Naše gospodarske ustanove Vsi dobro organizirani stanovi se zavedajo, da imajo njihove organizacije šele tedaj pravi pomen, če imajo dobro materialpo podlago. Prav in potrebno je, da se organizacije bavijo z idejnimi in stanovskimi vprašanji. Brez potrebnega vsakdanjega kruha bo omagal prej ali slej tudi največji idealist. Kadar pride v hišo težka nesreča ali nujna denarna potreba, mi dobro de vsaka prijazna in tolažilna beseda, a ne olajša mi nesreče in ne odpravi dejanske denarne potrebe. Pomagati mi more le materija — denar! Poglejmo le našega delavca. Če oboli — on ali družinski član — ima več tednov brezplačno in strokovno zdravljenje, po nezgodi dobi odpravnino ali rento, kot brezposeln dobiva denarno podporo. Okrožni urad za zavarovanje delavcev z mnogimi ekspoziturami, delavske borze, delavske kuhinje, delavska zbornica, ga ščitijo in podpirajo v težkih časih. Gospodarsko so prav dobro organizirani grafični nastavljenci. Nekaj stotin teh iz dravske banovine si je zgradilo krasno palačo v Ljubljani. Naravnost vzorno imajo urejene podpore za bolezen in brezposelnost. Vsi ti žrtvujejo za svoje organizacije do deset in še več procentov svojih mesečnih prejemkov. Nam se zdi to mnogo, ne pomislimo pa, da vsi ti lahko brezskrbno gledajo v bodočnost, ker so preskrbljeni za dobre kot za slabe čase. Mi učitelji imamo nekaj prav dobrih gOspodarskih in socialnih .ustanov, žal, da ne skrbimo s tako ljubeznijo in požrtvovalnostjo za nje kot razni drugi stanovi za svoje organizacije. Naši prispevki tem ustanovam so veliko premajhni in preskromni, da bi si z njimi zagotovili potrebne in izdatne podpore. Ali smo učitelji res tako nesocialni, nezavedni, da si nočemo pomagati sami in ne izboljšati težkih življenjskih razmer? Ali so naše gmotne prilike take, da ne rabimo teh ustanov in njih dobrin? V poročilu tajnika JUU za dravsko sekcijo za leto 1936. čitam, da je vodstvo organižacije razposlalo vsem učiteljskim društvom formularje, s katerimi naj bi poročali o zadolžitvah vSega učiteljstva v srezu. Odgovorilo je 24 društev, manjka jih 10. Na teritoriju 24 učit. društev znašajo dolgovi učiteljstva din 7,000.942,50. Poročila učiteljskih društev niso bila popolnoma izčrpna Računajmo za prcniake in izpadle navedbe v poročilih, za 10 izostalih društev in za neorganizirance še din 3,000.000,— dolgov, dobimo zne»ek din 10,000.000,—. To je visok znesek! Pri 4000 učiteljih(-icah) pride povprečno na vsakega din 2500,—, to je enomesečna plača najvišje skupine. V naslednjih izvajanjih bom navedel naše gospodarske irt socialne ustanove, ki skušajo omiliti in zboljšati težavni življenjski položaj učiteljstvu naše banovine. I. Naše največje gospodarsko podjetje je Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Ta zaposluje trenutno 91 uslužbencev, vzdržuje tiskarno, knjigovcznico, knjigarno v Ljubljani, podružnico v Mariboru, izdelovalnico papirja Jasnit in kopirnico. UT zalaga šolske knjige in zvezke, tiskovine, mladinske spise, Kroniko slov. mest, tiska vse časapise in revije za JUU sckcijo za dravsko banovino, knjige Plan. matice, Groharjeve založbe, »Sadjarja in vrtnarja« in šc več drugih mesečnikov. Sedanji upravni svet in nadzorstvo se trudita, da bi s tega podjetja čimpreje odvalila težka bremena, ki so dedščina prejšnjih časov in uprav. Stanjc se boljša. Z novimi dogovori so se znižale obresti, z rednimi odplačili dobiva podjetje zaupanje. Deleži rastejo! Delež din 260,— moreš poravnati v več obrokih. V zadnjih časih dobiva UT mnogo no vih članov, iz nekaterih učiteljskih društev Iz seie upravnega odbora Upravni odbor JUU je izdal o svoji seji sledeče poročilo: V četrtek 4. in petek 5. novembra 1937. je imel svojo sejo upravni odbor Jugoslovcnskega učiteljskega udruženja, v katcrcm so vsi predsedniki banovinskih sekcij JUU in člani izvršnega odbora. tako, kakor je treba in kakor se to zahteva od njega. Zato smatra, da je treba učiteljstvu vrniti vcro v pomen njegovega vestnega dela v šoli in ocenjevati izključno po tem delu in po njcgovem strogo prosvctnem delovanju med ljudstvom. Upravni odbor je razpravljal o situaciji, ki je nastala v udruženju z ozirom na normaliziranje razmer in odnošajev. V zvezi s tcm, se jc bavil tudi z aktualnimi stanovskimi in šolskimi vprašanji. S posebno pažnjo sc je razpravljalo o postopku, po katercm bi se narodna šola, učiteljstvo in njegova organizacija posvetila zgolj službi za narod in državo. Vsi člani so poudarjali željo, naj se učiteljstvu zagotovijo mir in pogoji, pod katerimi se bo moglo v polni meri posvetiti svojemu poklicu. Razpravljalo se je o vseh vzrokih, ki so ovirali učiteljski stan in učitcljsko organizacijo, da nista mogla