Poštnina platana v gotovini. |LeiniR XXXII Glasilo »Jugoslovanske gasilske svesse Ljubljana« IzQaja vsak drugi mesec. t Posamezne številke 2-50 Din, za inozemstvo 3 Din. V »JGZ« združena gasilna društva dobivajo po en izvod »Gasilca« brezplačno. V Ljubljani, dne 20. marca 1931. $ Številka 2. Cenjenim naročnikom „Gasilca“* Zaradi prepičlega števila naročnikov ostane „GASILEC“ še nadalje dvomesečnik. Letna članarina po Din 15*— se plačuje vnaprej. Cenjene naročnike naprošamo za nakazilo naročnine čim prej, sicer jim bomo z 2. številko ustavili list. Presežek že nakazane naročnine po Din 30*— se je vknjižil z drugo polovico za leto 1932. v dobro. ^ ravnjg|rvo Adolf Seidl — 70 letnik* 27. januarja 1861. leta so se zbrale v Nachodu na Češkem rojenice ob zibelki novorojenčka, da mu določijo usodo. In določile so, da bodi njegovo življenje posvečeno bližnjemu. Krstili so fanta za Adolfa. To je naš Adolf Seidl, starosta Vseslovanskega gasilskega saveza. Kar so mu rojenice določile, je tudi vestno vršil. 2e kot 201eten mladenič, kot mlad učitelj, je stopil v vrste gasilstva. Najprej v domačem kraju, pozneje je organiziral gasilstvo širom svoje domovine, da je danes češko gasilstvo vzor gasilstvu daleč izven mej svoje domovine. Njegova zasluga je, da se je ustanovil Vseslovanski gasilski savez, čigar starosta je že od ustanovitve. Da ga je slovansko gasilstvo poslalo tudi v mednarodni gasilski svet, je samo ob sebi razumljivo. Ni bilo večjega gasilskega kongresa, na katerem bi ne bil sodeloval. Lansko leto smo lahko opazovali tovariša Seidla na Vseslovanskem gasilskem kongresu v Ljubljani, kateremu je predsedoval kot starosta Vseslovanske gasilske zveze. Kdo se ne spominja živahnega tovariša? Povsod je bil in vse so opazile njegove živahne oči. Kdo bi mislil, da se mu bliža 70 letnica! Z velikim zanimanjem je sledil napredku našega gasilstva in davil se je nad krasoto naše lepe domovine, ki jo je takrat že drugič obiskal. Ko sem se vozil ob prihodu bratov Čehov z njim z Jesenic, sem vzljubil njegov odkrit značaj. Da so ga vezale z blagopokojnim našim Barletom prisrčne prijateljske vezi, je razumljivo, saj sta oba posvetila svoje življenje trpečemu človeštvu. Ob priliki Vseslovanskega gasilskega kongresa v Ljubljani ga je Njegovo Veličanstvo, naš kralj, odlikoval z redom Sv. Save III. stopnje, kar je pozdravilo vse gasilstvo z velikim zadoščenjem. Ni pa deloval naš tovariš Seidl samo orga-nizatorično, temveč tudi na literarnem polju. Spisal je več tehničnih knjig in nešteto člankov za strokovne liste, ki jih je tudi sam urejeval. 50 let deluje tovariš Seidl na gasilskem in samaritanskem Polju in dobro je uporabil talente, ki mu jih je poklonil Vse-gamogočni že v zibelki. Jugoslovensko gasilstvo mu želi ob njegovem dvojnem jubileju, da bi mu podelil Vsegamogočni še mnogo let. Z brati Čehi pa vzklikamo: Bodi z nami še mnogo let — vedno zdrav in čil! M... k Lj. Adolf Seidl, predsednik Vseslovanskega gasilskega saveza. Vesti starešinstva. Vsa župna načelništva nujno pozivamo, da strogo pazijo na zakonito delovanje društev v zmislu -odobrenih pravil, po katerih morajo gojiti edino-le cilje in namene nesebične ljubezni do bližnjikov. Nikakor pa se ne smejo podajati na stranpota, vodeča k navzkrižju z obstoječim družabnim redom in veljavnimi zakoni. Gasilstvo deluje za dobrobit svojih sosedov iz čiste in nesebične ljubezni in taki bližnjiki so mu vsi državljani, tvoreči našo lepo, mogočno ujedinjeno kraljevino Jugoslavijo. Redne in izredne podpore. »Popisnice« ik prošnjam za lanske redne podpore naj vpošljejo župnii načelniki s predlogi po sklepu zveznega odbora z dne 29. decembra 1930. nemudoma. Razdelitev izrednih podpor se bo izvršila hkratu z rednimi. Lanski obdarovanci letos ne pridejo v upoštev. Vsaka prošnja mora imeti razen drugih dokazil tudi »Popisnico« in župni predlog glede višine zaprošene podpore. Koncem aprila predlože župna načelništva vse prošnje zveznemu predsestvu. Podporni sklad. Iz podpornega sklada JGZ Ljubljana se bodo delile podpore po zakonitih določilih samo v gasilski službi ponesrečenim, odnosno -onemoglim gasilcem ter le onim vdovam in sirotam, kojih možje, oziroma očetje so se smrtno ponesrečili v -tej službi. Obrazce teh prošenj, ki jih je treba vestno in pravilno izpolniti, imajo v zalogi vsa župna načelništva, kjer jih naj naroče društva za svoje prosilce. Skrbno opremljene prošnje upravičencev naj zberejo župna načelništva ter jih vpošljejo semkaj tudi koncem aprila t. 1. Na zamudnike se ne bo moči ozirati. Društvene prireditve. Prošnje za takse proste tombole in srečolov je vlagati na celi pisarniški poli no obrazcu v Koledarju z 20 dinarskim kolkom za rešenje Vsaij dva meseca pred prireditvijo. Pri zakasnelih -rešitvah je mogoče le posredovanje brzojav- nim potom po sresikem načelništvu, kamor naj se podajajo v takih primerih društveni odborniki. Frankiranje pisem in pošiljk. Pismo z en-o in pol pole dobi dinarsko znamko. Vsako drugo pa stehtajte na pošti, da ne bo kazenskih poštnin! Samopomoč. Zaradi nastalih ov-i-r pri izvedbi skupščinskega sklepa 1. 1. obveznega pristopa, je sklicala uprava odsek na posvetovanje dne 1. marca it. 1., -k-i je sklenil -objaviti članstvu nastopno: Izvedba skupščinskega sklepa se je izkazala iz tehničnega kakor tudi iz pravnega stališča za nemogočo; zaradi tega pridrže dosedanji člani vse že pridobljene pravice in dolžnosti. Že obstoječa društva poslej lahko -vstopijo -le s celokupnim irednim članstvom, toda nad petdesetletniki se morajo izkazati pri vstopu z že dvoletnim članstvom. Vsako novo ustanovljeno društvo prav tako vstopi z vsem članstvom, a na-d petdesetletniki se morajo izkazati z zdravniškim izpričevalom, da so sposobni za gasilsko službo. Iz kateregakoli vzroka iz društva odhajajoči člani ostanejo še vedno v »Samopomoči«, ako redno vplačujejo prispevke ali po dosedanjem ati pa po novem bivališču najbližjega društva. V vojaško službo odhajaj-oče članstvo lahko odjavi društvo za čas njegove odsotnosti. -Priporočljivo je pa, -da založi do povratka zanje društvo prispevke ter -ob pov-r-nitvi obračuna z njimi. Taki člani ne plačujejo ponovne prijavnine. Članskih izikaznic uprava »Samopomoči« ne izdaja več zaradi enostavnosti in cenenosti, ker zadostuje društveni evidenčni list 'hikratu ikot legitimacija. Red-no izplačevanje posmrtnin po društvih koncem vsakega četrtletja je upravi mogoče le tedaj, ak-o so zanesljivo vplačala pravom-o-čno svoje prispevke vsa- društva. Zaradi tega se ne sme dogajati več, da bi morala uprava izterjavaiti zaostanke ponovno še v novem četrtletju. Tone Hojan: Praktično o ceveh. Predavanje na tečaju Ljubljanske gasilske župe dne 27. novembra 1930. (Viri: Fr.Barle: „Ohrana cevi“ gl. Gasilec št.XXXI.in C.Holler „Übungsvorschriften für die Wiener Berufsfeuerwehr“.) Tovariši! Današnji tečaj je bil sklican zaradi sklepa zadnjega župnega -občnega zbora, da na njem praktično pokažemo načine krpanja cevi. Ker pa je načinov krpanja, katere bi Vam mogel priporočiti, samo troje -in pa ker sem mnenja, da je gasilcu predvsem treba vedeti, kako se s cevmi ravna, da ostanejo dalj časa cele, bom ob tej priliki v kratkem obsegu -povedal vse, kar mora o ceveh vsak gasilec vedeti. Cevi so tako važen, drag in poleg tega tako enostaven gasilski predmet, da se od vsakega gasilca mora in more zahtevati, da o ravnanju s cevmi ve vsaj toliko, kolikor boste slišali na tem predavanju. Vi veste, da v krajih, -kjer imamo vodovod za silo, zadostuje, da ima društvo zadostno dolžino cevi in kar ik cevem spada, to je -ročnike, spojke in eventualno nastavke, pa že lahko gasi. Naš blagopokojni starosta Barle je poudaril važnost cevi z besedami, da se višino, na ika-teri društvo stoji, ne ocenjuje po bleščečem praporu ali po lepoti paradnih oblek, temveč po tem, ikoliko ima društvo dobro ohranjenih cevi. Upravičeno torej lahko trdimo, da so cevi najvažnejši gasilski predmet. Nabava cevi. Kakor je drag vsak potreben predmet, tako -in še bolj so drage tudi gasilske cevi. Vsakdo dobro ve, koliko je treba zbiranja in beračenja, preden društvo zbere toliko denarja, da lahko naroči vsaj neobhodno potrebno dolžino cevi. In ko društvo po dolgem času cevi prejme, je velikokrat že težko zbrani denar tako rekoč proč vržen, ker nove cevi popokajo ali pa na toliko mestih puščajo, da niso uporabne. Vzrok temu je -največkrat v tem, da društvo naroči cevi najslabše vrste, ki so obenem najcenejše. Društvo'potrebuje gotovo dolžino cevi, in če bi naročilo cevi najboljše vrste, bi mu zmanjakalo denarja. Zato pa kupi cenejše cevi, samo da jih je več. No -i-n kakor je irevež pri kupovanju vedno udarjen, tako mora tudi gasilno društvo, fei mora radi pomanjkanja denarja -kupovati slab matenijal, vsako stvar trikrat preplačati. 2e naš pokojni starosta Barle je predlagal, da naj si društvo raje nabavi samo 100 m cevi najboljše vrste, kot pa 200 m slabše vrste, iki bi jih morda dobilo za isti denar. Dandanes pa to še bolj velja, kajti cevi, ki smo jih uporabljali pri r-očn-ih brizgalnah ali pri vodovodih so lahko bile slabše vrste, ker je bilo dovolj, če so vzdržale do 10 atmosfer pritiska. Sedaj pa -ima že skoro vsako društvo motorno brizgalno, če je pa še nima, si jo namerava v kratkem času nabaviti. Pri motornih brizgalnah pa si s takimi cevmi ne moremo dosti pomagati, iker motorke razvijajo do 16 -in več atmosfer pritiska. Včasih pa se tudi zgodi, da društvo naroči cevi najboljše vrste, prejme pa cevi, iki popokajo že pri prvi vaji. Da se -izognemo izgubam, moramo že pri nakupovanju paziti, kje, kaj in kako kupujemo. »G A S' I L E C« 3 Obrnite se vedno na tvrdko, katero že poznate kot solidno in pošteno, ali pa Vam je bila ikot taka priporočena, in ki ima pri nas svojega zastopnika. Ko sklepate pogodbo, pazite, da se v pogodbo unesejo sledeče določbe: Tvrdka dobavi društvu n. pr. 100 ali 200 m cevi, ki vzdržuje 20 atmosfer pritiska. Ako se pri preizkušanju, kateremu prisostvuje zastopnik tvrdke, ugotovi, da cevi tega pritiska ne vzdrže, ali da cevi puščajo, more društvo dobavljene cevi staviti tvrdki na razpolago in se pogodba razveljavi. Lahko pa si društvo pridrži in plača uporabne dele cevi, neuporabne konce pa stavi na razpolago tvrdki. V pogodbi 'tudi navedite kakšne cevi naj se Vam dobavijo: narezane in opremljene s spojkami, ali nenarezane. Če naj se Vam dobavijo že kompletne narezane cevi, potem naročajte vedno cevi krajše vrste t. j. od 10 do 15 m dolžine. Pri zadnji zvezni skupščini je bil sprejet predlog zveznega tehničnega odseka, glasom katerega naj bi se vsako društvo, ki namerava kupiti kak gasilski predmet, obrnilo v to svrho na tehnični cdsek J. G.'Z. Tehnični odsek bo zbral naročila večih društev in bo oddal skupno naročilo taki tvrdki, ki jo pozna kot solidno in pošteno. Tehnični odsek bo prejel gotovo odgovarjajoče blago in sicer po nižji ceni, kot bi jo dosegla posamezna društva. Gotovo ie, da bo vsaka tvrdka posvečala večjo pozornost naročilu Jugoslovanske