Zasavski Izda)s Okrajni odbor SZDL Trbovlje • Urejuje uredniški odbor • Odgo voml urednik Stane Šuštar • Naslov uredništva ln uprave: »Zasavski tednik« Trbovlje I, Trg revolucije 28 • Telefon štev. 81 m Račun pri Komunalni banki, Trbovlje 62-KB-10-146 • List Izhaja vsako soboto • Letna na-ročmna 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 dinarjev • Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani m Cena Izvodu 10 din • Rokopisov, ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek, ne vračamo. ►»«+♦♦♦♦♦♦»» fl m Štev. 44 TRBOVLJE, 26. OKTOBRA 1957 Leto X. 7 dni (90 svetu Predvčerajšnjim so narodi *veta praznovali Dan Združenih narodov. Ko smo praznovali ta pomemben dan, vemo, da je naša dežela prispevala svoj ogromen delež k stvari Združenih narodov, in zategadelj smo ponosni, na moč ponosni, da smo vedno med prvimi poborniki miru v svetu, in to je naš največji delež, ki smo ga doprinesli k celokupnemu delovanju OZN. ZAHODNONEMSKA REAKCIJA na priznanje naše dežele Vzhodnonemške republike nas ne more omajati na naši začrtani poti. Zdaj smo spoznali, da Zahodna Nemčija, pri tem mislimo, zahodnonemška vlado, ni znala oceniti jugoslovanskega priznanja Vzhodnonemške države. Popolnx>ma jasno je, da pretrganje diplomatskih stikov z našo deželo, ne bo imelo takšnih posledic, kot je zahodnonemška vlada pričakovala. Svetovno javno mnenje je obsodilo tako ravnanje kot lahkomiselno dejanje, ki ne bo prispevalo k zbližanju Zahoda z Vzhodom. In zahodnonemška vlada bo morala spoznati, da s svojim ravnanjem zgolj škodi splošnemu pomirjenju v tem delu sveta. NAS OBISK V ATENAH je ponovno dokazal čvrste vezi prijateljstva Jugoslavije z Grčijo. Uradni komunike, ki je bito izdano ob zaključku uradnih razgovorov med podpredsednikom Zveznega izvršnega sveta tov. Kardeljem in predstavniki grške vlade, nedvoumno kaže pot, po kateri se bo v bodoče razvjalo prijateljsko sodelovanje Grčije in Jugoslavije. ANGLEŠKI OBISK V ZDA Nedvomno je bil eden glavnih namenov aiigleškega obiska v ZDA, pridobiti to veliko deželo za to, da bi obe velesili v bodoče bolj složno hodile svojo pot v reševanju mednarodnih vprašanj. Gre za vprašanje Srednjega vzhoda, za izmenjavo atomskih podatkov in še za marsikaj drugega. Bližnja prihodnost bo pokazala, kaj in kakšne obljube je dobil angleški ministrski predsednik v sorodni deželi. Zelo verjetno je, da angleški premier ni dosegel zaželenih rezultatov. KDO BO USPEL? 23. povojne francoske vladne krize, kot kaže, še ne bo konec. Pred tremi dnevi je pričel akcijo bivši francoski ministrski predsednik Guy Mol-let, fn zdaj, ko to pišemo, še ni znano, če je uspfl. Vsekakor lahko ponovimo že nekoliko-krat izrečene misli: nesložie bo škodovalo samo mednarodnemu ugledu nekdaj pomembne Francije. In nadaljevanje vojne v Alžiru, bo Francijo samo pokopavalo. Politično, gozdarsko in duhovno. Nič čudnega, če se francosko javno mnenje vedno bolj nagiba k mnenju, da se Francija ne bo rešila iz zagate vse dotlej, dokler ne bo končala nesmi-*elne vojne v Afriki. KITAJCI V LONDONU Pred dnevi je prispela v London kitajska gospodarska delegacija. Misija se bo v An-?tiji seznanila z znanstvenimi tn tehničnimi pridobitvami angleške industrije. Kot se je Zdelo, bo kitajska delegacija Proučila skupno z angleško industrijo možnost nakupa nc-koterih strojev in drugih propadov. mm Bo konca oktobra večkrat ®"IIne in trajne padavine s "točno ohladitvijo, ki bo najbrl "rlnesla sne* do nliln. V tem tozdoMn le verletna rnz.lainltev ***•• 29 oktobra Z nastopom "-•»hr, ir bil pričelo suho, n "Isrlnn rnzdnble ZAUPNICA -/ * _ * ZASAVSKIH VOLIVCEV ZA POGLABLJANJE DEMOKRACIJE IN SOCIALISTIČNIH ODNOSOV ........................ DOKONČNI IZ*MI»48|EB VOLITEV V ZASAVJU * Volilni ilizullati NEKAJ VTISOV Z NAŠE POTI PO ZASAVSKIH VOLIŠČIH — ENAJST PROČ JE BILO, KO JE PRECEJ VOLILNIH ODBOROV PO NAŠIH VOLIŠČIH ZE ZAPRLO SVOJE VOLILNE IMENIKE IN V REZULTAT NAPISALO ŠTEVILKO 100%) — NAJBOLJ SO SE IZKAZALI MLADINCI V RADEČAH, VOLIVCI NA DOBRNI IN TRGU REVOLUCIJE, ŽENE NA SENOVEM, KMETJE V SENOŽETIH, TIRNI, POSEBNO V BREŽICAH IN DELNO SEVNICI, STEKLARJI IN RUDARJI V HRASTNIKU — VOLILNI IMENIKI SO BILI PONEKOD POMANJKLJIVI — LEPO OKRAŠENA VOLIŠČA Ko so nam na okrajnem štabu v ^Trbovljah želeli dobro pot in dobre uspehe na naši poti, smo vedeli, da bo naše potovanje še bolj zanimivo, če nam bodo takole kdaj pa kdaj po »žici« javljali skupne volilne rezultate. In res: večkrat so se oglašali, in bolj je šla ura na popoldan, lepši so bili volilni uspehi. Začeli smo pravzaprav v Trbovljah, kjer smo »pritisnili« nekaj zgodnih volivcev in pohvalili prizadevnost tistih tovarišev, ki so resnično lepo okrasili volišča, že smo hiteli proti Zagorju. Mesto, pa tudi nekatere vasi so bile lepo okrašene tn v središču Zagorja so nam na več voliščih povedali, da se krepko dvigajo proti polovici, volilne udeležbe. Srečali smo tudi godbenike, ki so dvigali s koračnicami (partizanskimi) volilno razgibanost. Poifem nas je peljala pot proti Hrastniku. Spomnili smo se predvolilnih priprav v tej občini. Kaj vse so ljudje na zborih volivcev predlagali I In kolika je bila zavzetost občanov pomagati občini pri urejevanju vseh velikih in majhnih problemov, bodisi komunalnih ali drugih. Oglasili smo se na volišču na rudniku. Urina kazalca sta ka-.zala takole nekaj minut čez deseto, ko eo tamkaj imeli že približno 7o%> volilne udeležbe. Pa v Steklarni tudi., In v nekaterih hrastniških vaseh prav tako. V mislih smo že seštevali volilne rezultate. Ljudje so dokazali, da se zavedajo važnosti delovanja občinskih ljudskih odborov. Ali ni to dokaz zavesti naših ljudi? Seveda je, podčrtano jel RadeSko mladino poznamo zelo dobro. Na nekem predvolilnem sestanku so se zavezali, da bodo vsi skupaj volili že v prvih jutranjih urah. Ko smo se približevali občinskemu središču, smo ugibali, če so obljubo izpolnili. Kaj je ne bil Obljuba je časten dolg. Ljubljanski radio pa je že v prvih jutranjih urah javil: radeška mladina ie bodočem občinskem ljudskem odboru poleg starejših, izkušenih odbornikov, sedelo tudi precej mladih ljudi. V Sevnici smo bili, ko so nam iz okrajnega štaba povedali imena prvih volišč, ki so zaključila volitve. Trbovlje niso nikdar razočarale, pa Zagorje tudi ne, in mnogi drugi kraji tudi ne. Sevniška občinska volilna komisija nam je zagotavljala, da bodo volilni rezultati v njihovih krajih lepi. Ponekod so ljudje volili dopoldan, mnoga pa je storilo svojo dolžnost šele v popoldanskih urah. No, končen rezultat ni bil slab. In Sevnica si lahko čestita k uspehu. Naše vozilo je požiralo cesto proti Senovem. Majhna občina, pa zavedni ljudje. Volilni odstotek se je v občinskem povprečju naglo dvigal. Kmetje in rudarji, pa mladinci, najbolj pa žene so hitele na volišče in med kandidati skrbno izbirale najboljše. Sploh smo tod videli same vesele obraze. Dali so obljubo, da se bodo pognali nad 90%, pa eo obljubo, kot smo kasneje zvedeli, močno prekoračili. Naš urednik je Se hitro fotografiral nekaj volivcev, z njimi izmenjal nekaj prijaznih besed, in spet smo hiteli po cesti v sosednjo občino. Sam Videm in Krško sta se krepko držala. Odstotek v nekaterih volilnih enotah se je Tudi ta I- opravila svojo držav, ljansko dolžnost v celoti volila že v zgodnjih jutranjih urah. Sila samozavestno In ponosno seve, so nam nekateri mladinci povedali, da jo bilo tisto poročilo ljubljanskega radia pravzaprav prvi volilni rezultat, javljen iz Slovenije Čestitali smo: iskreno in prisrčno. Videli pa smo, da jih je zelo Imelo, če bodo njihovi mladinski kandidati izvoljeni. Ko tmo se vračali, so nekateri že takole po svoje sodili, da bo v OKRAS DELAVSKEGA DOMA V TRBOVLJAH Te dni je dobilo glavno pročelje novega Delavskega doma v Trbovljah z impozantnimi mozaiki po zamisli in izdelavi akademskega slikarja Marija Preglja svojo dokončno podobo.. S temi slikami je projekt arhitekta Marka Zupančiča povsem realiziran. Novi trboveljski kulturni hram se sedaj kaže našim očem kot velik čebelnjak, v katerega vedno znova prihajajo in se bogate, ne čebele, pač pa ljudje. Ali se ni ie po enem letu uresničil velik načrt ustvarjalca, naj bi bil dom prispodoba vrvenja v čebeljnem panju? Številne in dobro obiskane prireditve so.to pokazale. PROSLAVA OKTOBRSKE REVOLUCIJE V ponedeljek, 21. oktobra, je bila v Delavskem domu v Trbovljah slovesna proslava 40-Jetnice Oktobrske revolucije, združena s pisanim kulturnim programom trboveljskih »Svobod«. Slavnostni govor je imel predsednik občinskega sindikalnega sveta tov. Alojz Top-iikar. Lepe proslave so imeli tudi po vseh trboveljskih šolah. NOVO TENISKO IGRIŠČE Poleg nogometnega igrišča športnega društva »Svoboda« so pred kratkim dogradili novo teniško igrišče, ki bo pozimi služilo tudi za drsališče S tem so delavni »Svobo-darji« dali možnost razvoju drsanja, tega lepega zimskega športa, za katerega doslej v Zasavju še ni bilo -irimemlh prostorov in zato tudi ne Zanimanja. NAJ NE BO PROIZVAJALCA, KI NE BI DANES IN JURI ODDAL SVOJ GLAS ZA OBČINSKI ZBOR PROIZVAJALCEV! lepo dvigal, slabše pa je šlo po vaseh Krškega polja in še ponekod drugod. Vendar krajevni aktivisti niso obupavali. Popoldne se je stanje po vaseh nekoliko izboljšalo. Vendar ne tako, kot so želeli. Menda so bile naj lepše okrašene Brežice. Zlasti ožji del mesta. Videti je bilo, da se brežiški občani ne bodo dali, la se res niso. Kmetje mnogih volilnih enot so volili že dopoldan. Najbolj pa simo bili veseli, ko so nam aktivisti na moč ponosno povedali, da so imeli že v čisto zgodnjih jutranjih urah troje volišč zaprtih. Zaprtih, dal Volivci so opraviti svojo dolžnost do osme ure. Uspeh, katerega je resnično vredno posebej zapisati. Kajpada lahko pričakujemo, da bo delo brežiškega ljudskega odbora tudi odraz volilne razgibanosti. Na nekaj pa ne smemo pozabiti. Ugotovili smo na naši poti, da so bili ponekod volilni ime- niki nekoliko pomanjkljivi, bolje rečeno površni. To bi se ne smelo dogajati. Kar naštejmo nekatere kraje: Dol pri Hrastniku, Loka, Zidani most, pa še v spodnjih krajih okraja. Nekateri volivci so odhajali z volišč malce užaljeni in upravičeno jezni. Zanimiv pouk za prihodnje volitve, kajne? Prostor nam pohaja. Skoda. Imeti bi še marsikaj povedati. Tako pa namesto zaključka samo tole: zasavski volivci so dali zaupnico prehojeni poti in zaupnico za bodočnost. Ta pa je naša in socializem ni več stvar daljne prihodnosti, zares ne! 1: v trboveljskem okraju so potrdilo zaupanja zasavskih občanov do skupnega cilja: izgradnje socializma Nedeljske volitve v občinske ljudske odbore so nedvomno dokazale privrženost naših ljudi razvoju na vseh področjih, zlasti pa seve razvoju naših občin. Kakor smo pričakovali, smo tudi v našem okraju dosegli v nedeljo zadovoljive volilne rezultate in danes lahko pribijemo, da so tako lepi volilni rezultati vsekakor zategadelj, ker smo se na volitve vsepovsod skrbno pripravili. Skupno je bila v zasavskem okraju 183 volilnih enot, v katerih je bilo 392 volišč. Morda bi kazalo pri bodočih volitvah nekoliko povečati število volišč, saj se je pokazalo, da so imeli ponekod volivci dokaj dolgo pot do svojega odrejenega volišča. Ce prištejemo odstotek opravičene odsotnih volivcev ;; — ta znaša 7.4% — potem znaša skupen odstotek volilne ;; udeležbe v našem okrgju točno 93.6%. S tem odstotkom ;; smo se uvrstili med najboljše okraje v Sloveniji. Poglejmo še volilno udeležbo po posameznih zasavskih občinah. V Brežicah je bilo 31 volilnih enot s 100 volišči, volilo pa je 15.006 volivcev, kar znaša 82.3%. V ; ; isti občini pa znaša procent opravičeno odsotnih 8.2%. V občini Hrastnik je bilo 16 volilnih enot s 28 volišči. Vsega skupaj je volilo 6.13? volilnih upravičencev, kar znaša 92.5%. Upravičeno odsotnih pa je ibilo 6.6%. Radeče so bile razdeljene na 23 volilnih enot z 37 volišči. Volilo je 5.678 volivcev, kar znaša 89.0%. Odstotek upravičeno odsotnih pa znaša 7.1%. Zelo lepi so volilni rezultati tudi v občini Senovo. Tamkaj je bilo 14 volilnih enot z 28 volišči, volilo pa je 4.942 volivcev ali 92.8*/«. V tej občini je znašal odstotek upravičeno odsotnih le 2.8%. Sevniško občino so razdelili na 25 volilnih enot s 67 volišči. Vsega skupaj je volilo 8.652 volilnih upravičencev, kar znaša 77.2*/«. Upravičeno odsotnih je bilo 7.4%. Najboljše rezultate je dosegla občina Trbovlje. Ta občina je bila razdeljena na 31 volilnih enot s 39 volišči. Vsega skupaj je volilo 11.295 volivcev, kar znaša 95.0%. Upravičeno odsotnih je bilo le 4.5%. Nekoliko slabši so volilni rezultati v občini Videm-Krško. Občina je imela 16 volilnih enot s 44 volišči, volilo pa je 6.653 volivcev ali 70.9% volilnih upravičencev. Tu je bilo zelo veliko upravičeno odsotnih, saj znaša odstotek le-teh 13.3*/». In končno Zagorje je imelo 26 volilnih enot s 48 volišči, volilo pa je 8.967 volivcev, kar da 92.3%. Upravičeno odsotnih pa je bilo 6.6%. V celoti je znašala volilna abstinenca v okraju 7.2*/«. Kot rečeno, smo lahko z doseženimi rezultati zadovoljni, saj nam kažejo, da so naši občani razumeli, da je izboljšanje tega ali onega vprašanja' odvisno od dobrega dela odbornikov občinskih ljudskih odborov. Aktivnost mladih v Vidmu-Krškem V videmsko-krški občini ži- ganizacij v poletnih mesecih, vi zlasti kmečka mladina. Za- ko je na podeželju največ to je tudi delo mladinskih or- opravil, nekoliko zastalo. Tako je bilo malone Po vseh zasavskih voliščih Zdaj se spet začenja živahnejše udejstvovanje. To se je pokazalo že v pripravah na volitve v občinske ljudske odbore in o pripravah za izvedbo dvomesečnega tekmovanja v počastitev VII. kongresa ZKJ, katero je razpisal OK LMS Trbovlje med vsemi občinskimi komiteji. V okviru tega tekmovanja so pred kratkim ustanovili dve novi osnovni organizaciji s 95 člani, v bližnjem času pa nameravajo združiti mladino na Zdolah, v Veliki vasi in po vsej verjetnosti v Kovinarski zadrugi. Hkrati pripravljajo tudi razna športna tekmovanja in predavanja. Mladinci menijo, da bo treba v bodoče več pomoči in sodelovanja funkcionarjev raznih množičnih, kakor tudi političnih organizacij, ki doslej ni bilo najboljše. Naj navedemo samo brezbrižen odnos nekaterih do mladinskih zborovanj pred volitvami, ki po njihovem mišljenju niso bilk pomembna in se zato tudi'niso splačala. JANEZ VOLJČ; Trbovlje v viharju revolucije ;ob Štiridesetletnici velikega oktobra) Nekaj tednov kasneje Je revolucija vdrla v Evropo. Vojaki so bežali s front; odmetavali so orožje, ali pa ga nosili s seboj v nadi, da ga bodo kmalu koristneje uporabljali kot doslej. V avstrijskih deželah, v Budimpešti, Krakovu, na Češkem, v Trstu, Pulju in Miljah, so Izbruhnile stavke m demonstracije proti nadaljevanju vojne ln imperialističnemu pritisku na sovjetsko Rusijo. V Boki Kotorski so se uprli mornarji na vojnih ladjah, Izbruhnili so -uporni v Judenburgu, Radgoni in drugod- Povsod je vrelo, socialnodemokratska stranka Pa se je — zamaknjena v davno preteklost — stiskala v krog svojih strokovnih organizacij, opazovala, kaj drugi delajo, in leno stela ob strani. • Rudarji so godrnjali nad stranko, ki so jo poprej spoštovali, ln vedno bolj se je utrjevalo prepričanje, da mora socialistično gibanje stopiti na nove poti. Medtem pa so velesile napadle sovjetsko Rusijo in socialni demokrati so spet glasovali za vojne kredite. To je dokončno odprlo oči mnogim in bilo je jasno, da poti nazaj ni. Tako so rudarji dočakali rojstvo Jugoslavije. Ob rojstvu Jugoslavije se Je zdelo, kot da bi se ves svet s svojimi krivimi in pravimi nauki hotel naseliti v Trbovljah. Govornikov je bilo, da nikolj toliko. Domoljubi so govoriti o »novi domovini«, ki je »kakor nevesta«, stari socialnodemokratski voditelji so obljubljali, da od svojih zahtev ne bodo odstopili, obenem pa so govoriti, da bo treba »potrpeti in ustvarjalno sodelovati z oblastjo,« s katero Je ljubljansko socialnodemokratsko vodstvo že navezalo tesne stike (Kristan Je namreč postal član Narodne vlade). Rudarji, ki so bili siti prilizovanja in medenih obljub, pa so odgovarjali: »Dve Jugoslaviji sta: prva, ki orje zemljo in pase živino, koplje premog, tke, kuje in zida, in diruga, ki priganja prvo, da dela vse to; prva, ki dela in je lačna kruha, druga, ki živi na račun tujega dela in je lačna zlata.