Leto V., štev. 242 L'ubllana, torek, f4. oktoora 1924 Poštnina pavšalirana Cena 2 Din I»ha|a ob 4 i|utraj. Stane mesečno 20-— Din ta Inozemstvo 30*— , neobvezno Oglasi po tarifa Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon St 72. Dnevnik za gospodarstvo proBveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ul. št 64. Telef. št 38 Podružnici: Maribor, Barvarska ul. 1, Celje. Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekoT. zavodu štev. 11.812. Važna politična razkritja RADIČEVI POGOJI IN VLADINI PROTIPREDLOGI — ZAKAJ HRSS NI VSTOPILA V VLADO? — SLABOTEN DEMANTI — NEKAJ AVTENTIČNIH DOKAZOV O UTEMELJENOSTI HADŽIČEVE MOTIVACIJE — MINISTER, KI SAM SEBE DEMANTIRA, IN VLADA. KI SVOJE NAZORE SAMA KRITIZIRA IN KOREGIRA- — ZAKAJ VLADA ŠE NI DEMISIJONIRALA? da bi se bilo razpravljalo pred krono. V ostalem sam uvod kaže tendenco objav Beograd, 13. oktobra. Nedeljski uvodni članek «Politike», k: ga je prejela od vrlo dobro informirane osebnosti'ter ga pnobčuje pod naslovom ^Geneza krize>. je v vseh političnih krogih vzbudil senzacijo in otvoril živo diskusijo o onem, kar jc pri sporazumaških tendencah glavno, a se skriva za zaveso: 0 pogojih sporazumlicnja, o konkretizi-ranju predlogov, zahtev, točk, ali s čemerkoli že šarena družina okrog vladine mize ter na drugi strani suvereni gospod Radič v Zagrebu naklepa državniške račune na medvedovo kožo. Uvodnik «Poli-tike» ugotavlja spočetka, da je pri nenadnem nastopu sedanje latentne vladine krize postalo najbolj nepojmljivo, zakaj HRSS kot naijačja režimska skupina ne more v vlado, dasiravno je že designira-la kandidate in je upravičena k temu, ter pojasnjuje razvoj zadnjih dogodkov takole: Radičevi poslednji govori, njegova akcija med narodom, nepovoljna vojaška izvestja in neprestano Radičevo nastopanje, da se izvedejo volitve in šele nato določijo glavne linije sporazuma, vse to ie ustvarilo utls, da je Radič neiskren. 1 svojo protidržavno akcijo in potom slabega volilnega zakona, ki iavorizira anacionalne elemente, želi Radič dobiti umetno večino v skupščini in nato pod pretvezo, da se ohrani demokratizem in parlamentazirem, postavil krono pred dilemo, da ali izvrši državni udar, razpusti novi parlament in prevzame odium, da je uničila demokratične osnove v državi,- ali pa, da pred takim parlamentom kapitulira z državo vred. V izogib temu je padla zahteva, da se takoj začne iormulirati končni' sporazum, ali z drugimi besedami: da se Radič izjasni, na kaki osnovi si sporazum zamišlja. Zato je bil vstop radičevcev v vlado odgoden. Radič je uvidel, da volitev ne dobi in da tudi njegovi kandidati ne morejo v vlado, preden se jasno ne spozna, kam vodi smer. Po pogajanjih z vlado je zato Radič predložil svojo osnovo o ure-I ska Bosna! Dol z vlaškim kraljem? Stra- Ijania take senzacije v tem trenutku. V tem uvodu sc eksploatiraio tzv. «vojna izvestja® na način kot je opozicija splošno skušala eksploatirati tudi ostavko vojnega ministra. Članek je v celoti dan v obliki nekakega obvestila, dočim je v stvari navaden tendencijozen politični članek, namenoma spretno uvrščen kot informacija v neodvisen dnevnik.» Dočim vlada vse druge navedbe pavšalno pobija kot izmišljotine, se specijal-na ustavlja ob evojnih izvcstjih">, s katerimi je tudi general Hadžič podprl motivacijo svoje ostavke in izrecno omenil dogodke v Zagrebu in Travniku. Po Had-žičevi ostavki jc vlada skušala motivacijo vojnega ministra omalovaževati in režimsko časopisje je zagnalo velik hrušč, češ da se g. Hadžič sklicuje le na to, kar so njegovi generali'pobrali iz zagrebške «Riječi» in drugih demokratskih listov. Minister Hadžič ni ostal dolžan odgovora. V včerajšnji »Politikih je podal nekatera pojasnila, ki karakterizirajo način in uspehe radičevske propagande. Moja ostavka, je dejal general, ni bila rezultat momentanega nerazpoloženja, temveč ima svojo predzgodovino. V njej sem navedel dogodke v Zagrebu in Travniku, ki so obstojali v sledečem: Na zagrebškem savskem mostu stoji vojaška straža. Ko je nekega dne prišel tja oddelek vojakov, da zamenja stražo, so jim približa gruča kakih 60 radičevcev s hrvatsko zastavo na čelu. Zakaj ne pozdravite te zastave? so začeli radičevci kričati nad desetnikom. Ta zastava vas bo rešila vojaščine. Dol z batinaši! Slučaj se je sporočil dalje in divizijonar je prosil komandanta armije za navodila, kako treba ravnati, ako se tak slučaj ponovi, kajti vojaki ne morejo prekrižanih rok dopuščati izzivanja in zmerjanja. Drugi slučaj se je zgodil v Travniku, kjer so radičevci ob neki slavnosti napadli vojaka na straži s kamenjem in vpitjem. Živela hrvat- ditvi države, ki v šestero točkah obsega nastopne zahteve: 1.) Na Hrvatskem se ustanovi bansko dostojanstvo; ban bi bil podpredsednik ministrskega sveta, bival pa bi stalno v Zagrebu. 2.) Kontrolno območje hrvatskega bana bi obsegalo Hrvatsko, Slavonijo, zapadni Srem, Medji-murje, Dalmacijo brez Boke Kotorske ter Bosno in Hercegovino brez sarajevske oblasti. 3.) Vsako beograjsko ministrstvo bi v Zagrebu imelo svojega podtajnika, ki bi stalno bival v Zagrebu. 4.) S posebnim zakonom se določi delokrog Hrvatskega sabora, od katerega pa ne bi bil odvisen ban uiti državni podtajniki, kajti oni bi bili odvisni od beograjske narodne skupščine. 