gasilske zveze, kot pa naročilu posameznega društva. Kajti, ako se zameri J. G. Z. je tvrdka v Dravski banovini tako rekoč opravila, če pa se zameri enemu društvu, ni tako hude reči. Ako torej izpolnjujete sklepe svoje najvišje instance in naročite cevi po tehničnem odseku J. G. Z., se vam ne bo torej treba prepirati s tujimi tvrdkami. Blago boste prejeli ceneje, kot če ga naročite direktno od /tvrdke. Pa tudi če ne nameravate nabaviti gasilskih potrebščin po tehničnem odseku, vam priporočam, da se obrnete pred nabavo za informacije na ta odsek. On vam nasvetuje kam se obrnite, na kaj se ^ri nabavi ozirajte in vam sestavi tudi osnutek pogodbe. Preizkušanje cevi. Ko cevi prejmete, jih na vsak način preizkusite. Preizkušanje naj se vrši vedno ob navzočnosti zastopnika one tvrdke, ki vam cevi dobavila. Zgodili so se namreč primeri, da je društvo cevi preizkušalo in ugotovilo, da ne vzdrže niti 10 atmosfer pritiska. Vrnilo je torej cevi dobavljalcu. ta pa jih ni hotel sprejeti, temveč ie trdil, da so bile cevi v tovarni nreizkušene in so vzdržale 20 atmosfer pritiska. Ako so društvu popokale pri 10 atmosferah je to znamenie, da s cevmi ni pravilno postopalo. To se lahko pripeti vsakemu društvu, zato naj bo vedno navzoč zastopnik tvrdke in po njegovih navodilih naj se cevi preizkusijo. Preizkušaio nai se cevi z motorno brizgalno. Društvo, ki motorne brizgalne nima, naj preizkusi cevi pri sosednem društvu, ki jo ima. Ako ste naročili kompletne cevi, t. j. cevi. ki so že narezane in opremljene s spojkami, morate preizkusiti vsako cev posebei. Cev spojite z motoriko in jo po možnosti položite na lestev, ki leži vodoravno na kakem stolu tako da cev opazujete lahko od vseh strani. Na drugem koncu cevi pritrdite ročnik z zapiralnim gobčnikom, če tega nimate, pa zaprite drugi konec cevi s pokrovcem, s katerim je zaprto žrelo pri ročnih brizgalnah. Drugi konec cevi torei mora biti nepredušno zaprt, kako ga zaprete, ie končno postranska- stvar. V tako zaprto cev polagoma spuščate vodo. Nikdar ne smete snustiti v cev vse (ra pritiska vode naenkrat, temveč vedno, bodisi Pri preizkušaniu. r>ri vajah ali pa pri požaru, postopoma. Torei počasi spuščate v cev vodo in dajete vedno večii pritisk, tflko rlri Helnie motorka sčasoma s polno močio. V začetku bo vsaka cev vodo propuščala. To propuščanie pa mora po par minutah prenehati. Tudi maniši curki izgiheio. ko se cev prepoti. Ako cev pri polnem pritisku motorke ali še preie poči. potem tako cev vrnite dobavitelju. Kaiti motorke daieio zaenkrat komai po 14 do 16 atmosfer pritiska in tega mora rev vzdržati. Tudi če ostaneio še po preteku 5 minut na cevi vidni curki, ali pa če od cevi še močno kap-lia. cev ni uporabna in io tudi v tem primeru vrnite, odnosno zahtevajte primeren popust na ceni. Ako pa ste naročili, da se vam dobavi nerazrezana cev, jo preizkusite na sledeči način. Na vsakem koncu cevi morate pritrditi spojko. En konec spojite ravno tako z motorno brizgalno in cev položite kolikor mogoče v ravni liniji po prostora, na katerem boste cev med preizkušanjem lahko dobro opazovali. Drugi konec cevi zopet zamašite. V cev spustite polagoma ves pritisk motorke. Recimo, da cev pritisk vzdrži. Gotovo pa bo v celem kosu več luknjic, ki tudi po petih minutah še curljajo. Na teh mestih moramo cev zazna-menovati s tintnim svinčnikom. Ko cev režemo, moramo sedaj paziti, da jo po možnosti prerežemo tam, kjer smo opazili luknjico. Vendar pa moramo ipaziti, da posamezni kosi ne bodo daljši od 15 m ali krajši od 10 m. Par metrov nav-vzdol ali navzgor sicer tudi preveč ne škoduje. Daljše cevi od 15 m so nerodne, kar opazimo že pri vajah, še bolj pa pri požaru, če je treba tako dolge cevi izmenjavati. Dolge cevi so tudi zelo neprikladne za sušenje. Kosi po 5 m, ki bodo morda od celega kosa ostali, se stavijo na razpolago dobav-ljaču, da jih vzame nazaj, ali pa prepusti društvu brezplačno za krpe. Seveda moramo tvrdko opozoriti že preden cevi razrežemo, da je toliko metrov neuporabljivih in jih ne plačamo. Če je potem tvrdka s tem zadovoljna, ji plačamo uporabne kose, če ne, ji pa cel kos vrnemo. Polaganje cevi. Na ceveh se veliko greši ob priliki mokrih vaj, še več pa pri požarih. Omenil sem že, da velikokrat cevi popokajo zaradi tega, ker se spusti^voda z vsem pritiskom hkratu v cev. Paziti je torej, da spuščamo vodo v cev polagoma, šele po par minutah naj bo v cevi ves pritisk. Pri polaganju cevi moramo paziti na sledeče točke: Poveljnik naj vedno pred napeljavo cevi oceni položaj na požarišču, da bodo cevi napeljane po najkrajšem potu in tako. da jih ne bo treba pozneje prenašati. Vedno polagajmo cevi od brizgalne proti požarišču v eniv ali^ dveh liniiah 'hkratu. Samo tedaj, če postavimo med požariščem in med brizgalno dvoiak, moramo eventualno napeliavati cevi istočasno od dvoiaka proti požarišču in od dvoiaka proti brizgalni. Ko društvo prihiti na požarišče, ponavadi dela vsakdo na svoio roko in vse hiti brez reda. samo da bi dali preje vodo. Tako se ie zgodilo pri nekem društvu, da ie prihitelo na požarišče ponoči in narpeliavali so cevi v dveh liniiah. Na znak brizgačev so pri brizgalni odprli tok. Nanadalci pa so kar nanrei dajali znake za vodo. ker pri ročniku ni bilo nikake vode. Pozneie so ugotovili, da so oba konca cevi, ki sta bili napeliana od brizgalne, sooiili tako. da je tekla voda iz brizgalne nazai v brizgratno. K sreči ni bilo močnejšega pritiska, ker sicer bi gotovo popokale cevi. ali pav bi se poii(yarila brizgalna. Oba konca, na katerih so bili ročniki, sta bila pa seveda tudi med seboi spoiena. Taki primeri se morejo pri večiih požarih z (roditi tudi pri belem dnevu, ako se cevi ne napeliavajo v redu samo v eno smer. Dvoiak. če ga imate, naij se postavi vedno na pripravno točko v bližini požarišča. Nikdar ne pripuščajte k napeliavaniu cevi neizvežbanega civilnega liudstva, ki bi morda rado ipomaeralo, pa ne zna. Ti vam lahko napravilo kako zmešniavo. koristi pa boli malo. Redarji nai oaziio. da ostanejo že naneliiane cevi proste, to je: radovedneže nai odganiaio stran od cevi. Okrog požarišča ie bila zbrana kakor običaino velika množica liudi. V to gnečo sem zašel tudi jaz in naenkrat začutim pod nogami cev, skozi katero je tekla voda. Koliko liudi ie istočasno gazilo po ceveh! Tega v nobenem primeru ne smemo dopuščati. V takih primerih odganjajte radovežneže s pomočjo orožni-kov, ki so na nožanŠču navzoči, v s-Vrainem primeru na s cunkom vode. ki bo_ gotovo pomagal. Kajti, afco v takih primerih z.e ne popokajo cevi, škoduje stopanje na cev v veliki meri pritisku. Dohodi na požarišče naj se puščajo kolikor mogoče prosti. Kadar moramo cev napeljati preko ceste, katere za promet za dalisi čas ni mococe zapreti, ookriile cevi z mostički. Po par mostičkov nai ima vsako društvo vedno nripravlienih v gasilnem domu, da ü'h ima v primeru potrebe takoj pri rokah. Te mostičke si vsako društvo brez stroškov samo napravi. Bodisi da izdolbete primemo deblo, ali pa zbijete dve močni desflči, pod ,katerima je napeljana cev in preko katerih brez škode za cev lahko prevažamo vozove. Kadar moramo cevi napeljati preko železnice, moramo izkopati pod šinami toliko prostora, da potegnemo cevi pod šinami. Okrog vogalov se napelje cev tako, da je lepo v krogu zavita. Ako napravite preveč oster zavoj, se cev zalomi, ali kakor pravimo: napravi se koleno. Pri kolenu je prehod za vodo zelo ozek, kar onemogoči vodi prost tek po cevi. Posledica tega je, da cev pri kolenu poči, ali pa imamo pri ročniku šibkejši curek. Ako se med požarom pokaže potreba cevi premakniti, ji'h ne smemo kar povleči po kakem pesku ali ostrem kamenju, ker s tem se cev obdrgne in se posamezne nitke razcefrajo. Če se to ponavlja, bodo cevi kmalu zanič. Cev vedno prenesemo in sicer tako, da jo prime eden pri eni spojki, drugi pri drugi, tretji pa kije v sredini. Tako se cev lahko brez drgnjenja prenese kamor je treba. Da pa cev lahko vsak čas premaknemo, moramo pri napeljevanju paziti, da cevi napeljujemo vedno drugo poleg druge, to je paralelno, nikdar pa ne eno preko druge. Če se cevi križajo, je težko premakniti spodnjo cev. Morali bi cevi razpojiti, kar je pa zamudno. Kadar moramo cev napeljati v višje nadstropje kake hiše, se bomo poslužiti, če le mogoče, stopnic. V tem primeru napeljemo cev vedno po notranji strani stopnic, tako, da ostane zunanji del stopnic prost za prehod in za reševanje predmetov ali ljudi. Ako cevi po stopnicah ni mogoče napeljati, jih moramo potegniti skozi okno. Eden ali dva gasilca splezata s po-miočio lestev v nadstropje, v katero je treba napeljati cevi. S seboj vzameta reševalne vrvi, katere vržeta spodaj stoječim gasilcem. Ti privežejo na vrv cev in na ta način se cev povleče v nadstropje. Če je mogoče, pa napadalci cevi pripno kar na karabinar pri pasu in jih vlečejo za seboj. Ko imamo cev v nadstropju, jo moramo na primernem mestu privezati. Cev običajno privežemo na spodnjem delu spoike. Težo vode ne sme nositi cev, temveč jermen ali vrv, s katero je cev privezana. Ako cev ne bi bila privezana, bi se na oknu, skozi katerega je cev napeljana, premer cevi radi teže vode zelo zmanjšal, napravilo bi se na cevi koleno, o katerega posledicah sem že omenil. Te posledice pa pridejo v višjih nadstropjih, zlasti z ozirom na moč curka, še bolj v poštev. Skozi okno mora biti cev tako napeljana, da napravlja preko okna lepo zaokrožen lok, ki se okna komaj dotika. Paziti moramo, da cevi ne napeljujemo čez pogorišča, preko razbeljenega kamenja, žerjavice ali črepinj. Tudi jih ne smemo napeljavah preveč blizu ob poslopju, ki se ruši, da ne padajo na cevi ogorki in kamenje. Uporaba dvojaka. Parkrat sem že omenil dvojak. Ker pa ne vem, če ste si glede uporabe dvojaka na jasnem, vam povem par primerov, kako se dvojak v praksi uporablja. Dvojak principiielno vedno uključite v linijo cevi in sicer vedno v bližino požarišča. Ako dvojak pozneje uporabite ie dobro, če ga pa ne, pa nrav nič ne škodi. Vzemimo slučaj, da moramo črpati vodo 200 m od požarišča. Na raznolaco imamo samo 300 m cevi, potrebna bi pa bila dva curka. Če bi napeljali takoi od brizgalne dve cevi. potem nožarišča ne bi dosegli. Napeljali bomo torej od brizgalne do požarišča samo eno cev, pred požariščem pa pritrdimo dvojak in po njem razdelimo vodo v dve cevi. Na ta način prihranimo na ceveh. Pa tudi za slučaj, da imamo zaenkrat dovoli cevi in napeljemo od brizgalne takoj dve liniji, vključite vedno v eno ali pa v obe liniji dvojak. Če se pozneje pokaže potreba, da se oddaiai veda na tri cevi, pritrdimo na dvojak Še eno cev, pa je. Saj motorne brizgalne lahko oddaiajo vodo tudi na štiri curke. Ako napeljemo vodo v 'hišo, bomo pred zadnjo cevjo vedno vključili dvoiak, bdisi z-unai hiše, še bolie pa, če v hiši, zlasti če napeljemo vodo v višje nadstropje. Po stopnicah napeljemo eno cev. na hodniku pa vodo z dvo-iafcom razdelimo v dve cevi. To nam pride prav zlasti tedaj, če nimamo ročnikov z zapiralnim gobčnikom. Ako namreč ogenj v sobi