« Vedno več je bilo zahtev ln vedno glasnejše so bile: »Zavlada naj ljudstvo, ki dela, zavlada v svoji de-lavsko-kmečki republiki"!« Življenje pa je bilo Izredno težko,-Gospodarstvo je bilo v razsulu, cene so se naglo dvigale, mezde pa sploh ne, primanjkovalo je živil in dela ni bilo za vse- Špekulanti in verižnifct pa so grabili živila, blago in denar. In nekega jutra so rudarji vrgli sekire na rame, kontrolnih znamk ln svetilk pa niso vzel; in niso se pogreznili v jame. Odšli so — mladi in stari, ženske ln otroci — odšli pred rudniško restavracijo ln zahtevali živež. Njihovih zahtev pa nihče ni hotel uslišati, zato so naskočili rudniški magazin, poln živeža- Vojaki, ki so ga stražili, so pobegnili. Knap; so vdrli v magazin; nekdo je n-ašel zaboje tobaka in jih metal skozi okno. V hipu so bili pri njem mladi socialisti: »Ne bomo kradli, kradejo tatovi. Mi Jemljemo, kar je našega!« In postavili so straže in prodajali. Izvolili so dvanajst delegatov, ki so pregledali trgovine, naši j skrito hrano, določili cene in prodajali. V Ljubljani so govorili, da se trboveljski knapi puntajo. Buržoazija je v strahu prej splošnim uporom popuščala ln prosila socialne demokrate, naj pomirijo upornike. Ti so jo poslu- šali, vse njihovo prizadevanje pa J« bilo bob ob steno. Iz Rusije so se vračali ujetniki in po deželi je šel glas o tovarnah, ki jih upravljajo delavci, o življenju brez kapitalistov, o zemlji, k: jo delijo. Rudarji so verjeli, žarele so jim oči in vpraševali so: »Kaj čakamo? Kdaj bomo mi začeli?« Že v prvih tednih so se razočarali nad Jugoslavijo. Italija Je zasedla Primorsko, Avstrija si je prilastila Koroško, jugoslovanska vlada pa mi kazala nobene volje, da bi se uprla mešetarjenju s slovensko zemljo. Ministri so obljubljali svobodo, uvedli so diktaturo, zagotovili so, da bodo znižali cene, hkrati pa so dovolili trgovcem ih špekulantom, d-a po miti volji večajo draginjo; prepovedal1 so shode, zaplenjevali časnike, zapirali revolucionarje. In Jugoslavija s« je mn darjem priskutila- Dne 16. decembra 1918 so rudarji napovedali stavko. Vodili so Jo mladi socialisti. Voditelji Cobalove Unije rudarjev so povsem odpovedali. Stavka se je po dveh, dneh uspešno končala, toda prišli so žandarji' in izgnali voditelje stavke iz Trbovelj. Večinoma so se zatekli v Bosno, kjer so delali v raznih tovarnah ln rudnikih, spomladi 1919 pa so se začeli vračati V Trbovlje. In spet se je življenje raz-« mahnilo In po deželi so spet govorili, da v Trbovljah nekaj pripravljajo: delavci so občudoval; trboveljske m« dar j e in skušali z njimi uravnati svoj korak, kapitalisti pa so ukazali žan-darjem, naj se pripravijo, in poslali socialne demokrate, ki so vedrili 48 njihovi vladi, v misijo miru. (Dalje prihodnjič) GOSPODARSKI KOMENTAR Samostojnost v plačni politiki Ena izmed značilnosti zakona o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij je, da razširja pravice organov upravljanja, ko omogoča samostojno delitev ostanka dohodka na plače in sklade in tako odpravlja še preostale administrativne posege na področje politike plač. Vs| dosedanji predpisi o Plačah in delitvi dohodka gospodarskih organizacij so na tako važnem področju omejevali pravice kolektivov. Sredstva za plače so bila na primer obračunana neposredno na podlagi tarifnih postavk, ki so morale biti določene po kvalifikacijah, skratka, po administrativnih merilih. Takšne In podobne dosedanje administrativne omejitve in določila niso spodbudno delovala na pridobivanje strokovnosti, ki bi res nekaj koristilo proizvodnji, temveč so spodbujala tako delavca samega kot tudi vodstvo podjetja na pridobivanje papirnatih kvalifikacij. V nraksi smo torej doživljali nekaj prav nasprotnega, kot pa je bilo zamišljeno s predpisi. Število visokokvalificiranih, kvalificiranih ter tudi polkovaliflciranh delavcev je v zadnjih letih ogromno poraslo, zmanjšalo pa se je .število nekvalificiranih delavcev, vse to seveda samo na papirju, in sicer zaradi večjih obračunskih plač, ki so jih podjetja dobila na ta način, v praksi pa so ostala razmerja med strokovnostjo delavcev seveda enaka. Ti in podobni administrativni posegi na področju politike plač niso koristili gospodarstvu in produktivnosti dela. Če ostanemo pri našem razgovoru samo pri predvidenih predpisih o plačah, potem lahko ugotovimo tole: Načrt zakona uveljavlja prek minimalnega osebnega dohodka, kj se oblikuje po določenem postopku, načelo kolektivnega zaslužka, in sicer s povsem drugačno funkcijo, kot jo je imel na primer bivši obračunski plačni sklad Administrativni posegi bodo na ta način prenehali na tem področju. In še več. Načrt predvideva tudi dve varianti glede sprejemanja tarifnega pravilnika. V prvi varianti naj bi gospodarske organizacije sprejemale pravilnik samostojno, s tem da bi se lahko medsebojno sporazumevale o enotnih merilih za določanje tarifnih postavk, In sicer v okviru združenj zbornic, oziroma z občinskim ljudskim odborom na področju občine. Po drugi varianti pa naj bj sprejemala podjetja pravilnike tako kot doslej, to je v sporazumu z občino in sindikalno organizacijo. Pričakujemo lahko, da bo ostala v veljavi prva varianta, to je popolna samostojnost gospodarske organizacije glede delitve dohodka na tarifne postavke, na plače. To je tudi edino prav. Če namreč hočejo gospodarnostim deliti dohodek na plače in sklade, jim je treba to pravico tudi omogočiti. Ko bodo imeli to pravico in možnost, bodo že našli na podlagi izkušenj najbolj pravilen način delitve dohodka, upoštevali bod0 delovne napore posameznikov," njihove zasluge za dosežene uspehe, pri delitvi bodo upoštevali trenutne potrebe gospodarske organizacije kot celote in ob razdeljevanju denarja bodo nedvomno tudi upoštevali potrebe podjetja o perspektivi. Seveda ni prvič, da se lotevamo pisanja o perečih problemih družbene prehrane v Trbovljah in preskrbi s kmetijskimi pridelki v Trbovljah. Nič kolikokrat smo že pomočili pero na ta račun, pa doslej žal še vedno brez uspeha. 2e zdavnaj vemo, da se delavci teh ali onih podjetij hranijo nezdravo, da se toliko in toliko zaposlenih ma-ter-delavk po končanem delu ubada s kuhanjem in gospodinjstvom, da si velika večina samskih delavcev kuha či, da so resnično gostilne, kakršne si ždi naš potrošnik. Sicer pa: ali1 ni razmerje 300 potrošnikov na eno gostilno le malce preveč, ko pa na drugi strani pride na eno mlekarno kar 2000 Trboveljčanov? Trboveljske gospodinje bi rekle glisto po doneče: zaprimo nekaj odvečnih gostiln in jih preuredimo v mlekarne. Potem ne bo treba ugotavljati, da znaša potrošnja na vsakega Trboveljčana, v mislih imamo spet alkohol, kar 4,25 1 na mesec, kar znese letno devetkrat več kot izdamo za mleko. Zaskrbljujoča ših sosednih mest že kaže občutno razliko v cenah osnovnih kmetijskih pridelkov. Gospodinje res ne morejo razumeti teh in podobnih visokih razlik, čeprav sodijo, da prevoz tudi nekaj stane. Gospodinjski center v Trbovljah je napravil zanimivo anketo. Tovarišice iz cantra so anketirale del zaposlenih mater oziroma gospodinj. Porazno. Približno 80 % vseh zaposlenih anketirank si po delu same kuhajo in vodijo celokupno gospodinjstvo. Evo prvega nujnega klica po ustanovitvi SIP1ET NA TAPETI Trboveljčanov z mlekom in kmetijskimi pridelki. — Kaj kaže zanimiva anketa Centra za pospeševanje gospodinjstva? Družbena prehrana kajpak in preskrba kar po šihtu dokaj enolično in slabo hrano, in da bi lahko malone na prste obeh rok prešteli vse tiste, ki se,ali hranijo v kuhinji Gospodinjskega centra ali v kakih drugih javnih kuhinjah pri podjetjih. In kaj smo storili, da bi tako nemogoče stanje odpravili. Ničesar! Se vedno se, če gremo dalje, vsak dan pojavljajo repi pred tistimi maloštevilnimi mlekarnami — v Trbovljah jih imamo le sedem — in čakajo potrpežljivo ali pa ne na svojo vrsto. Ali ni ironija ali pa porog naši tako-imenovani skrbi za delovnega človeka, ko vemo, da pride na eno mlekarno kar 2000 trboveljskih potrošnikov, da pa imamo kar nekaj nad 40 rostiln, za katere ne bi mogli re- številka, vredna naše splošne družbene skrbi! Sicer pa glede preskrbe s kmetijskimi pridelki ni nič boljše. Imamo vsega skupaj 10 prodajaln s sadjem In zelenjavo. Tako pride kar 1400 potrošnikov na eno prodajsJno. Nič čudnega, če smo spet tam, kje smo že bili: namreč ob repih, milejše rečeno vrstah. Naše gospodinje pa so že nekajkrat odločno povedale, da nimajo časa čakati, čas je predragocen, r. pretek pa ga ni nikdar. Navadno pa zaposlene gospodinje sploh ne pridejo do zaželenih količin so-čiv-a in drugih kmetijskih pridelkov, ker vsega skupaj navadno zmanjka. Potem pa kuhaj, če moreš, kajne? O visokih cenah pa raje ne govorimo. Samo bežen pogled na trge na- nekaj takšnih kuhinj, ki bi kuhale hrano in katero bi gospodinje odnašale domov. Ugotovile so še, da bi potrebovali v Trbovljah samo za otroke mesečno kar 45.000 litrov mleka. za odrasle pa najmanj 90.0001. Septembra pa so ga v Trbovljah potrošili komaj 40.000 litrov. To, potrjujejo naše prepričanje, da velesile, ki so odgovorne za razdelitev Nemčije, ne morejo storiti ničesar v prid nemški združitvi, ne da bi upoštevale teženj nemškega "naroda, ue da bi priznale sedanjo nemško stvarnost. Ker je naša vlada trdno prepričana, da imajo ključ za rešitev nemškega vprašanja Ne—-F sami, Je ; pravljena storiti vse, da bi člmprej prišlo do stikov In sodelovanja med obema nemškima državama, kajti le tako Je možno zbližati In končno tudi združiti obe Nemčiji. Jugoslavija Je s svojim prlpozna-njem Demokratične republike Nemčije praktično posvala vse države ln državnike, naj vendar že enkrat doumejo, da so črno-bele blokovske presoje stvar preteklosti, če j' Je zgodovina osvobodila in odvrgla. In kaj Je odgovorila zahodnonem-Ika vlada na vsa ta miroljubna prizadevanja naše vlade? Zatekla se Je k metodam Izsiljevanja In represalij ‘er uporabila diktat. Evropski narodi, žrtve hltlcrjanske agresivnosti, so upravičeno pričakovali, da bo Nova Nemčija res nova. Sedanji protijugoslovanski ukrep zahod-nonemške vlade pa kaže, da je Zvez- na republika Nemčija začela uveljavljati v svoji zunanji politiki stare težnje, ki so povzročile človeštvu že toliko hudega. Jugoslavija Je bila ena izmed prvih držav, ki so prlpoznale Zvezno republiko Nemčijo, Bili smo med prvimi evropskimi narodi, ki so bili pripravljeni, če že ne pozabiti, vsaj Iti preko vseh tistih strahot, ki jim jih je prizadejala podivjana nacistična soldateska. Iskreno smo se trudili, da bi razvili sodelovanje med Jugoslavijo in Zvezno republiko. V zameno za vsa ta naša prizadevanja pa je Adenauerjeva vlada prekinila z Jugoslavijo diplomatske odnose. Razlogi xa ta ukrep Adenauerjeve vlade, ki jih Je navedel njen zunanji minister von Brentano, so polni nasprotij In ne morejo vzdržati nobene objektivne kritike. Njegove Izjave sp takšne, da nanje nima pomena odgovarjati, saj same razkrivajo svoje pravo bistvo. Nekaj pa bi le radi povedali: če je pripoznanje Demokratične republike Nemčije vmešavanje v notranje zadeve nemškega naroda, kot je dejal von Brentano, potem Je pripoznanje Zvezne republike Nemčije prav takšno vmešavanje. Von Brentano pa meni, da pomeni vmešavanje v netra-nje zadeve le takšno stališče, ki se ne ujema z nazori Adenauerjeve vlade. Njegovega stališča, da bi Jugoslavija morala upoštevati grožnje zahodno-nemške vlade, nikakor ne moremo vskladiti z demokratičnimi načeli v mednarodnih odnosih, ki smo jih uveljavili z velikimi žrtvami med drugo svetovno vojno. Po mnenju Adenauerjeve vlade se mora Jugoslavija podrediti njeni nerealni nespametni politiki. Po njenem mnenju ni bistveno, če ta ali ona vlada priporna vzhodnonemško vlado, ampak če Je ta alt ona država pokorna ali nepokorna Adenauerjevlm grožnjam. Stvar je v tem, da vlada Zvezne republike meni, da Ima pravico diktirati drugim suverenim državam, katere države lahko prlpoznajo In katere ne, s katerimi smejo in a-katerlml ne smejo imeti diplomatskih stikov. Jugoslavija ln druge miroljubne dežele globoko obžalujejo, da bo v politiki Zvezne republike Nemčije prevladale metode, ki so imele v minulosti zelo negativne posledice za vse narode, vštevšl nemški narod. Narodi, ki Jim je takšna nemška politika prizadejala toliko hudega, ne morejo ravnodušno gledati na ponovno ožlvljenje hltler-jansklh metod pritiska in represalij. Upravičeno pričakujemo, da bodo vse države In vel državniki, ki Jim Je pri srcu mednarodno sodelovanje In mir — ne glede na to, kako gledajo na združitev Nemčije — odločno obsodili politiko Adenauerjeve vlade nasproti Jugoslaviji, ki pa ni naperjena samo proti naši domovini, ampak tudi proti temeljem mednarodnega sodelovanja. 31. OKTOBER — SVETOVNI DAN VARČEVANJA Hdex je b&x%enf je tudi vaxeen Ze vrsto let praznujejo varčevalci po vsem svetu Sl. oktober kot svetovni dan varčevanja. Ves svet bo tega dne povečal svojo organizacijsko aktivnost za popularizacijo varčevanja, pa tudi pri nas ta praznik ne more Iti kar mimo. Nasprotno, v Jugoslaviji ima ta dan še poseben pomen. Ne samo varčevati in hraniti denar, ampak tudi subjektivni vzroki pri nas so nas prisilili, da v državnem merilu, na vseh področjih družbene dejavnosti varčujemo in da povsod zaostrimo odnos odgovornih činlteljev do potrebnega varčevanja, da težimo k povečanju proizvodnje in k znižanju cen, to se pravi varčevanje v korist življenjske ravni človeka. Dan varčevanja naj ne bo torej praznik samo za tistega, ki vlaga svoje prihranke na hranilno knjižico, ali praznik otroka, ki spušča kovance v domači hranilnik. Dan varčevanja je ravno zaradi gospodarskega stanja pri nas zelo pomemben za vso našo javnost. Nič ne bi škodilo in bilo bi tudi prav, če bi v naših podjetjih posvetili kakšno uro razgovoru o potrebi varčevanja. Tako naj bi se na ta dan v podjetju pogovorili v duhu tega praznika, kako bi v svojem kolektivu izvedli varčevanje. Ob tem imamo v mislih vrsto problemov, od znižanja investicij, povečanja storilnosti in tja do osebnega varčevanja posameznika, skrb za čimmanjše proizvodne stroške in še vrsto drugih momentov, ki vsi vplivajo v podjetju na znižanje stroškov v proizvodnji. Prav gotovo pa je dan varčevanja pomemben tudi drugače, to se pravi, da je namenjen vsem oblikam varčevanja, torej tudi individualnemu varčevanju. Zato Je potrebno in Za, kolo, harmoniko... tudi naša dolžnost Je, da Izrečemo nekaj besed v korist varčevanja. Varčevanje Je potrebno povsod, pa tudi doma v gospodinjstvu. Tako je na, primer lansko leto škodljiva psihoza ln potrošniška mrzlica dala povod za nenormalno nakupovanje prehranskih predmetov. Veliko preveč zapravimo nadalje za alkoholne pijače. Tako je v našem okraju znašal v letošnjem polletju promet v gostinstvu 408 milijonov dinarjev sli 51 milijonov več kot v lanskem prvem polletju. Sama statistika nam pove, da Je v letošnjem prvem polletju na-rastla potrošnja vina in piva za 17%, pri brezalkoholnih pijačah za 27%, pri hrani za 8‘h, medtem ko je poraba žganja nazadovala za 7%. Številka 408 milijonov dinarjev je dokajšnja denarna vsota, in tudi tukaj bi lahko kaj prihranili ali pa uporabili za bolj potrebne stvari, naložili pa morda tudi v hranilnici, kjer se prihranki povrh tega še obrestujejo ln hranilna vloga tako narašča. V Komunalni banki v Trbovljah so nam povedali, da ljudje bolj malo vlagajo v banko. Imamo pa izrazite primere, ko nekateri kar pridno nosijo svoje prihranke tjakaj, in med njimi tudi naša mladina. Mislimo, da o koristnosti naloženega denarja, ki je stalno v obtoku, ni treba posebej govoriti. Vendar pa ne moremo trditi ln govoriti, da Je smisel varčevanja denarja in nalaganje v naše hranilne zavode povsem izginil, saj je dosti ljudi, ki Imajo, kot že rečeno, kar čedne denarne prihranke. Prav bi kajpak bilo, da ne bl samo ob prazniku varčevanja, temveč stalno veliko več govorili o koristnosti varčevanja in o vrednosti vsakega prihranjenega dinarja. Kako pomembno Je varčevanje denarja, nam Izredno