celjanom ni bilo kaj prav, naj bi se takoj pritožili, ne pa po končani tekmi v Kopru! Isto 19,30 TV OBZORNIK-velja za Nogometno zvezo Slovenije, 19,45 TV POSTA ki jc čakala do konca prvenstva, na- PETEK, 8. februarja: mesto da bi takoj odločno posredo- 18,00 KULTURNA PANORAMA vala, pomirila Kladivar in Delamaris, 1Bi30 TV OBZORNIK ali pa jasno sporočila Delamarisu, naj Janus ne igra tekem do končne rešitve. Zadeva se je potem zmeraj bolj zapletala, vseskozi pa Je bila jasna samo ena stvar: v LJubljani so že vnaprej odločili, da bodo točke vzeli in da'bodo poslušali le eno plat zvona! Celo nova pravila popravljajo nejasnosti, ki so bile glede izbrisa pri podzvezi in so zdaj te stvari precizirane priložnost, da bi se razmahnilo trezneje presoditi! L. O. 20,30 Miloš Mikeln: »ADMINISTRATIVNA BALADA« — Prenos igre iz Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. ŠOLA ZA SINDIKALNE DELAVCE __________________ _ Minulo sredo je v Kopru zače- Toda republiški forum teh stvari ni ja delovati šola za sindikalne de-upošteval, niti ni "POšteval, da se je . . ustanovila Ljudska Janus preselil iz Kladivarja v Dela- " j j ,, -v,x;v, m ari s v izventekmovainem času, ko univerza Koper na predlog Občlll-kiub sploh nima v nobenem primeru skega sindikalnega sveta. Šola je pravice zadržati igralca razen če gre dvostopenjska in bo usposobila rusurprhnLr™tev pošte v. da" Okrog 45 članov osnovnih sindi- Gledano s trogo pravnega stališča kalnih organizacij za delo v sm- so vsi napravili večje napake kot ja- ¿j^atu, v organih delavskega ter nus, katerega edina krivda je, da je , ' unnvliania Imel v rokah pomanjkljive dokaze za dluzDenega upravljanja, izbris. Celjska nogometna podzveza Ob otvoritvi sole Sta slusatelje Je na primer naredila napaHo, ko se pozdravila predsednik OSS Mar- sploh ni pritožila na registracijo Ja- r ;n nrpflcprtnil- nhnin nusa. Ali je podzveza tista, ki brani Jan Rožic in piedsedmk ooem- interese kluba (in ccio nepravilne!), skega sindikalnega sveta Stanko' ali pa je njena dolžnost, da opozarja punai nat0 pa SO slušatelji izvo- na nepravilnosti. Seveda,, ce bi se .... , , . 1h celjska nogometna podzveza takoj pri- Hll SOiSKl OODOr. tožila na1 Registracijo, bi se zadeva Redni pouk se bo začel v po- prehitro razčistila in Kladivar ne bi nedeljek, 3. februarja, in bo dva- prišel do točk za zeleno mizo. Treba kr t tedensko po tri je bilo torej počakati! Gledano s r pravne strani, je napravil napako tu- > dl Kladivar, ki po čl. 3-1 pravilnika o S A II registraciji sploh ni imel pravice do , pritožbe na registracijo, ker ni izdal p0 gestem kolu mešanega tur- Janusu izpisnico. Ko Je republiški to- - - Vatptmrnp ki ca in rvrffn- rum obravnaval registracijo tekem nuja za kaiegouje, ici ga je orga- Delamaris—Kladivar, tega sploh ni mziralo Šahovsko društvo, vodl- upošteval, temveč Je upošteval samo ta Jevnikar in Šuligoj S po pe- tekmovalnl pravilnik. Razumljivo, če .. . togk„mi Zahnknvpr" bi to upošteval, bi mora! razsojati v lociiami, sieae ¿aouKovec s korist Delamarisa! • 4, Skrubej in Jersic po 3 itd. Tur- Protizakonit Je končno tudi popra- nirja se udeležuje 15 šahistov. vek registracije Janusu v »Futbalu«. Klubska coha č;a]-invqVpíé 31 •3t J zr mere močan. Prinašal .11 je iz gozda cela drevesna debla, ki ' • fogramov? S&fVBiffi po Kadri so največje bogastvo vsake dežel. po- Zadnle novice o Antonu so ogromen oddelek metalurškega kombinata »Zavodi Vladimira »rili irpS dnevi 7 Tauonskc- 11 j i Pa Lenina« v Plznu na Češkoslovaškem, Ki ves namenjen iurn a gre vrgoil mladega kadra. Seveda tudi oni niso vsega dosegli čez f^einS h kw 5. dogovoril "pa no??'Čeprav fmajo starejšo Ind^trijsko tra^cijo^ Z:fttcftc0nvCaeriX 1„ vr, „Arinimo 'm Evro- gospodarstvu pa skrbijo vedno bolj. Tako prav pm iej to\.iini nt Na^tonM bo v ringih po *?ad?jo sodoben kompleks šolskih zgradb z internatom. z dobro Francljf°n Italiji, na S pa bo opremljenimi telovadnicami, športnim »'^ i s t ? cll o n orti p o- on šel na obisk tudi k loma- krito dvorano za športne nastope, s klubom. Čeprav je vse .to i t oilnl Stara Rozallja se še v Izgradnji, pa ie v sedanjih razmerah prav vajenci in mlajši ... .. °.: -'- bo svo- delavci razvijajo izredno intenzivno športno dejavnost. Med (emu junaškemu sinu Vi Ijajo izredno intenzivno športno dejavnost. L-rn/niko In »dI- ci nriznania za delo v radioamaterskih, modelarskih In fotoama- rTlate« posebne velikosti, če bo fcrskU krožkih, za delo pri godbi na-pihala In v ja,/ orkestru hote?a skuhati hkrati dovolj Vsak Izmed njih brez izjeme goji kakšen spor razen tega pa tistih jedi. ki jih je Toni še sc ukvarja Še s kakšno panogo tehnike ali sc udejstvuje na kot mladenič najraje jedel. kulturno zabavnem področju tllsMii Vodoravno: l. največji slovenski pesnik (»Sonetni venec«), 0. nenadna smrt,- 12. goljiii. 13, očrt, 15. židovsko moško ime, lfi. českl slikar in književnik (Josef, Ilustracije Haškovega »Dobrega vojaka Svejka«), 17. krepčilna pijača, lfl. prcdlog, 19. italijanski filmski komik. 20. del srca, 21. kemični znak za srebro, 22. sovjetski šahovski velemojster, 23. sibirski veletok, 24. mestni nasad. 25. naziv za travnate savane v Južni Ameriki, 27. začetnici škotskega pisatelja (-.Ivanlioč"), 28- čudovita alpska dolina pod Triglavom, 30. indijski filozofski sistem. 31. loščilo. 32. glavna telesna žila utripalnlca, 33. naslov uspelega francoskega filma 7. Lesllc Caron v glavni vlogi. 34. vrsta peciva, 35. maščoba ob drobovju, 3G. oristaš naprednega družbenega reda, 38. poklon. 30. način opravljanja dela, spretnost, izurjenost. Navnlčno: 1. rečno kamenje, 2. veletok v zahodni Evropi, 3. okrajšava za »eventualno«, -1. čebula, 5, muza ljubezenskega pesništva. 6. mesto na Gorenjskem, 7. števnik, R. začetnici našega slavnega lzumi-tc-lia. 9. del noge, 10. vrsta palme, ki uspeva na Sundskem otočju, 11 29. cesta (angl.), 31. pega, maroz» 33. krajevni prislov, 34. bar,-, igralnih kart, 3G. avtomobili,; oznaka Slavonske Požege, 37, mičnl znak za. litij. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. Koper, 0, poken 12. rabota, 13. Pitagora, 15. Avlh IG, Kr, 17. osebek, 18, Bask, u Ales. 21. trakt, 22. Kartagina, a al, 2G. as, 28. aeronavtl, 31. Dem 34. aval. 35. Aral, 38, Amelia, r oj, 41. krsta, 42. minister, 41. to kar 45. Tartar, 46. šakal. Kakor vsako leto bo tudi letos prišlo v promet nekaj priložnostnih izdaj znamk. Program Skupnosti jugoslovanskih PTT za leto 1963 jc naslednji: MAREC: 21. marca bosta prišli v promet dve znamki, posvečeni svetovnemu boju FAO proti lakoti in svetovnemu meteorološkemu dnevu. APRIL: Turistična serija — G znamk s simboličnimi slikami Pulja, Vrniačke banje, Crlkvenicc. Korčule, Durmi-torja in Ljubljane. MAJ: Za Dan mladosti bo izšla peta serija tematike flora — zdravilna in industrijska zelišča po risbah akademskega tisk Cour- NEDEL-JA. 3. februarja 1963 8,40 Z vedro pesmijo v nedelji jutro — 9.00 Naša reportaža: iT-buna o ustavi« — 9,15 Poje 2t: prosvetnega društva Prosek-Kc tovel — 9,30 Zabavni zvoki — ir Sosedni kraji in ljudje -11:' ločilo na koncu stavka, 12. prostor Glasba po željah — 15,00 Porot > - ¿J' rt- • • — -Jll]U -V-' -C' . "/'KS. : mt m Mmš®* ?..........................- tlKVV ¡h' ' vojno je postal hotel spet vo-rn kožica, 19. veliko pecivo, 20. umetniška tatvina, 22, oseba iz Cankarieve drame »Kralj na Be-tajnovl«, 24. planinska cvetica, 26. človek logičnega mišljenja. 27. iz-umitel | parnega stroja (James), KOPER: 1., 2. in 3. februarja ameriški barvni vista-vision film SEVER. SEVEROZAPAD, 4. in S. februarja francoski film NEPREDVIDENO. 6. In 7. februarja ameriški CS film TAKA VRSTA ZENE. 15,10 Zabavna glasba, vmes s klame — 15,15 Nedeljsko popole-domačih pesmi in melodij. PONEDELJEK, 4. februarja 150 7,15 Glasba za dobro jutro, v;^ objave — 7,30 Poročila — 7,35 G!r-: ba za dobro Jutro — 13,30 Porab — 13,40 Operni odlomki — ir Zabavni zvoki — 15,00 Dnevniki • 15,15 Zabavna glasba, vmes rek1;! me — 15,30 Slovenske narodne pij srni. TOREK, 5. februarja 19G3 7,15 Glasba za dobro 'jutro, vit; objave — 7,30 Poročila — i. Glasba za dobro jutro — 13.30 ?: ročlla — 13,40 V ritmu z orke-: in ansambli — 14.00 Paleta zab; nih popevk — 14,30 Za mlade p shišalce in mlade izvajalce — 1; IZOLA: 2, in 3. februarja ameri- ¿neVnik — 15,15 Zabavna glas! dli V Veliki Britaniji so na- pravili velikansko anketo, \ ki naj bi ugotovila, koga je i* laže odvaditi smrčanja — , žensko ali moškega. Seveda f je krepkejši spol pogorel, r Smrčanja se veliko laže od- | vadi ženska kakor moški. ; 7 -»P-!"1 ; Srce" sc zaradi tega Zapisal: »V politiki je idca tke jame. Nenavadna zima- v obmorskih krajih je letos doea-ste tako, da ne morejo po- raia tall tipičen kraški pojav v Valeti, ob križišču cest v Porto-čeniati, kar bi radi.« rož in PjiU laže opomoglo, toda .. okoli leta 2000. šele lizem imeniten motor, vendar zelo slaba zavora.