napadalec pogasi, ni treba, da bi dajal signal za zapret j# toka k brizgalni, ampak je dovolj, da ga da one- mu, ki regulira dvojak, ki ga bo gotovo preje slišal. Pri dvo-jaku se torej voda lepo zapre na eno cev, ki vode več ne potrebuje, na drugo pa lahko teče še naprej. Kadar pa tudi druga cev vode ne rabi več, zapre še drugo cev in da znamenje k brizgalni, da tok zapre. Na ta način se napravi v sobah manj škode z vodo. Pri tej priliki naj omenim še to, da se v poslopja vedno napeljujejo najboljše cevi, ker s cevmi, ki puščajo, se napravi •lahko po nepotrebnem z vodo veliko škodo. Imamo pa še drugače vrste dvojakov. N. p.: Društvo je imelo brizgalno z grlom štev 8 in. cevi z istim premerom. Od J. G. Z. pa so priznane kot normalne cevi s premerom 6 in take cevi so sedaj tudi že večinoma v uporabi. Društvo bi moralo sedaj pravzaprav zavreči stare cevi in popraviti grlo brizgalne, ker sicer pri večjih požarih ne more sodelovati s sosednimi društvi, ki imajo normalne cevi s spojko štev. 6. Da pa mu ni treba popravljati brizgalne, si pomaga na ta način, da naroči dvojak, ki ima dotočno grlo št. 8 iztočni grli p štev. 6. Tak dvojak si lahko naroči pri Strojni tovarni in livarni v Ljubljani ali pa kje drugje. Kadar društvo gasi samostojno, lahko uporablja svoje stare cevi št 8, ako pa gasi skupno s sosednimi društvi, si pomaga z dvojakom. Svoie cevi lahko po dvo;aku vsak čas spoji s cevmi sosednega društva. Lahko pa dvojak pritrdi tudi direktno na brizgalne in od brizgalne napelje eno ali pa dve liniji novih cevi št. 6, kajti jasno ie, da v bodoče društvo ne bo več naročalo cevi št. 8, temveč predpisane normalne cevi. Po končanem požaru ali vaji, je treba cevi lepo pospraviti. Ponavadi, zlasti pozimi, ko na gasilcih od mraza zmrzuje obleka, se .po požaru cevi kar stlačijo skupaj, samo da se jih lahko spravi na voz. Cevi moramo po uporabi vedno lepo naviti na vijak ali pa jih zviti v kolač. Zlasti pozimi ne smemo cevi kar zložiti, ker zmrznjena tkanina se v kolenih direktno, lomi. Moramo jih torej lepo naviti in naložiti na voz. Pranje cevi. Vse uporabljene cevi moramo po požaru očistiti, preden jih posušimo. Peremo cevi na razne načine, katerega imamo pač na razpolago. Če niso preveč umazane, jih položimo na čist prostor, na beton, ali na deske in jih z ročnikom toliko časa škropimo, da so čiste. Če so pa zelo umazane, jih namočimo v kadeh ali čebrih, da se umazanija od cevi odloči. Ko se blato od cevi odloči, si lahko zopet pomagamo z obriz-gavanjem, ali pa cevi položimo na kako desko in jih očistimo z mehko sirkovo krtačo. Pri tem pa ne smemo štediiti s čisto vodo. Ne smemo uporabljati preostre krtače, ker s tako se nitke na cevi cefrajo. Če imamo na razpolago čisto tekočo vodo, v kateri ni preveč črepinj, lahko cevi peremo tudi v tekoči vodi. Ako so cevi umazane na notranji strani, moramo spuščati skozi cev toliko časa vodo, da pride iz cevi čista voda. Sušenje cevi. Ko so cevi oprane, jih je treba dobro osušiti, preden jih shranimo. Za sušenje cevi so določeni stolpi gasilskih domov. V stolpu, tik pod streho je pritrjen eden ali več škripcev. Skozi te škripce tečejo vrvi, ki morajo biti dvakrat tako dolge kot znaša višina od škripca do tal. Na enem koncu vrvi je privezano železo v obliki sidra, ki ima več kavljev. Oprano cev privežemo na kavelj tega sidra in jo potegnemo kvišku. Ako cevi niso daljše od stolpa, bomo cev privezati za spojko, v nasprotnem slučaju pa jo moramo privezati čez sredino. Če sušimo cevi tako, da so čez sredino privezane, moramo cev med sušenjem parkrat premenjati, da se tudi oni del cevi, ki je bil preganjen, dobro osuši. Ako namreč cevi ne premaknemo, se oni del cevi, kjer je bila prevezana in preganjena, ne more osušiti. Sušenje v stolpu je najboljše, ker se cev lepo odceja in enakomerno suši. Ako gasilno društvo nima na razpolago stolpa, naj po možnosti dobi za sušenje cevi primeren prostor v kakem drugem poslopju, n. pr. v stopnišču kake višje 'hiše, v cerkvenem stolpu, v skrajnem slučaju v podstrešju kakega poslopja. Ako nimamo na razpolago takega prostora, v katerem bi mogli cevi obesiti, naj se cevi po možnosti napne tako, da vise poševno, da se voda lahko odceja. Prostor, v katerem se cevi suše, bodi suh in v vlažnem vremenu zaprt, da vlaga ne more do cevi. Za sušenje cevi naj se daje vedno prednost zaprtim prostorom, lahko pa- se cevi suše tudi na prostem. Mnogo se uporabljajo v to svrho kozelci. Mo mogoče, obesimo cev v notranjosti kozelca na sličen način kot v stolpu, ali pa v poševni legi. Lahko pa jih tudi obesimo preko late, pri tem pa moramo cevi premikati med sušenjem, da se osuši cev tudi na mestu, kjer je visela preko late. Naš pokojni starosta Barle je priporočal za sušenje tudi drogove s škripci. Tak drog iztaknemo iz' okna kakega visokega poslopja in navežemo na kavlje cevi, -kakor pri sušenju v stolpu. Pri sušenju na prostem je treba paziti, da cevi niso izpostavljene vlagi ali pa preveliki vročini. Ako se cev prehitro posuši na vročini, postane tkanina cevi krhka. Nikdar pa cevi ne sušimo raztegnjenih po tleh, po travi ali po kakem grmovju. Hranjenje cevi. Dobro posušene cevi navijemo na navijake ali vretena. Pri navijanju cevi moramo paziti na to, da se cev pri spojkah ne lomi. Na mestih, kjer je spojka' moramo torej cev naviti poševno preko vretena. Navijamo cevi spojene, in sicer tako, da pridejo spodaj slabše cevi, zgoraj po cevi boljše vrste. To pa radi tega, da pridejo v slučaju uporabe vedno boljše cevi k brizgalni, ker cevi, ki so takoj pri brizgalni, morajo prenesti najhujši pritisk vode. Kolikor dlje pa so cevi od brizgalne, toliko manjši je pritisk, ker se ta v ceveh vsled trenja ubija. Ako so cevi opremljene z navijalnimi spojkami, ije pri navijanju paziti tudi na to, da pride na vrh vedno matica spojke, katero spojimo pri požaru na grlo brizgalne. Cevi, katere ne moremo naviti na vretena in navijake, zvijemo v kolače. V kolače pa zvijemo cevi tako, da cev raztegnemo na tla in jo preganemo približno čez pol; spodnji del naj bo kakega pol metra daljši. Tako preganjeno cev začnemo zvijati v kolač na ta način, da ostaneta oba dela spojke na vrhu. Taki kolači so pripravni za metanje cev-i in sicer morajo biti cevi navite tako, da ostane metalcu v rokah oni konec cevi, ki ima matico spojke. Ne sme se pa cevi zvijati v kolač na ta način, da pride en del spojke v sredino kolača, drugi pa na vrh, ker se cev pri spojki, ki ostane v sredini kolača, lomi. Cevi, ki so zvite v kolače, potem položimo na kako polico pokoncu, drugo poleg druge. Nikdar naj se kolači ne polagajo na robove, enega vrh drugega, ker cevi na robovih že itak največ trpe in bi se z drgnjenjem na ta način še prej raztrgale. Kakor rečeno, naj se hranijo svitki cevi po možnosti na policah ali na kakem drugem vzvišenem in suhem mestu. Nikdar pa naj ne leže svitki na cementnih ali ilovnatih tleh doma. Najmanj vsakega pol leta moramo navite cevi previti in pregledati, če se jih ni morda prejela trhnoba. Spojke. Spojk imamo dve vrsti, in sicer navi-jalne in stikalne spojke. Vsaka od teh dveh vrst ima -svoje dobre, kakor slabe strani. Dobra stran navi-jalne spojke je la, da se neprodušno spoji in voda pri spojkah ne uhaja. Slaba stran pa je pri njih, ker je spajanje z njimi bolj zamudno in se zelo lahko napravijo zamenjave. Velikokrat se namreč zgodi, da pri požaru, zlasti če se cevi ne napeljavajo pravilno, napelje skupaj dva enaka dela, to je ‘dve matici, ali obratno, ki jih ne moremo spojiti. Dobra stran stiskalnih spojk je ta, da je pri njih vsaka pomota izključena in se z njimi cevi zelo hitro spaja. Slabo pa je, -ker se te spojke ne spoje neprodušno in velikokrat pri spojkah uhaja voda, kar se pozna pri ročniku. Imamo pa še prehodne spojke za spajanje stikalnih spojk z navijalnimi in spajanje cevi z različnim premerom. Nekatera društva imajo n. pr. nekaj cevi s stikalnimi, nekaj pa takih z navijalnimi spojkami. Da lahko ene cevi spoji z drugimi, mora imeti par prehodnih spojk. Prehodna spojka ima na eni sranti stikalno spojko, na drugi pa en del navijalne spojke. Če ima društvo cev-i štev. 8 in cevi štev. 6 mora ravno-tako imeti prehodno spojko, ki ima na eni strani matico štev. 8, na drugi pa drugi del spojke štev. 6. Tudi na spojke je -treba paziti, da se -dalj časa ohranijo. Ne smemo jih premetavati po betoniranih, ah drugače trdih tleh. Ročnik. Ročnike imamo z ozirom na premer gobčnika, raznih kalibrov, običajno od 12 do 18 mm. Ročnike z manjšim premerom uporabljamo takrat, kadar daje brizgalna malo vode, ali kadar rabimo daljši curek, n. pr. če brizgamo od tal na visoko streho, ali če radi prehude vročine ne moremo v bližino požara. Ročhike z večjim premerom pa uporabljamo tedaj, če imamo dovolj pritiska, oziroma dovolj vode in gasimo iz bližine. Imamo še ročnike z zapiralnim in ročnike s pršifaim gobčnikom. Ročnike z zapiralnim gobčnikom uporabljamo zlasti pri gašenju sobnih požarov. Kadar namreč napadalec ogenj pogasi v sobi, zapre vodo z zapiralnim gobčnikom, in če se ogenj zopet pokaže, ročnik zopet po potrebi odpre. Na ta način se ne napravi v stanovanjih preveč škode z vodo. Ročniki z zapiralnim gobčnikom pridejo, kakor že omenjeno, prav tudi pri -preizkušanju cevi. Ročniki s pršilnim gobčnikom vodo razprše. Te ročnike uporabljamo -tedaj, kadar gasimo n. pr. gorečo travo, seno itd., kjer ne rabimo močnega pritiska vode, temveč širok curek. Krpanje cevi. Govoriti moremo o dveh vrstah krpanja. O zasilnem krpanju na požarišču in o stalnem krpanju cevi. Skoro bi si upal trditi, da je pri današnjih razmerah krpanje na požarišču važnejše, ker z njim obvarujemo cevi pred večjimi poškodbami. Skoro pri vsakem požaru, bodisi v mestu ali na deželi, sem imel priliko videti cevi, ki so puščale na -vseh koncih, toda nobeden se ni spomnil, da bi luknjice zamašil. Ali ni smešno, če vidite gasilca ali pa negasilca, ki čepi pri cevi in tišči na luknjico prst, mesto da bi vzel košček cunje in cev preko luknje prevezal? , Voda v cevi že radi trenja izgublja na moči, če pa še na več mestih pušča, nima pri ročniku nikake moči več, -kar se na curku zelo pozna, zlasti če brizgalna že itak daje malo vode. Vsak gasilec, zlasti pa redarji, mora imeti v žepu delovne obleke, ali pa v posebni torbici po par obvez za cevi. Če opazi, da cev na kakem mestu pušča, naj se mu nikar ne zdi škoda tiste pol minute, ki j-o zamudi s tem, če z obvezo cev preko luknjice preveže. Še preden pa to stori, naj s tint-nim svinčnikom zaznamuje mesto, kjer cev pušča. S tem, da cev zaveže, jo ohrani pred večjimi luknjicami in obenem prepreči zmanjšanje pritiska vode. Obveze si vsak gasilec napravi sam iz juhtovine, jadro-vine ali tudi iz platna, iz usnjenih odpadkov ali iz starih cevi. Vsaka stvar je boljša kot nič. Priporočajo se tudi manšete iz starih cevi. Staro, neuporabno cev -razrežemo na 5 do 10 cm dolge -končke. Preden na novo cev pritrdimo spojke, potegnemo na vsak konec po eno ali dve talci manšeti. Ako pozneje pri požaru