zgovorno pripovedujejo na primer neštete lične stanovanjske hišice, *■' J.0 », P°san,eznlkl zgradili z varčevanjem denarja. Tudi našim otrokom moramo vcepljati čnt do potrebe varčevanja, In prav bl bilo, da se čut do varčevanja pozna tudi pri nas samih. Res je — po njegovi varčnosti spoznamo skrbnega človeka ln gospodarja. In končno še to: velike koristi, ki Jih Ima posamezni varčevalec kakor tudi naše gospodarstvo od organiziranega varčevanja, nam narekujejo, da mobiliziramo vse sile, da se vključijo v kroženje tudi vse tiste gotovine, ki Jih sedaj hranijo še posamezniki doma ln niso naložene v denarnih zavodih, ki opravljajo organizirano hranilno službo. Ob prazniku varčevanja ln tudi drugače ne pozabimo nikoli na naš znani slovenski pregovor: Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. »DINAR NA DINAR« V času od 20. oktobra pa do 10. novembra t. I. — pa če bo treba, tudi dalj — bomo v našem okraju predvajali film o varčevanju: »Dinar na dinar«. Film Je odkupila Komunalna banka v Trbovljah, in prav Je. da ga vidijo vsi, stari In mladi. Komunalna banka Je v zvezi s praznovanjem Dneva varčevanja obvestila vse Sole. Učenci po naših šolah bodo pisali naloge o varčevanju, najboljše naloge pa bodo nagrajene ln Jih bomo objavili tudi v našem »Zasavskem tedniku«. In Se nekaj: Komunalna banka v Trbovljah bo Izdala ličen urnik za šolsko mladino, ki ga bodo učenci prejeli brezplačno; na prednji strani urnika je t>ozlv mladini z geslom: »Z varčevanjem sl ustvariš osebno blaginjo ln prispeval k utrjevanju narodnega gospodarstva. Na zadnji strani, ovitka tega urnika pa Je pesem iz falma »Dinar na dinar«, ki se glasi takole: Ko bl pionirji vsi dinarčke zbirali, sebi in pa vsem ljudem s tem bi pomagali, Holadrljo, holadro, dinarčki cingljajo, če Jih več je, slajši so, . dosti več veljajo. Kdor Je mlačf In korenjak, srečo sam sl kuje: skrbno čuva dinar vsak, pametno varčuje. VARČEVANJE JE KORISTNO NAJBOLJ TEDAJ, CE VLAGAMO PRIHRANKE NA HRANILNO KNJIŽICO! DELAJMO IN VARČUJM0, DA NAS NE VPRAŠA STAROST, KAJ SMO DELALI V MLADOSTI! HRANILNA VLOGA NAM D0NASA OBRESTI! Z VARČEVANJEM JE PRAV TAKO, KAKOR S SETVIJO IN ŽETVIJO: IZ MALEGA RASTE VELIKO! PRIJETNO RAZVEDRILO, POČITNICE IN IZLETE SI ZAGOTOVIMO, CE VLAGAMO PRIHRANKE NA HRANILNO KNJIŽICO! Z VARČEVANJEM SI NAJLAŽE ZAGOTOVIMO SREDSTVA ZA NAKUP PREDMETOV, KI SO KORISTNI IN POTREBNI! V središču mesta 28. oktober Občina Brežice praznuje tokrat s ponosom in častjo Svoj tretji občinski praznik. 28. oktobra 1941 je bila Ustanovljena prva brežiška četa, ki je doda za osvoboditev dragocene žrtve. Letos proslavljamo hkrati z občinskim praznikom tudi dvoletnico obstoja nove velike občine. Organiziranje in delo brežiške komune sieer ni bilo brez težav, vendar se te s pomočjo občanov rešujejo ne le v prid občine, ampak v korist celotne družbe. Občina Brežice je zlasti 00rama. Tu ni nobenih velikih tovarn. Planirani na-Todni dohodek je v teh letih vedno ustvarila. 2e nekaj let tarejo naše Področje elementarne nesreče — pozeba in toča, ki so še posebno ponagajale letošnje leto. Toda občanov to ni prestrašilo, nasprot-n°, zemlje se oklepajo še 2 večjo vnemo, da vsaj nekoliko ublaže izgubo, ki jim je bila prizadeta. Naše kmetijstvo bo treba Uujno obnoviti. Naši kmetje naj prisluhnejo nasvetom, ki jih daje kmetijska Poslovna proizvajalna zve-za. Ta nudi vsa navodila in inštrukcije. Krediti za obnovo bodo zagotovljeni, kajti brez njih si seveda ne moremo zamisliti obnove. Resnica je, da je občina Brežice v pogledu elektrifikacije na zadnjem mestu v okraju Trbovlje. Vendar se je v letošnjem letu sto-rU tudi v tem pogledu korak naprej. Elektrifikacij->ka dela so se začela na Področju Čateža, Sromelj •n Pišec. Občani so pri teh delih pokazali vse razumevanje in skoro vse stroške Prevzeli v lastno breme. Začeli smo tudi s poživ-l jan jem turizma, za katerega so v naši občini vsi Pogoji in bi lahko prinašali lepe dohodke. Občina Brežice ima že staro trgovsko tradicijo in razvoj trgovine je v letih po osvoboditvi razveseljiv. Delovni kolektivi teh podjetij in obratov dajejo od sebe vsako leto več in si prizadevajo za dvig življenjskega standarda. Zal je ta na področju celotnega okraja Trbovlje v naši občini najnižji, to pa zlasti zato, ker obči na nima večje industrije. Boljše življenjske pogoje bo moč doseči šele z obnovo kmetijstva. Vsi višji forumi so uvideli prizadevanje naših občanov in so pripravljeni nuditi vsestransko pomoč za izboljšanje stanja. Občani Brežic se zavedajo, da se imajo za svoj napredek v gospodarstvu in razne delovne uspehe zahvaliti naši socialistični tilZELJSKE GORICE GRAD — simbol starih Brežic. ureditvi in seveda svojemu neutrudnemu delu. Občani Brežic so s treznim izbiranjem občinskih odbornikov dokazali, da so politično zreli, da je vsakemu posameznemu volivcu jasno, da je edina prava pot za izboljšanje življenja pot socializma, ki ne pozna izkoriščanja človeka po človeku, in daje priznanje le tistemu, ki s svojim delom ustvarja pozitivne rezultate. Uspehi, ki so jih občani Brežic pokazali v dvanajstih letih osvoboditve, so jasen dokaz, da niso bile zaman žrtve Brežiške čete, ki je pokazala pot v boljšo bodočnost, v svobodo, bratstvo in enakopravnost naših narodov. Seme, ki je vzklilo 38. X. 1941, daje vsako leto lepše in boljše sadove- Se bolj se moramo truditi, da bodo res uresničeni vsi cilji, zo katere -o padle te in druge žrtve. Ob tem pomembnem prazniku občine Brežice želimo vsem občanom kar največ delovnih uspehov. Obč. ljudski odbor Brežice Bila je prav tako jesen. V goricah so cvilile težke stiskalnice in ves zrak je bil poln moštovega vonja. Nečesa za vendar ni bilo. Svobode. Vinske holme in polja je že nekaj mesecev teptal praski vojaški čevelj in ločila italijanska in nemška meja. Vse več in več ljudi je moralo nasilno zapustiti svoje domove. S transporti so jih pehali na tuje. V lesu, nekje pri Sromljah so bile tisti čas prižgane prve iskre upora v Posavju. Prva brežiška četa. Nekaj nad deset mož je odšlo v napad. Avtomobil še vedno drvi. Kilometri na številčnici se mncže. Sopotnik nam kaže in govori: »To so Cerklje, tisto Krška vas, tam deli je Čatež, onstran Save Dobova ... Nekje na drugi strani Pišece, Bizeljsko, Sromlje. Brežiška okolica. Razsežna, lepa in bogata. Tu živi in ustvarja posavski vinogradnik, poljedelec m sadjar. Življenje v vinogradih je zamrlo. Klopotci so utihnili, grozdje je že stisnjeno v sladki mošt. Malo ga je. Vinski girici že nekaj let ne rode tako, kot bi bilo treba. Žemlja ne povračuje truda, znoja in tihih storbi, ki jih ves letni čas posveča svojim trtam človek. Trikrat zapored so že nekateri od teh vinskih krajev doživeli hude elementarne nesreče — pozebo ali točo. Tudi letos, ko se je obetala rekordna letina, je bilo tako. V mnoge vinograde ta čas ni stopila noga obiralca, zidanice so ostale prazne. Tam pa, kjer so trgali, grozdje ni bilo najboilj- še. Napadale so ga razne bolezni, zlasti gniloba. Odkup vina je zelo živahen. Nakupovalci prihajajo iz vseh krajev Slovenije. Kmetje pričakujejo, da bodo ves pridelek prodali že v letošnjem letu. »Cena se suče od 70 do 100 din za liter. Posavski vinogradi so že zelo Iztrošeni. Žato se bodo v brežiški občini lotili kompleksne obnove. Sedanji, zastarel način obnavljanja je mnogo predrag. Tudi šolanje in kletarjenje vin je še na precej nizki stopnji. Brežiški vinogradniki z veseljem pričakujejo novi zakon o vinu. s katerim bo zagotovljena kvaliteta in sloves njihovih vin. TURISTIČNA PANORAMA Ob Savi, Sotli in Krki je nič koliko lepih turističnih krajev. Popotnika vabi bizeljsko gričevje, visoko termalne Čatešjce toplice, zgodovinske Mokrice in čudovite obale zelene Krke. Brežiška komuna ima vse pogoje, da se razvija v solidno zasavsko turistično središče. Tega se na občini dobro zavedajo in zato posvečajo tej veji gospodarstva čedalje večjo pozornost V Cateških toplicah je bil letošnje poletje tolikšen naval gostov, da niso mogli ustreči vsem, ki so si jih zaželeli. Zato je bil že zadnji čas, da so začeli s pripravami za gradnjo odprtega termalnega kopališča, k; bo igralo še posebej pomembno vlogo ob upostavitvi prometa no glavni slovenski cestni magistrali iz Ljubljane proti Zagrebu, saj bo ta v njeni neposredni bližini edinstven objekt. Počasi Pa nameravajo tujgra-diti tudi zimsko kopališče. Močno je porasel obisk Mokric, ki so vse obiskovalce navdušile s prelepo lego. Podjetju bo še pač treba nudit, pomoč za ureditev in na Bizeljskem pristno vinol )e doma katerega Kos za kosom premoga ii savske struge tujskih sob in prepotrebnih garaž. Stari grajski ribnik pa bi lahko s primerno preureditvijo spremenili v letno kopališče. Kaj prikupna izletniška točka le bizeljski grad. Te je seda) povsem renoviom. Z. neka j minut oddaljenega grička nad uradom se nudi očem čudovit razgled na prostrano panonsko nižino z Madžarsko, ob lenem vremenu pa celo na Blatno jezero Kultura in prostori Tisti dan sva z ravnateljem brežiške gimnazije kar dvakrat spregovorila c* prostorni stiski. Najprej o tisti v šolskih učilnicah, nato pa še o tisti, ki tare prosvetno društvo »Stanko Černelič«, predsednik je. V Brežicah imajo sicer kat precejšnji Prosvetni dom, id pa je žal še vedno brez urejenega odra in hkrati namenjen vsakodnevnim filmskim predstavam. Sploh manjka društvu prostor, kjer bi se lahko njegovi člani zbirali in delali. To je poleg finančne krize največ)! problem, ki neposredno ovira večji napredek kultur-n»prosvetnega dela. Izmed vseh sekcij sta najuspešnejši — ljudska knjižnica in pevski zbor. Tokrat sva se s predsednikom podrobneje ustavila pri delu in načrtih gledališke družine, ki tudi ni med najslabšimi. Ta je lani uprizorila Mikel-novo »Tretje ležišče« in Potrčeve »Krefle«, ob katerih premieri so izdali tudi prvi zvezek pisanega gledališkega lista »Oder in življenje«. Letošnji okvirni načrt predvideva uprizoritve treh novih del, najprej se bodo lotili igre »Življenje zmaguje« in »Komedije o komediji«. Pripravili pa bodo tudi veseli večer. BREŽIŠKA ULICA Obale Krke. ki so ob poletnih* mesecih že sedaj polne kopalcev, bodo z zgraditvijo kopališč pri Krški vasi in Cerkljah, za katere pravkar pripravljajo načrte, prav gotovo še bolj oživele. Nova objekta ne bosta prav nič. motila idile te romantične dolenjske reke. Avtobusi vas popeljejo še v Veliko dolino in Pišece. Tudi ta dva kraja, tako rekoč sredi vinskih trt. bosta za vsakogar zanimiva Posavje zasluži vso pozornost obiskovalcev. Njegova burna zgodovina, kmečki punti in NOV. njegov novi čas in krajina sama. so posebna vaba. Turizem pa seveda ne more živeti samo od lepot, ki nam jih daje narava. Zahteva dobre ceste In seveda dobro ter kulturno gostinsko postrežbo. Poti so že mnogo popravili ’n usposobili za promet z motornimi vozili. Tudi gostinstvo hočejo izboljšati. Tu pa bo najbrž še precej časa mnogo dela in — težav. HALO, BREŽICE! Zavrteli smo telefon. Oglasile so se telefonske številke brežiških podjetij. Tu gozdno gospodarstvo. Kolektiv šteje 446 ki »o raztreseni po vsem obsežnem področju od. brvatsdte roege gori do Trbovelj in Bohorja na drugi strani. Na tetin področju imamo 5 področnih uprav, ki so operativne enote. Naša glavna dejavnost: gojitev in eksploatacija gcektov, gradnja gozdnih komunikacij, v Brežicah prodajajo vsen vmt kuriv* in rezanega ter okroglega lesa Imamo tudi več dreveaBic, Aa katerih gojimo zlasti topole, ki so hitro rastoče drevje to 80 predvideni za zasaditev obsavkih površin. Podjetje dobro storoi prvi izpiti spevamo sami. Agroservis opravlja vse vrste popravi! kmetijskih to drugih strojev. V zadnjem času je podjetje Že prectitf povečalo število delavcev. V letošnjem polletju v Avto- servisov ih delavnicah 80*V» lanskega celotnega prometa. Največji problem: pomanjkanje dopolnilne opreme in stanovanj za delavce. Manjka tudi starejšega kvalificiranega kadra. Za mlajše delavce je preskrbljeno. Trenutno se uči 14 vajencev. Dela ne manjka. Z opravljenimi uslugami so vsi naročniki zadovoljni. Grosistično trgovsko podjetje »Krka«, Brežice, je btto ustanovljeno 1. julija 1854. leta. Takrat je štelo 17 ljudi, sedaj pa se Je to število povečalo na 41. Plan prometa za leto 1957 je 850 milijonov din. Podjetje ima naj večje težave s pomanjkanjem ustreznih skladišč. Sedanji so v zelo slabem stanju. Ce bo dobilo kredit, bo dvignilo sedanje tekstilno skladišče in uredilo trgovske lokale. »Krka« prodaja v ves bivši okraj Krško, v del celjskega okraja in v sosedno republiko Hrvaško in Bosno. Normalno poslovanje močno zavirajo nekateri kupci, ki ne poravnajo pravočasno svojih obveznosti do poajetg*. 62 22 rtr1 35r mm msm 261 STANOV&NJ Na občinskem stanovanjskem uradu v Brežicah se vsak dan bolj kopičijo prošnje za nova stanovanja. »Zdaj lih je ie 261, stanovanj pa nič«, nam preprosto razlaga brežiško problematiko zastran življenjskega prostora tov. Hrovatič. »Edini izhod: Gradnja novih stanovanjskih hiš.« Letos so pridobili v Brežicam f! 12 stanovanj. Pravkar je začelo zidati nov stanovanjski blok Gozdno gospodarstvo. Podjetje »Elektro-Krško« gradi za svoje * uslužbence št Iris tano van j sko po- Tovarna pohištva izdeluje fino sobno pohištvo. K kov njenih izdelkov roma na tuji trg. zlasti v Zahodno Nemčijo Ul Švico. Podjetje lepo napi Lani so imeli zaposlenih še 120 ljudi, zdaj pa ee je to število povečalo na 160. _________ Brežiški mizarji Imajo precejšnje preglavice z nakupom specialnih materiali). ki Jih zahteva Inozemski trg. To s® tor-nirjl, razno okovje, laki, lužila in drugo. Tudi se ne morejo najbolj pohvaliti. Večina njihovih strojev je starih že nad 40 let. Se posebej pogrešajo nekatere specialne stroje, s pomočjo katerih bi lahko začeli z obsežnejšim strojnim obde- Tovama pohištva ima vse pogoje za razširitev. Se prej pa bi bilo treba celotno podjetje rekonstruirati ln opremiti z novimi stroji. Avtotransportno podjetje »Prevoz« Je začeto z delom 1. 'januarja IMS. leta. Opravlja vse vrste prevozov s tovomt-,mi avtomobili in avtobusi. Podjetje Ima poslovne enote v Beogradu, Ljubljani, Mariboru, Celiu, Reki, Zagrebu, Osjeku, Vidmu-KrSkem ln Vojvodini. »Prevoz« je začel svojo pot z 11 tovornimi vozili s skupno nosilnostjo 50 ton, v letu 1956 pa je imel že 23 tovornih avtomobilov z nosilnostjo 102 ton ln 6 avtobusov s 188 sedeži. »Prevozov!