« ški barvni CS film ČLOVEK, KI JE PREVEČ VEDEL, 5. februarja ameriški CS film TAKA VRSTA ZENE. 7. februarja francoski film NEPREDVIDENO, ŠKOFIJE: 3*. februarja jugoslovanski film SREČALI SE BOMO ZVEČER, 5. februarja ameriški barvni CS film ČLOVEK, KI JE PREVEČ VEDEL. ŠMARJE: 2. februarja jugoslovanski film SREČALI SE BOMO ZVEČER, 3. februarja ameriški CS film TAKA VRSTA ZENE, vmes reklame — 15,30 Igra Krat ka godba. SREDA, 8. februarja 1963 7,15 Glasba za dobro jutro, vit objave — 7,30 Poročila — 7.35 GL ba za dobro jutro — 15.30 Poroi — 13,40 Mala prodajalna plož.t 14,00 S pesmijo po domovini 14,30 Za oddih in razvedrilo igr; in polo Max Greger, The Lime ters, Alvino Ray, Ketty Lester Cor Steyn — 15,00 Dnevnik —11 V u. februarja ameriški barvni CS Zabavna glasba, vmes reklame film ČLOVEK, KI JE PREVEČ 15,30 Poje Koroški akadern VEDEL. zbor. PIRAN: 1. februarja jugoslovanski film SKUPNO STANOVANJE, 2. februarja bolgarski film ADAMOVO REBRO, 3. in 4. februarja ameriški vista-vision film NAJLJUBŠI UČENEC. 5. In G. februarja mehiški film PESEM UPORNIKOV. 7. februarja angleški VV film.VODJA BANDE. PORTOROŽ: 1. in 2, februarja ameriški dokumentarni film FIDEL CASTRO. 3. februarja bolgarski film ADAMOVO REBRO, 5. In 6. februarja angleški film VODJA BANDE. 7. februarja mehiški film PESEM UPORNIKOV. SEČOVLJE: 3. februarja ameriški dokumentarni film FIDEL CASTRO., 5. februarja ameriški barvni film NAJLJUBŠI UČENEC, 7, februarja italijanski barvni film BENETKE, MESEČINA IN TI. POSTOJNA: 1. februarja angleški film BETONSKA DŽUNGLA, 2. in 3. februarja italijanski barvni' .CS film ORIENTALKE, 5. in 6. februarja sovjetski barvni film ( ¿'¿Jave — 7,30 Poročila — 7,35 G1 ŠPIJON, 7. februarja nemški ba'za dobro jutro — 13,30 Por: barvni film NA SVIDENJE, la _ 13i40 popevke in ritmi od FRANČIŠKA. ;n tam _ Ui30 Maii koncert : PRESTRANEK: 3. februarja Hali- bavne glasbe — I5.G0 Dnevnik janski CS iilm SLADKO 2IV- 15.15 Zabavna glasba, vmes re's LJENJE. me — 15,30 Dalmatinske popev: ČETRTEK, 7. februarja 1963 7.15 Glasba za dobro jutro, ve objave — 7,30 Poročila — 7,35 Gi; ba za dobro jutro — 13,30 Poro la _ 13,40 20' z orkestrom Fr; Hunler — 14,00 Glasba po želj — .14,30 Melodije za prijetno t poldne — 15,00 Dnevnik — 1! Zabavna glasba, vmes reklame 15,30 Slovenske narodne pesmi. PETEK, 8. februarja 1963 7,15 Glasba za dobro jutro, vn objave — 7.30 Poročila — 7,35 G! ba za dobro jutro — 13,30 Pore la — 13,40 Pesmi na besedila Tr. četa Prešerna — 14,90 Zabavni r zaik — 14.30 Iz operetnega s"eta 15,00 Dnevnik — 15,15 Zaba'. glasba, vmes reklame — 15,30 i mače aktualnosti — 15,40 Glasi na medigra. SOBOTA, 9. februarja 1963 7,15 Glasba za dobro jutro, lev Sejnin: n Str oso VOHUNSKA ZGODBA IZ II. SVETOVNE VOJNE Z vsem tem zamotanim mehanizmom in s tem čudnim »kombinatom« je upravljal gospod Kraschke. Na tem gradu je bil ključni položaj nemške obveščevalne službe. Tukaj so si izmišljali razno načrte, jih obdelovali in jim dajaU življenje. V stolpu glavne zgradbe jc noč in dan prasketala radijska postaja, ki je sprejemala šifrirane" naloge, zbrano gradivo in vzdrževala nepreki- njeno 'zvezo izko z Berlir.r.m kakor