ali pri vaji opazimo, da cev na kakem mestu pušča, potegnemo eno izmed manšet do mesta, kjer cev pušča. Te manšete luknjico dobro zamaše, toda morajo biti za eno ali dve številki večjega premera kot cev sama. Ako so manšete istega premera kot cev, bi bilo vlačenje od spojke do luknje tako zamudno, da je veliko boljše, da poškodovano cev premenjamo. Tudi bi bila cev na mestih, kjer bi bile take manšete, pretisnjena, kar bi kolikor toliko oviralo prost tek vode skozi cev. Pa tudi manšete z večjim premerom, ki cevi ne pretisnejo, niso priporočljive za stalno krpanje, ker se cev pod manšeto nikdar dobro ne presuši. V zadnjem času so se pojavile tudi pločevinaste manšete, ki so se pri mokrih vajah, kakor tudi na požarišču izkazale kot zelo pripravne. Take manšete -more napraviti vsak ključavničar za mal denar. Te manšete so dolge približno 10 cm, dvokrilne, s takim premerom, da se na napeto cev tesno prilegajo. Manšeto položimo okrog cevi in jo zaklopimo. Preden cev na en ali drugi način zavežemo, moramo luknjico zaznamovati s tintnim svinčnikom, da jo doma za stalpo zakrpamo. Načinov za stalno krpanje cevi je več, toda priporočiti vam morem samo tri. Manjše luknjice zakrpamo s pomočjo lotanja. S pomočjo notranjost cevi, tako da ostane glavica vijaka v notranjosti do raztrganega mesta in porinemo lot skozi luknjico. Na konec lota, ki ga dobimo iz cevi, položimo košček usnja in preko usnja okroglo ploščico iz pločevine. Notranji del lota je položen na železni drog, s katerim smo lot spravili v cev, zunanji konec lota pa pri cevi odščipnemo, ako je predolg in potem tolčemo s kladivom po njem, da se napravi iz njega glava. S tem je cev zalotana in zanetana. Drugi način je skoro enak prvemu, le da v tem slučaju ne rabimo lota, ampak vijak. Vijak porinemo pravtako v notranjost cevi, tako da ostane glavica vijaka v notranjosti cevi. Ko dobimo vijak iz cevi, položimo pravtako preko njega ploščico iz usnja in ploščico iz pločevine, potem pa navijemo matico. Za krpanje večjih luknjic pa se poslužujemo oblepkov (Pickpflaster). Cev na raztrganem mestu najprej dobro iz-gladimo in potegnemo preko tega mesta parkrat z likalnikom. Cev položimo gladko deščico, na njo pa prej še kos papirja. Na raztrgano mesto položimo oblepek tako, da je gumijasta masa na cevi. Nato z vročim likalnikom nekoliko časa gladimo oblepek. Z gorkoto se gumijasta masa raztopi in se zaje v tkanino cevi. Preko oblepka položimo potem zopet kos papirja in gladko deščico. Potem damo del cevi, ki je med deščicama, v stiskalnico (prešo), ali pa jo dobro stisnemo na kak drug način in tako stisnjeno pustimo kakih 10 minut. Tako je cev zakrpana. Ta način krpanja se pri nekaterih društvih ni obnesel in so ga opustili. Pri ljubljanskem gasilnem društvu pa se ta način uporablja že dolgo let s popolnim uspehom. Krpe, ki so stare že leta iin leta, drže še zelo dobro. Iz tega sklepam, da je ta način dober, samo pravilno se mora krpanje izvršiti. Jaka Tinta: Nekaj o gasilski pismenosti. Kulturna stopnja vsakega naroda se ravna po njegovi pismenosti. Čim več šol, tečajev in predavanj ima kak narod, tem bolj je izobražen in tem večje je njegovo blagostanje. Narod, ki zna pisati, zna gotovo tudi čitati in zna tudi samostojno misliti in presojati. Narod pa, ki piše, ne piše morda zato, ker ravno zna pisati, temveč piše zato, da tudi čita in se pri tem uči in izpopolnjuje. Kar velja o narodu, velja v življenju o vsaki organizaciji, pa velja tudi o naši gasilski organizaciji. Mi gasilci smo pismeni ljudje, to se pravi, mi znamo pisati in znamo tudi čitati. Da, mi znamo pisati in tudi čitati, a žalibog neko drugo napako imamo. Mi namreč nočemo pisati in čitati, ker smo — malce — leni! * Pa glede pisanja bi še nekako šlo, le čitati se nikakor ne moremo pripraviti. Zdaj pa seveda, ker nočemo in ne znamo čitati, pa jemljemo s tem veselje tudi onim, ki pišejo in zato tudi ti ne pišejo tako in toliko, kakor bi to radi storili, če bi bilo med nami več veselja in zanimanja do čitanja. Kdo pa naj tudi piše, če nihče tega ne čita?! Kakor znano, imamo mi gasilci kot zavedna stanovska organizacija tudi svoje lastno stanovsko glasilo »Gasilca«, ki je letos vstopil že v svoje 35. leto. Torej pet in trideseto leto že izhaja naš strokovni list »Gasilec« ter budi gasilsko zavest med nami. Dne 6. maja 1888. leta so ustanovili naši predniki gasilsko zvezo, ki. je tako lepo uspevala, da se je kaj kmalu pokazala potreba po lastnem strokovnem glasilu. Na občnem zboru Zveze leta 1896. se je sklenilo, da mora začeti z novim letom izhajati lasten strokovni list. In res je dne 6. februarja 1897. leta izšla prva številka »Gasilca« s sledečim uvodom: Tovariši! v. f Ustrezajoč želji, izraženi na zadnjem občnem zboru zveze, je sklenil novoizvoljeni odbor v svoji prvi seji dne 26. decembra p. 1. izdajati lastno strokovno glasilo. Domačim dnevnikom smo iz srca hvaležni za podporo, katero so izkazovali domačemu gasilstvu; vendar pa pri najboljši volji ne morejo staviti na razpolaganje našim zadevam svojih predal v večjem obsegu, kakor bi bilo od naše strani želeti, in je torej želja po strokovnem listu lahko umljiva in pač tudi upravičena. Res imamo lepo število strokovnih listov, ali ti izhajajo ponajveč v nemškem jeziku in jih torej večina naših članov ne ume, dalje so tudi predragi, torej ne morejo služiti našim posebnim zadevam in zavezinim smotrom. Edinega hrvatskega strokovnega lista se tudi ne moremo poslužiti, kajti naši nemški sodeželani, ki so tudi udje za- veze, ga ne razumejo; tudi drugi preprosti gasilci niso hrvaščine zmožni. Odbor se je torej odločil, da izda lastno kranjsko glasilo, in sicer v obeh deželnih jezikih, v obeh jezikih, da ga vsi udje razumejo, in tudi zato, da se z listom krepi združitev z drugimi deželnimi zavezami v Avstriji. »Gasilec« kot glasilo zaveze bo izhajal početkoma poljubno po potrebi; če se izkaže potreba, bo izhajal kasneje mesečno. Gasilci! List izhaja zaradi Vas in naše skupne stvari; podpirajte ga pridno s stvarnimi dopisi o gasilskih zadevah, drugih vprašanj pa se ogibajte, ker ni zanje v njem prostora. Dopisi naj se pošiljajo Franu Ks. Troštu na Igu pri Ljubljani, denar pa A. C. Achtschinu v Ljubljani. Zavezin odbor. Tako se je torej začelo in potem je šlo dalje in dalje ter dovršilo zdaj že 34 let. Zanimivo je, kako je ta naš strokovni list izhajal in kolikokrat je sploh izšel v tej dobi. To je tem bolj zanimivo, ker vseh izšlih izvodov »Gasilca« niti naš Narodni muzej nima. Krivda leži deloma na upravi lista, ki je vedno založila le naročeno število izvodov, deloma pa leži krivda tudi na gasilcih samih, ker so se premalo zanimali za list in so ga premalo podpirali, zaradi tega je. uprava naročila in plačevala vedno le toliko izvodov, kolikor jih je resnično potrebovala. Uprava je morala namreč vsak izvod »Gasilca« plačati, denarja pa tudi prejšnje čase ni bilo na razpolago. Iz sledeče tabele je razvidno, kolikokrat na leto je »Gasilec« izšel v preteklih 34 letih. PREGLED popolne izdaje »Gasilca«: Letnik I. (1897) ima št.: 1, 2, 3, 4, » II. (1898) » » L 2, 3, 4. » III. (1899) » » 1, 2, 3, 4. » IV. (1900) » » 1, 2, (3 + » V. (1901) » » L 2, 4, » VI. (1902) » » 1, 2, 3, 4. » VII. (1903) » 1, 2, 3, 4. » VIII. (1904) » » 1, 2, 3, 4. » IX. (1905) » » 1, 2, 3, 4. » X. (1906) » » L 2, 3, 4. » XI. (1907) » * 1, 2, 3, 4. XII. (1908) » » h 2, 3, 4. » XIII. (1909) » » L 2, 3, 4. » XIV. (1910) » 1, 2, 3, 4. » XV. (1911) » » 1, 2, 3, 4. \ » XVI. (1912) » » L 2, 3, 4. » XVII. (1913) » » 1, 2, 3, 4. XVIII. (1914) » » 1, 2. (Začetek vojne.) XIX. (1915) » » 1 — 4 skupaj). XX. (1916)' » d + 2 skupaj), (3 + 4 skupaj). XXI. (1917) J» » (1 + 2 skupaj), (3 + 4 skupaj. XXII. (1918) » » (1+2 skupaj), (3 + 4 skupaj). XXIII. (1919) » » 1, 2, (3 + 4 skupaj). (JGZ.) XXIV. (1920) » » 1, 2, 3. XXV. (1921) » » 1, 2, (3 + 4 skupaj), 5. XXVI. (1922) » » 1, 2, 3, 4. XXVII. (1923) » » 1, 2, (3 + 4 skupaj), 5. XXVIII. (1924) » » 1, 2, (3 + 4 skupaj), 5. XXIX. (1925) » » (1 + 2 skupaj), 3, (4 + 5 skupaj), 6. XXX. (1926) » » 1, (2 + 3 skupaj), (4 + 5 skupaj), 6 XXXI. (1927) » » 1, 2, 3, 4, 5, 6. XXXII. (1928) » » 1, 2, 3, 4, 5, 6. XXXIII. (1929) » » 1, 2, 3, 4, 5, 6. XXXIV. (1930) » * » 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8. Skupaj: 34 letnikov in 134 izvodov. Ta pregled jasno priča o naši pismenosti, obenem pa je tudi dokaz, da si zavedno jedro našega gasilstva že od vsega početka želi naukov in izobrazbe ter čim večjega razmaha. V 34 letih je izšel »Gasilec« 134 krat Prvih 63 izvodov je uredil Fran Ks. Trošt, takratni zvezni tajnik, ki ga je pobrala smrt po drugi urejeni številki »Gasilca« v letu 1912. Bil je urednik 15 in pol leta. Za njim je prevzel uredništvo Fran Barle, naš nepozabni starosta, ki nam je uredil 53 izvodov »Gasilca« ter nas je prav tako po drugi urejeni številki »Gasilca« v letu 1928. nepričakovano za vedno zapustil. Urejeval nanj, je »Gasilca« 16 let. Tretjo številko »Gasilca« v -letu 1928., to je posmrtno številko Barletovo, nam je uredil takratni zvezni tajnik Janko Hojan. Nato pa je prevzel urejevanje »Gasilca« Ljudevit Musek, zvezni podstarosta, ki nam .je uredil 17 izvodov in nam urejuje »Gasilca« še danes. Prvih 12 izvodov »Gasilca« je bilo tiskanih v slovenskem in nemškem jeziku. Na občnem zboru Zveze dne 7. septembra 1899. leta pa je predlagal delegat ljubljanskega gasilnega in reševalnega društva tov. Dachs sledeče: »List »Gasilec« naj se zanaprej izdaja' samo v slovenskem jeziku, in to iz sledečih razlogov: 1. ni vredno eno in isto tiskati v obeh jezikih, osobito, ker je nemških društev le malo število, 2. prihrani se uredništvu veliko dela, 3. prihrani se na tisku in papirju, in 4. izhajal bi »Gasilec« lahko večkrat, kot dosedaj.« Kljub nekaterim ugovorom je bil ta predlog sprejet in tretjo številko »Gasilca« v letu 1899. najdemo že v samo slovenskem jeziku. Zanimivo je, da je na istem občnem zboru takratni urednik »Gasilca«, težil sledeče: »Gasilca« se ne podpira skoraj nič, dasiravno sem to že opetovano prosil. Jaz sam ne morem vsega spisati, ker ne morem za vse vedeti, kaj se tu in tam zgodi; podpirajte torej list z dopisi, ako hočete, da bo izhajal, sicer bi moral prenehati, kar bi bilo gotovo v kvar gasilstvu.« Tem urednikovim besedam nimam ničesar drugega dodati, kakor edino to, da je danes še prav tako, zato — na delo! Zapisnik redne seje tehničnega odseka J. G. Z., ki se je vršila dne 29. decembra 1930. v Mestnem domu v Ljubljani. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo in sklepanje o novem vežbovniku. 3. Poročilo in sklepanje o vežbovniku za motorne brizgalne. 4. Predlogi. 