v zadostni meri izraziti svojega mišljenja o splošno prosvetnih vprašanjib, kakor o likvidaciji neipismenosti, izvedbi osemletnega šolanja, strokovnem spopolnjevanju svojih članov, vzdrževanju šol, celibatu in izenačenju učiteljic v vseh pogledih z učitelji in drugem. Upravni odbor z zadovoljstvom pozdravlja izjavo g. prosvetnega ministra, da se more le zadovoljni učitelj posvetiti svoji službi Posebej jc bila naglašcna potreba prizadevanja za doscgo učiteljske stalnosti in avtomatičnega napredovanja. Odločno sc je poudarilo,'da se učitelji v nobenem primeru nočejo prostovoljno odreči svojim osnovnim pravicam vzgojiteljev in šolskih delavcev in ne bodo nikoli pozabili, da so učitelji vsega našega naroda in da je v njihovi organizaciji mesto za vse učiteljstvo v naši domovini, pa naj je to učiteljstvo kakršncga koli prepričanja. Med vsemi člani upravnega odbora iz vseh delov države je vladalo popolno soglasje glede osnovnih smernic organizacije. S posebno pozornostjo je upravni odbor sprejel poročila o sprejemu izvršncga in nadzornega odbora pri g. prosvetnem ministru, kakor tudi o sprejemu predsedstva tik pred sejo upravnega odbora. O vseh vprašanjih, ki so s tem v zvezi, je bilo pripravljeno potrebno gfadivo. Jugoslovensko učlteljsko udruženje. Tajnik :Prcdsednik : Milinko Lazič.Ivan Dimnik. Miha Kobalež: Veterani Vse polno je Bogu dopadljivih in mili domovini potrebnih stvari in niso veterani zadnji izmed njih. So tako rekoč veriga iz roda v rod, granitna podpora tradicije in vseh drugih čednosti. Zato so deležni spoštovanja, kakor nihče drugi, ki jih svet pusti, da v miru tolčejo svoj kos črnega kruha in pocmokajo kako pipo tobaka. Tako je premišljeval učitelj Andraž Pohleven. Zaželel si je ljubega miru, toplih dni in je sklenil, da bo stopil med veterane. Sicer mu je bila še marsikatera stvar nejasna. Na primer, ni vedel, med katere veterane bi stopil, da bi bil deležen vseh dobrot in Ijubega miru. Ozrl se je ;po ljudeh. Toliko sort delovanja je na svetu, da je zmajal z glavo. In so nekatere sorte delovanja še posebno spoštovane. Na primer, je videl veterane, ki so se izkazali v politiki. Te so imeli Ijudje še najbolj v časteh. Bili so še vsi dobro ohranjeni, hodili so preudarno in se omalovaževalno ozirali po množici. »Da, ko smo še mi imeli besedo,« so pripovedovali, »takrat je bilo vse drugače«. Andraž Pohleven je vzdihnil in odkimal. Zastran politike si ni belil glave. V politiki ni imel sreče. Pač, nckoč ga je spreletelo navdušenje in v tisti lepi uri se je vzdignil na stol in nagovoril ljudi: »Premili moj narod!« Dalje ni prišel, zakaj prikazal se je mož postave in dejal: »Zapik!« Andraž se je nekaj branil, mož mu je pa odgovoril, da je zastran navdušenja stvar taka, 3a je treba navdušenje krotiti, kdor ga pa hoče prodajati drugim, mora po tem in tem paragrafu napraviti posebno vlogo in ne sme pozabiti kolkov. Andraž je utihnil. Zdelo se mu je, da so mu celo to navdušenje zamerili in da so nekje pripisali k njegovemu imenu debelo črno piko. Drugič je bil toliko nepreviden, da se je izrazil, da je premili narod lačen in da zato kriči. Takrat so mu uradno dokazali, da je narod sit in zadovoljen in Andraž je prikimal. Seveda, gospodje že vedo, kako je z narodom. Odložil je nepotrebne skrbi zaradi naroda. To bodo že drugi uredili, je mislil, nekateri ljudje se rodijo ko voditelji premilega naroda, ne bilo bi čednostno, če bi silil med nje in bi jim bil v napoto. Iskal je, kje bi bili kake druge sorte veterani. Pa kjer je potrkal, povsod so ga odbili. To je popolnoma nemogoče, so rekli, kaj vendar misli! Komaj ima nekaj let čez trideset in že sili med veterane. Ali se je mogoče kje posebno skazal? Ne, nič takega jim ni mogel povedati. Pogledali so ga sočutno, pobožali svoja odlikovanja in zamrmrali, da bi se še dalo kaj napraviti, če bi imel kako odlikovanje. Odlikovanja Andraž ni poznal, odkimal je in se napotil drugam. Naposled ga je obšla srečna misel, da bi kar sam ustanovil društvo veteranov. Poskočil je od veselja, poveznil na glavo star klobuk in se odpravil k svojemu najbližnjemu sosedu, dve uri hoda daleč. Motal se je po razritih hribovskih poteh in našel tovariša, ko je premišljeval, ali bi za zadnja dva dinarja kupil cigarete ali pismo, ali bi ju podaril brezposelnemu, ki bo potrkal na šolske duri. Saj bo tako že čez teden dni prvi. Kmalu sta bila v besedi, grebla sta z rokami po laseh, iskala z očmi po prazni mizi in popolnoma sta soglašala. Da, res je, popolni veterani so že. Kar ne morejo se več premakniti. Nemara se je sploh svet ustavil. Prihajajo pisma, potrebna in nepotrebna, tistega lepega pisma, ki ga pričakujeta že štiri leta, tistega