r, svojimi vohuni v sovjetskem zaledju. ,. , Kraschke se je neprenehoma sprehajal po svojem kraljestvu. Nes!;5p"o*^e*prih?.,;'a! v sobe, nodzeme!jske hodnike in sosedne stavbe ter spraševal, ukazoval, r.r.cva!, hvalil, zahteval, in ves ta zamotani stroj''sc"V" ped R,i?.j-;ovira hladni:;! in predirrinr pogledom vrtel pokorno, tečno in brezšuinno. Ponoči se je ciroj zaustavil, ljudje so legli spat. Edino radijska r= nfl-dar rrer.ehala z delom. Niti najdrobnejši žarek sve-tlofe^ni 'S-c-i nepredirno zastrta okna. In tedaj ko sc jc v nesite-ezt in grobno tihoio, je cdše! Ilcrr ven r-r~ cfcecl. Odšel je v park, da bi sc tam na dih al svežesa"F.Sraš52ni deJovni dan jc bil za njim. Zdaj jc potre-bov&l^tudi nek?, j za svo»o dušo. _ Gospod Kraschke je umel združiti prijetno s koristnim, zabavo je združeval s svojim cielcm. Toda zabaval sc je prav tako, kakor je živci: zelo nenavadno. Fo 'c vračal s snrehoda, jc zavil skozi skrivna vrata in sc spustil v družinsko giobnipo Belokopitova, odkoder jc vodil ozek skrivni hodnikov najbolj skrivnosten prostor gradu. Tamkaj so ponoči »zasliševali«. V zaprtih avtomobilih so vozili semkaj ranjene ali ujete sovjetske oficirjc in vojake, ki po navadi niso hoteli izdati vojaških tajnosti. ........ Tukaj je dal gospod von Kraschke duška svoji fantaziji. In tukaj se jc tudi resnično odpočil — v srednjeveškem slogu, ki mu je bil najbolj pri srcu. Pred zoro se jc ves pomodrel od srda vračal v svojo sobo, si dolgo umival okrvavljene roke, se slekel in legel. Takšen je bil novi gospodar starinskega gradu pri Smolensku. Gospoda Kraschkeja je silno vznemirila nenavadna naloga glede inženirja Leontjeva, ki jo je bil dobil iz Berlina. Telegram 7. nalogo je prispel zjutraj, ko je Kraschke še trdno spal. Mprali so ga prebuditi: v telegramu je stal ukaz, da ga je treba nemudoma predati predstojniku. Ko je radiotclegrafist prebudil Kraschkeja, je !e-ta sedel na posteljo, si pomel od nespečnosti kalne oči in ga zabodeno pogledal. »Oprostite, gospod Kraschke, nujen telegram,« je dejal radiotclegrafist in mu ponudil list papirja. Bolj ko je bral telegram, bolj je izginjala z njegovega obraza zaspanost. V telegramu je pisalo tole: »Po verodostojnih podatkih, s katerimi razpolagamo, je na enega izmed sektorjev vaše fronte prispel iz Moskve inženir Leont-jev, izumitelj topa, ki je za nas izrednega pomena. Prihod Leontjeva je očividno povezan z bojnim poskusom enega izmed prototipov. Tako izum kakor tudi njegov avtor sta za nas v središču pozornosti. Glavni stan ukazuje, da za vsako ceno ujamete Leontjeva. Zaradi tega je. nujno potrebno natančno ugotoviti kraj njegovega bivanja, potem pa bo izvedena obkoljevalna operacija, da bi zajeli Leontjeva. Sporočamo vam podatke, s katerimi razpolagamo: Leontjev jc krenil iz Moskve 5. aprila z avtomobilom znamke Willis, številka 10-12. Oblečen je v obleko vojaškega kroja, brez oznake čina. Tri leta staro sliko Leontjeva vam bomo poslali jutri z letalom.