5. Raznoterosti. Navzoč ni: Načelnik Ivan Rus, tajnik Milko Hojan, člani K. Gologranc, Lj. Musek, Anton Cerar, Z. Holeček, Ign. Merhar, Lesar in R. Mayr namesto Ivana Sajevica. Seji sta prisostvovala tudi člana starešinstva J G. Z. Jernej Vengust in Geza Vezer. Odsotni in opravičeni: Ant. Kolarič in Ivan Rakoše. Načelnik Ivan Rus otvoni ob 8. uri sejo, konstatira sklep-nost in pozdravi navzoče. Preide se nato takoj na dnevni red. I. Čitanje zapisnika zadnje seje. Tajnik M. Hojam prečita zapisnik ,zadnje seje, ki se odobri. II. Poročilo in sklepanje o novem vežbovniku._____________ Tovariš .načelnik poroča, da je po sklepu odseka, kii ie bil odobren po zadnji zvezni skupščini, predložen zvezni odborovi seji, ki se vrši danes, načrt za novi vežbovnik. Ker je bil s predpripravami za ta vežbovnik poverjen tajnik M. Hojan, poda ta naslednje poročilo: Že več let se ponavlja od strani raznih župnih vodstev želja po izpremembi obstoječega vežbovnika. Največ predlogov stremi za tem, da se proste in redovne vaje izvajajo v bodoče po obstoječem vojaškem vežbovniku. Ta zamisel je povsem pravilna in jo propagirajo umevno vsi mlajši člani naše organizacije. Razlog za to je enostaven. Za one člane, ki so služili svoj vojaški rok v naši armadi, bi bil prehod na vojaško poveljevanje zelo lahek, onim članom pa, ki bodo morali vojaški rok šele odslužiti, bi pa novi vežbov- nik, ki bi bil enak vojaškemu, zelo olajšal službo v kadru. Težje bi se prilagodili novemu vežbovniku oni člani, ki niso služili v naši armadi. V poštev pridejo pri tem v prvi vrsti naši starejši člani. Ne da bi tem zaslužnim in vztrajnim možem kratili pravice in jim mogoče želeli prerani grob, moramo vendar poudariti, da nas eventualno godrnjanje ne sme plašiti, ker organizacija s smrtjo starejših članov ne bo prenehala, temveč bo slonela na prirastku članstva iz mlajše generacije, ki bo vežbovnik poznala iz vojske. Zahteva po novem vežbovniku je razumljiva in uteme.-ljena. Vsako ugovarjanje, da se novega vežbovnika pri starejših članih ne bo moglo uveljaviti, je le znak slabe volje dotičnega, ki ugovarja, in prepričani bodimo, da tak nezadovoljnež tudi sedanjega vežbovnika ne pozna, še manj pa, da bi bil sposoben učiti vaje po njegovih predpisih. Koliko poznajo vežbovnik razni društveni in tudi župni funkcionarji, nam je najlepše pokazal zadnji kongres. Ako bi si takrat beležil vsa raznovrstna povelja, iki jih naš vežbovnik ne predvideva, bi kmalu da lahko sestavil vežbovnik za mednarodno gasilsko federacijo. Nov vežbovnik je torej na vsak načm uvesti in ta naj zbliža našo organizacijo z vojsko in sokolstvom. Ker že itak obstoja sklep zvezne skupščine za uvedbo novega vežbovnika, ostane sedaj ctlp.rto samo vprašanje, kdaj je tega uveljaviti. Pri tem vprašanju pa naletimo na oni nedostatek, ki je bil že opetovano predmet razmotrivanj naše zveze in ostalih gasilskih organizacij naše države. Vsi vemo, da se že 6 let snuje v naši državi Savez vseh gasilskih organizacij, vsi pa tudi vemo, da smo samo radi tega tako malo upoštevani na merodajnih mestih, ker nimamo skupne državne organizacije, ki bi nedvomno dosegla vse ono, za kar se bore posamezne zajednice že več let brezuspešno. In zakaj se nimamo Saveza? Dokler je našo državo še preplavljalo strankarstvo in politična razcepljenost, so nam vedno odgovarjali, da so temu krive politične razmere. Kaj pa se je storilo po januarskem manifestu? Osnoval se je sicer pripravljalni odbor Saveza pod predsedstvom Marjana pl. Hržiča iz Djakova, vendar čaka ta odbor na potrditev saveznih pravil že preko enega, leta. In čujte najlepše! Neki hrvatski Hst je pred kratkim prinesel senzacionalno vest, da bi bil Savez že potrjen, ali potrditvi nasprotuje nek Slovenec, višji funkci-jonar naše zveze! Nisem poklican ugotavljati, v koliko odgovarja ta trditev resnici, vem pa, da je na svetu vse mogoče in pričakujem, da nam to stvar razjasnijo člani naše zveze, ki so tudi v pripravljalnem odboru Saveza. Jaz živim v trdnem prepričanju, da bodo savezna pravila čimpreje odobrena in da bomo tako v kratkem združeni bratje z juga in severa. Skupna organizacija bo nedvomno v teku časa imela tudi skupno poveljevanje. In vprašanje tega poveljevanja je treba spraviti v sklad z našim novim vežbov-nikom. Hrvatje in mi imamo svo^e vežbovnike. Srbi pa se poslužujejo vojaškega vežbovnika. Katerega si bo osvojil Savez? Najbrž vojaškega, ki praktično najbolj odgovarja našim potrebam. Lahko pa je mogoče, da uvede lasten vež-bovnik, ali pa se -posluži sokolskega. Ako mi takoj uvedemo vojaški vežbovnik, še ni sigurno, da nam bo sledil tudi Savez. Naše delo bi bilo torej brez- predmetno in v članstvu bi se pojavilo nerazpoloženje. Z ozirom na vse te pomisleke je moje mnenje, da z uveljavljanjem novega vežbovnika počakamo do tozadevnega sklepa Saveza. Naše zastopnike v Savezu bomo naprosili, da stavijo takoj to vprašanje na dnevni red. Osnutek novega vežbovnika po vzorcu vojaškega sem po nalogu zadnje skupščine sestavil in se o njem vsak čas lahko razpravlja. Dokler pa se ga ne uvede, pa predlagam, da se vsaj one točke obstoječega vežbovnika, ki pridejo v poštev pri javnih nastopih, prilagode vojaškemu vežbovniku. To so predvsem povelja za nastop, prehod v dvostope, štiri-stope, formacije čet, zborov itd., za pohod, zavijanje in pozdrave. Te spremembe ne bodo delale nikakih težkoč, ker so zelo lahko umljive ter jih že pozna vse ono gasilstvo, ki se običajno udeležuje naših javnih nastopov. Z izpremembo gorenjih povelj bi ne bili združeni nikaki stroški, ker bi jih pojasnili in obrazložili v »Gasilcu«, katerega itak dobi vsako društvo brezplačno. Po tem poročilu se preide v načelno debato o vežbov- Vesti. Litijska gasilska župa je na svoji redni seji dne 18. januarja 1931. obravnavala banovinski, oziroma zvezni predlog glede kategorizacije posameznih društev, radi razdelitve rednih podpor iz 2% gasilskega sklada. Župno starešinstvo je podpore razdelilo za tekoče leto z malimi spremembami in sicer tako, da je največja podpora 700 in najmanjša pa 450 Din, kar je bilo brez ugovora od strani društvenih delegatov soglasno sprejeto. Starešinstvo je obenem naznanilo vsem navzočim delegatom, da se bodo v bodoče razdelile podpore po -resničnem zasluženju in nujni potrebi posameznih društev. Zaradi tega morajo vsa društva poslati župi v vpogled točni prepis rednega občnega zbora, v katerem mora biti opisano delovanje vsega leta. Že zapisnik mora pokazati, če društvo dela ali spi. Običajno je, da se za malo dela tudi malo plača, kar se bo moglo absolutno tudi uvesti pri nekaterih gasilnih društvih. Odbor je sklenil, da se vrši župna skupščina dne 15. marca 1931. ob 13. uri v Litiji v salonu Maksa Lajovica. Tajnik Peterca predlaga, naj bi se vršil na Florija-novo nedeljo, dne 10. maja, skupni župni zlet na Sv. Goro in bi se darovala sv. maša v čast sv. Florijanu, gasilskemu zaščitniku. Predlog je bil z odobravanjem sprejet. Župno starešinstvo izreka gasilnemu društvu Zagorje javno zahvalo za njega požrtvovalnost, ker se vsekdar odzove vsakemu pozivu s svojim ponosnim praporom, tako pri slavnostih kakor tudi pri pogrebih itd. Iz tržiške gasilske župe. Dne 12. okt. 1930. se je vršila prva župna vaia v Tržiču. Bila je prav dobro obiskana ter je pokazala, da je v novi župi prav krepka gasilska volia. Tudi tehnična opremljenost je kaj zadovoljiva, saj je nastopilo 6 motornih in 3 iročne brizgalne. Pričetek vaje je naznanila na novo dobavljena električna sirena v zvoniku cerkve Sv. Andreja. Namišljeni požar je nastal v tovarni čevljev Mallv & Dembefjrer sredi Tržiča. Najprej je prihitel hydrantni oddelek društva Tržič, nato velika in mala motorka iz Tržiča. Oddelek reševalcev Tržič ie planil z okenskimi lestvami na poslorve in demonstriral reševanje s tem, da so opremlieni z maskami zoper dim nosili otroke iz poslopja, ker to ni zadostovalo, se ‘je reševalo s skakalnim odnosno z drsalnim prtom. Medtem se n mirnost sodelujočih članov. Jako je ugajalo delovanje tržiške velike motorne brizgalne, ki je pod spretnim vodstvom tov. Može- tiča dajala ogromne vodne mase. Priključena je bila direktno na mestni vodovod. Po vaji se je vršil mimohod, ki je dokazal lepo število preko 200 gasilcev v delovnem kroju. Vsa društva so povsem pohvalno rešila njih nalogo. Vajo je vodil župni načelnik tovariš Karol Bocak. Iz gasilske župe Maribor — desni breg. Dne 14. septembra 1930. je sklical župni blagajnik župno vajo za skupino II. Vaja se je vršila v Mariboru, in sicer prvič, odkar se je mariborsko gasilno in reševalno društvo uvrstilo v našo župo. Župno vajo je vodil tov. poveljnik mariborskega društva I. Voller. Prisostvovali pa so ji razen župnega blagajnika še župna odbornika Kaiser in Pšeničnik. Ves potek vaje je bil vzoren. Pričetek vaje je naznanil veliki zvon iz stolne cerkve ter se je vršila pri Scherbaumo-vem mlinu. Mariborsko društvo je že po 2 minutah prihitelo z velikim trenorri na domnevano gorišče. V 8 minutah je bil zadnji avtomobil in avtomatična »Magirus lestva« na mestu. V kratkih presledkih so prihitela društva Pobrežje, Studenci, Pekre, Razvanje, Radvanje in Kamnica. Nebr-oj cevi je bruhalo vodo ter .je gasilstvo pod spretnim vodstvom tov. Volleria pokazalo svojo izvežbanost in pripravljenost v slučaju nesreče tudi s pravilnim in resnim nastopom obvarovati imetje someščanov. Med opazovalci smo videli zastopnike raznih oblasti, župnega načelnika ter zastopnike raznih sosednih žup. Dne 21. septembra 1930. pa se je vršil v mariborskem gasilskem domu tečai. Predavali so župni načelnik Pfeifer ter tovariši Flakus, Faleš, Kaloh, Voller in zdravnik dr. Ipavic. Tečai je zadovoljil vse navzoče in se želi, da bi se taki tečaji vršili iredno od časa do časa. Hotedršica. Dasiravno smo čisto za mejo, v najskrajnejšem kotičku -naše ljubljene Dravske banovine in je le malo slišati od nas, pa vendar naj tovariši tam »znotraj« ne misliio, da nas mosroče več ni, ampak smo še, in tudi delamo, pa prav živahno! Res smo se oglasili v »Gasilcu« pred davnim časom, in to v letu 1924., ko smo blagoslovili »Gasilski dom« in zastavo. Od takrat dalje pa ie društvo delovalo tiho, ali neumorno v dosego še enega citfa in ta je bil — nova motoma brizpail-na. In letos -upamo, da se nam bo ta želja uresničila. Dobili bomo novo motorno brizgalno. Blagoslovljena bo 28. junija 1931. V zadnjem Gasilcu je bil obja-vlien sklep zveznega odbora, da se prireditve v Hotedršici udeleže gasilske župe: Logatec, Vrhnika, Borovnica in Cerknica. Ob tej nriiliki se vrši združena z gasilsko prireditvijo velika narodna prireditev (oz. slavnost) v proslavo Vidovega dne. Pokazati hočemo. da smo kot gasilci -tudi zavedni Jugoslovani. Tu v obmei-ni Hotedršici smo to dokazali preteklo leto, iko sta se pod gasilskim vodstvom vršili dve veliki narodni prireditvi, ter se je postavil pod vodstvom tov. načelnika in tajnika 36 m visok drog na meji z 10 m dolgo zastavo z državnim grbom. Društvo namerava v 'kratkem vprizoriti gledalištko predstavo. Da se uvede članstvo v zadostno spoznavanje vseh gasilskih dolžnosti, si je društvo osnovalo svojo pisarno v prostorni sobi, kjer se sedaj v zimskem času zbirajo člani večkrat tedensko k sestankom in predavanjem. V kratkem času ustanovi društvo tudi svoj naraščaj, ter so priprave že v teku. V zadnjem > Gasilcu« čitamo, da ponekod prirejajo župe gasilske tečaje. Želimo, da tak tečaj priredi tudi Logaška gas. župa. Upamo, da se o takih in sličnih zadevah pogovorimo na prihodnjem, že dolgo pričakovanem občnem zboru gas. župe. Iz najskrajnejšega kotička, tik »sosedov«, kličemo tovarišem širom naše banovine: Zdravo! • Ruše. Občni zbor gas. društva v Rušah se je vršil ob polnoštevilni udeležbi dne 25. januarja 1931. z običajnim dnevnim redom, v najlepšem soglasju ter je odobril letna poročila načelnika in drugih poročevalcev. Izvolil se je naslednji odbor: za načelnika Stani Tomaž, za poveljnika Dolinšek Emeriik, za pov. namestnika Repciusk Franc ml., odborniki: Janko Fridolin, Ravnjak Ivan, Šket Štefan in Repotusk Franc st., za namestnike odbornikov Sernec Franc in Zajc Ivan, za računske pregledovalce pa Guček Feliks, Eigner Franc in Eigner Albin. Nanovo je pristopilo 12 rednih članov, ki so vsi ugledni občani in dajejo jamstvo za pridobitev čim večjega ugleda obrambne čete, ki šteje sedaj 36 članov. Odbor je poverjen, da sestavi delovni načrt za tekoče leto. Nadalje ima čimprei preskrbeti sredstya za nabavo prepotrebnega voza za moštvo. Motorna brizgalna, ki jo ima društvo že od leta 1927., je obhajala šele preteklo leto svojo »krstno slavo«. Ob zaključku občnega zbora so vsi člani na slovesen način podali predpisano obljubo v roke novega načelnika. 