pisma ni od nikoder. Res je, z vso pravico lahko stopita med veterane. Koj sta napravila navdušen načrt. Razposlala sta pisma in kolikor sta jih razposla- la, toliko tovarišev je izjavilo, da bodo pristopili, da komaj že čakajo. Edino Janezek Peresce se je nekoliko obotavljal. Da ima še nekoliko pomislekov, takole zaradi zamere na levo in desno, mogoče je tako društvo kaj spotikljivega, treba bo povprašati. Drugi pa niso imeli pomislekov, silili so, naj se vsa stvar hitro uredi. In so potem res čisto pravilno ustanovili društvo veteranov, nalepili potrebne kolke in tako dalje. Le zastran imena se niso mogli zediniti. Saj na zunaj so bili res že pravi veterani z oguljenimi suknjami, starimi klobuki in neobritimi obrazi. Pa zdelo se jim je, da jih mora vezati še kaj drugega. Janezek Peresce je predlagal, da kar se tiče njega, ki se še ni čisto odločil, ali bo pristopil, naj bi se društvo imenovalo enostavno društvo veteranov brez kake določnejše označbe. To bi bilo primerno za vse narodne potrebe. Stari, devet in devetdeset krat premeščeni učitelj Martin Osat je pa pisano pogledal in mislil, da že zaradi bližnjega jubileja pripada njemu pomembna beseda. Da, seveda, ali bi ne bilo pametno, da bi za ime porabili nekaj bolj aktualnega. Na primer naj bi se društvo imenovalo Društvo veteranov devete skupine. Z odobravanjem so sprejeli njegov predlog in je bil Martin Osat tudi takoj izvoljen za predsednika veteranov, ker je bil res veteran med veterani, zakaj tolkel je že dvanajsto leto v. deveti skupini in je upal, da mu tudi trinajsto ne odide. Le Janezek Peresce je rckel: »Zapik! Tako društvo zame ni več aktualno«. In res ni bilo aktualno, ker je bilo drugi dan v časopisih, da se je pomaknil v osmo skupino. Martin Osat je pomigal s košato brado in ga črtal iz seznama. Peresce je pa bil tudi tako zadovoljen. Mogoče bo nekoč zbral veterane osme skupine. Akademfja slepe mladine Iz Koževja Iz oddaljenega Kočevja, tega samotnega tujega otočiča sredi našega ozemlja, so prišli v Ljubljano slepi slavčki, da nam pokažejo v pesmi, besedi in kretnji kos svojega notranjega sveta, ki je za nas nesluten, oddaljen in tuj. Občinstvo, ¦ med njimi mnogo odličnih zastopnikov oblasti, je do zadnjega kotička napolnilo frančiškansko dvorano in s tem pokazalo svojo ljubezen do njih, ki jih je usoda oropala za najdragocencjši čut, a jim dala v nadomestilo marsikako drugo popolnost. Uvodoma je gospodična upraviteljica Bogomira Dobovškova pozdravila občinstvo, v prvi vrsti pokroviteljico prireditve, g. dr. Natlačenovo, in v kratkem orisala razvoj zavoda, ki je bil ustanovljen 1. 1918. Deli se na osnovno in obrtno šolo, v Škofji Loki pa ima dom za odrasle. Namen takih prireditev je, približati širšemu občinstvu svet slepih, ki je poln bogatega notranjega veselja in doživetja, čisto svet zase. Slepa mladina je izvedla prav pesier program zelo zanesljivo, lepo in občuteno, da je bilo občinstvo mnogokrat naravnost vzhičeno in je klicalo male proizvajatelje ponovno na oder. Pod vodstvom gospodične Franice Vrhunčeve, najstarejše učiteljice slepih pri nas in dobro znane odlične vzgojiteljice, so zapeli prav občuteno nekaj pesmi. Zanimivo je, da je gojenec Tone Curič sam komponiral godovno budnico imenovani učiteljici in da so tudi pri delu ostalega programa prispevali gojenci sami. Med seboj imajo tudi nadarjeno pesnico. Sploh kažejo pri vsem veliko aktivnost in nenavadno gotovost o orientaciji, da smo se mnogokrat začudeni vpraševali, če so to res slepi. Peli so tudi sami s spremljevanjem klavirja brez not in drugih pripomočkov. Čutiti je, da jim je petje res notranja srčna potreba in izliv plemenitih občutkov. Prisrčna je bila simbolična slika s petjem »Rože za Marijo« in drugi prizori ter recitacije. • Zasluženo pohvalo so žele zlasti deklice, ki so igrale štiriročno klavir. Gojenki Merzel in Zupančič sta odigrali Schubertovo »Vojaško koračnico« tako dovršeno, da sta naravnost navdušili občinstvo. Prav tako drugi dve mladi umetnici. Mnogo smeha sta privabila v dvorano mala pogumna bratca Jožek in Drašek, pristna Prleka, ki sta se v svojem narečju originalno prcdstavila občinstvu in prav po svoje zapela. Občinstvo ju je ponovno klicalo na oder. Posrečena je bila tudi vesela trojka, ki jc zelo sigurno izvedla svojo nalogo. Gojenci so si ustanovili celo svoj godalni kvartet, ki je zaigral zelo sigurno nekaj del in pokazal resno stremljenje po lepi umctnosti. Kot senn že omenil, je ta prireditev posebno zanimiva zlasti zaradi tega, kcr so k programu mnogo prispevali gojenci sami. Tu se vidi volja do dela, izna.jdljivost in nadarjenost te mladine. Igrico »Bom že še« je po povesti Jul. Slapšaka priredila