« avtobusi vzdržujejo redne zveze med srcem brežiške komune m okolico. Z njegovimi avtobusi potuje vsak dan na desetine ln desetine dijakov v brežiško gimnazijo. Ljudje žele, da bi vzpostavili še nekatere nove proge, tej želji pa za sedaj m mogoče ustreči, ker manjka avtobusov. Podjetje nujno potrebni e nove garaže. Zdaj so vozila po večini na prostem in izpostavljena vsem vremenskim nevšečnostim. l Trgovsko podjetje »Ljudska potrošnja« Je znano po svoji dobri postrežbi daleč naokrog. Pred časom je renoviralo > nekatere lokale v samem mestu zlasti pa ie ponosno na specializirano trgovino z avtomaterialom in železnino ki Ji — tako so nam zatrdili — ob Savi ni enake vse od Ljubljane do Zagreba, v središču Brežic ima »Ljudska potrošnja« tudi bencinsko črpalko, pri kateri Je skozi ves dan velik promet, tako, da Je treba njene cisterne polniti kar dvakrat na dan. S tem Je seveda tudi velika nevarnost ognja ali eksplozij. Zato bodo, kolikor hitro, to črpalko postavili na neko primemelSe mesto. UTRINKI • Na Bizeljskem skoro 26 km od Brežic oddaljenem kraju pripravljajo gradnjo nove zdravstvene postaje, ki bo po predračuni veljala 12 milijonov din. Blse-Uancl se zavedajo, kolikšne vrednosti je v kraju zdravnik, ki ga imajo' že nekaj časa ln niso dovolj pomišljali pri dajanju krajevnega samoprispevka, katerega skupna vrednost Je tri milijone din. Poleg zdravstvene postaje bodo zgradili tudi primerno hišico a stanovanjem za zdravnika tn zobarja. Davna želja globočkih kopačev gline se bo naposled le uresničila, Dobili bodo prepotrebne upravne ln druge prostore, za katere so že položeni temelji. Pravijo, da bodo kmalu začeli tudi z Izgradnjo stanovanjske hiše, ki resda ne bo rešila stanovanjskega vprašanja, a ga bo vsaj omilila. • Na področju brežiške občine prejema 71 socialno šibkih dijakov študijsko podporo, 82 otrok padlih borcev pa štipendijo. Skupno porabijo v ta namen mesečno 225 tisoč din. S V Cerkljah je sačela pred kratkim delati nova sektorska ambulanta ki le bila dolgoletna želja tamkajšnjih IJntii. Zdaj obišče Cerklje enkrat tedensko splošni .zdravnik, vsak mesec na tudi specialistka sa otroške bolezni. Naval kaže, kako potrebna Je bila kraju ta ustanova, prej ko slej pa bo treba misliti tudi na nastavitev stalnega zdravnika. slopje. JLA pa bo začela stavi, ti 20- stanovanjski blok s trgovskimi lokali v pritličju. Nekaj stanovanj bo zgradila tud občina. Tov. Hrovatič meni. da bi bi.o dobro poživiti delo stanovanjske zadruge, ker bi bilo zanjo gotov«, dovolj zanimanja r .......t..... ........V SKOZI BREŽIŠKE VASI Voda, voda V Žejnem so zgradili 15 metrov dolg, a m globok in I metrov širok rezervoar, v katerem se akumulira dotekajoča voda za napajanje živine in pranje Pitne vode še nimajo. Doslej je narejen načrt zajetja v Soden JI vasi, ki bo napajajo z gravitacijskim vodovodom vasi Soden j» vas, žejno in Cerihe. Vodovod bo dolg 3.5 km. Na Domlkovem zemljišču bodo uredili zajetje za bodoči vodovod ljudje iz Vrhovske vasi. Precejšnje preglavice imajo z dovažanjem gramoza, po katerega morajo prav h Krki. kamor tudi sedaj hodijo po vodo. „ V Boj snem kopljejo vodnjak, m bo globok » ali pa 2*0 40 metrov. Cement ln načrte so dobili iz Brežic, drugo delajo ln prispevajo sami. Gramoz za betoniranje vozijo 12 kilometrov daleč tz Dobove. Z avtomobili ga pripeljejo do Zupelevc, naprej pa ga apra-'n»o z vsemi mogočimi in nemogočimi vpregami. . Ko so prišli z deli 12 metrov globoko, »o naleteli 2* neke mlake. Vsa vas se je zbrala skupaj, ker so ranili, da se je pokazala prava voda. Potem so še “OU prijeli za delo. LEtOS NAJPOTREBNEJŠIM ^ v brežiški občini je Se na desetine ln desetine vam «j=u« za m«™ asanacije, so začeli graditi . Ic v 20 najpotrebnejših vaseh. Občina Je preskrbela 'ent, Komunala Je prevzela izdelavo načrtov ln v»«xor gradnje, dela pa opravljajo povsod brezplačno ^čant sami. »-^direktorjem brežiške Komunale tov. Hvalo ev* hitrico obiskala nekatere od teh krajev PRISPEVAL ZEMLJO IN NAJVEČ PROSTOVOLJNIH UR tnJ?a Furerjevem zemljišču v Volčjem stoji zdaj 1 ba i elobok, lepo zabetoniran vodnjak. Urediti Je tre-kn, , če nekaj stvari okoli njega ln vaščani bodo Imeli »lu dovolj zdrave pitne vode k, lNajveč prostovolinlh delovnih ur je prispeval kmet Prirtr ln oba njegova sinova Tudi ostali vaščani so {Livno delali Nekdo izmed njih nas je opozoril na .ukrlt poiav oderuštva .Prav je. da zve zanj javnost,-,e delal ,*°b betoniraniu smo si izposodili pri K. v Brežicah e*ne šablone od ene nam le zaračunala tedensko 1-580 din. Ali se vam ne zdi. da Je to le malce prehudo 7« V NAJVISJI HRIBOVSKI VASI Kamemca je naj višja hribovska vas brežiške občine Tudi tu so Imeli precejšnje težave z vodo. Stari vodnjak Je bil preplitek Odvisni so bili od 2 in pol kilometra oddaljenega studenca v vasi Cede. Zdaj so vodnjak poglobili za nekaj metrov in voda le tu. pred nosom Čakajo le še na vreteno CISTERNA V KORITNEM Iz Velike doline do Kontnega Je treba še tri kilometre. Od tod hodijo po vodo poldrugi kilometer daleč. Za ta kraj pripravlja načrte za vodovod Centralni hlglensk; zavod Njegovo zajetje naj bi bilo v dolini med vasjo Koritno ln Laze, tako da bi preskrbovalo obe vasi Z deli nameravajo začeti prihodnje leto. Tokrat pa bodo zgradili cisterno za zajetje strešne in dotekajoče vode za napajanje živine, pranje in gašenje. MO METROV GLOBOK VODNJAK V DECNIH SELIH V Dečmh selih Je poklonila zemljo za vodnjak Antonija Cizelj. Vodo pričakujejo šele v globini 30 metrov. Vsi pridno delajo. V Sromljah so letos adaptirali stari vodnjak, v Pišecnh pa popravili obstoječ vodovod v Sodi če vem grabnu. Tu pripravljajo še rekonstrukcijski načrt Vodovoda, ki Je bil zgrajen med vojno. ker so skoraj vse njegove cevi odpovedale. V Pečicah bo še letos zgotovljemo zajetje pri sedanjem vodnjaku In rezervoar. Drugo leto bodo montirali cevovod do šole v dolžini enega kilometra, uredili pa bodo tudi perišče ln hidrante. TUDI BREZ TREH GRE Na Stojanskem vrhu eo sl ljudje oprtali Drentače. Toda ne za trgatev, pač pa za zidanje! V njih so nosili malto 30 metrov daleč v breg. Dolga in težka pot, kajne? Toda za vodovod ee marsikaj pretrpi. Pomislite: zdaj jemljejo vodo lz nekakšne mlake, 2.5 kilometra stran od vasi. Se prej so morali kopati 6 metrov visoko ln lo metrov globoko, da so prišli do pravega Izvira, gramoz pa 90 vozili šest kilometrov daleč iz Kriče. Vsa vas dela, razen treh. Nič zato. Izneverili so se vaški solidarnosti, toda vodovod bo tudi brez njih zgo-tovljetn! Motijo se, če mislijo, da bodo čez leto alt dve poceni prišli do vode. Ljudje tega ne bodo pozabilll VODOVOD ZA ARTIČE IN OKOLICO V Artičah gradijo velik vodovod, ki bo napajal tudi vse okoliške vasi. S poglobitvijo obstoječega vodnjaka bodo dobili zadostno količino vode. Na naj višji točki kraja že kopljejo rezervoar, ki bo dajal vodo v ostale zaselke. UFA črpalko bodo dobili iz tujine. Nakup jim je v precejšnji meri omogočila tovarna celuloze in roto papirja v Vtdmu-Krškem. Dela tečejo kot po olju. Konec? Se nei Popeljat! bi vas morali še v Globoko, v Dedno vas, Podgorje, Gaberje, Jerislavc, Sela, Mali Obrež, pa v Vrhje. Slovensko in Zakgt. Toda naj bo dovolj. Tudi povsod tam bi se srečali s tolikšno ali pa le večjo delovno vnemo za vodo. Vem, težko verjamete. Morali bi videti na lastne oči. Človek se med tako vztrajnimi ljudmi počuti lepo, - domače. In načrti? Takoj za temi pridejo na vrsto druge vas! »Morda takole v petih, šestih letih v brežiški občini ne bo več zaselka, ki bi ne Imel urejenega vodnjaka ali vodovoda,« ugotavljava z vedi ko željo, da bi bilo to res. oba z direktorjem Komunale. -Jak JESEN MED JAGODAMI GROZDJA TAKO SE JE RODILA BREŽIŠKA ČETA (partizani s»o tapthegd 28. oktobra praznujejo Brežice svoj četrti občinski praznik. V teh dneh se spominjajo občani Brežic nemškega preseljevanja prebivalcev v Posavju in Brežiške čete, ki je bila ustanovljena 28. oktobra 1941 in je začela nato s svojimi prvimi partizanskimi akcijami. Ob letošnji obletnici teh dogodkov objavljamo nekaj slik o' snovanju in ustanovitvi Brežiške Čete, ki jih je zapisal Posavski muzej v Brežicah pri pobiranju podatkov za partizansko topografijo Kozjanskega. Pri tem delu zbrane slike, poslovilna pisma iz mariborskega zapora in osebne predmete borcev je muzej v počastitev njihovega spomina in brežiškega občinskega praznika razstavil v svojem oddelku NOV. prvi polovici meseca oktobra Mm 1941 so bili prijazni ln topli sončni dnevi. V Posavju so prebivalci pridno pospravljali zadnje poljske pridelke. Letina je takrat izredno dobro obrodila. Shrambe in kašče so bile polne žita in v hramih ter kleteh je vrel sladki mošt iz Gorjancev In bizeljskih goric. Nemške oblasti so se hotele člmprej okoristiti z obilno letino. Takoj so začele z obveznim odkupom vina, ki so ga vsak dan polne vagone natovarjali na brežiški postaji. Iz Gorjancev so po cesti proti savskemu mostu v Brežicah vozili nešteti vozniki dan za dnem velike sode sladkega mošta za odkup na postajo v Brežice. Proti večeru v soboto II. oktobra se je kot po navadi počasi približevala po cesti iz Krške vasi proti brežiškemu mostu dolga kolona s sodi natovorjenih voz. V njihovi sredi pa so bili trije nevsakdanji »furmani«. Trije krepki mladi fanti so spremljali voz, na katerem Je bil naložen le en vinski sod. Pričakovali bi, da so vino natočili v kakšnem hramu ali vinski kleti, toda oni so sod privalili na voz iz Kovačičeve drvarnice v Krški vasi. Dva sta se nato peljala na vozu, tretji pa je stopal nekaj korakov pred njimi. V Krški vasi so se vključili v kolono voz, ki so prihajali z Gorjancev. Ostali vozniki so se živahno pogovarjali, šalili in priganjali svojo živino naši trojki pa beseda nikakor ni šla prav od ust ln tudi nič se ji ni mudilo z vožnjo. Pred mostom na Savi so nemški stražniki ustavili voznike ln pri nekaterih preiskali tovor. Kmalu bo prišla na vrsto tudi naša trojka. Spremljevalec je stopil nekaj korakov pred svoja voznika in se z globoko potisnjenima rokama v hlačne žepe, v katerih je imel pripravljen revolver za strel, ustavil nedaleč od nemške stražarnice. Kdor bi ga opazoval, bi sodil, da je to brezbrižen, nekoliko radoveden postopač. Med tem pa sta privozila do stražarnice tudi njegova dva voznika. »Wein«? je oblastno vprašal nemški stražnik. čine Kapele. Ljudje so ob tej novici kakor akametiel; obstati Pri svojem vsakdanjem detlu. Se vedno niso mogli verjeti, da se bo to res zgodilo. Sosed je hiiitel k sosedu, po vaseh so se zbirale gruče ljudi, vsakdo je želel zvedeti, ali bo ta vest, o kateri so med seboj potihem čiškem ln krškem srezu. Oee tri dni, v petek 24. oktobra, so nacisti pričeli s preseljevanjem v vaseh občin Dobova im Kapele. Drugi dan po nemškem Razglasu splošne selitve so zjutraj bili nalepljeni na topolih ob cesti proti brežiški Postaji, na »Wein,« sta kratko v en gla« odgovorila voznika. »Welterfahren,« je zapovedal zelenec, ne da bi še približal vozu. Voznik je zamahnil z bičem ln že so bili na mostu. Sedaj pa se jim je naenkrat kar nekam mudilo in nagli korak vprežene-nega konjička je izdajal, da ne vozijo ravno težkega tovora. Približevali so se že brežiški postaji. Tu pa so se ločili od ostalih voznikov ln ustavili pri čuvajnici ob cesti v Brežino, kjer je takrat stanoval železničar Franc Milavec. Počasi in previdno, kakor to znajo stari in izkušeni vinski tovorniki, so valili sod v klet čuvajnice. Voznika sta takoj po opravljenem delu skočila na voz in pognala domov, spremljevalec pa je ostal pri Milavcu. V sodu so bile puške, bombe ter prazna municija. S tem orožjem se. je čez nekaj dni oborožila Brežiška četa. Voznika sta bila Kovačičev Milan in Kolarjev Emanuel iz Krške vasi, spremljal ju le Dušan Kveder. ■ V e kaj dni po tem dogodku, v ponedeljek, 20. oktobra, jo brežiška krajši irer Svvoboda imel sejo z birgermajstri, ki jdh jo postavila aprila 1941 v občinah nekdanjega brežiškega sreza nacistična oblast. Krotko jim je povedal in potrdil to, kair so ljudje v Posavju govorili že vse leto. »V sledečih dneh bomo začelij splošno preseljevanje prebivalcev v Posavju«. Ko so nekaitor; le začeti spraševati po vzrokih tega zločinskega početja, se krejstirer ni trudil, da bi preseljevanje obrazložil ln utemeljili. Zapretil je e policijo ln oboroženo nemško silo in seja je bila kmalu zaključena. Prvi Je to novico posredoval prebivalcem birgenmajster ob- KOZJE — Gestapovski zapo ri, kjer so bili zaprti borci Brežiške čete boječe govor® že vse leto, sedaj res postala nespremenljiva resnica. 2e naslednje jutro so vse upe, da morda to le ne bo res, podrli rdeči in rumeni Razglasi o splošnem preseljevanju prebivalcev v nekdanjem bre- v brestaniške Elektrarne pa so sodelovali na prvenstvu »ELES« v Novi Gorici. Vse to in gostovanja na tujih odrih ter gostovanje drugih ansamblov v Brestanici so prav gotovo opravičili obstoj društva. Udeležence občnega zbora je pozdravil predsednik občinskega sveta »Svobod« tov. Horjak, ki je v svojem nagovoru poudaril, da je svet namenil »Svobodi« na Senovem in v Brestanici, nadalje »Svobodi* v Koprivnici in pri Antonu primerno denarno podporo, zlasti slednjima društvoma, ki sta bili ustanovljeni na novo. Poročilo upravnega odbora pa je sprožilo burno debato. Nekateri so trdili, da vsako »kompromisarstvo* pri širjenju socialistične kulture negira akcijo. Spet drugi pa so gledali na položaj trezneje: v majhnem podeželskem kraju, kot je Brestanica, je treba pač upoštevati dani položaj in se prilagoditi trenutnemu stanju. - Nekateri so opozarjali, da v prosvetnih društvih primanjkuje režiserjev in da je nujno, da učitelji kot prosve-tarji in nosilci kulturne dejavnosti na podeželju tesneje sodelujejo s »Svobodo*. Po izvolitvi novega upravnega odbora je tov. Vovčak spregovoril o bodočem delovnem načrtu društva in pouda- ril, da le-to namerava uprizoriti štiri odrska dela, in sicer igro »Janko in Metka*, opereto »Tam na gorah*, Bu-dakov »Metež« in Begovičevo komedijo »Skupno stanovanje*. Društvo bo gostovalo v Koprivnici in pri Antonu, kjer je preteklo sezono s prireditvijo »120 minut smeha in zabave« želo priznanje domačinov. Pripravljenost, pripomoči tudi k dvigu turizma, bo društvo pokazalo s pristopom v Turistično-olepševalno društvo. Ljudska univerza, ki je eden izmed stebrov širjenja ljudskega izobraževanja, bo pričela s predavanji ob sprem-Ijevanju poučnih filmov. Te je kupila brestaniška Elektrarna, predvajali pa jih bodo s šolskim projektorjem. — Ker je Kino Brestanica v likvidaciji, namerava »Svoboda« pri občinskem ljudskem odboru zaprositi, da se osnovna sredstva v vrednosti nekaj milijonov dinarjev dodelijo njej. Naloga bodočega upravnega odbora bo, da pomnoži članske vrste in pritegne v društvo tudi kmečke ljudi, zlasti pa mladino, kar bi poživilo kulturnoprosvetno dejavnost v Brestamici. Nick RADIO v tem tednu Poročila poslušajte vsak dan ob 8.05, 7.00, 13.00, 13.00, 17.00 ln 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo« ob delavnikih ob 14.35, ob nedeljah pa od 14.00 do 16.00. »Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo« vsak delavnik ob 12.30. »Naš Jedilnik«, oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak de-slavnik od 5.00 do 7.00. NEDELJA, Zt. oktobra 7 35 Za razvedrilo Igra Barnabas Geczy s svojim orkestrom; 8.30 Zabavna ruleta; 8.30 Mladinska radijska igra — Tamara Gabe; Mesto mojstrov; 9.17 »Cez tri gore« (spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi); 10.00 Se pomnite tovariši... — Franček Mirtič: V obroču tridesetih; 10.30 Kar radi poslušate; 11.30 Baletna glasba Petra Iljiča Čajkovskega; 12.16 Želimo vam dober tek (spored zabavnih melodij) 13.30 Za našo vas; 16.00 Zvone Kržišnik: Branje v Prlekiji (reportaža); 16.30 Glasbeni mozaik; 17.30 Radijska Igra — L. Fischer: Večno breme; 18.13 Slovenska pesem od romantike do danes; 20.00 slavnostni koncert v počastitev dneva združenih narodov. PONEDELJEK, 28. oktobra 8.05 Jutranji divertlmento; 9.20 Vesele popevke — vedri ritmi; 11.35 »Bela krajina« (priredbe T. Maroltove za tamburaški kvintet s petjem); 12.40 Francoske otroške pesmi; 13.15 Odprite sprejemnik (za ljubitelje zabavne glasbe); 14.06 Radijska šola za višjo stopnjo — Imeli smo ljudi; 17.20 Popevka tega tedna; 18.00 Mladinska oddaja; 20.00 S festivala v Salzburgu. TOREK, 2». oktobra 8.05 Slovenske narodne pesmi pojo ansambli; 8.35 Janez Krstnik Novak: Figaro; 9.00 Zabavni mozaik; 10.10 »Pozdrav iz Berna«; 10.40 »Pojte z nami«!; lil.30 Za dom in žene; 11.45 Poskočna harmonika; 13.30 Pisan spored opernih melodij; 15.40 Potopisi in spomini — Kasimtr Edschmid: Na poti do Viktorijinih slapov; 17.10 Spomini na Broadway — kot Jih obuja orkester Wernerja Millerja; 17.50 Trije pevci — tri popevke; 18.00 Športni tednik; 20.00 Koncert Ljubljanskega komornega zbora p. v. Milka Skoberneta. SREDA, 30. oktobra 8.05 Pisana paleta; 9.15 Pol ure za ljubitelje domačih napevov; 9.45 Mali zabavni ansambli igrajo; 11.00 Melodije potujejo; 13.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 16.00 Koncert po željah; 17.10 Sestanek ob petih; 17.30 Zaigrajmo in zapojmo; 18.00 Kulturni pregled; 18.50 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. ČETRTEK, 21. oktobra 8.05 V veselem narodnem tonu; 10.10 Zabavni glasbeni mozaik; 11.30 Cicibanom — dober dan!; 11.45 Pesmi za naše male; 12.40 Slovenski vokalni oktet vam prepeva; 14.20 Zanimivosti iz znanosti ln tehnike; 15.40 Humoreska tega tedna — A. P. Cehov; Maska; 16.00 Z našimi in inozemskimi solisti in skladatelji; 17.10 Ali Jih poznate? (nagradne uganke iz zabavne glasbe); 18.45 Četrtkova reportaža; 19.50 Tedenski notranjepolitični pregled; 20.05 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov. PETEK, 1. novembra 7.35 Poje Ljubljanski komorni zbor; 8.45 Mladinska radijska igra — Ante Ilič: Legenda o tisočih zmajih; 9.15 Pesmi domačih skladateljev; 10.10 Stane Terčak: Pisma, ki obtožujejo; 15.35 Marijan Kozina: Padlim; 15.30 Partizanske pesmi in samospevi; 17.30 Radijska igra — Vasja Ocvirk: Živi in mrtvi; 20.00 Lepe melodije; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled. SOBOTA, 2. novembra 8.05 Lepe melodije — znani napevi; 9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — Pojte z nami!; 10.10 50 minut simfoničnih plesov; 13.00 Pionirski tednik; 11.15 Domače napeve izvajajo mariborski ansambli; 14.00 Vesela godala; 14.20 Zanimivosti iz znanosti ln tehnike; 15.4n S knjižnega trga; 17.