50. letni redni občni zbor Prostovoljnega rudniškega gasilnega društva Trbovlje I. Častni predsednik, ravnatelj gospod inž. I. Pauer je pozdravili polnoštevilno navzoče člane, otvoril občni zbor ter podal besedo tov. načelniku Holešku, ki je pozdravil prisotnega častnega predsednika, župnega načelnika Trboveljske gasilske župe tov. Gučka, zastopstvo samaritank in poročevalce dnevnega časopisja. V svojem poročilu je pripomnil, da bi moral prav za prav podati polstoletni obračun o delovanju društva, kar se je pa namenoma opustilo, ker se bo to izvršilo ob priliki slavja 50-letnega društvenega obstoja, ki bo še v teku tega leta. Spominjal se je vseh dobrotnikov, tako častnega predsednika, ge. ikumice. T. P. D., občine in vseh ostalih z upanjem, da bodo kakor dosedaj, tudi v bodoče stali zvesto ob strani društva. Po obširnem načelnikovem referatu je podal poročilo tainik Ute. iz katerega je razvidno, da šteje društvo 50 rednih, 54 podpornih, 1 ustanovnega in 2 častna člana. Odbor je imel tekom minulega leta 12 rednih sej. Župni delegati so se udeležili 1 redne in 1 izredne župne skupščine. Ena seia se ie vršila skupno z gasilnim društvom Trbovlje trg. Iz statistike je bilo razvidno, da ni bilo v minulem letu nobenega požara, razen malega, ki pa ie bil že v kali zadušen. Praktičnih in teoretičnih vaj ie bilo 27. in sicer: 1 vaja, čitanie vežbovnika in pravil. 3 signalne vaje z rogom in trobko. 10 vai. snaženje in preizkus vsega orod’a. 3 vaie proste in 20 & sekiricami. 3 vaie, preizkus vseh cevi. 4 vaie v obliki alarma po dnevu. 1 vaia v obliki alarma ponoči. Vsi člani, kolikor jih ni ovirala služba, so se vai redno udeleževali. Povprečno se ie udeležilo vai 39 čanov ali 80%. Radi splošne krize društvo ni prirejalo nikake večje prireditve, pač oa se ie udeleževalo vseh patriotičnib proslav in slavnosti, kakor tudi večjih slavnosti sosednih društev. Praznovanie društvenega patrona sv. Florijana se ie izvršilo na Sv. Planini z običajno slovesnostjo. Prav zanimivo ie bilo nadalie talni -ško poročilo n delovanju rešilnega oddelka. Funkcija tega oddelka se je vse leto vršila brezhibno ter je iz naslednie razpredelnice razvidno, koliko je bilo transportiranih moških in koliko žensk. moških žensk skupaj Bratovski skladni c i Trbovlje 161 144 305 Bratovski skladnici Hrastnik 2 Okrožnemu uradu Ljubljana 8 1 9 Privatnikov 33 22 55 Bolniškemu fondu drž. žel. Ljubljana_____________1_____— 1 Skupaj 205 167 372 S tem je podal tajnik kratek pregled o delovanju društva in rešilnega oddelka. Omenil je tudi pri društvu važno ustanovo, otvoritev samaritanskega tečaja, katerega vodi društveni zdravnik g. dr. H. Baumgarten. Namen tega važnega tečaja je, da se izurijo in izvežbajo samaritanci in samaritanke, da bodo nudili v slučaju obolenj in nesreč. Poleg večjega števila lastnih članov se tečaja udeležuje tudi večje število članov sosednih društev in ca. 40 žensk. Tov. blagajnik je podal blagajniško poročilo, iz katerega je razvidno stanje blagajne, in sicer: celokupni dohodki v letu 1930. so znašali celokupni stroški v letu 1930. so znašali Din 48611'50 Din 48370-45 tedaj prebitek Din 24F05 Tov. orodni mojster je podal poročilo o stanju oprave. Društvo razpolaga s 3 avtomobili, z 2 imotorkama, 1 ročno brizgalno, 1 mehanično lestev in ima 90 ročnih gasilskih aparatov, 1 poljski telefon, 1 aparat za polnjenje zražnic avto-koles itd. Vsak član ima društveno paradno obleko s pelerino in čepico ter kompletno delovno obleko. Za razvedrilo in zabavo ima društvo lastni tamburaški in pevski odsek, ki se lepo razvijata. — Vsi društveni člani so včlanjeni v gasilski »Samopomoči« ter obstoja pri društvu poseben tozadeven fond. Razen tega pa so še zavarovani pri zavarovalnici »Cro-atia« za slučaj poškodbe v gasilski službi. Določile so se tudi smernice za delovanje društva v tekočem letu ter se je sklenilo, da priredi društvo dne 31. maja 1930. veliko Javno tombolo, dne 19. juiliia pa proslavo 50 letnega obstoja. Slavnost se bo izvršila čim slovesneje ter se vsa društva že sedaj opozarja, da bodo poleg raznih nastopov izvajane tudi one točke, ki so odpadle na lanskem gasilskem kongresu v Ljubljanh — Program je zelo obširen in bomo vsebino istega še pravočasno javili. Prosijo se vsa diruštva. da si zabeležijo dan 19. julija, da ne bodo prirejala ta dan večjih slavnosti, kajti kdor bo hotel nekaj lepega in izrednega videti, ta bo ta dan gotovo prišel v naše Trbovlie. — Besedo je povzel tudi še navzoči tov. žuonl načelnik. Čestital nam je k naši 50 letnici ter z lepimi besedami vzpodbujal članstvo k še vztrajnejšemu delu. -- G. častni predsednik se mu ie zahvalil za tople besede, obtiubil obenem, da bo še v odoče podpiral društvo, kolikor bo to v niegovih močeh. Ko se je končno še enkrat zahvalil tov. načelnik vsem dobrotnikom, ie bil leo" u sneli občni zbor zaključen. Po občnem zboru se ie razvila animirana zabava ob sviranju tamburic in ubranem petiu lepe naše pesmi. Prostovoljno gasilno društvo v Slovenjgradru ie imelo 12. februarja svoj redni občni zbor, na katerem ie bil izvoljen z večino glasov: za načelnika tov. Franjo Ca?nko. za novelinika tov. Karel Hmelina, za poveljnikovega namest. tov. Ivan Kristan, za odbornike tovariši Franc Kuhar. Ivan Kavs, Alojz Vvbomi. dr. Aloiz Bratkovič, za namestnika tovariša Anton Debelak. Anton Čreslovnik. za pregledovalca računov Rudolf Kralj. Anton Čreslovnik, za gospodaria Franc Falle. Ker nam primanjkuje gasilskih ikroiev in si jih revneiši- člani ne moreio nabaviti, je pri tei priliki novonristopivši tovariš dr. A. Bratkovič daroval kot prispevek za nakup gasilskih kroiev Din 500—. tov. Kranjc Alojz v zahvalo, da smo ga razrešili tajniških poslov. Din 100-—. tov. Franc Kuhar. Jakob Tišlar. Vybomi Aloiz po Din 100-—. načelnik Fr. Cain-ko Din 100— in eno dobro ohranieno bluzo, tov. župni načelnik Leopold Kovač eno novo bluzo in kapo. Za ta velikodušni dar se vsem v imenu društva naiprisrčneje zahvaljuje Fr. Cajnko, načelnik. Mežica. Dne 25. januaria 1931. se ie vršil 32. redni občni zbor prostovoljnega rudniškega gasilnega društva Mežica. Ob prisotnosti 131, članov ie tov. načelnik Färber, ki vodi društvo že od vsega početka, otvoril ob 15. uri popoldan občnj zbor. Iz načelnikovega poročila posnemamo, da je društvo blagoslovilo v preteklem letu motorno brizgalno, združeno z župnim zletom, ki ie v vseh ozirih dobro usnel. Društvo ie nastopilo pri dveh požarih, od katerih ie bil eden iako rednega značaia. Društvo je bilo kakor vedno, tudi to not v naikraišem času na mestu in ie bila vsled tega vsaka večja nevarnost odstranjena. Ob tej priliki ie prejela društvena nova motorna brizgalna ognieni krst in ga tudi sijaino prestala, kajti tekom več ur je delovala brezhibno. — V dru- štvu sta umrla v tekočem poslovnem letu dva člana, in sicer tov. Wank in Svetec. — Društvo se je udeležilo v lepem številu »Gasilskega kongresa v Ljubljani«, bilo jih je 68, katero število pomeni gotovo, zlasti z ozirom na veliko oddaljenost, veliko zavednost članstva. — Društvo je vplačalo'na prispevkih za zvezno »Samopomoč« Din 72‘61.—, tudi ta znesek znači, da društvo razumeva pomen te važne ustanove. Iz tajnikovega poročila posnemamo, da šteje društvo ob zaključku leta dva častna člana, 188 rednih članov ter 26 podpornih. Društvo je imelo v preteklem poslovnem letu sedem odborovih sej ter izredni občni zbor. Prejelo ie 52 dopisov, odposlalo pa jih je 70. — Korporativno se ie udeležilo vseh cerkvenih slavnosti, dalje se je udeležilo svete maše na Vidov dan ter sprejema škofa dr. Rožmana. Tovariš tajnik Verhovnik je poročal, da so se vršile v preteklem letu 4 orodne vaje, pri katerih je znašala udeležba 66 odstotkov. Tov. blagajnik Novak je poročal, da znaša skupna gotovina ’ob zaključku leta Din 30.003-24. — Članarina je z malimi izjemami vsa poravnana. Po izrečenem absolutoriju blagajniku, kakor tudi celokupnemu odboru, preide tov. načelnik na drugo točko dnevnega reda, t. j. volitve. Uvodoma poroča1 tov. Färber, da nikakor ne more več prevzeti načel-niškega mesta, in to iz razloga, ker namerava stopiti tekom tega leta v pokoj in se tudi v bližnjem času izseliti v svoj rojstni kraj. Z ozirom na to utemeljitev se izvoli na predlog tov. Färberja soglasno tov. Vončina Ciril za načelnika. Novoizvoljeni načelnik se zahvali za zaupanje ter v dališem govoru izreče v imenu vsega društva zahvalo dosedanjemu načelniku tov. Färberju, ki je z vso požrtvovalnostjo vodil društvo preko 30 let. Da je društvo tako napredovalo in je danes najmočnejše društvo v Jugosl. Gas. Zvezi, je edino njegova zasluga. Želi mu v imenu občnega zbora, da bi svoj zasluženi pokoj užival dolgo let; članstvo in odbor pa orosi, da bi bili tudi v bodoče v izvrševanju gasilske dolžnosti tako na mestu, kakor doslej. Po predaji načelniške funkcije se je izvršila volitev ostalega odbora, ki pa je po soglasnem mnenju ostal isti kakor v zadnjih dveh letih. Ob zaključku občnega zbora se je še tov. načelnik zahvalil za vestno sodelovanje kapelniku rud. godbe tov. Skačeju kakor tudi celokupni godbi. Ob 17. uri je bil zaključen občni zbor, nakar je še rudniška godba za-svirala nekaj lepih komadov. Iz Slovenjgradca. Dne 7. septembra 1930. se je vršila redna letna vaja »Mislinjskega okrožja«. Udeležba je bila obvezna za vsa včlanjena društva, katera so tudi s svojim točnim, strumnim in previdnim nastopom dokazala velik napredek naših vaj. Propozicija je bila sledeča: Točno ob 13.30 uri se je vžgala žagovina in slama, ki se je nahajala pred sviniaki in na sviniakih nos. in gostiln. Mihe Zormana v Golavabuki. Ker so hlevi kriti z leseno lepenko in ker je tik pod isto