nadarjena go- jenka Tilka Juvančič zelo spretno in igralci so se vedli na tujem odru tako sigurno kot bi jih vodila nevidna roka. Želi so zasluženo odobravanje. Marsikdo je začudcn odhajal s te prireditve, videč koliko notranjega veselja in doživljanja je v tem svojevrstnem, nam neslutenem svetu. Nad vsem vcčerom je vladal dih pietete in usmiljenja do teh nedolžnih, globoko čutečih duš. Obenem pa smo občudovali vzorno vodstvo te prireditve, neizmeren trud, potrpljenje in ljubezen učiteljstva, ki s tako požrtvovalnostjo odkriva otrokom telesne teme pota k lepoti in dobroti njih jasnih duš. Ta prisrčen večer bo ostal vsem v najlepšem spominu in le želeti je, da pride zavod za slepe iz mrzlega Kočevja v bližino našega kulturnega središča. —ar. Rangna llsta Popravki Na razna vprašanja sporočamo, da so v rangni listi le napredovanja, ki so bila objavljena v »Službenih novinah« pred 1. septembrom t. 1. V informacijo navajamo, da so bila junijska in julijska napredovanja objavljena šele v oktobrskih in novembrskih številkah »Službenih novin« in za'to niso vnešena v rangno listo. Kakor smo navedli že na koncu rangne liste, prosimo, da nam posamezniki sporočijo eventualne pomote. Vsako napako bomo popravili z objavo v »Učiteljskem tovarišu. Popravljamo: Kotnik Bogdana, Rečica, 273 in ne 496. Kotnik Zorko, Rečica, 104 in ne 339. Kotnik Zorko, Rečica, je napredoval v VIII. položajno skupino 27. junija 1932. in ne 1933. 27. junija. Kotnik Bogdana, Rečica, je napredovala v VIII. p. sk. 3. marca 1933. in ne 6. apri- la 1934. Rebolj Viktorija, Trata, je napredovala v VII. p. sk. 9. marca 1933. in ne 11. aprila 1934. Antolovič Cirila, Dobova, in ne Dobrova, je napredovala v VII. p. sk. 16. februarja 1933. in ne 1. novembra 1935. Košenina Ruža, Sv. Lenart, je napredovala v VIII. p. sk. 4. julija 1932. in ne 11. aprila 1934. Solak Avgusta, Sv. Lenart, je napredovala v VIII. p. sk. 27. maja 1932. in ne 11. aprila 1934. Splošne vesti — Praktični učiteljski izpiti na državnem učiteljišču v Ljubljani se po zadnji odredbi ministrstva prosvete vrše po starem pravilniku pred dosedanjo izpraševalno komisijo. Kandidati, ki so vložili svoje prošnje za pripustitev k izpitu pred izpraševalno komisijo v Ljubljani, naj se javijo k izpitu 25. t. m. ob pol 8. uri v ravnateljevi pisarni državnega učiteljišča v Ljubljani. Posebna obvestila se kandidatom ne bodo razpošiljala. Ravnateljstvo. — Vranc-Dolganov koncentracijski načrt letnih delovnih enot bo knjiga trajne vrednasti. Če bi se uradni učni načrti tudi izpremenili, bo knjiga aktualna za desetletja. Vsak učitelj, vsaka šola nujno potrebuje tako delo. Prijavite se takoj šolskemu upravitelju, ki ima naročilni list. — Učiteljske gospodarske ustanove so: 1. Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Knjigarna Učiteljske tiskarne, Podružnica Knjigarne Učiteljske tiskarne. 2. Učiteljska Samopomoč. 3. Hranilnica in posojilnica učit. konvikta v Ljubljani. 4. Učit. gospodarska in kreditna zadruga v Celju. 5. Učiteljski dom v Ljubljani. 6. Učiteljski dom v Mariboru. 7. Učiteljski dom v Rogaški Slatini. 8. Društvo irpokojenega učit. v Ljubljani. Snuje se: 9. Učiteljski dom na morju. 10. Učiteljski- planinski dom. — Učiteljski pevski zborje odsek sekcije JUU v Ljubljani, ki ima za seboj že dobro desetletje uspešnega dela. Poleg številnih koncertov doma je priredil tudi več turnej v inozemstvo, kjer je dostojno prikazoval delo slovcnskega učitelja. Sedaj se pripravlja za sezonski koncert v Ljubljani, ki bo v prvi polovici januarja prihodnjega Ipta. Z istim programom bo nastopil1 v M^ciboru. UPZ pa je tudi pedagoška institucija. Iz njegovih vrst je iz&lo mnogo pevovodij, a njegov artistični odsek je vsakemu tovarišu z nasveti vedna na -razpolago. Ob priliki 100letnice Levstikovega rojstva je pok. zfoorov predsednik Emil Adamič priredil glasbeno edicijo »Mladino« in je prtlpravljal priročno pesmarica za razne šolske iprireditve. Prezgodnja smrt ga je odtrgala od tega dela. Odbor zbora je zopet začel z delom in upa, da bo lahko kmalu postregel svojim tovarišem s tako potrebnim učnim pripomočkom. Zbor šteje danes okoli 85 članov in članic, potrebuje pa še moške glasove — posebno druge base. Odbor UPZ vabi zato vSe tovariše z dobrimi glasovi, da pristopijo k zboru in mu tako pomorejo k ohranitvi slovesa elitne pevske družine. Po odloku ministra prosvete, ki smo ga citirali v predzadnji številki »Učit. tov.