5.) Sedanji stalni vojaški kader se mora zmanjšati za polovico, hrvatski vojaki pa morajo služiti blizu svojih domov. 5.) Samostojne hrvatske carine. Krona ni sprejela teh zahtev, pač pa je Nastas Petrovič zatem v Zagrebu predložil Radiču nastopne protipredloge: 1.) Stjepan Radič, kot predsednik HRSS, mora priti v skupščino in položiti prise-;o, da se na ta način izenači z ostalimi šefi parlamentarnih skupin. 2.) Priznati mora monarhijo in dinastijo Karagjorgje-vičev. 3.) Priznati mora vse splošne določbe vidovdanske ustave, notranja ureditev kraljevine pa se izvrši pozneje z revizijo. 4.) HRSS se mora odreči vsem zahtevam glede vojske. 5.) Enako se HRSS mora odreči zahteve o samostojnih hrvatskih carinah. Radič teh pogojev ni sprejel, niti se ni udrekel svojih. S tem se potrjuje njegova neiskrenost in namera, da želi pridobiti čim več časa za svoje razdiralno delo. Da se to preseka, ker se mora presekati, je sledila demisija generala Hadžiča in z njo latentna kriza Davidovičeve vlade. Ta objava vodilnega beograjskega dnevnika je tako precizna, da nihče ne dvomi, da je zajeta iz avtentično informiranega vira. Zato je ne morejo pobiti demanti.ii iz Zagreba ali pa kake protivne in zgolj oportunistične Radičeve izjave. Naravno je, da ie vlada smatrala za po-irebno, da ie včeraj po ministrski konferenci publicirala komunike, ki pravi: V nedeljski številki «Politike» na prvi strani je s kurzivnim tiskom v širini dveh kolon objavljena senzacija o genezi krize označilom, da izvira od dobro informirane strani. V nizu posebnih senzacionalnih novosti so navedeni nekateri Radičevi pogoji sporazuma. Izmišljeni so od Prvega do zadnjega, kakor je tudi netočno, da bi bil notranji minister Petrovič o čem takem diskutiral z Radičem. ali žar je s strelom v zrak alarmiral stražo, ki je polovila napadalce in v njihovih žepih našla polno kamenja. No, na intervencijo nekega katoliškega duhovnika in nekega radičevskega poslanca so napadalci morali biti takoj izpuščeni. Na dan svečanosti je bil v Travniku tudi banja-luški divizijonar general Milan Jovanovič. Sodrga mu je pod okni stanovanja kričala: »Dol z Vlahi, dol z vlaškim kraljem. Tu je hrvatska Bosna, komur se ne do-pade, naj gre v...» Sledile so ogabne psovke... Komunike Nastasa Petroviča, ki de-mantira i njeea samega i vsa dosedanja ^razkritja« režimskih glasil o nameravanem vojaškem puču se komentira s smehom in čudnimi sodbami o kvaliteti tega notranjega ministra. Nastas Petrovič je namreč s svojim komunikejem zadel ob izjavo generala Hadžiča, ki jasno in odločno zatrjuje, da mu je ravno Nastas Petrovič večkrat razodeval, da oficirji pripravljajo «puč». Ko pa ga je g. Hadžič prosil za konkretne podatke, g. minister ni vedel ničesar povedati. Govoril je torej svojemu tovarišu v vladi stvari, ki jih zdaj demantira in za katere jc tudi takrat vedel, da niso resnične... Pokža.i vlade je tako težaven, da se v političnih krogih, tudi v režimskih, vedno znova pojavlja vprašanje: zakaj vlada še ni demisijonirala? Sobotna «Demo-kratija>> je na to vprašanje odgovorila z enostavno konstatacijo, da ima vlada oldne od 5. do 6. je dalj časa kornferiral minister Petrovič z Ljubo Davidovičem. Po tej konferenci je Petrovič odšel v avdijenco, o kateri je potem poročal na konferenci vlade, ki je trajala do 21. Položaj se je zelo poslabšal tudi vsled zadnjega Radičevega govora v Vrpolju in okolnosti, v katerih se je vršil. Značilno je. da sa opaža Radičeva ideologija v tej zvezi. nentno, pričel razpravljati o splošni mo- skupnosti, ki naj bi ne bazirala na ver-bilizaeiji in je baje prepovedal objavlja- ski podlagi, temveč na skupnosti nanjo- nje vseh vojaških poročil. Zadnje brzojavke iz Meke zatrjujejo, da nalnih sil probujajočih se orientalskih narodov. Anatol France f Ijavk iz »Z. R. TU.* ker se nahajajo nem-« ške radio postaje že izven obsega zrako-lour, 13. okto ura. B. Aiiaivic nau« plovba. Prejemne postaje so navezane seje danes ponoči umri. | daj samo na poročila ameriških vojnih Paril, 13. oktobra, j. Ministrski pred- jladij in brezžičnih postaj, ker je zrako-sednik Herriot je podpisal dekret, da se plov že nad Oceanom. (Glej o poletu da zbira okoli sebe nacijonalne manjši- ' pogreb Anatola Francea izvrši na držav- Zeppelina tudi članek na 5. strani). ne. Na Radičevem zboru je govoril m. dr. Ferad beg Draga, ki je naglašal, da bo svoje Arnavte priučil, da bodo hodili po Radičevm potu. V tem smislu je govoril tudi zastopnik nemškega kluba profesor Teuffel. Vse to je napravilo na vladne kroge mučen utis. Njihova edina nada je sedaj, da pride Kadič v Beograd, kar pa ni pričakovati. Maček in Predavec sta izjavila, da Radič gotovo ne bo prišel v Beograd predno ae verificira njegov mandat, po verifikaciji pa se bo to še videlo. Ker pa je skupščina odgodena za nedoločen čas, je naravno, da do 20. oktobra Radičev mandat ne bo verificiran . . . ne stroške. Čim se sestane parlament t j. tekom meseca novembra, bo vlada pri zbornici in senatu predlagala prevoz zemeljskih ostankov velikega pisatelja v Panteon. Ministrski predsednik Herriot je poslal vdovi sožalno brzojavko. Z~ppelin nad oceanom New York, 13. oktobra, j. Kljub današnjemu Kolumbovemu slavju prinašajo vsi ameriški listi dolge brzojavke o potovanju >Z. R. m.