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 17.45 Hitri prsti (igra trio Dorka Skoberneta); 18.00 Okno v svet; 18.15 Pesmi raznih narodov; 20.00 Veseli večer; 21.00 Melodije ln ritmi za konec tedna. adnjič so nam zagorske gospode pisale, da se zelo vesele nove tržnice. Ob koncu so pripisale, da delo pri tržnici lepo napreduje, in da vse kaže, da bo ta dograjena mnogo prej, kot smo pričakovali. Tem, ki so nam pisale, in vsem ostalim moramo žal sporočiti, da ničesar ne vemo o tem, da bo prej dograjena, čeprav zdaj, kot vidimo, še pokrivajo streho. O cenah pa zadnje dni nismo na tekočem. Nemara tudi zagorske gospodinje niso. Ni dolgo tega, ko so bila jajca po 22 din eno. Nekaj dni kasneje že 24 din. Zdaj pa so jih branjevke prodajale že po 25 din. Pa še dovolj jih ni. Čisto odkrito moramo povedati, da bi morale gospodinje v Zagorju tu in tam sesti za mizo in ustanoviti nekak odbor potrošnikov, specialno za zagorski trg. Slišali smo, da se je to zelo splačalo nekaterim krajem na Štajerskem, pa tudi na Gorenjskem. Ko so dobile cene vseh pridelkov, so enostavno odšle na občinski ljudski odbor in se ondod pozanimale, kako stoje cene v drugih krajih. Potem so lepo napravile podroben spisek in z njim odšle na trg. Branjevkam in vsem prodajalcem so lepo odkrito razložile, kakšne so cene v drugih krajih in jih prepričale, naj jih znižajo. Marsikdaj so to prodajalci storili, in gospodinje tistega kraja so* jim bile globoko hvaležne. « Res je to nekoliko nehvaležno delo, vendar v tem času edino prepričljivo. Končno nam je znano, da se branjevke na zagorskem trgu zjutraj enostavno pogovorijo, kako nastaviti cene, in tega se držijo kot klop. Pa še to; za trdno vemo, da so cene nekaterih pridelkov na drugi strani ceste, tam, kjer prodajajo prodajalci izlaške zadruge in zagorskega trgovskega podjetja, znatno nižje. Vemo tudi to, da ti plačajo uporabo tržnega prostora, branjevke pa ne vedno. Potemtakem predlagamo, da se raje poslužujete onih prodajalcev na drugi strani, v našem primeru, na desni strani ceste. Toliko za sedaj o cenah. Predlagamo pa, da nam večkrat pišete o nepravilnostih, naj si bodo take ali take, mi obljubljamo, da jih bomo vedno objavili. TRG \ ZAGORJU Se nekaj o nedavnih volitvah. Zagorjani so se lepo izkazali. Verjetno bodo na občinskem ljudskem odboru za prihodnje volitve imenike skrbno pregledali in jih, če bo potrebno, tudi dopolnili. Za zaključek pa še odgovor tovarišem iz Zagorja. Kolikor vemo, bosta oba nova stanovanjska bloka (rudniška) dograjena še pred zimo. To velja zlasti za prvega. Strinjamo pa pa se z vami, da bodo prostori v blokih nekoliko premajhni. Tistemu tovarišu, ki je prepričan, da bo dobil stanovanje v novem bloku, pa že zdaj tarna, da ne bo mogel postaviti v spalnico ničesar drugega kot postelji in omaro, žal ne moremo povedati nič določnega. Obljubljamo pa, da se bomo obrnili na vodstvo rudnika, ki bo povedalo točno, kaj je s to zadevo. Obračamo se na vse naše bralce, da nam še kaj pišejo. Saj vemo, da vas težijo ti ali oni problemi. Kolikor bo v naši moči, vam bomo venomer naglo odgovarjali. — Lepe pozdrave! H 8 Prometne nesreče Mladost v Brežicah Ne dirkaj, da si boš ohra nll 'življenje Stanko Oljnik, kaplan v Trbovljah, se je dne 16. t. m. peljal z mopedom po občinski cesti s Kleka proti Trbovljam s precejšnjo hitrostjo. Pred prihodom na glavno cesto pri Volaju je nepravilno sekal levi ovinek. Ko je privozil izza nepreglednega ovinka, ki ga je sekal, se je znašel pred tovornjakom, ki je vozil po desni strani ceste iz smeri iz Zgornjih Trbovelj proti Rudarski cesti. Tovornjak je vozil Rado Pešelj brez vozniškega dovoljenja, Ker je bila razdalja med mopedistom in tovornjakom zelo majhna in ker je mopedist vozil precej hitro, svojega vozila ni mogel pravočasno ustaviti. POTOČE 02 2MMJ® Zb sedaj razmišljajo Dijaki ekonomske srednje šole v Trbovljah te sedaj razmišljajo o mladinskih delovnih akcijah v poletnih počitnicah. Mladinsko vodstvo meni, da bodo lahko formirali samostojno mladinsko delovno brigado, ker je med dijaki zelo veliko zanimanja za delovne akcije. -nc MALKOVKC Na Malkovcu še nimajo dolgo elektrike, pa Je v vasi že mnogo družin, kjer imajo radio. Ljudje šele sedaj vidijo, kako so bili odrezani od ostalega sveta, ko še niso imeli elektrike. Sedaj zidanice več niso edino, kjer lahko najdejo zabavo. v vasi Imajo tudi kulturno dvorano. toda škoda, da tako slabo V znamenju skromnosti Ja mladinski aJcttvlet Nekoč sva govorila službeno: »Naši člani nUo resni. Vse preveč jim plešejo pred očmi družabni večeri, plesi ln Izleti. Funkcij se branijo. Vse breme pade name. In potem le trdo dele v društvu »Konjerejec«, v upravnem odboru »Prijateljev žab« pa aktiven športnik in terenec sem In še in še. Toda niti minute ml ni žal, ko se spomnim na naše borce, ki so toliko pretrpeli. Le kaj bi mislili vsi tisti pod rušo, če bi vedeli, kako brezbrižno do vsega žive nekateri.« po nekaj tednih, ko sem na vzornega mladinskega, ali bolje vsesplošnega aktivista to skoro povsem pozabil, sta se spet srečala. Tokrat ne v mestu, pač pa v vati, visoko nad ojlm. Bil Je član neke komisije. Sedel Je dostojanstveno ln bil Je v živčnem razgovoru z motoristom, ki naj bi skoro odbrzel v dolino. •Povej mu, da ob dveh zagotovo pošlje avto!« — 2TT »Naj ga vzame kjer koli! Kdo bi hodil eno aro pei!» Res, kaj bi rekli tleti pod rušo, ki so prepe-lačUi (sredi ognja ln svinčenih zrn) ure ln ure, na pol gon po mrazu ln anegui NA ZASEDANJU DELAVSKEGA SVETA Dlrektori »Tovariši, pomislite, »Koleraba« Je dobila lepše osebno vozilo od našega. Ali bomo ostali križem rok ln mirno gledali na to? »Kupimo nov, dražji avto, ta tako ni več moderen!« Delavec Dane m takšnega mnenja. .Ali bi ne bilo bolje, da bi ostali za tedaj še pri starem Chevroletu, ki ga Imamo komaj dve leti. In mislili na nakup česa dru gega bolj potrebnega. Iteclmo tovornega avtomobila. ki Je te res star ln ves škripajoč?« »Poglejte ga, ta človek ni niti najmanj sodoben. Tovorni avtomobil, prav. tudi ta pride n« vrsto, toda ne sedaj, ko je v vprašanju ugled našega velikega podjetja. Zdaj moramo dobiti najprej novo limuzino!« B1.1 je zbor volivcev. Govoril je mesnat človek. Njegov govor je bila ena sama velika hvalnici uspehom, doseženim na najrazličnejših področjih njegove komune. Tovariši, poglejte, pred leti nismo Imeli v našem trgu niti ene trgovine, kjer bi dobili... Danes je te in druge podobne robe In vzorcev dovolj. Zato glejmo in stremimo za tem. da bo ostalo frlmveč našega denarja v trgovinah našega kraja. Ne hodimo kupovat drugam, v druge kraje, okraje ali celo republike. — Vse za razvoj naše komune 1« Zunaj, na hladnem, znanka znanki: »Saj je bilo lepo, nič ne rečem. Dober, plemenit govoir. Toda najprej naj tovariš na to navadi svojo dirago gospo, ki ji še Inozemsko blago ni vedno po volji... « Jutri gresta direktor X ln direktor Y v Ljubljano. Oba imata enako pot ln enako sejo. Lahko bi Sla skupaj. Toda ne. »Cernu le,« se namrdne upokojenec Jaka. ki že tri mesece trga od svoie »niače« denar za kurjavo m >dn v® č» ga n« ho prej dohitela zima, ko je prebral tale stavek v nekem postaranem časopisu. Ironično je dejal: »Sai imata obe podjetji limuzini In šoferja, in seveda dovolj denarja!« Nasmehnil se je. — Zakal? -Jak služi svojemu namenu. Mladina bi lahko večkrat naštudirala kakšno Igrico in se predstavila domačemu občinstvu. Tudi družabne prireditve bi bile lahko pogosteje. Treba je samo prijeti za delo, saj v vasi ne manjka sposobnih ljudi, ki bi vodili ln tudi usmerjali kulturnoprosvetno delo. SEDAJ GRE PA ZARES V Šentjanžu že več niso verjeli, da bodo sploh kdaj začeli z izgradnjo šolskega poslopja ker se je to že dolgo obljubljalo, a nikoli izpolnilo. Sedaj pa vse kaže, da gre zares. Na posebnem računu so že naložena sredstva, tako da bo gradbeni odbor lahko začel takoj z delom. Tudi prebivalci bodo pridno pomagali, saj so že zdavnaj obljubili, da bodo prispevali les, vožnje in drugo ter da bodo pomagali tudi s prostovoljnim delom. Le pridno na delo, da bodo otroci kmalu v novih, svetlih in sončnih prostorihl S SENOVEGA Proslava 40, obletnice oktobrske revolucije. — Med lepo uspele proslave lahko prištevamo slovesnost, ki so jo priredili preteklo soboto na Senovem v domala polni šolski dvorani v počastitev 40. obletnico oktobrske revolucije. — Po slavnostnem govoru o pomenu in vlogi oktobrske revolucije* Je govoril sekretar občinskega komiteja ZK Senovo, tov. Karel Ster-ban. Zatem Je sledil dobro Izveden kulturni spored, ki je obsegal pevske, godbene in druge točke. Zlasti pomemben prispevek k tej slovesnosti je dala šolska mladina s svojimi točkami pod vodstvom učiteljev. Na proslavi Je uspešno sodelovala godba na pihala s pevsko sekcijo domače •Svobode«. Slavnostno so odprli otroški vrtec. — Končno so tudi na Senovem odprli otroški vrtec, ki so ga že dolgo pogrešali. Zasluga zanj gre predvsem Društvu prijateljev mladine ter za šolstvo ln prosveto odgovornim organom, ki so se trudili, da ta potrebna ustanova dobi svoj kotiček tudi v tem industrijskem kraju. Omenimo naj tudi razumevanje, ki ga je pokazala občinska gasilska zveza, ki Je v svojem domu dala na razpolago prostore za to ustanovo. Ko so pretekli teden slovesno odprli otroški vrtec, sta navzoče starše In otroke ter zastopnike organizacij pozdravila Tone Javo-rlč, predsednik sveta za šolstvo, in Kristina Radej, upraviteljica osnovne šole. Malčkom in povabljencem so nato pripraviti prisrčen kulturni program, ki so ga izvedli pionirji in prireditelji slovesnosti. Za njim je sledila skromna pogostitev malčkov, mamice pa so dobile šopke cvetja. Celotna prireditev je bila tako prisrčna, da Je ganila vsakogar, ki se je je udeležil. Prostor, v katerem bodo otroci dobili svoj predšolski pouk, je lično urejen in opremljen z zelo okusno opravo. Seveda manjka še marsikaj, kar Je potrebno pri vzgoji malčkov, raznih rekvizitov, igrač itd. vendar Je pričakovati, da bodo to že dolgo želeno ustanovo primerno podprti vsi, ki Jim je pri srcu, da otroški vrtec na Senovem lepo uspeva. Obisk partizanskih krajev. — Med člani senovške godbe na pihala. ki deluje v sestavu domače »Svobode«, se Je porodila ideja, da bi obiskali bližnje partizanske kraje. Seveda je prav, da takšno zamisel pozdravimo, ker so redka društva, ki bi našim ljudem na podeželju, ki so mnogo prispevati k zmagi v narodnoosvobodilni vojni, prirediti kakšno kulturno prireditev, so je pa vendar veseli. Svojo pot so godbeniki predvideti nekako po tisti, ki jo Je prehodila XIV. divizija oziroma tam, kjer so se boriti junaški borci Kozjanskega odreda. V enodnevnem obhodu bodo godbeniki obiskati kraje od Kozjega, preko Lisičnega, Šentvida in do Planine. Pomudili se bodo ob spomenikih padlih borcev ln kralih zgodovinskega pomena v NOV, s čimer se bodo oddolžili padlim Junakom in njihovi veličastni bor- Z VARČEVANJEM KORISTIMO SEBI IN SKUPNOSTI! VARČUJM0 ZA UDOBEN DOM! bi. Seveda bodo tudi med ^jotjo zaigrali kakšno partizansko pesem in koračnico in z njimi obudili spomin na slavne dni. Omenimo naj, da seno.vška godba zadnje čase postaja vse bolj kvalitetna glasbena enota in da je dosegla že takšno višino, da je njeno predvajanje užitek tudi za razvajena ušesa. Z godbeniki bodo odšli na pot tudi predstavniki Zveze borcev s Senovega. zato ga je zaneslo v tovornjak. Nepreviden mopedist je padel po cesti z mopedom vred in pri tem dobil hude poškodbe. Prenesli so ga takoj v bližnjo trboveljsko bolnišnico. Mopedist se bo moral kajpak zagovarjati pred sodnikom za prekrške, ker je na javni cesti vozil proti predpisom, šofer tovornega avtomobila pa. ker je vozil brez vozniškega dovoljenja. Starši, pazite na sovje otrokeI Na cesti II. reda na Vidmu pri Krškem se je pred dnevi dogodila huda prometna nesreča ob srečanju tovornega avtomobila z vprežnim vozom, ko je iznenada izza vprežnega voza skočil na cesto pred tovornjak 6-Ietnt otrok Marijan Cirar. Ker je otrok skočil na cesto nepričakovano, šofer svojega vozila ni mogel pravočasno zavreti. zato je z desnim branikom zadel otroka in ga podrl na cestišče. Zaradi udarca ob tovornjak in ob cestišče je otrok dobil hude telesne poškodbe in ie bil prepeljan v bolnišnico. D. V prihodnji številki našega lista nov kriminalni roman svetovno znane pisateljice AGATHE CHRISTIE. »HIŠA NA SIPINI« Ne zamudite te edinstvene priložnosti in se še pravočasno naročite na naš liat, Agatha Christie je razen Belgijca Georgesa Simenona verjetno na svetu najbolj bran pisatelj kriminalnih romanov. Po rodu je pol Angležinja, pol Američanka, rojena leta 1890 v Torquarju. V Parizu je študirala glasbo in petje, toda še močneje jo je privlačevala književnost. Spoznala je precej sveta: Evropo in Ameriko ter Egipt ln dežele Bližnjega vzhoda, ki jih je prepotovala kot žena znanega arheologa na mnogih potovanjih in ekspedicijah. Agathe Christie je to znanje v kriminalnih romanih izkoristila. Dolgočasiti se ob njej res ni mogoče, saj rešuje tudi najbolj zapletene kriminalne primere na način, ki ji je prinesel sloves In priznanje v svetu. {jepcB pfafunfedigtm, \ \ Nikar mi zameriti, ko se več kot dva tedna niaem oglasil. S časom me Je tolikanj dajalo, da zares nisem utegnil sesti za mizo in zapisati moje doživljaje iz Zasavja. Zdaj pa je moja torba postala že tako zajetna, da se moram odkasljati Evo nekaj cvetki S pekom Kičem v Zagorju sicer nisva, sovražnika, toda če bo nadaljeval s svojim nič kaj čednim početjem, bom moral poslati peticijo na občinski ljudski odbor, v kateri se bom zavzemal, naj ga poučijo, da ne živimo že dolgo ne v prejšnjem stoletju ali pa na »karte«. Kar poslušajte, kaj se mi Je pripetilo takole iired dobrimi štirinajstimi dnevi. Zmanjkalo mi je kruha. Cisto naravna zadeva, kajne? Poprosil sem šolarčka, ki domuje v moji bližini, naj gre h Kiču po hlebček kruha. Fant ustrežljiv, da je veselje. Je vzel denar in že Je zletel po cesti. Pekovka je vprašala, za katero stranko ie kruh. in fante Je odgovoril. »Nak«, je dejala pekovka, »ta Je že vzel kruh«. Fant pa, ne in ne. Dejal je, da tovariš ni vzel kruha, in naj ga da, saj ga ima. Pekovka pa se ni dal^ k sebi in je fanta odpravila brez kruha. No, tragika je v tem, da ie pekovka vedela, da fantovi starši kupujejo kruh malce niže, v sosednji pekariji in sodila, naj gre fant v ono pekarno. Pekovki svetujemo tole: nikar nagajati potrošnikom. Utegnilo bi ji škodovati, zares, škodovati. Sicer pa pričakujemo, da bo občinski ljudski odbor, če bo bral te vrstice, že napravil evoje. To pravzaprav mora storiti, saj bo na ta način zaščitil potrošnike pred tolikšno samovoljo, ali ne? Zadnjič sem bil v Vidmu-Krškem. Na železniški postaji Minilo je deset, oziroma petnajst minut po tem, ko bi moral na postajo prisopihati jutranji vlak proti Zagrebu. Ozrl sem se na črno tablo, kjer bi morala biti napisana zamuda vlaka Zaman, na tabli ni bilo napisane zamude. Zategadelj bi prosil postajne uslužbence, da seznanijo potnike z zamudami, kajti kolikor mi Je znano, so dolžni to storiti, če ima vlak več kot 15 minut zamude. Tako namreč piše v prometnem pravilniku. Pa brez zamere, tovariši železničarji, opomin pa seve velja tudi za ostale zasavske postaje. Bilo bi napak, če bi prezrl naše Trbovlje. Pa ni kaj dosti gradiva iz moje torbe. Pa vendar, svetoval bi uslužbenkam Zavoda za socialno zavarovanje, sobe št. 18. naj se pri občevanju s strankami, nikar ne vtikajo v zasebne zadeve in življenje zasebnikov v enem ali drugem podjetju. To namreč ni njihova zadeva, pa tudi v naši ustavi Je zajamčena