streho drvarnica, konjski hlevi in nad hlevi škedeni s senom in slamo, se vname v teku ene minute vse gospodarsko poslopje, zatem tudi stanovanjska hiša in pred hišo lesena veranda. V nevarnosti ie Kacova bajta. Kacova hiša in Zormanov kozelc, žaga in okoli ležeči les. Ob 13.40 nastane močan veter od zapadne strani, ter nosi utrinke na Zormanovo žago in se vname okoli ležeča žagovina in les. Ta propozicija je bila poveljniku vsakega društva oddana šele med potjo h gašenju. Društva niso smela biti v pripravi lenosti, ampak jih ie plat zvona, oznaniuioč nožar. alarmiral. Vrhovno poveljstvo je prevzel okrožni načelnik Cainiko sam. Pri okrožni vaji je delovalo 11 društev z eno avtorno-bilno; tremi motornimi in 8 ročnimi brizgalnami, ter ie imelo v uporabi 1480 m cevi. Članov ie nastopilo pri vaji 246. — Prost. gas. društvo Šmartno ie bilo alarmirano ob 13.30, odhod od gasilnega doma 13.36. odda vodo na goreči obiekt 14.02, P. G. D. Stari trg, alarmirano ob 14.30, odhod 13.38, nastop h gašenju 13.54. odda vodo na goreči objekt 13.58. P. G. D. Legen, alarmirano 13.30. odhod 13.36, nastop h gašenju ob 14., odda vodo ob 14.02 P. G. D. Pameče, alarmirano 13.30, odhod 13 42. nastop h gašeniu 14.12, ostane v rezervi. P. G. D. Podgorje, alarmirano 13.30. odhod 13.40. nastop 'h gašenju 13.49, odda vodo na goreči obejkt ob 13.50. P. G. D. št. Janž, alarmirano 13.50, odhod 13.42, na'stop h gašenju 14.09, ostane v rezervi. P. G. D. Golavabuka, alarmirano 13.30, odhod 1332, nastop h gašenju 13.33, odda vodo na goreči objekt ob 13.37. P. G. D. Turiška vas, alarmirano 13.30, odhod 13.35, nastop h gašenju 13.42, odda vodo na goreči objekt 13.44. P. G. D. Dovže, alarmirano 13.30, odhod 13.38, nastop h gašenju 13.44, odda vodo na goreči objekt 13.46. P. G. D. Mislinje, alarmirano 13.30, odhod 13.43, nastop h gašenju 13.50, odda vodo na goreči objekt 13.51. P. G. D. Slovenjgradec, alarmirano 13.32, odhod 13.36, nastop h gašenju 13.47, odda vodo na goreči objekt ob 13.51. Zelo izurjeno in spretno se je izkazalo P. G. D. Mislinje, ki je oddalo vodo na goreči objekt v eni minuti, naj-spretnejše in najhitrejše pa je bilo P. G. D.v Slovenieradcu, ki je, v oddaljenosti eno uro hoda, s svojo avtomobilno in motorno brizgalno, bilo alarmirano ob 13.32, in ob 13.51, torej v teku 19 minut, že oddalo vodo v močnih curkih na goreče objekte. Pri tej priliki se je tudi blagoslovila nova motorka, katera bodi »Prost. gas. društvu v Golavabuki« in občanom največja zaščitnica in tolažnica v nesreči požara. Iz delovanja sodraških gasilcev. Na Svečnico, 2. februarja, se je vršil občni zbor v sokolski dvorani. Skupščino katere se je udeležilo številno članstvo-, je otvoril naš dolgoletni društveni načelnik tov. Jakob Perdan, ki je v obširnem govoru poročal o društvenem delovanju v preteklem letu. Na-to je tov. tainiik prečital zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se je odobril. Tov. tajnik Jože Ivanc je nadalje podal izčrpno tajniško poročilo, iz katerega posnemamo, da šteje društvo sedai 115 delovnih, podpornih, ustanovnih in častnih članov. Odbor je imel tekom leta 14 rednih odborovih sej, na katerih so se razpravljale društvene tekoče zadeve. Društveni odbor je v polni meri izpolnil sklepe, izražene na zadnjem občnem zboru. Z neumornim delom in vsestransko podporo članstva se je nabavila nova motoma brizgalna, ki bo v splošno korist občanov in ne samo trga. Nabavilo se je poleg tega 160 m novih cevi za visoki ori-tisk. članstvo -in tržani so v polni meri razumevali potrebe dobrega orodja, za kar jim gre naša največja zahvala. Iz -blagajniškega poročila je pa razvidno, da ie bilo preteklo leto leto složnega in požrtvovalnega dela. Iz blagajniškega poročila tov. Iv. Fajdige moram omeniti, da je imel 179.769-30 D-in skupnega prometa, in sicer: dohodkov Din 90.354-30, izdatkov Din 89 415'— -tako, da ie znašal čisti preostanek v letu 1930. (v ročni blagaini) Din 939-30, čista imovina v dena-riu znaša Din 1.049'10. Naloženega denarja je Din 7.359-80. nasprotno r>a znaša dolg -pri tukajšnji »Posojilnici« Din 7.250-—. Društvo si ie poleg navedenega nabavilo tudi nekai drugih mri-tikli-n, vsled česar je tudi letošnji denarni promet izredno velik. K nabavi motorne brizgalne ie prispevalo načelstvo trga 3.000 Din. občina na ie prispevala po g. županu Evgenu Ivancu Din 5 000. za tekoče leto pa ponovnih 5.000 dinarjev, skupno torei 10.000 Din. Zelo častno so se odzvali tudi naši -rojaki, bivaioči v Ameriki, in sicer: Ivan Samsa, Frank Belai. Vinko Levstek in John Marolt, ki so nabrali znesek 8.965 dinariev, enako tov. Andrej Čampa ob svojem prihodu iz Amerike 750 ter Karel Kovačič 250 dina-riev, katere zneske so zbrali naši tamkaj bivajoči rojaki. Naši tovariši, bivaioči v Kanadi, so na prispevali 7.705 Din ter s tem znatno pripomogli k nabavi mo-tome brizgalne. V samem trgu se ie nabralo 13.505 dina-riev. Pri nabiralni a-kciii v trgu so predvsem sodelovali tov. Kovačič, Perdan in Faidiga, v nodobčini Zamostec pa tov. Stane Vesel in Jakob Lešnjak. Obenem ie bil naš tainik v s-talnem stiku s tovariši v Kanadi in Ameriki. V znak hvaležnosti ie društvo imenovalo tovariše Frank Be-laia. Ivana Samso. Vinka Levsteka, "Johna Marolta ter Alojza Petriča za svoje častne člane. Imenovani so tudi že prei ob priliki nabave društvenega prapora izkazali društvu naklonjenost ter bil vsekdar društvu v pomoč, vsled česar iirn gre naša ponovna zahvala! Z -ozirom na dolgoletno delovanie pri društvu in ker so pomagali pri nabavi z znalno vsoto vsak po 1000 Din. ie društvo imenovalo tovariše Evg. Ivanca, Franc Mikoliča, Ivana Starca. Ivana Kovačiča -ter Jos. Ober-staria za svoje častne člane, tovariše Venceta Drobniča. Rudolfa Lovšina in Ivana Levsteka pa za svoja ustanovna člana. Za motorno brizgalno se je izdalo 46.000, za nove cevi pa 6.779 dinarjev. Za popravilo gasilnega stolpa, katerega je znaitno poškodoval divjajoči vihar, ki je prizadejal celokupni naši okolici ogromno škodo, se je plačalo 2.711 dinarjev. To je poročilo glede večjih izdatkov. K blagajniškemu poročilu moram še dostaviti, da nekateri niso prispevali k nabavi motorne brizgalne, ker jo niso smatrali za potrebno. Upamo pa, da bodo tudi ti sprevideli koristi dobrega orodja, katero je res glavni predpogoj uspešnega dela. Med letom so nas zapustili ustanovni člani: Jakob Drobnič, Franc Arko in Franc Pakiž, podporni član Alojzij Gni-dica in delovni član Anton Šega. Pogreba imenovanih se je društvo udeležilo korkorativno s praporom. Iz poveljnikovega poročila Staneta Vesela pa -moram omeniti, da je društvo imelo več vaj in nastopov, predvsem pa se je članstvo izkazalo pri opasnem požaru, ki je izbruhnil sredi noči pri posestniku Jožetu Cvaru, ki se je za 'hitro pomoč vsemu članstvu toplo zahvalil. Dne 21. novembra se je vršila župna vaja, pri karteri so razen našega društva sodelovala -tudi društva podobčine Zamostec, Vinice, Žimardce in Gora. Ob tej priliki se je nastopilo tudi z novo motorno brizgalno. Društvo se je udeležilo gasilskega kongresa v Ljubljani ter zleta v Laško. Za poročilom društvenega nadzornika tov. J os. Ober- starja, ki nam je poročal o inventarju v premičninah, sta podala računska pregledovalca tov. Mikolič in Stupica svoje poročilo, da sta našla vse v najlepšem redu. Tov. Jereb -je predlagal blagajniku absolutorij. Pri poročilu tov. blagajnika »Samopomoči« A. Henigmana se je razvila daljša debata, pri kateri je zmagal predlog tov. Mikoliča, da naj društvo plača samo prispevek »Samopomoči« in ne več posamezniki, to pa samo za res vestne in disciplinirane delovne člane, obenem ko se naj drugo, nezanesljivo članstvo črta. Pri volitvah je prišlo do manjših sprememb glede funkcij posameznikov, ker je prišlo v odbor par novih moči, med temi tov. Vence Drobnič, kateremu je bilo poverjeno načelnišk-o mesto. Pohvalno moram tudi omeniti, da so razni dobrotniki darovali društvu več lesa, katerega je tov. Jos. Oberstar pustil na svoji žagi zrezati v deske, katere se bodo porabile v razne društvene potrebe in razne vrtne prireditve. Po zaobljubi članstva novemu načelniku se je občni zbor zaključil. Zdravo! Prostovoljno gasilno društvo Jablanška dolina »je na svojem občnem zboru dne 1. februarja 1931. sklenilo, da takoj v zgodnji spomladi stopi v stike s tvrdko »Strojne tovarne in livarne v Ljubljani« za na-k-up prenosne motorne brizgalne, katere blagoslovitev s prireditvijo bo najbrž že meseca junija, kar naj sosedna društva vzamejo na znanje. LESTVE Tvornica PARTL & FROLIK ČES. BUDEJOVICE 6. S. R. Priporočamo tvrdke, ki oglašujejo v našem glasilu ! USTANOVLJENO LETA 1882. TEOD. KORN LJUBLJANA POLJANSKA CESTA 8 (PREJ HENRIK KORN) Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. / Instalacija vodovodov. / Centralne kurjave. / Naprava strelovodov. / kopališke in kloset-ne naprave, / Industrija pločevinastih embal ž. Nervozni umirajo zgodaj! Ste 11 opazili pri sebi četudi le tupatam katerega Izmed naslednjih znakov bliža* loče se živčne oslabelosti? • Hitro razburjenje, nerazpoloženi e drgetanje udov, nemirnost, utripanje srca, omotični napadi, tesnobnost, nespečnost, nemirne san|e, neobčutljivost posameznih teles-nlh delov, plaSlJIvost, prevelika razdražljivost spričo ugovarjanja, ropota, duha, poželenje po omamilih, tobaku, alkohola, čaju, kavi, trzanje očesnih vek ali migljanje pred očmi, naval krvi, tesnoba, muhavost, odpoved spomina ali govora, izredna nagnenja ali odvratnost. Ako se pojavi pri Vas kateri teh znakov nervoznosti, eden močan ali več hkrati, tedaj so Va&l živet resno oslabljeni tn potrebujejo okrepila. Ne pustite tega vnemar še naprej, ker slede temu lahko kmalu resne motnje duševnih zmožnosti, kot nesmiselno govorjenje in nazavedna dejanja, hitra telesna propast in zgodnja smrt. Nič ni na tem, odkod Vaša živčna oslabelost, vabim Vas, pišite mi! Radevolje Vam zasloni in poSfnine prosto enostaven način odhrlfem ki Vam bo pripravil veselo iznenadenje. Morda ste za razna sredstva izdali že mnogo denarja, dosegli pa v najboljšem slučaju le kratkotrajno zboljšanje. Zagotavljam Vas, da poznam pravi način kako slabosti Vaših živcev odpomočl. Ta način prinese obenpm tudi zboljšanje razpoloženja, veselje do življenja, moč in delazmožnost, da, pisal mi je že marsikdo, da ga je povsem prerodil. To dokazu|e|o ludl mnenja zdravnikov. Stane Vas samo dopisnico. Pošljem Vam zelo poučno knjigo popolnoma zastonj. Če Vam ni mogoče pisati takoj, si spravite ta oglas! Ernst Pasternack, Berlin, SO. Mihaeli"Irchplatz No 13. Bbt.523 Arja vas. Dne 4. t. m. je imelo domače gasilno društvo svojo vsakoletno božičnico v dvorani tov. A. Vodenika v Petrovčah, iki je bila po občinstvu res krasno obiskana. — Po primernem pozdravu in novoletnem voščilu je nastopil domači gas. naraščaj s prostimi vajami in v skupinah pod vodstvom tov. Franja Siršeta. — Zelo mnogo smeha je bilo pri predstavi burke »Davek na samce«, katero so večinoma domači igralci prav dobro rešili, vklub temu, da je bilo med njimi mnogo novincev. — Priporočamo se in upamo, da nas pri ponovitvi igre in nastopa gas, naraščaja, pcsetijo še tisti prijatelji gasilstva, ki smo jih sedaj pogrešali. Kupim — prodam. Kupi se dobro Ohranjena dvokolna ročna brizgalna. Ponudbe z navedbo cene in sistema je poslati na »Vrhniško gasilsko župo«. Proda se dobro ohranjena dvokolna motoma brizgalna. Podrobnosti se poizve pri »Prost. gas. društvu Vrhnika«. Kupi se dvokolna ali prenosna, dobro ohranjena in brezhibno delujoča brizgalna z ali brez cevi. Cenjene ponudbe z navedbo cene in tirane je poslati na »Prostovoljno gasilno društvo Za v rstnik-Pol jane, pošta Litija.