« Gospod Kraschke je trikrat zapovrstjo prebral telegram. Zaspanost ga ;ie povsem minila. Spet ta prekleti Leontjev! Kraschke se je naglo oblekel. Ccz nekaj minut so sc začeli vsi radijski oddajniki povezovati z agenti na drugi strani frontne črte. , Kakih petnajst ljudi so na vrat na iios odposlali na fronto, da bi jih od tam prepeljali na sovjetsko stran. »Bojim se,« jc zamrmral Kraschke. svojemu pomočniku, »da bomo za brlog tegale Leontjeva še prehitro zvedeli. Njegov izum se nam bo vsekakor sam predstavil.« Imel je prav. Leontjeyovi topovi so se oglasili prej, kakor pa je megla zavohati Kraschkcjeva mreža konstruktorjevo bivališče. To se je zgodilo čez dva dni. General Stange, komandant enega izmed odsekov fronte, jc preko poljskega telefona zahteval gospoda Kraschkeja. »I-Ierr Kraschke počiva,« mu je odvrnil dežurni oficir. »Takoj ga prebudite!« se je zadri Stange. Kraschke je zlezel s postelje in prijel za slušalko. Gen« Stange mu jc ves zadihan in razburjen sporočil, da se je zai s sovjetske strani ob petih zjutraj peklensko bombardiranje s pom neznane konstrukcije. »Dobro veste, da' sem star vojak,« je. general ohripelo kri »ampak kaj takšnega šc nisem hoživel. To jc sodni dan!« General Stange je dodal, da je že zaprosil glavni stan za oi pitve, in kar je najvažnejše, prosil jih je, naj organizirajo in» zračni napad na tisti sektor, s katerega tolčejo novi topovi. Mol vojakov vidno pada. Začeli so streljati strahopetce... »No, pa jo imamo!« je pomislil Kraschke, »vizitko ,tavar Leontjeva'.« Nemudoma se jc obrnil na glavni stan v Berlinu, da bi spor mesto izumiteljevega prebivališča. Kmalu nato je prišlo iz Bcr povelje in proti sektorju generala Stangea so se premaknile v kanske rezerve tankov, težkega topništva in letal. Sklenili so, bodo ta sektor obkolili z dveh strani, da bodo v njegovo z^' vrgli brigado padalcev, da bi tako okoli sovjetskih enot skic klešče. »Za vsako ceno ujemite Leontjeva živega!« je ukazoval gi* stan. »Začnite z obkroževanjem sektorja, na katerem jc Lcontji so v slušalke kričali telefonisti, ki so predajali povelja. »Zapomnite si, najvažnejši jc — Leontjev!« so brnele žice P skih telefonov. »Iščite Leontjeva!« je brez prestanka ukazoval preko ri Berlin. »Predvsem najdite Leontjeva! Za njegovo glavo odgo' jate s svojim življenjem!... Totrcbcn nam je živ in samo Leontjev!« ' Leontjcvov priimek je letel skozi gozdove, preko planin in po telegrafskih in telefonskih žicah, omenjeno je bilo v povelj» opominih, slišati ga je bilo iz vseh membran — z eno besedo: stalo jc simbol te. bliskovite operacijc. Joda prav tedaj, ko so na področje generala Stangea prM velikanske rezerve, se ■ je pripetilo nekaj nepričakovanega, r takšni topovi so začeli drobiti v prah in pepel drugi odsek fro Komaj jc prispelo sporočilo o tem v štabe in v glavni stan, ¡j1 javil drugi odsek fronte, da se jc pričelo bombardiranje ta« njih. Win-Jim ',mastma wms&œ«f/mmm^SSf^Sm WB<lffitm.ty/fr:) •M/i'.'JI/AÍY: íj'Tl'^.V.-SSsrti',vv.'í j mmmmmm m.warnt mSSsszi MtossismmsmMmsmm mmm m/ma