osebna svoboščina državljanov. Takole brez zamere. Se na Senovo Je šla moja pot. To je bilo na volilno nedeljo. Kajpak sem najprej oddal svoj glas za najboljše med najboljšimi. Kot rečeno, sem še! na Senovo. Ker se me Je hotela prijeti gripa, sem stopil v kolodvorsko restavracijo v Brestanici ln naročil pol decija žganja. Odštel sem na mizo 25 dinarjev, kolikor velia pol decija žganja v mnogih zasavskih gostiščih. Moral pa sem primakniti še pet dinarčkov. Moj, bog kako so dragi, sem dejal samemu sebi in zdirjal ven na plan, da bi ujel atvobus. Ta ml je seve ušel. Mahnil sem Jo peš proti Senovem, ln ves prepoten prispel na vrh tistega klanca, kjer se začne središče Senovega. Na levi strani ceste je gostilna, na desni pa hlev, nad katerim so menda tudi stanovanja, kjer Je na zunanji strani betoniran hodnik, na oknih pa zavese. Na hodniku sem zagledal kip. ki je predstavljal moškega v pokončni postavi ali drži, zraven njega pa žensko, ki je sedela. Pa ni bil kip. Neki prijatelj. mi je razložil, da sta kipa živi bitji, ki štejeta vse tiste ljudi, ki prihajajo v gostilno. Menda delata analizo pivcev na Senovem. Uh, kako neprijetno delo, kajne? Kaj pa koga briga, kaj počnem v svojem prostem času, ali ne? Kar Je res, Je res Mnogi senovški otroci so tako vljudni ln olikani, da sem sam pri “sebi zelo vesel. Otroci so šli tisti dan v šolo. Mnogi so pozdravljali mimoidoče ljudi, in zanimivo: slabše oblečeni ljudje so 1im ltubeznivo odzdravljali, bolje oblečeni, ti so mogli biti kaj več, pa se niti ozrli niso na otročad. Ne bom nič komentiral, mislim pa si seveda svoje. Kajpada ne najboljše, in vi dragi bralci, tudi ne, kajtne? Naj bo dovolj za danes. Lahko vam povem Sc to, da gripa v okraju počasi, zelo počasi narašča. Nckiteri so jo dobro izrabili. Poznam ljudi, ki so se je nalezli že tretjič. Vsekakor; dober teki Va3 Pepče. >»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦«««»♦»»»»»»♦♦»«»»«»♦«»»♦»»«»♦»+♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ SLIKA 1. — Zelo važno vlogo so opravljali na dan volitev kurirji, ki so * motorji, avtomobili, kolesi in tudi peš prinašali poročila * volišč do centrov. Posebno je pohvaliti tiste kurirje, ki so opravili svojo nalogo kar peš od oddaljenih krajev, kot na primer s Kala nad Šentjanžem in drugod, kjer so imeli do krajevnega urada tudi po dve uri peš poti. Svojo nalogo so izvršili Na sliki motoristi pred poslopjem občine Trbovlje. SLIKA 5. — Takšnih primerov je bilo mnogo. Volivci so imeli nočno delo in so na volitve prišli kar z dela. Tale na sliki je Jože Narberger. Dela na zunanjem obratu rudnika in je bil na volišču ob 6. uri zjutraj, vendar je moral počakati, da so volišče odprli. Volitve »od lečo V nedeljo niso bili na delu samo volivci, kurirji-poročevalci, ljudje pri volilnih komisijah in še drugi, temveč tudi novinarji in reporterji. Takoj, ko smo oddali svoj glas, smo odrinili na pot. V naslednjem vam prinašamo slike »Volitve pod lečo«. Ujeli smo jih z jeepom, fotokamero in za-pisnico po voliščih od Zagorja do Dobove. SLIKA 3. — V Šuštarjevi koloniji v Trbovljah je prišla na volišče že ob pol 8. uri zjutraj Hlastanova Rozika, stara 80 let, kjer je volila in opravila svojo dolžnost. V Trbovljah je bilo kar živahno: ob 8. uri zjutraj je znašala udeležba že preko 40%, ' X ■ fl« • > SLIKA 2. — Na voliščih v Zagorju je bilo zelo živahno že v zgodnjih jutranjih urah. Pa ne samo v Zagorju, domala povsod so najzavednejši državljani hoteli svojo nalogo prvi opraviti. V Toplicah, v čitalnici, je naš fotoreporter ujel v kamero mladinca, ki je bil med prvimi na volišču. Ni pa bil to edini — po poročilih, in kot smo opazili tudi na terenu, so bili mlf dincl po celem okraju med prvimi. SLIKA 6. — Na volišču na Studencu v Hrastniku se niso dali ugnati. Prihajali so drug za drugim na volišče, in tudi neka ženica je oddala svoj glas. Ko smo jo vpraševali, kako se piše, nam ni hotela tega povedati. Bala se je, da bo prišla v časopis ... Veliko govorimo in pišemo o spremembah, ki jih že uvajamo v naš šolski sistem, a kljub temu, zlasti starši, pogosto sprašujejo, v čem so bistvene poteze spremenjenega šolstva. Starši so tisti, id jih prav gotovo najbolj zanimajo dobre plati šolske reforme. Sklenil sem napisati pričujoči, sestavek, ki naj na kratko pokaže spremembe v naši šoli in s temi formalnimi spremembami tudi dolžnosti: vzgojiteljev, družbe in staršev. Naš šolski sistem je dajal splošno obvezno izobrazbo naši mladini v osnovni šoli, kjer so učenci končali štiri razrede, potem pa nadaljevali svoje šolanje na nižji gimnaziji. Nižja gimnazija je po svojem programu pripravljala dijake za nadaljnji študii v petem razredu gimnazije; ni pa dala življenjsko potrebnega znanja vsem tistim, ki so šlt v industrijske ali obrtne delavnice, alt v druge poklice. -Precejšnje število otrok pa niti ni prišlo v nižjo gimnazijo, ker jim to zaradi oddaljenosti ni bilo mogoče. Kaj pa nova šola? Ali bomo v njej odpravili vse te napake? Obvezno osemletno šolanje bomo v bližnji bodočnosti približali vsaj 80 odstotkom naših otrok. Vsi večji kraji z ‘zadostnim številom otrok bodo dobili namesto sedanje osnovne šole osemletno šolo, brž ko bodo za to dani osnovni pogoji (prostori in učni kader), kjer bodo val učenci lahko dokončali svojo šolsko obveznost. Razumljivo pa je, da take šole ne bo mogoče organizirati v vsaki vasi in bodo verjetno otroci iz posameznih zaselkov imeli tudi do »no uro daleč v šolo. kar pa bo učenpem. starim nad enajst let, že mogoče. Osemletne šole v našem okraju »o organizirane poveod tam, kjer so bile doslej nižje gimnazije, razen v Trbovljah in Brežicah, kjer je nižja gimnazija ostala za eno leto leto še v sestavu z dosedanjo višjo gimnazijo. Poleg popolnih osemletk v okraju pa so že začeti delovati peti razredi bodočih osemletk povsod tam, kjer je to mogoče. Vse te šole bodo postopoma v nadaljnjih treh letih dobile vseh osem razredov. Razen tega bo v nekaj letih začelo delovati v okraju še nekaj osemletk. Tako bo -mogoče vsakemu učencu »končati •sem razredov obvezne šole. Drugo pa je učni načrt, )ti bo V novi šoli precej spremetijen. ta sedaj so dobili nove učne načrte le.prvi trije razredi obvezne osemletne Sole. Prihodnje leto ga bodo dobili nadaljnji trije razredi (četrti, peti In šesti razred), naslednje leto pa še sedmi in osmi razred. Razen tega imamo v našem okraju dve poskusni osemletni šoli, ki poučujeta tudi v četrtem razredu po novem učnem načrtu, to sta Dol pri Hrastniku in Leskovec. Sedaj delajo vse osemletke od petega razreda dalje po starem učnem načrtu za nižjo gimnazijo. Nov učni'načrt, ki bo postopoma uveden v osemletko, bo precej spremenjen glede na dosedanjega. Prvi -trije razredi imajo nov predmet: domovinski pouk. ki obsega dosedanji stvarni pouk v prvih dveh razredih, v tretjem razredu pa zgodovino, zemljepis ln prirodopis. Ta predmet naj otroka uvaja v družbo im ga seznanja z našim gospodarstvom ln prirodo. Tudi v naslednjih razredih ho po novem učnem načrtu na prvem mestu življenjsko znanje in manj priprav, kot do sedaj, na peti razred gimnazije. Spiska reforma postavlja največje naloge pred naše vzgojitelje. Na osnovi okvirnih učnih načftov je treba izdelati podrobne učne načrte, ki naj upoštevajo značal kraja, pri tem pa ne smejo Iti iz obsega okvirnega učnega načrta. Delo z otroki v višjih razredih osemletke je treba približati načinu dela v dosedanji osnovni šoli, vendar ne tako, da bi zmanjšali količino življenjsko potrebnega znanja. Izločiti bo treba nepotrebno verbalistično znanje, ki bremeni spomin. V novi šoli Je potrebna večja afctivizacija otroka. Gimnazije so v večini primerov snov bolj ali mani nazorno podale, učenca obremenile z domačimi nalogami in potem registrirale njegovo znanje. Tak način dela je zadoščal za tiste učence, ki so biti pri razlagi snovi aktivni ln so delali domače naloge. Vemo pa, da je precej otrok, ker nimajo volje, ali pa so, zlasti kmečki, doma precej zaposleni Zaradi naštetih momentov je dovršilo nitjo gimnazijo komaj 20—30®/» šoloobveznih otrok. Naloga nove šole je. da to stanje zboljša. Vzgojitelj mora učence pritegniti k intenzivnemu sodelovanju. To bo dosege' z zanimivim' razlagami, ki jih bo podkrepil z nazornostjo, zato Pa so potrebna sodobna učila. k| pa jih naše šole Se ne premorejo. Tudi film. radio in ponekod celo televizija so sred- stva, ki mnogo pripomorejo k aktivizaoiji otroka. V šoti je treba snov tudi utrditi, tako da otrok potrebno znanje obdrži v spominu. Cas za utrjevanje pa bomo pridobiti z izločitvijo nepotrebne snovi iz učnega načrta. K lažjemu osvajanju znanja v nižjih razredih bodo pripomogle tudi učne enote, ki obravnavajo vsa dejstva tako, kot jih človek dojema — povezana v celoto. Drobljenje snovi na posamezne predmete učence v marsičem prikrajša. Dejstva, ki jih otroci iz življenja, povezana v celoto, poznajo, »o jim tudi. kot detajli, nova. Kompleksno obravnavana snov bo pripomogla učencem do lažje zapomnitve. V višjih razredih pa bo k temu pripomogel skupinski pouk, kjer bodo predmetni učitelji poučevali več sorodnih predmetov. Pri kemiji na primer bodo učitelji opozarjali na važna dejstva iz fizike in biologije, seveda kolikor bo v zvezi z obravnavanim poglavjem. Poučevanje več predmetov v istem razredu pa bo imelo pozitiven vpliv tudi na ocenjevanje učencev. Pri poučevanju samo enega predmeta v razredu predmetni učitelj slabo pozna dijake, poleg tega pa ocenjuje Izključno učenčevo znanje svojega edinega predmeta. Vemo pa, da pogosto v celoti dobri učenci slabo sledijo enemu ali drugemu predmetu, ki jim tako poslabša celotni uspeh. S skupinskim poukom bodo taki primeri odpadli, ker bo vsak vzgojite" včenre cioh-o rcvoal In bolje vedel za njihovo splošno znanje in razgledanost. Predmet, ki učencu ne leži. bo tako poleg strogo določene snovi ocenjen iz širšega gledišča njegove splošne razgledanosti in j sposobnosti. Spremenjeno delo z mladino bo pripomoglo k lažji in temeljitejši zapomnitvi potrebnega znanja, ki -bo obsegalo življenjsko širino in tudi potrebne osnove za nadaljnji študij. Z uvajanjem reforme se je naša družba obvezala, da bo vložila v šolstvo večji delež finančnih sredste,v, kot je to delala zadnja leta. Saj vemo, da ; je uspešna izvedba šolske reforme mogoča le z zadostnimi materialnimi sredstvi. Ne le zvezki in knjige — reformirana šola potrebuje mnogo več:. sodobna učila, opremljene kabinete in učilnice, ozvočene šole. kinoprojektorje in drugo. Dolžnost nas vseh je, da to v polni meri* omogočimo, kajti le na ta način bomo izvršili svojo dolžnost pri šolski reformi. K uspehom reforme v šolstvu pa morejo mnogo pripomoči tudi starši šoloobveznih otrok. Redno pošiljanje učencev v 6o-(lo in navajanje na delo je njihova dolžnost. Kljub vsem ukrepom Pa bo šolska reforma dolgotrajen proces. Nanjo ne smemo gledati s strahom in pesimistično stati ob strani, pač pa moramo sodelovati in nastopati povsod kot ljudje, od katerih se mladina uči vse dobro in slabo. SLIKA 11. — Za zaključek le to: ko »mo bili v Brežicah okrog 3. ure popoldne, so bila volišča že prazna. Kaj smo hoteli slikati? Mimogrede smo se ustavili v Artičah in končno na Zdolah. Napravili smo še en posnetek in ujeli na srečo predsednika volilne komisije, Lojzeta Sobo, ki se v sredini kar zadovoljno smeji, saj so Zdole volile 95,5-odstotno. Ce bi povsod volili tako, potem ne bi bila občina Vldem-Krško najslabša kot celota ln tudi okrajni odstotek bi bil boljši SLIKA 7. — Prvič je volil mladinec Maks Aškerc z Dola pri Hrastniku. Je član hrastniškega »Rudarja«, dober športnik ln tudi dober delavec. Tri leta je bil v šoli v Mariboru. Je kovinar in v službi pri rudniku v Hrastniku. Kar ponosen In vesel je bil, ko je prvič v žlvlje-„ nju volil in oddal svoj glas. SLIKA 10. — Mlada mamica iz Tržišča je tudi prišla na volišče, vendar ne sama, saj je s seboj prinesla tudi bodočo volivko, ki je nekako preplašeno pogledala, ko se je pred njo posvetil »flel«. — V Tržišču smo zvedeli, da so imeli v Gabrijelah bolj pomanjkljive volilne imenike. Kar sedem jih ni bilo vpisanih. — Potem pa še nekaj: v Telčah so Imeli v volilni komisiji moža, ki pa ni hotel voliti vsaj do 12. ure. Ce Je to napravil pozneje — naj nam ne zameri. To je bil Janez Morgole. SLIKA 9. — V Krmelju »o fantje že opravili svojo dolžnost in so se lepo greli na jesenskem soncu. Bili pa so tudi za to, da bodo šli klicat zaspance In jim povedat, da Je že čas opraviti svojo dolžnost. Med njimi je najstarejM s klobukom. Ko smo ga vprašali: »Oča, ali ste še volili, nam Je odgovoril: O, že pred 60 leti!« No, pa smo ugotovili, da je volil res že pred 50 leti. Star Je namreč 75 let. SLIKA 8. — V Turju so ponovno z veliko večino Izvolili za odbornika Marijana Orožna, saj je dobil 90% vseh glasov, čeravno je imel še dva sokandldata. SLIKA 4. — Zz prihajajo prva poročila. Na voliščih Imajo radijske aparate. Radio poroča: v Tirni so volivci že zgodaj zjutraj prišli na volišče. Ker na volišču še ni bilo članov volilne komisije In volišče še ni bilo odprto, so volivci šli in zbudili člane volilne komisije, V skupini 50 ljudi so prišli nato na volišče. — S terena prihajajo o udeležbi razveseljiva poročila. Ns volišču v Trbovljah se jim smeji kar samo od sebe, ko gredo volitve tako dobro. Stran T REŠITEV MAGIČNEGA KVADRATA IZ 42. ŠTEVILKE Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata, ki smo ga prinesli v 42. številki »Zasavskega tednika«, se glasi (vodoravno ln navpično): PRST, RAMA, SMER, TARA. Žreb je prisodil prvo nagrado za rešitev magičnega kvadrata Radu VINClCU, učencu osnovne šole, Podkraj 24, pošta Radeče pri Zidanem mostu, drugo nagrado pa Martini BAJC, učenki 3. razreda osnovne šole, Armeško 42, pošta Brestanica. Obema bomo knjižno darilo poslali po pošti. Vsem ostalim rešiteljem uganke, ki jim žreb ni bil naklonjen, za pošto in pozdrave prisrčna hvala. UREDNIŠTVO NOVA NAGRADNA UGANKA ZA PIONIRJE Se dobro učite prirodoslovje? Poznate naše ptiče? Potem poskusite rešiti sledečo uganko: Prav majhen sem možiček in v pravljici živim, obenem pa sem ptiček, ki v luknje rad bežim! Ce boste našli ime možička oziroma ptička v tej uganki, nam prinesite ali pa pošljite odgovor na uredništvo našega lista do nedelje, 3. novembra opoldne. Tudi tokrat bomo dali za pravilno rešitev uganke 2 knjižni nagradi (po odločitvi žreba). Pri odgovoru ne pozabite navesti svojega imena in priimka, razred šole, ki ga obiskujete, ter pošto in kraj, kjer ste doma. Vsem pionirjem lepe pozdrave! UREDNIŠTVO A1ARIMM LIPOVŠEK S FRAW( " KOPITAR 8. — Bojan se je tisti nesreč-vrstniki na travniku, ki je bil zadaj za delavsko kolonijo. Po nebu so nenadoma prihrumela nemška letala in začela sejati smrt in razdejanje po naši prelepi domovini. Sprva Bojan vsega tega ni mogel doumeti. Pa vendar, ko je spet zaslišal brnenje letal, je v celoti razumel, da je vse bridka in kruta resnica. Številne družine so zaradi tega ostale širom Po državi brez strehe nad glavo, mnogi otroci pa so med bombardiranjem izgubili starše. 9. — Dan kasneje so se slišale od Save, ki je tekla v bližini kraja, detonacije, vmes pa je bilo slišati tudi pokanje pušk in samokresov. Po tleh so vsepovsod ležali deli vojaškega orožja, municija in druge stvari, ki sodijo k vojaški opremi. Dobiti pa je bilo mogoče tudi orožje — od pištole do mitraljeza, in naboje ter bombe. Vse to so metali stran vojaki razpadle ju-goslovanske vojske, ki so se raztrgani, lačni in umazani umikali. Bojan jih je s tovariši opazoval z bližnjega griča. .'Hill 10. — Od ust do ust se je v kraju začela širiti novica, da bodo Nemci v nekaj dneh zasedli kraj. Oholi trgovec, ki se mu je poslej Bojanov oče. kadar ga je zagledal, umaknil, je dal prvi napraviti kljukasto zastavo. Izobesil jo je, ko je v kraj prišel prvi nemški vojak. Za njim so prišli še drugi ” novih zelenih uniformah, ki so jih ljudje ogledovali s temnimi mislimi. Trgovec se je z vso družino postavil pred svojo hišo in pozdravlja! odposlance samega Hitlerja, »rešitelje« vsega človeštva, kot je pravil. 