« ŠIVALNI STROJI Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tvornice. 15 letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. PISALNI STROJI „ADLER" Kolesa iz prvih tvornic, Dtlrkopp. Styria, Nero, Kayser. — Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles In šivalnih strojov. Daje se tudi na obroke Ceniki zastonj in franko IVAN J A x IN SIN LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA 2 »SAVA« obča zavarovalna d. d. v Zagrebu, ustanovljena od jugoslovanskih denarnih zavodov: Prva hrvatska Stedionica in Jugoslavenska udružena banka d. d. v Zagrebu, Jadransko-Podunavska banka d. d. in Zemaljska banka d. d. v Beogradu ter Zemaljska banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu, je prevzela v kraljevini Jugoslaviji elementarna zavarovanja občne zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi^ nad 40 milijonov dinarjev brez garancij bank^ ustanoviteljic. — Izplačila za škode od leta 1921. nad 100 milijonov dinarjev. GENERALNI ZASTOP ZA DRAVSKO BANOVINO V LJUBLJANI, MARIJIN TRG / SV. PETRA CESTA 2 posluje v vseh zavarovalnih strokah. Račun poStne hranilnice št. 13.200 Telefon 23-34 ECCLESIA zavod za umetno vezenje LJUBLJANA, PRISOJNA ul.5 Izdelovanje vseh vrst društvenih zastav, posebno gasilskih, po najnižjih cenah. Vezenje s svilo, zlatom in srebrom. / Gasilske zastave izdelujemo v raznih cenah, in sicer kompletne z vsemi pri-padki od Din 3.900'— dalje. Zahtevajte cenik 1 Na željo pošljemo specialen načrt ali pa na ogled zastave katere so v delu f \ * h -j j ran - v, L ■ > . ■% :tv"&L' v vSV *1* -irf ^ . ■ X i - jr M- .^Mf/ . t. — Blago najtrpežneje. Cene najnižje. Za vsako zastavo garantirano l Motorne gasilske brizgalnice >FLADER< [ Din 15.000 franko ocarinjeno | sedai j Model 1931 j dobavlja tudi na obroke KOLONIALE ift Razen tega še: gasilske avtomobile, avtomobile za škropljenje in pranje cest, vseh vrst in raznih fabrikatov 99 hrv. trg. d. d. ZAGREB, ILIČA BROJ 73 Velike gasilske motorne brizgalnice LAFFLY specialna tvornica za motorne brizgalne gasilske lestve, rešilne in škropilne avtomobile itd. — Austro-Fiat in International šasije za vse gasilske svrhe Generalno zastopstvo O. ŽUŽEK LJUBLJANA Tavčarjeva ulica 11 Pri zavarovanju predmetov proti požaru in pri življenskem zavarovanju, zavarovanju otroške dote in pogrebnih stroškov vpošteva te edino-le VZAJEMNO ZAVAROVALNICO HI!IlIJil!II!l!l:lllllilll]!IIIIIEII!IIII]i:iEI MASARYKOVA CESTA LJUBLJANA ki Vam nudi najugodnejše pogoje. L. Mikuš dežniki LJUBLJANA MESTNI TRG 15 NA MALO / NA VELIKO USTANOVLJENO 1839. UČITELJSKA TISKARNA LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA Telefon štev. 2312 / Račun pošt. hranilnice 10.761 JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure in knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV GASILNA DRUŠTVA, POZOR! Preden si nabavite potrebne cevi, Vas vljudno vabim, da si ogledate mojo zalogo: NORMALNIH GASILSKIH CEVI izdelke slovitih čeSkih tovarn, katere ustrezajo vsem zahtevam! IVAN N. ADAMIČ LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 31 MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 20 CELJE, KRALJA PETRA CESTA 33 CHEVROLET osebni in tovorni avtomobili CHEVROLET šasije za vse vrste modelov gasilskih avtomobilov._ »D ESA« DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA I MARIBOR DUNAJSKA CESTA 12 TRG SVOBODE ŠT. 6 M l m m m m m m ■ ■ ■ ■ ■ ■ Gasilci, pozor! Naznanjam vsem gasilnim društvom, da sem preselil svojo bogato zalogo gasilskih potrebščin v Ljubljani iz Selenburgove ulice na Kongresni trg Stev. 8 ter se cenjenim društvom še nadalje priporočam za naklonjenost. — Zaradi preselitve gasilnim društvom znaten popust. Filip Bizjak. krznar In Izdelovatelj čepic. ■■■■■■■ Posluje po vsej Jugoslaviji. Ustanovljena leta 1913. »JUGOSLAVIJA« SPLOŠNA ZAVAROVALNA DRUŽBA Ravnateljstvo za Dravsko banovino v Ljubljani. Sklepa: 1. požarna zavarovanja, 2. življenska zavarovanja, 3. nezgodna in Jamstvena zavarovanja, 4. zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma. 5. transportna zavarovanja, 6. zavarovanja proti Škodam vsled razbitja stekla. Največji tu delujoči zavod. - Družba Je prevzela od .Graške vzajemne zavarovalnice* in od zavarovalnih družb .Feniks* (požarni oddelek) in .Franko-Hongrolse* ves njih kup-čijski obstoj v naši državi. - Nal-nižje tarife. Takojšnja izplačila škod. Po naredbi ministrstva za vojsko in mornarco nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe .JUGOSLAVIJE* ženitvene kavcije za častnike. Telefon 2751. PISARNA i DUNAJSKA CESTA ŠT. 15. Telefon »571. ra mm umi LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 3 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad Din 430,000.000'—. Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in z davčno močjo. Vloge se sprejemajo na knjižice in na tekoči račun. Naložbe proti odpovedi se obrestujejo po dogovoru kar najbolj ugodno. Posojila se dovoljujejo na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Za male trgovce in obrtnike obstoja pri hranilnici kreditno društvo, za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. Telefon št. 2016 in 2616. Poštni čekovni račun št. 10.533. Uradne ure za stranke so od 8. do 12.30. A. KASSIG LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA USTANOVLJENO LETA 1880. Izdelovanje čepic, zaloga krojnih potrebščin Priporoča vse krojne potrebščine za gasilce (po najnovejših predpisih JGZ.), kakor: čepice, gumbe, piščalke, naramke, znake za bluze in čepice, rdeče blago, vrvce za piščalke, trobke in rogove, lipove liste itd. Naramke vseh vrst lastnega izdelka, fino izdelane in trpežne. Podjetje je na novo moderno urejeno in povečano. — Cenik brezplačno! Mirna vest je prva dobrota zavarovanja. Ogenj, toča, tatvine, telesne nesreče, avtomobilske nezgode, nenadna smrt itd. — ‘Vam delajo skrbi. Olajšajte si jih s tem, da se dobro zavarujete. Uri tem Vam gre v vsakem oziru na roko S L AVI JA jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani brzojavke: LBanka Slavi ja 4 l e on Štev. 2776 Najstarejši domači zavarovalni zavod. »CROATIA ZAVAROVALNA ZADRUGA V ZAGREBU katero je ustanovila občinn slob. in kralj, glavnega mesta Zagreba leta 1884., ima svojo centralo v Zagrebu, v lastni palači na vogalu Masarykove in Preradovideve ulice, svoje filijalke pa v BEOGRADU, LJUBLJANI, OSIJEKU, SARAJEVU in SPLITU. Prevzema pod ugodnimi pogoji vse vrste zavarovanj, kakor: življenjska zavarovanja, proti Škodi od požara, strele, eksplozije, vlomske tatvine, toče, za posledice telesnih nezgod, proti razbitju steklenih plošč, cho-mage, transport na suhem in vodah in avtokasko. Zadružna imovina znaša nad 100 milijonov. Doslej izplačane odškodnine znašajo nad Din 100 milj ono v. Poverjeniki in zastopniki „Croatiae“ nahajajo se v vsakem večjem kraju. Prva zaloga gasilnega orodja FRAN SAMSA trgovina gasilnega orodja in gasilnih potrebščin ZAGREB, MARULIČEV TRG 12A Lastnik: Šime Despotovlč, zastopnik prve svetovne tvornice bencln-motornih brlzgalnlc In orodja „MAGIRUS“, Ulm ob Donavi V zalogi ima: vsakovrstne cevi, konopne, gumene črpalne; dalje sekirice, pasove, gasilske znake, naramke, spojke, ročnike, trobke, piščalke, svetiljke, vrvce, čepice, čelade, blago za obleke iz drila in paradne iz sukna; lestve: kljukaste, raztezne in mehanične; brizgalnice: dvokolne, ročne, četverokolne, bencin-motorne avtobrizgalnice po tovarniški ceni. Blago je prvovrstno, iz prvih svetovnih tovarn in zajamčeno Cene zmerne. Dajem tudi na obroke. Maglrusove bencinmotorne avtomatske (samodelujoče) brizgalnice imam stalno na skladišču v Zagrebu. Izdelujem vsakovrstne gasilske zastave (barjaki) in diplome. Gasilci, ne kupujte brizgalnic ne opreme, preden si niste ogledali mojih, da se ne preverite 1 .... .............. TEHNIČNO PODJETJE »U NA« INŽ. JOSIP KALMAN ZAGREB ULICA KRALJICE MARIJE 25 TELEFON 72-35 GLAVNI ZASTOPNIK TVRDKE TEUDLOFF-DITTRICH BUDAPEST specialna tvornica gasilnih brizgalnic Avtomobilne brizgalnice, motorne brizgalnice, ročne brizgalnice, kombinirani avtomobili za gašenje požarov in škropljenje cest Dobavlja v najboljši kakovosti in po zmernih cenah: vsakovrstne cevi, in to: konopne, gumene, gumirane konopne, lestve v vseh izvedbah in dimenzijah, maske za zaščito proti dimu in plinom, vse gasilne armature in orodje, opreme za zaščito dihanja, opreme za pomoč ponesrečencem po strupenih plinih tlii TELEFON ŠT.24-OB »DUNAV« ZAVAROVAL. DELNIŠKA DRUŽBA v ZAGREBU Podružnica v LJUBLJANI, ŠELENBURGOVA 3 Zavaruje po najugodnejših pogojih proti škodam: vsled požara, vlomske tatvine, razbitju stekla, transporta, nezgod in zakonitega jamstva. I Prevzema tudi zavarovanja avto-kaska, avto-jamstva ter sklepa življenska zavarovanja vseh vrst z in brez zdravniške preiskave za slučaj doživetja in smrti, otroška in štedilna zavarovanja po najmodernejših kombinacijah in cenih tarifih. Police naše družbe sprejema ministrstvo vojne in mornarice kot kavcijo pri ženitvi gg. oficirjev. / Vsa potrebna polasnlia so na razpolaga pri vseh naših glavnih in krajevnih zastopstvih. Gasilski zavodi d. d. iechy pri Prosteiovu na Moravskem Ustanovljeno leta 1820. podružnica Maribor Tomšičeva ul. St. 6 Specialna tovarna brizgalnic, sesaljk, le- Lahka, dvokolna motorna brizgalnica z 16/18 HP motorjem, dobava vode 8001 v min., pritisk do 16 atm. stev, cevi in oprave za gasilce, ekstinkter-jev, avtomobilnih in motornih brizgalnic priporoča svoje prvovrstno, najmodernejše gasilsko orodje. Vse vrste telo-vadnega orodja. Ugodni plačilni pogoji. Za vse stroje se jamči! Cene solidne. 3 ■■8 Motorne brizgalne Dvokolna ognjegasna motorna brizgalna tipa MB 1. Motor - 36 ks. Maksimalni pritisk * 17 ATM. Delazmožnost - 1400 litrov v minuti. Dolžina curka - 56 metrov. Prenosne motorne brizgalne tipa MB 2. Motor - 14—16 ks. Maksimalni pritisk - 14 ATM. Dolžina curka 49 metrov. Delazmožnost 600—700 litrov v min. Vse naše motorne brizgalne so bile preizkušene od komisije, ki jo je odredila „Jugoslovanska gasilska zveza“, katera se je o brezhibnem delovanju brizgalen jako pohvalno izrazila. Dobavljamo tudi vse gasilske potrebščine: cevi, spojke, ročnike, čelade, sekirice, pasove itd. Zalotil odbor „Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana Odgovorni urednik Jože Turk. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik Franci štrukelj)