«, se jiim za pevske vaje in druge zborovske prireditve porabljeni dnevi ne štejejo v reden dopust, temveč se istovetijo z dopusti za zborovanja sreskih uoiteljskih društev. — Kraljevska banska uprava je izdala odlok, da smejo nakupovati šole pri vseh knjigarnah in trgovcih. To je že prej odločilo ministrstvo prosvcte, kar smo objavili v »Učiteljskem tovarišu«. Poslužujte se Učiteljske tiskarne. — Upokojene tovariše in tovarišice, kakor tudi njih soproge in vdove, vabimo k pristopu v »Društvo upokojenega učiteljstva v Ljubljani«. S prisfopom so zavarovani za nad 2000 din in plačujejo povprečno manj ko 10 din mesečno. — Vsi šolski odbori Podmladka Rdečega križa, ki bi žele-U nabaviti radioaparate, so naprošeni, da to nemudoma, najkasneje do 1. decembra t. 1. javijo Dravskemu banovin.skemu odboru društva Rdečega križa, sekciji Podmladka, Ljubljana, Gospasvetska c. 2/II. Gre se za prvorazredne 6 cevne aparate na 3 valovne dolžine, ki jih bo nabavil Glavni odbor za polovično ceno. Gre samo za omejeno š'tevilo aparatov. — Potrebna pojasnila glede cene in pogojev nabave daje zgornja sekcija. — Gg. poverjenikom (-icam) Vodnikove družbe. Vse one gg. poverjenike (-ice), ki še niso poslali nabiralnih pol, prav vljudno prosi Vodnikova družba, da naj svoje nabiralne pole čimprej pošljejo, da more družbena pisarna pripraviti vse potrebno za ekspedicijo letošnjih družbenih knjig. Z razpošiljanjem knjig pričnemo 15. novembra. — »Osnove strnjenega šolskega dela v teoriji in praksi!« Ker sem namesto honorarja prejel od založnice nekaj izvodov navedene knjige, jo nudim onim, ki niso prejeli letošnjih edicij SŠM, zlasti novo nameščenim tovarišem(icam), po znižani ceni. Ker vsebuje knjiga mnogo praktičnega gradiva (primere, okvirne načrte i. dr.), je razrednikom neobhodno potrebna. Plačilo knjige možno na obroke. Pišite na naslov: E. Vranc, uč., Studenci pri Mariboru. — Tovariš A. Mohor prosi vsa šolska upraviteljstva, ki so prejela njegovo brošurico »Za kralja in dom« in jim je to po proračunu mogoče, da nakažejo malenkostni znesek čimprej, ker mu poteka rok že sredi tega meseca, ko bi moral poravnati stroške za tisk pri Učiteljski tiskarni. Naj bi bilo tovarištvo tudi v praksi, ne samo v teoriji. — Taksa na račune, katere izdajajo poIjedelci-vozniki. Po tar. post. 34. zakona o taksah se plačuje taksa iz te tar. postavke samo za račun, ki ga izda trgovec ali o b r t n i k. Ker poljedelec ni niti prvo niti drugo in se obrtoma ne peča s prevažanjem, ni razloga za pobiranje takse po omenjeni tarifni postavki, in sicer tudi tedaj ne, ako se blago prevaža proti plačilu odškodnine za prevoz. — Pojasnilo ministrstva financ bo gotovo zanimalo podeželske šole, posebno v primerih, kadar zahteva voznik poleg cene za blago tudi plačilo za prevoz. — Letošnje Vodnikove knjige so že izšle, J. j. bogato ilustrirana Vodnikova pratika za leto 1938., povesti »Strte peruti« Ivan Podržaja, povesti »Sin« Ivana Potrča in Šestovih Sibirskih memoarov »Enaintrideset in eden«. Iskreno pozivamo vse prijatelje lepe knjige, da se takoj prijavijo za člane Vodnikove družbe poverjeniku svojeaa kraja, odnosno, ako njih kraj morda nima poverjenika, kar pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani, Knafljeva ulisa 5. — Najuspešnejše nabirajo nove zadružnike pri onih društvih, kjer društvo založi zadružne deleže, člani jih pa v obrokih odplačujejo društvu. Učitelfslci pravniK —§ Vprašanje in odgovor: G. S. v Št. I. O šolskih zamudah dobite informacije pri nadrejeni oblasti. —§ Vprašanje: M. B. iz R.: Zakaj učitelji kontraktualci nismo dobili zvišanih plač, ko smo vendar v državni službi in so nam prej bile plače znižane. Odgovor! Kontraktualci prejemajo kot uradniki v službi državne prejemke po pogodbi, ki se niso znižali v letu 1935., zato se tudi s 1. novembrom 1937. niso zvišali. —§ Vprašanje: M. V. iz P. Kakšne osebne in rodbinske doklade pripadajo po novi uredbi učiteljici s 4 otroki, poročeni z možem posestnikom, ki je pogodbeni državni uradnik ter živita ločeno vsak na svojem službenem kraju, otroci pa so pri materi? Odgovor! Nova uredba ne predpisuje nobenih drugih določil za tak primer, zato ostane pri starem. § Vprašanje: N. M. iz B. Ali je že kaj ukrenjeno radi učiteljskega celibata? Kako dolgo bo še trajala določba, da učiteljica osn., ozir. ljudske šole ne sme vzeti v zakon drugega kot le učitelja, ako hoče, da sama ne izgubi službe, odnosno pokojnine? Odgovor! Na enako vprašanje smo odgovorili tovarišici Z. M. v 8. št. »Učit. tovariša« z dne 16. sept. t. 1., in moremo tudi danes še poudariti da ne vemo kako dolgo bo trajala določba § 33./S fin. zakona za 1. 