< v Ameriko. Vsi časopisi so obesili v svojih izložbah velikanske zemljevide, na katerih začrta vajo pot, ki jo je po prihaja :očih brezžičnih brzojavkah napravil zrakoplov. Berlin, 13. oktobra, j. Po direktnih brzojavkah. ki so jih prejli v Friedrichhaf-nu iz i Z. R. III.c ob 12. angleškega časa POGAJANJA Z MADŽARSKO Budimpešta, 13. oktobra, j. Tekom pri hodnjega tedna odpotuje madžarska dele- j se doznava, da se naba.ia zrakoplov na gacija pod vodstvom polnomočnega mini- 29. stopnji zapadne dolžine. Neka druga stra Wodianerja, ki ji je poverjena nalo- vest zatrju:e, da je ladja stopila v zve- ga, da dovrši madžarsko-jugoslovenska pogajanja za sklep trgovske pogodbe, zopet v Beograd, kjer naj pridejo vprašanja, ki so jih strokovni referenti predelali, pred plenum delegacije. Upajo, da bodo vsa vprašanja še pred božičem urejena. NOV ŠPANSKI PORAZ V MAROKU London, 13. oktobra, s. Daily Tele-graph javlja iz Tangerja, da se je 400 Špancev buhareške garnizije moralo udati. Po izročitvi orožja so bili izpuščeni na svobodo. zo z brezžično postajo Chatbam o državi Massa Suchett. Zadnje brzojavke ob pol 6. nemškega časa pravijo, da so na ladji vsi potniki dobro razpoloženi in da ptroji delujejo brezhibno.Domneva so, da se ladja ob pol 7. zvečer nahaja na 45 stopnji zapadne dolžine in plove v smeri proti Bermudskim otokom. Vremenske razmere bodo predvidoma ostale še več dni lepe. Od bermundskih otokov bo zrakoplov vzel smer proti VTa-sbingtonu. Friedrichshafren, 13. oktobra, s. Zeppe-linova delavnica poroča, da od 11.30 da- Za vojaško reformo na Cešk m Praga, 13. oktobra, j. Vojaški stroko*, njak češkoslovaške socialno-demokratske stranke Kumelhaas je objavil v očividno od strankinega vodstva inspiriran članek proti obstoju sedanjega vojaškega sistema. Socialno demokratska stranka, ki sedaj podpira vladno koalicijo, je s to izjavo vzbudila zanimanje vse javnosti. Pisec izvaja, da želi češkoslovaška socialna demokracija, da se vojaška institucije ne razširijo preveč na ^fcodc kulturnega in gospodarskega udejstjvova. nja države. Vsled tega se bo stranka prizadevala, da izvede obrambno reformo e tem, da se skrajša doba aktivnega službovanja, zniža kontingent armade ter vede njena ekonomizacija. Kumelhaas izvaja nadalje, da domneva, da bodo vodilni krogi neradi spremenili vojaško hie. rarhijo, vendar pa je prepričan, da bo večina razsodnih državljanov delila naziranje socialne demokracije, ki bo stavila predlog za revizijo obrambnega zakona. PREVOZ SIENKIEVVICZEVIH OSTANKOV. Praga, 13. oktobra, j. Zemeljski ostane ki poljskega pisatelja Sienkiewicr* bodo kakor je sedaj končnoveljavno dajočeno, prepeljani v Varšavo skozi Prago, kamor prispe posebni vlak dne 23. oktobra ob 9. uri zvečer in nadaljuje pot prihodnji dan ob 10. uri zvečer. V tem času se bo« ■Ije ni pretek več direktnih radio brzo- do v Pragi vršile velike svečanosti. Narodna skupščina zopet odgodena PO KRATKI SEJI SE JE NARODNA SKUPŠČINA VČERAJ ZOPET OD GODILA NA NEDOLOČEN CAS - NAJBRŽ SE NE SESTANE PRED 20- OKTOBROM. Beograd, 13. oktobra. | Vojke.« Interpelant vprašaje ministra, na Današnja seja skupščine je potekla kak način namerava preprečiti izzivanje brez vsakega zanimanja in v splošnem popolnoma mimo. Do incidenta je prišlo lo radi krvoprelitja. v Stari Pazovi in je opozicija sprejela notranjega ministra Petroviča pri vstopu v skupščino z viharnimi klici: »Doli krvavi minister. Talca je vlada reda in mira!« Sejo je otvoril predsednik Jovanovič ob ll.dopoldne in odgovarjal najprej na vprašanje posl. Vnjiča (zem.), zakaj ni deloval odbor za podporo prizadetim po povodnji in ujmah. Pojasnil je, da odbor ni deloval, ker je bila narodna skupščina odgodena in minister za agrarno reformo Vesenjak, dalje časa bolan. PosL dr. Svetislav Popovič (satu. dem.) je vložil na notranjega ministra sledečo interpelacijo: »Dne 12. t. m. je bil sklican shod HRSS v Staro Pazovo. na katerem so pristaši HRSS nastopali oboroženi, vzklikali republiki in proti kralju. Zato je nastalo upravičeno ogorčenje lojalnega prebivalstva. Shod je bil razpušoen. Po shodu so pristaši HRSS na pohodu skozi selo navalili na lojalno, mirno prebivalstvo in brez vsakega povoda ubili mirnega seljaka. Radoelava Uroše vida iz sela lojalnega prebivalstva, zaščititi njegovo osebno varnost in preprečiti nadaljevanje terorističnih aktov od strani HRSS. Predsednik Jovanovič je nato sporočil, da je bil za volitev članov v odbor za razpravljanje zakonskega načrta proti korupciji in v odbor za invalidski zakon dosežen na konferenci klubovih načelnikov sporazum. V vsak odbor je bilo zvo-Ijenih po 7 radikalov, 5 radičevcev, 2 Da-vidovieeva demokrata, 2 klerikalca in po 1 sam. demokrat, džemijetovee, spaho-v-eo zemljoradnik in Nemec. Vlada ima v odboru 13, opozicija S glasov. Za tem je finančni ininiser dr. Spaho zahteval, da naj sc poročilo odbora za prošnje in pritožbe odstavi z dnevuega reda, ker ministri niso mogli vsega materijala stvarno proučiti. To je izzvalo pri opoziciji viharne protest« in so posebno radikali naglašali. da je vlada odgovorna za redno