11. — Zvečer so Bojan, oče in mati posedli okrog mize potem ko so zagrnili vsa okna. Oče jima je začel pripovedovati o Hitlerju in o fašizmu. Povedal je Bojanu, da mora biti odslej naprej še bolj previden ln naj v šoli pazi, kaj govori. Najboljše zanj pa bo, da ostane po šoli kar doma. Bojan je sprva temu predlogu ugovarjal, potem pa je spoznal, da bo res najbolje, če se ravna po očetovi želji. Nato Pa je oče še povedal, da sta dva njegova prijatelja Izginila kar čez noč — odšla sta v ilegalo. Šport v preteklem tednu MARIBORSK0-VARA2DINSKO-CELJSKA NOGOMETNA LIGA Budar Aluminij (Kidričevo) 9:2 (3:2) Kljub temu, da ni bilo dvoma, kdo bo zmagovalec, je bila igra vseskozi zelo razburljiva. Domači so pač hoteli doseči čimvečjo razliko, gostje iz Kidričevega pa so z ostro igro in požrtvovalnostjo hoteli preprečiti katastrofo. »Rudar« je bil sprva v napadu Lestvica Rudar Maribor Kiadivar Tekstilac Sloga Drava Mladost Aluminij Jedinstvo Zagorac Podravka Sloboda 24:4 11 22:14 8 17:10 16:13 15:17 6:21 15:10 12:14 8:12 11:9 12:13 3:14 ln Je terensko n/idmoč izrazil tudi z dvema goloma (Knavs, Majcen), toda potem Je malo popustil in domači vratar je kljub temu, da vseskozi ni Imel resnega dela, moral kapitulirati. Serija golov pa se je pričela šele po stanju 3:2, ko so domači v 6 mlntitah dosegli kar 3 gole (Knavs 2. Sušnik 1). Do konca tekme pa sta Opresnik ln Majcen povečala število golov še za tri. Vsega tega Je v precejšnji meri kriv vratar gostov, medtem ko se je njihova obramba trudila, toda razigranim napadalcem »Rudarja« le ni bila kos. Zaradi ugovarjanja Je sodnik tik pred zaključkom Igre izključil vratarja »Aluminija«. — Igra je bila vseskozi hitra in ostra. CELJSKO-ZASAVSKA NOGOMETNA LIGA BRATSTVO IZ HRASTNIKA PRVI NA LESTVICI Po 6. kolu celjsko-zasavske nogometne lige lahko sklepamo, da se bo bitka za jesenskega prvaka bila samo med sedaj vodečimi tremi moštvi, ki se vedno bolj oddaljujejo od ostalih ekip in tudi bolje igrajo. Po porazu s trboveljsko »Svobodo« so se morali brežiški nogometaši umakniti in prepustiti prvo mesto na lestvici »Bratstvu« iz Hrastnika, ki je premagalo velenjskega »Rudarja«. Ostali rezultati so bili več ali manj pričakovani. V 7. kolu se bpdo srečali; Olimp z Usnjarjem, Brežice s Slogo. Rudar iz Hrastnika s trboveljsko Svobodo Celje z Bratstvom Proletarec jz Zagorja z velenjskim Rudarjem in Bratstvo iz Rogatca s Kovinarjem iz Štor. LESTVICA Bratstvo Hrastnik Brežice Svoboda Trbovlje Sloga Trbovlje Rudar Hrastnik proletarec Zagorje Olimp Usnjar Šoštanj Kovinar Store Rudar Velenje Bratstvo Rogatec 6 5 1 0 16: 4 11 6 5 0 1 16:10 10 6 4 1 1 21: 9 6 3 12 16:17 5 2 2 1 11: 9 5131 8: S 5 2 1 2 9: 9 6 2 13 16:21 6 0 3 3 7:13 5 113 12:18 5 0 0 5 10:21 Mladinsko prvenstvo Mladina »Rudarja II.« je Igrala z mladino »Bratstva« Iz Hrastnika in jo premagala s 3:1. Pionirji »Rudarja« pa so Igrali s sovrstniki od »Bratstva« neodločeno l:L NESREČE V ZAGORJU V rudniku v Zagorju so se pripetile sledeče nesreče: 1. Karel Grošelj, roj. 1923 — kos jalovine mu je v jami padel na levo roko. — 2. Stefan Kralj, roj. 1920 — udaril se je na stopalo desne noge. — 3. Stanko Gorišek, roj. 1919 — kos premoga mu je padel na desno nogo. — 4. Alojz Drobne, roj. 1930 — kos premoga mu je padel na mezinec leve roke. — 5. Franc Špur, roj. 1937 — pritisnilo ga Je na sredinec leve roke. — 6. Ivan Rokave, roj 1937 — udaril se je na levo nogo. — 7. Viktor Baš. roj. 1925 — sodelavec ga je s sekiro zadel v kazalec ln sredinec leve roke. — 8. Djuro Faleskovič, roj. 1921 — kos jalovine mu je v jami padel na levo roko. — 9. Ivan Jere, roj. 1925 — udaril se je na rebra in ramo. — 10. Stefan Klančišar, roj. 1939 — z desno nogo je prišel pod jamski voziček. — 11. Alojz Lebar, roj. 1915 — padel je ln se udaril na prsi ob tračnico. — 12. Anton Lužar, roj. 1912 — udaril se je ob steni na desno oho. — 13. Alojz Medvešček, roj. 1923 — kosi premoga so ga potolkli po glavi in levi nogi. — 14. Jakob Rabu-zin, roj. 1908 — kos jalovine mu je v jami padel na prst leve roke. — 15. Franc Zidar, roj. 1931 — kos premoga mu je padel na hrbet. MALI OGLAS! Upotkojenec, 70 let star. želim menjati top saditi vrt z gradbiščem za doživljenjsko stanovanje; os ta Ib po dogovoru. — Tr- košarka Številka 044594 je zadela PRALNI STROJ pri tovarni mila ,SALVETI; PIRAN Tovarna mila »SalvettR Piran, je razpisala nagradno tekmovanje s preko 100 nagradami, in sicer pralni stroj, modemi radijski aparat in jedilni servis ter 100 nagrad, proizvodov Tovarne mila »Salvetti«, Piran. — Srečna dobitnica prve nagrade je Julijana Sušnik iz Trbovelj. Piran, kraj ob našem morju, je tudi sedeč Tovarne mila »Salvetti«. Pred letom dni je imelo podjetje še težave, ki pa jih je prebrodilo, in danes ta kolektiv vedno bolj razvija svojo proizvodnjo in se s svojimi izdelki krepko uveljavlja na trgu. Tovarna mila »Salvetti« iz Pirana proizvaja danes pralna mila, pralne praške, sintetične praške, kristalno sodo, 16 vrst toaletnih mil, loščila »Per-la« in »Admiral« za obutev ln loščila »Salvetti* in »Perla« za pankete. NAJNOVEJSl PRODUKT JE »TIKI« ČISTILNI PRAŠEK Tudi surovi glicerin uporablja tovarna v svoji proizvodnji, v načrtu pa ima vrsto novih Izdelkov, s katerimi hoče pomagati našim gospodinjam pri njihovem gospodinjskem dplu. Tovarna mila »Salvetti«. Piran, je z letošnjim 1. julijem razpisala veliko nagradno žrebanje za sisbetifrni pralni pra-šek »EGO«. Vseh nagrad je bilo razpisano preko 100, med njimi moderni pralni stroj, radijski aparat e vdelano uro in jedilni servis, poleg teh še 100 nagrad, s proizvodi Tovarne mila »Sal-^o« ve-tti«, Piran. Vsakdo, ki je kupil v tem času do 1. oktobra sinltetičnl pralni prašek »EGO«, je dobil pravico do žrebanja. Na ovitkih tega pralnega praška je bila številka, in številke, ki so bile 1. okofora izžrebane, so dobile nagrade. Moška In ženska ekipa »Rudarja« sta gostovali v Celju. Moška ekipa »Rudarja« je premagala »Celje« z 92:67 (37:28), prav tako Je ženska ekipa premagala Celjanke z 31:15. Sloga : Olimp (Celje) 2:1 (0:0) Trboveljski »Slogi« Je tokrat uspelo osvojiti 2 točki proti precej dobri ekipi »Olimpa« iz Celja. Igra je bila enakovredna, nasprotnikovi napadalci pa bol] nevarni od domačih. Domači so zapravili niz ugodnih priložnosti ln so samo dvakrat uspeli zadeti v nasprotnikovo mrežo. Se največ Je pokazala obramba »Sloge«, ki se Je požrtvovalno upirala eelj-skim napadem. Zmaga Svobode preti Brežicam No pa tudi proti močnejšemu nasprotniku gre, če se moštvo zagrize ln zaigra z voljo. Moštvo iz Brežic, ki je do tega kola vodilo na lestvici, je izgubilo e »Svobodo«, času pa je malo popustil hi Celjani so dali še en gol. Proletarec igral neodločeno KOVINAR (Store) : PROLETAREC 9:1 »Proletarcu« ne gre posebno Izpod rok. V nedeljo je s težavo osvojil točko proti »Kovinarju« iz Štor. Neodločen rezultat bi se bil glasil lahko drugače, če ne bi napadalci »Proletarca« Igrali tako mlačno pred golom nasprotnika. Na podlagi pravilnika o oddajanju gradbenih objektov in del (Ur. list FLRJ št. 13-57) razpisuje Termoelektrarna Trbovlje I. JAVNO PISMENO LICITACIJO za oddajo gradbenih, obrtniških in Instalacijskih del stanovanjske stavbe z lokali v Trbovljah. Proračunska vrednost znaša 95,818.566 din, od tega: 1. gradbena dela 34,637.930 din, 2. obrtniška dela 29,249.033 din, 3. instalacije 31,931.603 din. Rok za popolno dograditev je 1. oktobra 1959. Javna licitacija bo dne 20. novembra 1957, ob 10. uri, v prostorih Termoelektrarne Trbovlje. Ponudniki morajo predložiti do pričetka licitacije varščino v znesku l.% od predračuna z garancijskim pismom Narodne banke. Ponudbe morajo biti opremljene po členu 15, 16 ln 17 zgoraj citiranega pravilnika. Ponudbe se bodo sprejemale do pričetka licitacije, t. j. 20. novembra 1957, do 10. ure dopoldne. Licitacijski elaborati in splošni pogoji bodo Interesentom na razpolago vsak dan v upravi Termoelektrarne Trbovlje. Investitor TERMOELEKTRARNE TRBOVLJE BRATSTVO i RUDAR (Velenje) 3:0 Dopisujte v Zosovski tedniki ška gora 12. ori Krškem. Enostanovanjsko trgovsko hišo z vrtom na prometnem križišču v Pohancl pri Brežicah, prodam. — Budin, Celje, Miklavški hrib. KINEMATOGRAFI KINO »DELAVSKI DOM« v Trbovljah bo predvajal od 25. do 28 oktobra mehiški film »KO ENKRAT ODIDEM«; naslednji teden pa domači film »TUJA ZEMLJA«. KINO »SVOBODA-TRBOVLJE II« francoski barvni film »BEL AMI«. KINO »SVOBODA - ZASAVJE« V Trbovljah: 26. — 28. oktobra amer. film »DOKTOR V HIŠI«; 1. — 4. okt. amer. film »SKOZI PEKEL«. KINO BREŽICE: 26. okt. jug. koprod. barvni film »KRUH IN SOL«; 26. — 28. okt. slovenski film »NE ČAKAJ NA MAJ«; 29. — 31. okt. poljski film »KANAL«. »PARTIZAN« SEVNICA: 26. — 27. okt. amer. film »PEKEL POD NIČLO«; 2. — 3. okt. amer. film »STRAH«. KINO BRESTANICA: 26. — 27. oktobra amer. kavbojski film »PREGANJEN«; 30. — 31. okt. angl. drama »RAZDVOJENO SRCE«; 2. — 3. novembra ruski zgod. barvni film »HEROJI SIPKE«. KINO »SVOBODA« VIDEM - KB-9KO: 26. — 27. okt. domači tlim »NASE POTI SE RAZDVAJAJO«; 30. — 31. okt. franc. barv. film »GROF MONTE CRISTO« I. del); 2. — 3. novembra franc, barvni film »GROF MONTE CRISTO« (II. del). ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega dragega moža Jožeta Povšlča se zahvaljujem vsem pri.iatel.1el. sosedom, darovalcem vencev, govornikom godbi, nadalje dr. Cergo-lju. bolniški sestri Anici ln osebju "bolnišnice. Se posebej se zahvallulem tov. Kukavici za poslovilne besede. Žalujoča žena ln sorodniki. r Rudar iz Hrastnika zmagal v Celju, RUDAR (Hrastnik) : CELJE 4:2 (4:1) Zmago sl Je hrastnlškl »Rudar« zagotovil že v prvem polčasu, saj je vodil že • 4:1. V drugem pol- 1. NAGRADA JE ODŠLA V TRBOVLJE Dne 21. oktobra dopoldne se je pri srečni dobitnici Julijani Julijana Sušnik, srečna doblteljlca pralnega stroja Sušnik na Žabjeku v Trbovljah oglasil zastopnik Tovarne mila »Salvetti« iz Pirana v spremstvu upravnika trgovskega podjetja »Izbira« iz Zagorja, Etjer je bil kupljen sintetični pralni prašek »EGO« in sta sporočila srečni dobitnici veselo vest, da je bila izžrebana za prvo nagrado — modemi pralni stroj. Prev zanimivo je, da tovarišica Julijana Sušnik, ki stanuje v Trbovljah, kupuje vse življenjske potrebščine že 20 let v Zagorju, v Potočki vasi, kjer ima poslovalnica trgovsko podjetje »Izbira«. Ker ji podjetje vse potrebščine dostavlja na dom, je pač ostala zvesta odjemalka podjetja tudi vnaprej. Pralni stroj, prva nagrada Tovarne mila »Salvetti« iz Pirana, bo dobitnici prišel prav. Sama je namreč bolj bolehna, v družini je 6 članov in tudi zaslužek ni prav velik. No, pralno deio ji bo sedaj olajšano, in mož, ki je rudar po poklicu, je danila prav tako vesel kot žena. Naš reporter se je skupno z zastopnikom podjetja udeležil prevzemanja pralnega stroja, ki so ga kupili pri trgovskem podjetju »Železnina« v Trbovljah. Ob tej priliki smo zastavili dobitnici nekaj vprašanj. — Odgovorila je, da je presrečna, ko je zvedela za to novico in kar ne more verjeti. Mi JI to radi verjamemo, saj ima šestčlansko družino. — Kako ocenjujete prašek »EGO«? — Prav odličen je, je odgovorila, posebno pa še za svilene ‘tkanine. Zelo sem z njim zadovoljna in ga bom vedno jemala. Kako pa ste zadovoljni z ostalimi proizvodi te tovarne? — Z vsemi izdelki tovarne mila »Salvetti« sem izredno zadovoljna. VSEM POTROŠNIKOM ZASAVSKEGA OKRAJA PA SE TOPLO PRIPOROČA S SVOJIMI KVALITETNIMI PROIZVODI TOVARNA MILA »SALVETTI«, PIRAN Tovarna celuloze in papirja Videm-Krško ... ;; fHe, > _vf "i t ,g, ^ f " i priporoča svoje kvalitetne izdelke: — ČASOPISNI PAPIR — OVOJNI PAPIR — L0MPSPAK in — VSE VRSTE BELJENE IN NEBELJENE CELULOZE TER OSTALE SPECIALNE VRSTE CELULOZE ZA POSEBNE NAMENE V INDUSTRIJI Nova atomska električna centrala v ZDA Kmalu bo pričel obratovati prvi atomski reaktor, s katerim razpolaga zasebno podjetje v ZDA, ki bo proizvajal električno energijo za razsvetljevanje domov in oskrbo tovarn s tdkom. Ta atomska elektrarna, M eo jo zgradili s pomočjo in- dustrije in države, je v celoti izraz mednarodnega programa »Atoma za mir«. Nova atomska centrala, ki stoji na planini Santa Suzana v bližini mesta Los Angeles, bo preko običajnih električnih vo- dov dajala električni tok potrošnikom nekega naseljenega predela države Kalifornije. Potrošniki ne bodo opazili nikake FLORENTINA XXII. NADALJEVANJI Ralf ga presenečeno posluša. — Torej to pomeni, da smo padli naravnost v naravne vode... — Tako nekako — odgovori Prosper počasi. — Prvi hip niti pomislili nismo na to, kajne? Moram vas opozoriti, da je najbolj nezaupljiv kapetan van Noten. Ta je lisjak; on je odločno proti vsakršnemu sodelovanju z nami, in zahteva, da mu dhmo absolutno otipljive dokaze. — Z drugo besedo — povzame RaM — to pomeni, da jim moramo pokazati skladišča orožja, pa naj poči, ko že poka — RaM vzame svoj kozarček konjaka in uperi oči v Prosperja in Florentino. — Hm — nadaljuje Ralf — kar zadeva orožje, bi lahko nekako uredil... — Odlično — reče Florentina, ki je doslej molčala. — To pomeni, da lahko v našem penzionu uredimo skladišče orožja. Kaj misliš o tem, Prosper? — Ni slaba ideja. V tem primeru bi lahko angažirali tudi našega Angleža. Ralf ju začudeno pogleda. — Kaj govorite? Kak penzion? Kak Anglež? Florentina se prisrčno nasmeji. Potem je Ralfu počasi razložila vse o majhnem penzionu v ulici Rue Forrester, posebni postaji za zavezniške pilote, ki preko Francije odhajajo v Španijo. V tem penzionu sta Florentina in Prosper skrivala ameriške, angleške in kanadske letalce, ki jih je nemška protiletalska artilerija zbila na tla, seve, samo začasno, dokler jima nista uredila potrebnih papirjev. — Preden smo se spoznati — reče Florentina — sem našla nekega angleškega pilota v majhni vasi v Ardenih. Zdaj je v penzionu. To je Billy Raglli. Mož nestrpno čaka potovanja v Španijo. — Odlično 1 — vzklikne Ralf navdušeno. — Kupim tega mladeniča. — Počakajte — vpade v besedo Prosper. — Gospod Ralf, vi se še spominjate naše pogodbe? — Ah, seveda, vi mislite na dogovorjeno ceno: tisoč mark za vsakega zavezniškega pilota... — V vsakem primeru. A kaj bi bilo, da vam odstopimo še naš penzion? Pošteno rečeno, ati ni vreden najmanj pet tisoč? — Niste najbolj poceni, Prosper! — Vi poznate moj princip, bolje rečeno, moje načelo; nikomur ne poklanjam mojega dela in uslug. Ralf vrže Florentini vprašujoč pogled. — In kaj mislite vi, madame? Florentina naglo vstane. V očeh se ji močno zaiskri od neugodja in jeze. — Jaz? Dobro pazite, kaj delate, gospod! Meni ni potrebno plačilo. Mešetarjenje prepuščam drugim. Kaj me briga vaš denar. Ugasnila je cigareto in nekoliko trenutkov sovražno gledala Ralfa. Ralf vidi, da njene ustnice drhte, in zdi se mu, da je v njenem pogledu nekaj vprašujočega in kot nekaka prošnja. Kaj naj bi bilo to? Kaj pravzaprav hoče Florentina od njega? Se preden je utegnil kaj reči, Je Florentina zapustila sobo. Za njo je ostal le tisti značilni vonj njenega parfuma. Ralf je videl, kako so se Prosperju zožile oči. Opazil je poglede, ki sta jih izmenjala Ralf in Florentina. Ralf naglo vstane. — Prav, Prosper. Torej, pokličite druščino, da vidijo vaše tajno skladišče orožja. Jutri zvečer ob osmih v utici Rue Forrester. Ko je Ralf odšel, je Prosper še dolgo časa sedel. Mračno je zrl predse In pil; čašo za čašo. Potem je negotovo vstal in se napotil v Florentinino sobo. Florentina je sedela za svojo toaletno mizico in v ogledalu videla, kako se odpirajo vrata njene soB6 in kako Prosper počasi vstopa... Nadaljevanje sledi. Elektronski aparat za oživitev delovanja srca Prve dni meseca oktobra je predstavnik medicinskega laboratorija zrakoplovne službe v ZDA obvestil tisk, da so znanstveni sodelavci te ustanove konstruirali . »enostaven, zanesljiv in učinkovit aparat«, s katerim je mogoče oživiti delovanje srca. Z iznajdbo tega aparata bo mogoče odpraviti iz operacijskih sob uporabo toraktomije — operacije, kjer kirurg ob potrebi odpre bolnikov prsni koš in z roko masira srce in ga skuša pripraviti, da prične delovati. Razen glavnega namena, da se aparat uporabi za oživitev srca. ki je popolnoma prenehalo utripati, je mogoče to pripravo uporabiti tudi za