1937./38. — Sekcija je pripravila predlog, naj se ta določba ukine z novim fin. zakonom. —§ Vprašanje: T. G. iz K. Sem žena drž. uradnika-neučitelja, ki ne dobiva stanarine. Zivela sem v popolnoma ločenem gospodinjstvu, ker nisva službovala z možem v istem kraju in sem prejemala od občine stanarino in kurivo. Od 1. aprila 1933 do 1. jan. 1935 pa mi občina tega ni več izplačevala. a) Ali mi pripada za omenjeni čas stanarina in kurivo? Odgovor! Stanarina in kurivo Vam ne pripada po določbi § 30. fin. zakona za leto 1933./34. (R. K. 82). Kaf vsg pišefo o utlielfmtvu, šoll, proMveil in JVU —1 Slab nasvet za preosnovo ljudske šole. Pod tcm naslovom polemizira »Domovina« 4. X. z Gorenjcem predvsem zaradi poučevanja srbohrvaščine, ki naj bi se poučevala po mnenju dopisnika v »Domoljubu« šele na višji stopnji. Pred vojno — pravi »Domovina« — se je ubijala v glavo nemščina otrokom na večrazrednih šolah že od III. razreda dalje. In tedaj niso imeli ljudje, ki imajo toliko pomislekov in izgovorov proti srbohrvaščini, nobcnih pomislekov in nasprotstva proti temu. —1 Pozdrav v šoli. Šolska vodstva so prejela pri nas razpis, naj se uporabljajo samo narodni pozdravi: »Dobro jutro«, »dober dan«, »dober večer«, »lahko noč« in »zbogom!« Gospode pa naj se pozdravlja s »HvaIjen Jezus!« Več o tem piše »Nova doba« od 5. novembra. —1 Zakaj razkol v naši vasi. V tem članku modruje »Domaljub« od 4. novembra na uvodnem mestu o razmerah na vasi. Navajamo mesto, ki govori o učitelju: »Poleg dubovnika živi na vasi še drugi izobraženec, to je — učitelj. Prišel je kot mlad fant iz mestnih šol v neznano mu kmečko vas. Župan in predsednik krajevnega šol. odbora je bil magnat. Prišel je torej v delno službeno odvisnost od njega, a ker je bil magnat navadno tudi gostilničar, se je mladi učitelj nastanil pri njem in dobil tam tudi hrano. Tako je prišlo naše učiteljstvo že v početkih našega šolstva v stik in odvisnost odpodeželskih liberalnih magnatov ter se je nato zato že zgodaj razvilo v najbolj zagrizene priganjače našega liberalstva, s čimer je nujno moralo priti v nasprotje z ljudstvom. Po večini se naše učiteljstvo še do današnjega dne ni otreslo te svoje zastrupljene navade in zato najdemo — žal — večino učiteljstva še danes vedno v prvih vrstah, kjer se vodi borba proti našemu ljudstvu, kar je seveda v veliko škodo šole, ljudstvu in učiteljstva samega«. —1 Nov pregovor. Med najneprijetnejše zadeve v človeškem življenju spada nedvomno — selitev. Že pregovor, ki je posebno poznan med naprednim uradništvom in učitelj- stvom, pravi: »Bolje je dvakrat pogoreti, kakor enkrat seliti se!« (»Slovenska beseda« od 5. novembra.) —1 O stanovski morali. »Slovenska beseda« od 5. XI. priobčuje izpisek članka, ki je bil objavljen v »Učit. tov.«, dn dodaja: Te odkrite in nedvoumne besede so danes neverjetno aktualne in bodo povzročile marsikod skelečo bolečino. —1 Članek o povišanju prejemkov, ki je izšel v »Učit. tov.«, je ponatisnil »Mariborski večernik« v številki 6. novembra. —1 Nov ravnatelj na učiteljišču v Ljubljani. O imenovanju novega ravnatelja piše »Slovenec« od 7. nov. med drugim: Ko so se popravljale - krivice JNS-arskih režimov, ni bilo mogoče prof. Dolencu nadomestiti prestanega preganjanja drugače, kakor s tem, da je bil imenovan na častno in odgovorno mesto na bansko upravo v Ljubljani. Prof. Dolenec prevzema sedaj še bolj odgovorno nalogo, namreč vodstvo nad vzgojo mladih bodočih učiteljev slovenske mladine in zato želimo prof. Dolencu na novem odličnem mestu čim več uspehov. —1 V Kotljah je za 150 otrok ena sama učna moč. Ali je takšno stanje dobro za Ijudsko prosveto? (»Slovenec od 7. nov.) —1 O pok. šol. upravitelju Antonu Sepaherju prinaša »Sobota« od 13. XI. daljši nekrolog, kjer kaže pokojnikove velikc zasluge. —1 Na gornjegrajski šoli manjka še vedno ena učna moč. Skrajni čas je, da pristoJTio oblastvo odpravi ta nedostatek. Pouk trpi, trpijo pa tudi učitelji, ki težko zmagujejo pouk v nabito polnih učilnicah. (»Nova doba«, 12. XI.) —1 Odkrite beSede. Uvodnik »O učiteljski morali«, ki je bil objavljen v »Učiteljskem tovarišu«, omenja tudi Mariborski večernik, 11. XI. —1 V Hrastniku sta upokojena dva učitelja, na njuna mesta še ni nihče imenovan. Ze to je za razred silno slabo, č? med letom menja učitelja, še slabše pa, če uči eden dva razreda. (»Nova doba«, 13. XI.) Naša gospodarsKa organissacifa — Članom Omišaljskega doma. Opozarjamo Vas na občni zbor »Društva za zgradbo učiteljskega obmorskega doma v Omišlju«, ki bo v nedeljo, dne 21. novembra 1937 ob 9. uri v prostorih JUU — sekcije za dravsko banovino v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1. Vzpored imate v vabilu, ki je bilo priobčeno v »Učit. tovarišu«, št. 15, od 4. novembra 1937. — Učiteljski dom v Mariboru. Za »Lukmanov kamen« je daroval tov. St. Blažič iz Studencev 50 din. Namesto venca na grob ge. A. Cvetkove, soproge tov. šol. upr. v p. Frana Cvetka, so darovali: Anton Ogorelec, šol. u. v