poslovanje narodne skupščine. S tem je bil dnevni red izčrpan in seja zaključena. Prihodnja se bo vršila v soboto. pet kaka sc ščiti nedolžnost deklet, tretji kako se rešuje viničarsko vprašanje, če trti kako se s krivdo pride do premoženja, naslednji kak vir dohodkov je mu-| zika. prihodnji bi rešil vprašanje bolnice in norišnice, drugi zopet, kako se na eno vrv obesi vse Slovence. Svojo ljubezen do našega naroda pa izkazujejo ti ljudje ob vsaki priložnosti. Zlasti so dokumentirali to ob znanih do-;odkih leta 1908. ko so učili Slovence vladi, priti pa mora. kakor se splošno umračil slabotno ljudstvo, ljubljanska bo pričakuje, do razcepitve stranke. Zve- goslovna fakulteta, škofovi zavodi, nešte-vladi bo pač ostalo desno krilo,' sto ostanejo ji zvesti poslanci, ki jim je ti samostani in redovi pa naj bi tvorili neusahljiv vir za eksport klerikalne «kul več do mandata kot pa do zaupanja > ture» in nenasitnosti. Tako vidimo, d. volilcev, ves ostali ogromni del stranke, središče in levo krilo, pa je z !i-vornsko resolucijo krenilo na levo. Desno krilo se pač spoji s fašifitL središče in levo krilo pa krene k opozicij. Drugo mu tudi ne kaže. kajti da osta svoje kulture z gorjačo v roki itd. Ker ne v sredi, med vlado in opozicijo, bi Trije radicevski shodi TRI NEDELJSKI RADICEVSKI SHODI NISO PRINESLI ZA VLADO MKAKE RAZBREMENITVE. — RADIČ OSTAJA STARI RADIČ — Zagreb, 13. oktobra. Tudi nedeljski Radičev govor v Va-aolju ni prinesel režimovcem druzega kot lazočaranje. Sicer so vladni krogi prejš nji teden na vso moč direktno in indi-rektno prigovarjali Radiču naj govori v Vapolju tako, da bo rešil vladi obstanek, a. pomagalo ni nič. Kar je Radič skušal na eni strani popraviti, je po svoji stari navadi, na drugi strani zopet na novo pokvaril. Po naročilu in nasvetu reži-movcev je hotel omiliti svoje dosedanje izpade proti monarhiji ter protežirati svoje republikanstvo, svojo protisrbsko gonjo jc tudi skušal oprati, zato je pa vsem tem korekturam na koncu dodal, da mora biti moder in lokav kakor kača tako da se ne bo nikdar vedelo kaj on misli. V jasen dokaz neiskrenosti svojih izvajanj .ie Radič na shod v Vapolje povabil tudi Nemce iz Banata-, Turke iz .Makedonije in Rumume, ki imajo v naši riržavi z Radičem samo to skupnost, da bi vsi skupaj radi razbili Jugoslavijo in J jeno državno enotnost. Kakor običajno je Radič tudi v Vapolju začel svoj govor s pozdravom: »Hvaljen Isus! Zirela republika? Nato je dejal, da bodo Hrvati na tem shodu povedali odločilno besedo, ki jo pa ^sabljači*. ker so najbolj glupi ne bodo ne Culi, niti videli. Radikali so prisilili Hadži-ča, da je na dvoru izjavil, da ne more biti v vladi. Hadžič je bil. v kolikor se jc bavil s politiko, Davidovičevec. ali sedaj ie prišel vrag v njega, ker je dejal v vladi, da samo republikancih Hadžič jc politično budalo. pošten in hraber človek je, dober general, ki zna. da so generali v politiki kakor nora deca. Davido-vičevci in zemljoradniki so plašljivci in se boje budal. Dvanajst milijonov ljudi ve, da je bil pri nas žandar večji od vsakogar; večji od Petra in Aleksandra. Mi nismo nikdar govorili, da je to srbski narod, namreč radikalska politika, zato kličemo: y?.ivio srbski narod!« Mi smo republikanci, a šli smo v Beograd, da podpišemo monarhijo. Neki gad-je pravijo, da se od nas zahteva neke garancije. To ni res, ker bi vsakdo, kdorkoli bi stavil kake pogoje, frčal skozi okno. Mi danes ne moremo reči. da nismo republikanci. Nam je potrebna za mednarodno zajednico dinastija. Kadar se kliče: »Živela republika!« To ne znači -Doli monarhija« in tudi ne: Doli Karagjor-gjevič!« Sedaj gre zato, jeli se more seljaeki hrvatski narod sporazumeti z monarhijo. Jaz sem rekel: »Može. celo. mora radi zunanje in notranje situacije.« Treba jc iti drugo pot kot .jo je šel povojni režim, kajti če se ie »kraljevo žezlo zlomilo na hrvatskih sel jaških plečah. ne, more se žezlo g »špago« sestaviti«. 'Mi moremo biti s gosposkimi lopovi-ma. mudri i lukavi kao zmije. Mi to jes-mo i zato nc če nikada znati batinaši fto mi mislimo.« Krvav spopad v Steri Pazovi- Včera a druga radičevska skupščina v Stari Pazovi je dokazala vso težo si« tuacije, v katero Radič vabi ljudstvo s svojo republikansko pro;- gando. Radič: vi pristaši so prišli V Staro Pazovo iz bliž njih krajev ter razsajali po ulicah proti monarhiji, Pašiču in Pribičeviču, frenetič« no pa vzklikali Radiču in republiki. Od vodstva stranke je na od prišel posla« ncc Predavec z večjim številom osta« lih radičevskih poslancev. Masa je bila silno bojevita in v večjem delu oboro« žena s samokresi, posebno še zato, ker ie zborovanje bilo prepovedan} in ker se it v mestu zbralo tudi mnogo pristašev drugih strank, nacionalistov. Pri evan« gcljski cerkvi jc nastal .spopad in je pad = Jo več strelov, ki so zadeli povsem ne« krivega seijaka Kadeta Uroševiča « Had« žiča iz Vojke, ki je prišel v mesto plačat neki dolg in jc slučajno stopal preko cesti-. O zadevi jc bila danes v parlamentu vložena interpelacija. In tudi Predavec je šel k Davidoviču protestirat zoper Orju« no, češ da je ona izzvala incident. Politični krogi pa čutijo, da stalna radičev« j nem življenju, ska izzivanja in njihove rastoče