okrepitev oslabelega srca ali pa za srce, ki je začelo popuščati. Doslej so ta aparat preiskusild na živalih, predvsem na pseh, in z njim dosegli več kot zadovoljive uspehe, ki so porok, da bo mogoče to iznajdbo uporabiti tudi pri ljudeh. razlike pri električni energiji, ki jo kupujejo. Edina razlika bo samo atomski reaktor, ki ga bodo prvikrat uporabili kot izvor toplote za parni generator, ki se uporablja za proizvodni c električnega toka- Izvor toplote za proizvodnjo električne energije predstavlja tokrat natrijski reaktor, prvi 'termični« reaktor, v katerem se ustvarja kontroli rana nuklearna verižna reakcija. V tem reaktorju se kot gorivo uporablja uran, medtem ko bodo grafit uporabljali kot moderator. Natrij, ki cirbulira skozi središče reaktorja, odvaja 20 000 kilovatov toplote, ki se potem uporablja za proizvodnjo pare, s katero se pridobiva nato električni tok. Ta reaktor, ki se hladi s pomočjo natrija, je projektiralo, zgradilo in delno finansiralo podjetje Norita American Aviatšon, In«. Tb je eden izmed štirih novih atomskih reaktorjev, ki so namenjeni za proučevanje v okviru programa izkoriščanja energije v civilne namene, ki ga je izdelala komisija za atomsko energijo v ZDA. Zgradbe na planini Santa Suzana, v bližini Loe Aageiosa, kjer stoji atomska centrala OD VSEPOVSOD Gejzir na Beni V bližini Ademaha na Reni« kjcir so kopali neki vodnjak, so po naključju naleteli na gejzir. Vodni Ijscnhovver ie tokrat dokazal, da ni za »žgan lan le« rasizma Pustil se je fotografirati ob dveh Črncih, pripadnikih mornariškega odreda garde. RADIOAKTIVNO OBSEVANJE IN TRPEŽNOST POVRTNIN Profesorji Rubin, Metlicki in Hruščov, znanstveni sodelavci loboratorija za sadje in povrtnino pri moskovskem Inštitutu za biokemijo, so iznašli nov način izkoriščanja atomske energije za podaljšanje trpež-nosti sadja in nekih vrst po-vrtnin (krompirja, čebule in pod.). Tj učenjaki so proučevali biokemični proces, M se razvija v tkivu povrtnin, če se izpostavijo učinku atomskega obsevanja. Pokazalo se je, da na primer krompir, ki se obseva z radioaktivnim kobaltom, ne prične kaliti celo leto in ohrani ves ta čas svoje hranilne sestavine. V namen so v inštitutu izdelali specialni aparat, s ka- terim je mogoče pravilno dozirati obsevanje z radioaktivnim kobaltom. TRSI KOT JEKLO IN LAŽJI KOT ALUMINIJ »Piroceram« se imenuje neki nov material, ki je namenjen za posebne namene, zlasti pa za »nosove« teledirigiranih raket. Novi material je, kakor trdi ameriška tovarna, ki ga je izdelala, trši od jekla in lažji od aluminija. Nova kovina se prične topiti pri približno 1.350“ C. »Piroceram« je pravzaprav nekakšno specialno steklo, katerega izdelava se čuva kot. naj večja tajnost. steber, ki bruha iz vodnjaka, dosega ob dnevih vetra višino do 70 metrov. Izračunati so, da gejzir vrže dnevno «4.000 vode. ki ima temperaturo 24 stopinj Celzija. Novice iz Madžarske Tovarna FORTE v Vacu bo pričela konec letošnjega in v začetku prihodnjega leta proizvajati nove fotografske potrebščine, v teku so poskusi za izdelavo filmov, s katerimi bo mogoče snemati trenutne posnetke pri običajni električni razsvetljavi. Izdelovati bodo tudi fotopapir za povečanje barvnih filmov ob uporabi določenega umetnega materiala, ki bo imel vse prednosti nemških »Agfa« in belgijskih »Gevaert« proizvodov. Novi proizvodi iz aluminija Tovarna aluminija je proizvedla v tretjem četrtletju letošnjega leta 130 ton aluminijastih posod in pritiklin. Do konca leta bo tovarna Izdelala še 15.000 aparatov za kuhanje kave novega tipa. Palice za rolete bodo prav tako naletele na zanimanje. Po predvidenem načrtu bo tovarna izdelovala tudi bencinske rezervoarje za motorne čolne »Buda« in bencinske rezervoarje za motorje »Pani,« ki jih izdelujejo v Cepelu. Novost bodo nadalje aluminijasti sifoni za 25 litrov in aluminijaste škatle »Ri-co« za prvo pomoč. Vojna v letalu Ko je neka družba, ki se ukvarja z nakupom in prodajo raznih eksotičnih živali, naložila v avi-on v Afriki tri slone in skupino opic. so slednje, še preden je letalo odletelo v Evropo, ušle iz svoje kletike in napadle slone. V avionu je nastala pravcata vojna in zmagale so — opice. Premagani sloni so prebili stene letala in zbežali. Ko so jih ulovili, so lih strpali v drugo letalo, tako da jim opice niso delale družbo na poti v Evropo. Tudi opice so zaradi varnosti prepeljali v drugem letalu. Poslali so ga v tečaj Manchesterska banka Je poslala svojega nameščenca Edvarda Sul-livana v poseben tečaj, v njem se Je naučil, kako odkrivajo ponarejene funte. Prav tako se je v tečaju naučil vsega, kar je do danes znano na področju falsificiranja bankovcev. Ko se je mož spet vrnil nazaj v svoio banko, se je direktorju čudno zdelo, da tako dolgo ni odkril nobenega ponarejenega bankovca. Začel je opazovati tega uradnika in ugotovil je, da sedaj sam ponareja bankovce. Konec: pet let zapora (brez te- aja). Moderna stika... Tudi angleški slikar Ben Nickol-son sodi med moderne slikarje. Tako so na primer njegovo poznano sliko »Okno« razstaviti na izložbi v umetniški galeriji v Ar-nebeimu na Nizozemskem. Obesili so jo na zidu tako. da so šele pozneje ugotovili, da Je obešena narobe. Narobe Je visela ta podoba tudi v galerijah ZDA, na Švedskem. v Avstraliji in končno tudi v Amebi emu — toda nihče od obiskovalcev ni opazil, da slika visi narobe... Povest strica Danijela Ko »e Je stric Danijel pokazal na pragu evoje hiše — je bilo pol družine v nezavesti na tleh. To se je zgodilo v Rotterdamu. Je pa seveda popolnoma razumljivo, da se je polovica družine onesvestila, ko ga je zagledala, kajti pred 13 dnevi so strica Danijela pokopali, ker se je smrtno ponesrečil pri neki železniški nezgodi. V resnici pa je stric Danijel ostal živ in so namesto njega pomotoma pokopati neko drugo truplo za njegovo. Ko je bil njegov pogreb, Je bil stric Danijel v zaporu zaradi pijanstva ... Kar primerno za jesen, posebno fce bo še kaj sonca ZANIMIVOSTI • Vsakdo ve, da je Sovjetska sveža največ ja država na sveto. Katera pa je najmanjša? Mogoče mislite, da je to Monako ali pa Liohten-stein. Najmanjša država na svetu je Vatikanska država, ki meri same 4.369 arov. • Pravi siamski dvojčki Eng in Camg Bunke« so se rodili lota 1811, a niso bUl edini. Pred kakih 760 leti prej se je v Britaniji rotil ravno tak par. • Po zdravniških zapiskih se je najteCji otrok rodil leta 1879 in je tehtal 10,5 kg. Mati tega otroka je merila 2,28 metra. • Videti je, da dosežejo največjo starost Holandci. Tamkaj dosežejo povprečno starost mo<8kl 71 let, ženske pa 73. • Francoski kralj Ivan I., ki je vladal v 14. stoletju, je verjetno edini kralj v zgodovini, ki je vladal samo 120 ur. • Najbolj privlačna dežela ea turiste je Italija. Vsako leto obišče Italijo več kot 9 milijonov tojcev. • Neki meščan v Montgo-meriji v ZDA ni mogel spat: ponoči zaradi lajanja sosedovega psa. Da si skrajša noč, je šel tudi on pred svojo hišo in pričel lajati. Mestna občina ga je kaznovala zaradi motenja nočnega miru na 16 dolarjev globe. — Kar sme pes, ne sme človek! •Izrael Je država, ki ima največ zdravnikov. Na vsakih 389 prebivalcev pride po en zdravnik. Najslabše stoji v tem pogledu država Sudan. Tu pride po en zdravnik šele na vsakih 86.006 prebivalcev. • John Roy te Glasgovva na Škotskem je imel brke, kj so bile dolge 42 centimetrov. Malo je moških, ki bi mogli potolči ta rekord. {Klasična, iena Ničemur na svetu ni bil gospod Tratar bolj nenaklonjen kakor neprestanim opominom svojih oženjenih tovarišev, ki so ga ob vsaki priliki nagovarjati, naj se vendar oženi tudi on. »Tak dečko, kakor si ti, Peteri V najboljših letih, vesel, zdrav! Samo s prstom bi mignil, in bila bi tvoja, kakršno bi si ti zaželelo srce... Ali misliš ostati samec vse žive dni?« Takih opominov se je gospod Tratar otepal takole: »V stajo ne skočim prej, dokler si ne najdem klasične žene!« Kako sitno je za človeka, ako je samec, je Tratar okušal še posebno, ko se je poskriti nekoč modernega načina ženitve in poslal v neki dnevnik sledeči oglas: »Mlad uradnik se žeti seznaniti zaradi ženitve s klasično ženo v Starosti od 18 do 30 let. Premoženje postranska stvar. Samo resne ponudbe ■ sliko pošljite na upravništvo tega tista pod .Večna pomlad'.« Naval je bil strašen. Ko se je vrnil konec tedna v upravništvo poslani sinček Tratarjeve gospodinje s celo vrečo »Večne pomladi«, je imel Tratar dela do polnoči, preden je pregledal vsa pišma in vse slike. In kakor še nikoli se je gospod Tratar takrat smejal, klel, robantil in jezil, ko je lz poslanih slik spoznal, kaj vse si nekatere Evine hčerke predstavljajo pod imenom »klasična žena«.. In zgodilo se je, d a se je gospod Tratar čez noč odločil: v deželo klasike se odpeljem, v domovino Sokrata In Demos tena! Ce ne dobim klasične žene tam. je ne dobim nikjer na svetu. V uradu je škilil poslej iznad svojih računov z enim očesom vedno tudi na novogrško slovnico, ki sl jo je kupil samo zato, da bo nekoč laže brskal po vonljivem polju klasičnega ženstva. Se tisti mesec je stopil pred ravnatelja In ga poprosil za daljši dopust. »Kaj pa vam je, gospod Tratar?« ga je smehljaje se vprašal dobrodušni vladika urada. • »I, srčna napaka mi dela preglavice!« sl Je izmislil gospod Tratar ln bridko zavzdihnil. »Ce ni mogoče vzrok vaši srčni napaki rod Evinih hčera, gospod Tratar?!« mu je pomenljivo požugal s prstom zviti vladika. »No, pa naj bo. Vrnite se zopet zdravi in veseli!« In gospod Tratar je šel. Kakor tat, ki se boji, da bi ga kdo videl ln povpraševal, kam, je smuknil s svojim rumenim kovčkom v vlak ln se odpeljal proti Trstu, tam pa zlezel z voznim listkom v eleganten Lloydov parnik »Liena celere« in se ni oddahnil prej, dokler ni parnik pokazal hrbta tržaškemu pristanišču in odšumel po •vetli Adriji deželi sonca naproti — proti deželi klasike. Tratar ni bil pesnik, zato se je v Atenah toliko kot nič zanimal za Akropolo in druge take ostanke iz slavne grške davnine. Tratarjeva prva skrb je bila, da si je v boljšem hotelu poiskal sobo, se najedel ln napil, potem pa Odšel za nekaj ur počivat. Ko se je zdramil, Je skočil z divana in zaklical: »Jernejček!« Pa se je hitro domislil, da ni več doma in da iz Aten ne prikliče gospodinjinega sinčka Jemejčka, in zasmejal se je na ves glas. Vrata pa so se odprla in v sobo je stopila visoka ženska v lahni obleki, r obraz ožgana od sonca. Z živahnimi črnimi očmi je strmela v Tratarja kakor na lepo nebeško prikazen In čimbolj je strmela vanj, tembolj je bil gospod Tratar v zadregi. Zajecljal je: »Ojnosl« To besedo sl je iz slovnice ie najbolj zapomnil, zato jo je bleknil kar tjavdan, čeprav ni bil žejen — samo da je nekaj spregovoril. Obrnila se je, visoka, kipeča. Skozi skoraj prosojno obleko so gibajoče se linije njenega razkošnega telesa spominjale na prelest tiste Helene, katero tako zapeljivo opeva' stari grelnik Homer... »Klasična žena!« je spreletelo gospoda Tratarja in nemirno Je stopil ,k oknu. Lepa sobarica se je vrnila s steklenico črnega vina, gostega kakor olje, ln jo postavila na mizo. To vse pa tako tiho, da je Tratar, zamaknjen v bleščobo atenskega mesta, niti čul ni. »Ojnos...« Zdrznil se je In se naglo ozrl — na vratu ga je nekaj zapeklo in v istem hipu so se mu izza hrbta sladko nasmehljale živahne črne oči. »VI ste tujec v tem mestu, gospod?« »Odisej...« je vnovič bleknil tjavdan gospod Tratar, samo da je nekaj odgovoril. Hotel je iztegniti roko proti steklenici na mizi, ko se je zgodilo nekaj čudovitega: dvoje belih ženskih rok je zdrknilo na njegove prsi in tik ob njem je zavonjala prelest tako dolgo iskanih klasičnih linij ... Omahnil je, sam ni vedel, kam z njim, živahne črne oči, bele roke — skozi okno pa je vztrepetal tisti hip blesk atenskega mesta kakor pisana fata morgana. Takoj .popoldne se je gospod Tratar napotil k morju, spotoma pa je nekaj brundal sam zase, da so ga zagoreli Atenčani začudeno pogledovati. »Kdaj je bila bitka pri Salamini? Ati danes ati pred tisoč leti? ... Salamenska bitka leta 19 ... in jaz sem bil premagan ...« Vest mu je očitala, da ni dovolj pogumno odbijal navala belih rok, zato je neutegoma skočil v morje, da se opere spomina na svoj poraz in stopi iz vode zopet čist In nepremagljiv. Vsa obala je bila polna kopalcev In kopalk. V žaru južnega sonca vrteči ie haleidoskop plavalnih kostumov je pljuskal v morje, se potapljal, dvigal, igral z bleščečimi valovi, se odmikal in se zopet približeval obali. Od sonca ožgana, kakor kronasta telesa, rjave prsi, rjavi obrazi. Zvrgolenje, vpitje, smeh, vriskanje. Otroci morja, otroci sonca ... Gospod Tratar je ležal zleknjen na beti skali ln gledal v ta živi kalejdoskop. Bil je kakor omamljen od sonca in od vsega tega vrvečega življenja okrog sebe. Pa kakor Je gledal »n iskal, da bi njegovo vešče oko Izluščilo lz gomazeče gneče kolikor mogoče popolno klasično žensko telo, toliko bolj se je čudil in postajal nezadovoljen. Dežela klasicizma — ali te ni sram? Ali te vse ti pisane gruče res ne moreš pokazati Tratarju, lovcu na klasične žene, ene same klasične žene? O, dežela klasicizma, kar sram naj te bo! Gospod Tratar se je dvignil s skale, pokazal s svetim ogorčenjem hrbet brbljavemu kalejdoskopu in odhitel v mesto. In ni miroval prej, dokler ni, počivajoč na divanu v svoji hotelski sobi, sestavil na podlagi novogrške gramatike interesantno spomenico, katere vsebino je pet minut pozneje z veličastno ginjenostjo izgrgral pred lepo sobarico: »Samo tl si klasična žena, samo ti boš moja žena!« »Samo ti si klasičen mož, samo tl boš moj mož!« Tako mu je smehljaje se odgovorila ona ih z vročimi rokami obvisela na njegovem vratu, drhteča in sladka. Ko miu Je še povedala, da ji je ime Helena, je bil gospod Tratar na vrhuncu in ničesar si ni bolj želel, kakor da bi bil s klasično, vročekrvno Grkinjo že enkrat doma. Pri tem pa je bil originalni lovec na klasične žene tako prebrisan, da je prekanil celo svojo vest: te salamenske bitke letal9 . • je zabrisal svoj poraz z izdatnim tušem smeha in si dokazoval, da je bil zmagovalec on, ne ona..., da je bil njen nenadni poljub le nekaka zvezda vodnica v pravilno smer njegove končne zmage ... Navihan ptiček, ta gospod Tratar! A še bolj navihana ptičica ona, njegova klasična žena Helena! Med vožnjo iz Aten proti Trstu, kamor se je odpeljal gospod Tratar s svojo čarobno izvoljenko še tisti teden, je zbujal na krovu parnika občo pozornost žensk mlad, črnolas Italijan, lep kakor sam Jupiter. In medtem ko si je gospod Tratar v kabini belil glavo z novogrško slovnico In sestavljal za svojo Izvoljenko novo spomenico, s katero bi ji obrazložil, da jo namerava poročiti, se je sprehajala klasična Helena, vsa v svili in žametu, da ne bi spoznal človek v njej sobarice, zamišljena po krovu In spuščala iz svojih živahnih črnih oči sfrelice samo na črnolasega Jupitra. Znano pa je, da so celo bogovi sami v rokah žensk navadne igračke... In tako je podlegel tudi črnolasi Jupiter... Katastrofa je nastopila šele v Trstu. Nekje na korzu se je gospod Tratar nenadoma presenečeno ozrl: ne njegove klasične žene Helene ne njegovega rumenega kovčka ni bilo nikjer več... Kakor blisk se Je tedaj posvetil v možgane gospoda Tratarja prizor * parnika: ko je on, gospod Tratar, stopil nekoč nepričakovano na krov, mu je Helena prihitela vsa zasopla naproti, v drugo smer pa je bežal, kakor da kuri vrag za njim, črnolasi Italijan. Drobec, takrat kakor Iskrica brez pomena, je osvetlil zdaj kakor žareč požar vso situacijo. Nov dokument ženske zvestobe ... Gospod Tratar se je vrnil v pristanišče, treščil novogrško slovnico v morje, potem pa sedel v prvi vlak proti Ljubljani in med vožnjo sopihajoč zlagal ženskemu spolu na čast novo vrsto sonetov s približno sledečim refrenom: »Prokletc babe, naj vas vrag pobere vse skupaj!« Pravijo, da se Je gospod Tratar po tem svojem romanu — ki ga je odkril samo svojim najintimnejšim prijateljem — temeljito poboljšal, da o klasični" ženah sploh ne mara ničesar več slišati, da je žensk in klasicizma «* do grla ... Ati naj verjamemo? Omahljiv je človek... in. Evine hčerke predejo svoje mreže noč ln da«*«*