p., Maribor, 100 din, gospa Milka Lovšetova, soproga upravnika U. D. v Mariboru, 50 din; aktivno in upokojeno učiteljstvo šole v Krčevini pri Mariboru, 150 din. Vsem darovalcem prav iskrena zahvala! Učiteljska tiskarna —t Vašim otrokom nudi Učiteljska knjigarna bogato izbiro mladinskih knjig po znižanih cenah. Oglejte si našo zalogo, posebno za praznike! —t Rožmanovo Strojepisje je nujno potrebna knjiga za upravitelje in učitelje, ki imajo pisalne stroje, in za one, ki si ga bodo nabavili. Globoko znižana cena 12 din. —t Deleži pri Učiteljski tiskarni se bodo po čl. 1., odst. 4., novega zakona o gospodarskih zadrugah lahko obrestovali. Tiskarna bo lahko spremenila svoja pravila, da bo obrestovala deleže po 6 %. Zadružniki bodo prejemali od deležev obresti, pri nakupu blaga pa 15 % popust. Pri teh ugodnostih ne bo nobeden odlašal pristopa k Učiteljski tiskarni. —t Lavtarjeva Računska začetnica z lepimi nazornimi slikami je najboljši pripomoček pri računskem pouku v I. razredu. —'t Pri pouku iz higiene bodo učitelji s pridom uporabljali knjižice: Rus: Prva pomoč, 20 din, vez. 52 din; Zdravje mladine, 15 din, vez. 25 din. Dober zadružnik je oni, ki kupuje vse potrebščine v lastni zadrugi. —t Stenske table za čitanje Vam bodo pomagale pri pouku v I. razredu, ko pridete do pisanih črk. 25 listov 60 din. Na močnih lepenkah, 13 tabel 220 din. ^ —t Za Miklavča in Božič je za otroke najlepše darilo lepa knjiga. Učiteljska tiskarna je določila izredno nizke cene do 24. decembra. Oglejte si bogato zalogo, ko pridete v Ljubljano. —t Učiteljice ročnih del dobe vse tu- in inozemske liste za ročna dela v Učiteljski tiskarni. Oglejte si ob priliki bogato izbiro. —t Večje šole naj naroče Pavčičeve: Mladina poje (20 din), Narod poje (30 din). —t Smučarji pozor! Kump: Smučanje 30 din; Kump: Ski 60 din; Badjura: Smučar 30 din; Smuška terminologija 8 din; Zimski vodnik po Sloveniji 20 din. —t 15% dobezadružnikilepri nakupu blaga za lastno potrebo. —t Za obrtno nadaljevalno šolo priporooamo: Premelč: Osnovni pojmi mehanske tehnologije v vezi s tvarinoznanstvom 10 din; Premelč: Snlošno strojeslovje 16 din; Rožman: Strojepisje 24 din; Ferster: Stavbna mehainika 20 din; Sič: Knjigovodstvo za samouke 10 din. —t Novakovo: RISANJE; bogato zbirko risb, navadnih motivov itd. primernih za vse razrede narodnih, pa tudi meščanskih šol nudi Učiteljska tiskarna po izredno znižani ceni (100 din). —t Žirovnikove: Narodne pesmi, I., II. in III. del bi moral imeti vsak učenec. Vsak zvezek stane le 1 din. —t Maroltove: Bože pravde in Narodne himne so tudi po dinarju. —* Za Miklavža in Božič je najlepše darilo dobro nalivno pero. Oglejte si bogato izbiro v knjigarni Učiteljske tiskarne. —t Flere: »Navodilo k Naši prvi knjigi« rabijo vsi učitelji v I. razredu. Cena izvodu 4 din. pristopajo vsi društveniki. Naj navedem le nekatcra društva, kjer ima UT veliko dobrih in zvestih prijateljev, n. pr.: Kamnik, Kranj, Logatec, Ljubljana, Maribor, Radovljica, Škofja Loka in šc druga. Zadružniki UT so deležni naslednjih dobrin: 1. Pri vseh naročilih in nakupih v UT ima vsak zadružnik 15 % popusta. Tovariš, ki šola svoje otroke v višjih zavodih, dobi v 1 ali 2 letih samo na popustih izplačan večji znesek kot znaša njegov delež. 2. Po novem zadružnem zakonu bo možno obrestovati deleže. Tvoj delež bo hkrati hranilna vloga. 3. Učiteljski tisk je nezavisen. Starejši tovariši se gotovo še spominjajo težkih časov, ko temu ni bilo tako. 4. UT ima z vodstvom stanovske organizacije tesne stike. 5. Učiteljski domovi bodo našli v UT lepo gmotno pomoč, če jo bo vse učiteljstvo podpiralo z naročili, nakupi, z deleži, in skrbelo vselej in povsod za njen razmah. Od 4200 učiteljev(-ic) — od teh 3300 organiziranih — bi moralo biti 2000 do 3000 zadružnikov, potem bi bilo to povsem naše podjetje, res učiteljska tiskarna. II. V naši banovini imamo Hranilnico in posojilnico učiteljskega konvikta v Ljubljani in Učiteljsko gospodarsko in kreditno zadrugo v Celju. Oba denarna zavoda posljujeta uspešno in zadovoljivo. Tovariši(-ice), ki imate svoje prihranke ali drugačne denarnc zneske, vlagajte jih v ta naša denarna zavoda! Vaš denar je popolnoma varen, vloge se Vam kar najbolje obrestujejo. III. Učiteljska samopomoč v Ljubljani je stanovsko-socialna ustanova, ki je združila v svojem krogu največje število učiteljstva. V začetku novembra 1937 je štela 2612 zadružnikov. Štcvilo bi bilo lahko še večje, saj je v US včlanjenega komaj polovica vscga učiteljstva dravske banovine. Zakaj ne več? Pogoji za sprejem v US so lahki, vplačila nizka, dobrine visoke. Zadružnik postaneš, če si zdrav, ne še 45 let star in plačaš sprejemnih pristojbin od din 97,— do 146,— (po starosti). Kot zadružnik plačaš za vsak smrtni primer din 5,—, enkrat v letu din 10,— za upravnino in rezervni sklad; drugih dajatev nimaš. Dobrine: 1. Ob smrti zadružnikovi dobe njegovi dediči poSmrtnino, ki znaša 5 krat število članov v dinarjih. Danes je posmrtnina din 13.060,—. 