drznost" ~ resno grozijo z opasnostjo, da se naruši mir v državi. pa to danes ni več mogoče, skušata na primer Sohwab in dr. Sadnik vzgojiti vredne potomce bivših pangermanov s tem, da se vabi nedolžna deca k predavanjem. gledališkim predstavam, drugi zopet k družabnim večerom, kjer se jim vliva pangermanski strup. Na zunaj vsak priliznjen, ljubezniv in lojalen do skrajnosti, ki nikoli ni skrivil lasu nobenemu Slovencu, v svoji družbi ue zna »vvindiseh«, drugače pa »očka kaj bodete kupili, mamica imamo lepe robce, pridite si vsaj pogledat« in če prostovoljno noče v trgovino, pa ga zagrabi za roko in s silo potegne noter. To je majhna slika nemških kandidatov in njih domačega in gospodarskega dela. Naše ljudstvo naj vendar enkrat odpre oči. pogleda, koga i »odpira. Prizna naj v bodoče le domačega, slovenskega trgovca in obrtnika, ter se izogiblje vsake nemške in nemškutarste trgovine, drugače goji gada na lastnih prsih. Po livorasksm kongresu Rim, U. oktobra. Kongres liberalne stranke v Livor-nu pomenja brez dvoma kamen-mej-nik v italijanskem notran.ien politič- Radičevski iijasko v Otočcu Poleg Vrpolja in Stare Pazove je HRSS. za nedeljo sklicala tudi skupščino v Otočcu, ki pa se navzlic silni agitaciji nikakor ni obnesla v stilu običajnih radičevskih pompov. Že dva dni prej je šel sam poslanec Marko Došen organizirat priprave. Toda zbralo se je jedva nad 300 oseb, vštevši tudi radovedneže. Zato je. pokrajinska uprava, odnosno notranji minister nepotrebno polagal na to skupščino toliko nade, da je odposlal tja župani j skega upravitelja iz Gospida. Glavni govornik na zborovanju je bil Marko Došen. pa kakor je bil odziv zborovalcev majhen, so tudi govori bili majhni in kratki. Cela parada ni trajala nad eno uro. Marko Došen je poudaril, da radičevci nikakor ne opustijo republikanskega programa in da ne priznajo vidovdanske ustave, temveč da se bodo do zadnjega borili za svoj hrvatski državni sabor. Govor ni zapustil nikakega posebnega utiša, zato so se preostali seljaki razšli nezadovoljni in razočarani. Desničarski liberalci so ob letošnjih državnozborskih volitvah brezpogojno stopili na stran fašizma iu je bila večina njihovih prvakov- izveljera na fa-šistovski listi, ostanek pa :ia t-aioime-novanih «pobočnih» listah, k; so bile vložene porazumno s fašisti. V zbornici so vsi liberalci odločno podpirali Mussolinijpvo vla. ptujska lista niti Nemcev, še manj pa domačinov in je naslov »domača« direktno potvor-jen. Od vseh kandidatov jo le 5 res Nemcev in to Steudtei, Fiirthneir, Schwab, Blanke in Strohmaver, vsi ostali so rojeni Slovenci iz Ptujskega polja ali miših lepih Haloz. Dr. Fichteuau na primer nosi to ime neopravičeno in protizakonito, ker se je njegov oče pisal Jelovšek von Fiehtenau, njegov sin sedanji kandidat pa jc obdržal zakonito prepovedani predikat, da zbriše s tem svojo slovensko pokoljenje. Spruschina je bil vpisan še celo v tukajšnji nemški šoli od nemških učiteljev Špružina, njegova mati je Halo-žanka iz Sakušaka, ki še danes ne zna nobene besedice nemški, žena pa je iz Orešja. Vkljub temu je ravno ta očitni re-negat najhujši in najstrupeuejši nemški agitator. Saisehegg, Ernst. Miloschitsčh, Petrovič, VVegsehaider itd. so pristni Halozam. Hojnik. oba Murko, Kukovec, Iioj-ko pristni Polonci, Ribič. Omulec z Brega pri Ptuju dr. Kalb iz Brežic, Mnrschetz od Sv. Lenarta v Slov. gor., Kersche iz celjske okolice. Slavvitsch iz Kamenja ka pri Ljutomeru, dr. Sadnik iz Savinjske doline in istotako Jelovšek _ vod Fiehtenau, ostali privandranei iz vseh delov sveta. Če še vzamemo k tem Prek-murea Zselezna. Čehe Nekola in Wes-selv, Hrvata Vreeifa. pa imamo celo listo »domače gospodarske stranke«, ki je domača menda radi tega. ker ni nobeden domačin, gospodarska pa zato, ker so si vsi nagrabili našega slovenskega premoženja. Vsi ti kandidati in če ne sami. pa njih predniki so privandrali v Ptuj s »pikeljnom in si pridobili lepo premoženje z izžemanjem našega ljudstva. Ne moremo se pečati z vsakim posameznikom — mogoče še to storimo — prej zopet uveljavita mir in red ter ustavnost, za kar so,v vladi fašizma in svojem podpiranju te vlade videli vse potrebno jamstvo. Tedaj pa je prišel vmes umor poslanca Matteottija, italijanski javnosti se jo nenadoma razkrila strahovita korupcija v vladni stranki, pokazalo se je, da Mussolinije-va vlada nima ne moči ne voljo za | ^normalizacijo* javnega življenja. Opozicija je. videč-, da tozadevne vlad-ae obljube ostajajo obljube brez izpolnitve, zapustila parlament, v liberalni stranki pa je začelo vreti in zlasti mlajši, ambieijoznejši živelj je začel čisto javno kazati svojo nevoljo zaradi hlapčevanja fašizmu, ki je kljub vsem Mussolini je. vim zagotovilom o po-vratku k ustavnosti, še nadalje uganjal svoja nasilja in gradil svojo politično moč na neustavno ustanovljeno in vzdrževano strankarsko oboroženo silo. nacijonalno milico. Namesto »normalizacije* so prihajale grožnje z novo fa-šfotovsko »poplavo-;, vlada je ukinila tiskovno svobodo in napovedovala se je »fašistovska* izpremetnba ustave. V takih razmerah je bilo pričakovati, da kongres liberalne stranke ne bo j>ote-ke-1 mirno in vladi vdano. In tako se je tudi zgodilo. Na kongresu v Livornu je [>rišlo do zelo burnih prizorov. Zborovalci so svojo lastne, Mussolinijevi vladi zvest; poslance pitali s »fašistovskimi hlapci >. Na vprašanje nekega govornika, ali zborovalci zaupajo svojim poslancem, je jirišel h nt pen odgovor: »Ne! Ne!» A ke je prišlo končno do glasovanja o I>olitičnih smernicah stranke, je bila odklenjena resolucija za nadaljno brez-l>ogojno sodelovanje s fašisti ter sprejeta z ogromno večino 23.714 proti 5490 giasovom resolucija, ki je očitno naperjena proti fašistovski vladi. Vzdržalo se ie glasovanja 2527 glasov. Sklepi livornskega kongresa so zelo razburkali javno mnenje v Italiji. Fašistovski tisk je kriknil od besa in samo glavno glasilo fašizma, milanski »II Popolo d' ltalia* jo označil libgral-ski kongres za »neplemeiiito, nizkotno protifašistovsko razstavo, prepleteno z zasramovanjem in mržnjo*. Mussolini ie odločno odklonil kongresove sklep,-in bilo je pričakovati, da ho tej odklonitvi sledila, kot prva posledica deini sija obeh liberalnih ministrov v njeji kako pa se udejstvujejo kandidati go- j vi vladi, Sarrocehija in Casatija. Do te spodarsko in socijalno v praksi, je druga 1 rlemisije sicer ni prišlo, ker sta mini-stvar. Tako bi bivši Obmannde? Vereines ! stra izjavila, da ne smatrata sklepov der Vorposten der Germanen lahko po- livornskega kongresa za oviro svojega zli duh iz ljubljanske Sofije razl.l po vedal. kako se skrbi za vdove, drugi zo- i nadaljnega sodelovanja v Mussolinijevi | vseh delih države ter povsod omrežil in vlada še tako trdno stala, je zanjo vseka-ko zanesljivo slab omen to, da so se zanjo začeli sedaj potegovati dr. Ravnihar m ljubljanski NSSarJi. Kakor ve »Slove-nec» so ti politični modrijani dosedaj še v vsaki politični situaciji toliko časa sem in tja skakali, da so potem, ko Je nastala že nova situacija, srečno presedlali v prejšnjo, ki je medtem že propadala, ali pa propadla. Ce dr. Ravnihar in NSS sedaj za vlado pišejo je to za klerikalce pravi »Mene tekel ufarzin*. + «SIovenec» od notranjega ministra na laž postavljen- Nedeljski »Slovenec* priobčuie službeni komunike notranjega ministra, v katerem nastopa vlada proti vestem, ki jih zlasti »Slovenec* brezvestno in lažn.iivo trosi o pripravah za nek puč ter o vmešavanju generalov v politiko. Notranji minister proglaša službeno vsa tozadevna poročila za neresnična, ker ni bilo nobenih priprav za kak puč, niti sc ni moglo opaziti najmanj šega znaka za tako akcijo vojske. Ministrov komunike tudi trdi, da ni v vojsk! »niti najmanjših znakov o delovanju, ki bi bilo naperjeno proti notranji konsolidaciji države. Naša vojska je zdrava in v njej ni zastopnikov, ki bi se razen svojih poslov in dolžnosti lotevali poslov kakršnegakoli političnega značaja.* Nas le veseli, da je »Slovenec* popravek notranjega ministra tudi sani priobčil. Kolikor je njegovih bralcev, kf niso udarjeni s kurjo slepoto, so sedaj lahko videli kako mojstrsko »Slovenec* laže. Cele romane in uvodnike je pisal o pripravah za vojaški puč ter' o politikujočih generalih. Njegove fantazije in lažnjivcsti pa so bile tako gorostasne, da so celo dr. Koroščc- vi vladi presedale in da je moral sam minister notranjih del Petrovič izdati urad ni komunike, ki je »Slovenca* in druge njegove »brate v laži-> žigosal za lažniive kljukcc. -j- Avtonomija in škoije- Sv. stolica jc sedaj imenovala za škofa v južnosrb« skem Skoplju dr. Gnidovca. slovenskega misionarja i/ Ciroblja pri Domžalah. Lansko leto pa jc bil imenovan za Sko« fa na hrvatskem Krku, profesor Ijubljan« skega bogoslovja dr. Srcbrnič. Obe ime« novanji dokazujeta, da klerikalna av nomija za duhovščino ne velja, ker bi si« cer nasi klcrikalci nc kolonizirali vseh pokrajin Jugoslavije s svojimi škofi. S slo venskimi škofi pride v škofije v neslo« venskih krajih tudi še trop slovenske du« hovščine ter drugega materiala in z njo seme opasnega rimskega klerikalizma. Po načrtih naših klerikalcev naj bi sc Sodišče § Težka telesna poškodba. V Stari vasi v brežiškem okraju je prišlo dne 1. jum> ja t. L med dvema gručama fantov ca ce:.-; proti večerni uri do prepira. Na eni strani se je nahajal med drugimi Ivin VerstovšcK, posesti i..ov sin iz Stare vasi. Ko je zapazil med nasprotniki nekega Rajerja, ga jc 1-otel napasti, a ta jc z'\ žal pred njim. Obdolžen. sc jc o1 mi nato do Rajcrjevega tovariša Martina Buršiča, ga brez povoda sunil v levo stran prsi, težko ranil pljučna krila ter s tem povzročil smrtno nevarnost. Okro/ no sodišče v Celju je obsodilo Ver? t m šeka na 3 mesece težke ječe. § Razžaljene uradne osebe. V nckei.i kraju naše solnčne Dolenjske občin« ski odborniki z županom na čelu skle nili, podaljšati svoj vodovod do sosed' njih vasi in so zato vložili prošnjo na pokrajinsko upravo za določitev vodoprav« ne obravnave. Pokrajinska uprava je če legirala k obravnavi okrajnega glavar/i L. K. To pa nekaterm občanom ni W\o prav in posebno se je razburjal nad tem F. B. z Volčje drage, ki je ob vsaki pn-liki v druihi napadal zasovraženega okr. glavarja in mu skušal kratiti čast Na> pram svojim prijateljem se je večkrat iz« razil, da je glavar le mešetar, ki je spo« razumljen z Beltramovimi nasprotniki, katerim gre v vsem na roko, samo da bi pri bodočih volitvah agitirali zoper njega. Na ta način se je osebno sovraštvo izbralo za torišče politično polje in km.; lu je stvar tako daleč dozorela, da je prišla pred ljubljansko ...