2. US ima svoj podporni sklad, ki je imel v začetku novembra 1937 prilično din 170.000,—. Iz tega sklada dobivajo zadružniki ob bolezni, težkih nesrečah, pri čakanju na nakazilo pokojnine in ob drugih socialnih potrebah brezobrestna posojila, katera vračajo mesečno v majhnih zneskih. Podporni sklad prihrani članom US letno mnogo tisočakov samo na obrestih in drugih stroških, ki jih zaračunavajo denarni zavodi. Denar tega sklada neprestano kroži med člani US. V 3 letih je prejelo 346 prosilcev okroglo din 700.000,— brezobrestnih posojil. 3. Starostno-podporni sklad posluje od 1. jul. 1935. Imetje tega sklada znaša prilično din 40.000,—. Načelstvo oprošča najstarejše člane vseb članskih prispevkov. Te izpadle zneske nadomešča US z obrestmi od naloženega denarja v tem skladu. Zdaj je oproščenih 10 članov. 4. V US imajo zadružniki lepo moralno oporo. Ali ni prijetna zavest, če vem. da se v tolezni, nesreči ali težki denarni potrebi lahko zaupno in uspešno obrnem na tovariško ustanovo, če vem, da bo ta ob moji smrti naklonila moji družini lcpo denarno pomoč! Kdor ni zadružnik US, naj se Aglasi za sprejem. Ta socialna ustanova imauprastora za vse učiteljstvo, ima pa tudi sposobnost in moč pomagati vsem, ki se zatečejo v njen krog. IV. Slično US posluje Samopomoč za učiteljske otroke. Izdaja za umrle otroke posmrtnine, ob polnoletnosti njim samim odpravnine. Ta znaša danes okroglo din 3000,—. Tovariši(-ice), ki imate otroke, poskrbite za nje! Vpišite jih v to zadrugo! V. V naši banovini se vzdržuje ali šele zbira za gradnjo potrebni denar kar pet domov. Učiteljska domova v Ljubljani in Maribaru poslujeta že par let prav uspešno. Obema pa primanjkuje gotovina za večji obrat. Spomnite se teh z zbirkami, z darovi, volili itd. — Zdraviliški dom v Rogaški Slatini ima lepo premoženje, precejšen inventar in nudi svojim članom ob posetu tega zdravilišča lepe ugodnosti. — Naše agilne tovarišice bado zgradile svoj dom v Ljubljani. 2e par let zbirajo prispevke zanj. Gotovo si pa žele večjega zanimanja za njihov dom, večjega števila članic in večjih letnih prispevkov. — Vsako leto poroma precejšnje število naših tovarišev(-ic) k morju, kjer si privoščijo potreben oddih ali popravijo svoje zrahljano zdravjc. Za te zbira Društvo za. zgradbo učiteljskega obmorskega doma v Omišlju članske prispevke, s katerimi bo zgradilo na kupljenem svetu v Omišlju modcren dom za okrevališče. Društvo ima okrog din 100.000,— čistega imetja. Zbrani znesek krije prilično eno tretjino za zgradbo proračunanih izdatkov. Ob našem Jadranu vidite vsc polno raznih domov, tudi iz tujih držav. Ali naj bomo res le Slovenci, najbližji sosedi in čuvarji našega morja, brez lastnega zavetja ob njem? VI. Učiteljstvo ima še vse polno drugih potreb, za katere ne najde vsikdar potrebne odpomoči. Podporni skladi pri učiteljskih društvih in pri JUU sekcija Ljubljana, vprašanje podpor za brezposelne abituriente učiteljskih šol, tesnejša povezanost vseh gospodarskih ustanov v gospodarskem svetu pri JUU Ljubljana itd. Težak in še nerešen problem je bolniško zavarovanje. Ko se je pred leti razpravljalo o tem, so pokazala mnoga učiteljska društva prav malo zanimanja in socialnega čuta do svojih bolnih tovarišev(-ic). Pisec tega članka ima skoro vsak dan priliko čitati obupna pisma bolnih prosilcev. Pisma prihajajo tudi od nečlanov. »Nisem član, pa sem bolan in potreben podpore«; »ali bom dobila podporo do 1. prihodnjega meseca, če se vpišem v zadrugo«; »Če mi podelite zaprošeno podporo v polnem znesku, bo vstopil moj mož« itd. Navedeni vzroki niso za ugodno rešitev merodajni, reSnična je pa bolezen in potreba po zdravljenju. Na letošnji banovinski skupščini je bil sprejet predlog, da naj se znova razpravlja o bolniškem zavarovanju. Potrebno bi bilo! Gospodarski svet pri JUU, stalno tajništvo tega sveta, vodstvo JUU sekcija za dravsko banovino, uprave posameznih ustanov, gospodarski odseki po sreskih učit. društvih, razni odposlanci in predavatelji, vsi ti vabijo in kličejo vse učiteljstvo k aktivnemu sodelovanju na stanovsko gospodarskem polju. Tega ne delajo v svojo zabavo in lastno ugodje. Pomagati žele vsem tovarišem(-icam), ki naj iščejo in najdejo potrebno pomoč v gospodarskih ustanovah svojega stanu. I. K. Predsedstvo JUU: podpredsednik Stjepan Kranjčevič. predsednik lvan Dimnik in pod- predsedmik Todor Dimitrijevič.