žclno sodišo. ki jc obrekovalca obsoddo na 1000 Dit, denarne globe. § Kurja smrt. Kadi tatvin, ki jih je iz^ vršila tekom par mesecev deloma sam-delonfa pa v družbi 16«ietnega pastirja Martina Kostcvca, se jc zagovarjala pred celjskim okrožnim sodiščem delavka An tonija Štibrič iz Pisec. Vzela je vse, kar ji je prišlo pod roko, zlasti pa je bi!« strah vseh kokoši, gosi in pur.:nov br« žiškega okraja, firez perutnine si ni m. gla misliti zlasti večjih praznikov. Pri ta: vini jc posredovala tudi še neka drugi delavka. Obsojena sta bila Štibrič na po-drugo leto. kostevc pa na 6 mesecev tež ke ječe. Ker je Štibrič ic znana prikaz^ pred raznimi sodišči, jc okrožno sodišča obenem izreklo dopustnost oddaje v pri« silno delavnico. 13. oktobra: ČIRIH: Beograd 7.45, New-York 521. London 23-40, Pariz 27.30, Milan 22.77. Praga 15.475. Budimpešta 0.00675. Bukarešta 2.80. Sofija 3.8". Dunaj 0.007340. TRST: Beograd 33 do 33.25. Duna' 0.0320 do 0.0390, Praga ti?.00 do 6S.K Pariz 119.75 do 120.50, Ne\v-York 22.8" do 22.95, Curih 432 do 441, Talute: di- ~~~ i narji 33 do 33.25, 20 zlatih frankov v »•to« , . Pravo Schichtovo milo z znamko Jelen" je najboljše in v uporabi najceneje milo na svetu. Pri nakupu pazite na ime „Schidit" in na znamko M Jelen"! Schicht | zlatu 90 do 91. DUNAJ: Devize: Beograd 1016. do 102 Bukareštu 381 do 393, London 318..T«" do 319.500, Milan 3094 do 3106. Ne« York 70.935 do 71.185. Pariz 3717. d" 3733. Praga 2113 do 2123, Sofija 514 do 518, Curih 13610 do 13.660. Valute: dinarji 1007 do 1013. lire 3065 do 3085. PRAGA: Beograd 48.90. Dunaj 4.715. Rim 148.75, New-York 33.95. Curih 648-5« BERLIN": Beograd 6.085. Milan 18.40. Praga 12.515. New-York 4.19. NEW-YORK: Borza vsled narodnega pr:.znika v Združenih državah ni poslovala. LONDON: Beofcrad 315, Pariz 85.50 Rim 102.80, Curih 23.41. Nevv-York 449.37 Dunaj 319,rX)0. Praga 150.75. Zopet so došli nainoveiii modni Usti m dame in gospode. Dobe se v Tiskovni zadrugi v LlubUani. Prsiernova ulica 54. v Elitnem sCinu Matica Proslava 15 letnice zagrebškega veleizdajni-škega procesa Zagreb, 13. oktobra. Ob krasnem vremenu so žrtve zagrebškega vcleizdajniškega procesa proslavile včeraj svoj lolctni jubilej. Proslava 50 letnice pisatelja Meška V Ptuju se je osnoval odbor, ki si je nadel nalogo proslaviti 50 letnico našega dičnega pesnika in pisatelja Fr. Ks. Me--ka. ki župnikuje sedaj v Selcih pri Slo-venigradcu. S proslavo je zamišljen tudi sestanek vseh onih — danes v najrazličnejših poklicih se nahajajočih nekdanjih dijakov ptujske gimnazije in to od ustanovitve zavoda v letu 1869. Pripravljalni odbor je določil za slavnost sledeči spored: Dne 10. novembra v pondeljek ob 16.30 odnosno 17.12. uri sprejem došlih gostov na ptujskem kolodvoru. Ob 20. uri se rrši v ;Mestnem gledališču« predstava Meško-ve drame »Pri Hrastovih«. Nato eventualno prijateljski setaoek v »Narodnem domu«. V torek dne 11. novembra bo ob pol 9. uri dopoldne v mestni proštijski cerkvi svečana žalna služba božja za vse pokojne profesorje, tovariše ter dobrotnike ptujske gimnazije. Ob 1. uri popoldne -kupni obed došlih gostov in Ptujčanov, ki se bodo v to prijavili v »Narodnem domu«. Zvečer ob 20. uri v prostorih .Društvenega doma« koncert z obširnim zabavnim sporedom. Čisti dohodek prire-iitve je namenjen dijaški kuhinji ptujske rimnazije. Odboru je ležeče na tem, da so vrši slavnost v prav tovariškem duhu in tikc ie bodo ob tej priliki po dolgih letih zopet. sestali tovariši — bodisi Slovenci — bodisi Nemci k tovariškemu sestanku, preživljajoč spomine in doživljaje izza šolske dobe. Izrecno dobi omenjeno, da je slavnost zamišljena v izključno tovariškem duhu — brez vsakega politično -strankarskega obiležja ali primesi. V teku prihodnjih dni se bo začelo raz-pošiljanje tozadevnih vabil vsem onim nekdanjim dijakom ptujske gimnazije, katerih naslovi so odboru znani ia so se nogii ugotoviti na podlagi gimnazijskih izrestij počenši od 1. 1869 do 1896. — Samoobsebi umevno je, da je ugotovitev natančnih naslovov na ta način silno težavna in v premnogih slučajih naravnost Dfimogoča. Marsikateri nekdanji dijak ptujske gimnazije ne bo torej dobil speci jelnega vabila- Vsi taki naj smatrajo te vrstico za opozoritev, obvestitev in obenem kot vabilo k slavju. Ker ima odbor za zunanje udeležence pravočasno poskrbeti za ta dva dni 10. in 11. novembra prenočišča, ter da se zamore določiti število udeležencev pri banketu, se vsi gg., ki se nameravajo udeležiti slavja, uljud-iio vabijo da javijo svojo udeležbo najkasneje do 1. novembra 1924. Na pozneje došle prijave se ne bo oziralo. Za mesto Ptuj in okolico se posebna vabila ne bodo razpošiljala. Objava in vabilo za mesto Ptuj in okolico se vrši potom lepakov, 'ki bodo javno nabiti. Pri večerni prireditvi pa so gostje dobrodošli. Zunanji gg. udeleženci se obveščajo, da. se je odbor obrnil na ministrstvo za promet z prošnjo, da dovoli za to priliko polovično vožnjo od postaje bivališča pa do Ptuja;in nazaj. Te (ln; se je zv< pa prisostvovali parastosu svojih 17 že pokojnikov sotrpinov. Od 53 obtoženih jih je namreč sama še 36 živih. Šest izmed njih sa radi bolezni ni moglo udeležiti proslave. Na sestanku je bila sprejeta sledeča deklaracija, ki jo bo posebna delegacija izročila Nj. Vel. kralju Aleksandru: «Srbi, obtoženi 1. 190S./9. v zagrebškem veJeizdainiškem procesu, se smatrajo povodo-m sestanka o priliki 15-letnice srečne, da so mogli prisostvovati parastosu za svojimi tovariši v slobodni državi in pod junaško narodno dinajstijo Karagjorgievidev ter so sprejeli sledeči sklep: Misel edinstva, ki je bila v vseh treh delih naroda vedno živa in radi katere je bil pred 15. leti obtožen preko nas ves srbski del našega naroda in ž njim vsi po-borniki iste misli v celem narodu, misel, za katero je doživela in prestala ootem junaška Srbija v gigantski borbi za slobodo in ujedinjenje svojo Gol-goto — je temelj naše države kraljevine SHS. Prepričani, da je ta državna ideja edino možna podlaga prave svo- Pripomniti je treba, da ni imela koristi od j NOVO MESTO. Na vabilo Jug< »slov. tega nobena oseba in ne zavod temveč ■ Matice se je zbralo v soboto roJol jubno izključno okrajni šolski sveti, torej, ljud- obClustvo in napolnilo veliko dvor »no v stvo, za katero se klerikalci z besedami Narodnem domu. Hotelo je izraziti svo» toliko bore in šolska vodstva, ki so vsaj toliko uradi kateri delujejo za javni blagor, kakor županstva. To je torej tista »velika« afera, za katero so morali klerikalci poklicati »Beograd« na pomoč, da si pomagajo iz zadrege. »Korupcijska afera" Učiteljske tiskarne Klerikalci so iznesK v »Slovencu« senza-cionelno brzojavko o neki korupcijski aferi v Učiteljski tiskarni, s katero hočejo prikriti svoja zadnja nasilja in perse-kucije na prosvetnem polju. Brzojavka pravi ob koncu, da podrobnosti še niso znane, dasi so celo takozvano »afero« seveda sami nesli iz Ljubljane v Beograd. Da klerikalci ne bodo delafi senzacij s svojim namigovanjem, odkrivamo mi to »korupcijsko afero«, ki je bolj nedolžna kot razne klerikalne mahinacije marsikje. Učiteljska tiskam?, je zaprosila, prosvetni oddelek, da bi smela poštnine pro-što razpošiljati tiskovine šolskim vodstvom, kakor jih razpošilja zaloga šolskih knjig in Jug. knjigarna na župne rade s pomočjo škofijskega ordinarijata. Enako pravico je prevzela ta tiskarna že Dopisi KPANJ. Sokolsko društvo v Kranju priredi skupno z drugimi naprednimi drus štvi začasno v dvorani Narodne čitalnis ce vsako sredo in soboto pod strokovs nim vodstvom plesnega učitelja g. Mctos da Mayr običajne vsakoletne plesne vas jc. Otvoritvena plesna vaja se vrši v sredo dne 15. t. m. ob pol 21. uri. GORENJA VAS PRI STIČNI. Pri nas se je vršil v nedeljo dne 12. t. m. dos bro obiskani sestanek lovcev iz naše dos line. Na sestanku je poročal o lovu kot panogi nar. gospodarstva ter o pomenu Slovenskega lovskega društva za lov dru» štveni blagajnik ravnatelj Iv. Zupan. — Ustanovil se je klub članov S. L. D. za Stisko dolino. Za predsednika kluba je bil izvoljen g. Josip Zaje in Znojil p. Kr* ka, tajnikom pa g. Milan Končina Gore« nja vas. — Ta sestanek je prvi korak k zboljšanju lovstva v Stiški dolini. — BLED. Dopisniku z Bleda v «Sloven» cu» št. 231 odgovarjam, da je «Jutrov» članek v št 235, ki ga sicer nisem spisal jaz, povsem resničen. G. Gogala je ta* koj po zatvoritvi igralnice zahteval od ravnatelja Int. hot. družbe 70 in 50 tisoč dinarjev za posredovanje kr. org. SLS za zopetno otvoritev. Ker pa za uspešno in= tervencijo ni bilo . nikake garancije, je pri nakupu tiskarne od Kleina za poštnine prosto razpošiljanje tiskovin župan- i prišla -zadeva pred občinski odbor, kjer stvom. Tedaj je op-.emljaJ s štampiljko • so klerikalci glasovali za protest proti za; bode, sreče in napredka našega tro-| poštne spremni klerikalni deželni od- tvoritvi igralnice le na podlagi zagotovila imenega naroda, zahtevamo od vseh bor in po prevratu je prevzela te pošlega prejme g. Gogala diferenco s sodno deželna vln-K Te pravice se je lahko po- ; poravnavo prikrajšanega računa. Koristi služevala vsaka tiskarna, ki je imela v I občanov so jim bile- pri tem seveda deves zalogi tiskovine za županstva. Prosvetni:" bnga. Sele na predlog g. Kende se je oddelek je dovolil enako za šolska vod- -to pntegmlo v- obvezo tudi ostale up. merodajnih faktorjev, da imajo to misel vedno pred očmi in da uravnajo po njej tudi svoje delo v korist naroda in države, obenem pa z vso svojo močjo onemogočijo vsako razdiralno delo anacijonalnih in aetidržavnih ele- stva, ker je smatral šolska vodstva za urade, ki niso manjvredni od županstev. Sličica z ljubljanske ulice nike z Bleda. Kar pa se tiče očitka, da sem v prid Sokola oškodoval občino za 20 odst. na vstopnicah, pa bi bilo le že= leti, da bi kak klerikalni odbornik ali žu> pan oškodoval na tak način občino v prid Orla. Res je namreč, da sem po lastnem prizadevanju pridobil občini iz naslova igralnice 116.000 Din, Sokolu pa žal le 2000 Din, ker je bila igralnica predčasno ukinjena in je občina tako izgubila nas daljnih 50.000 Din, Sokol pa 8000 Din. V koliko je deloval za ukinitev igralnice pol. šef, mi ni znano. Po časopisnih ves steh je bik ukinitev predmet ministrske seje, pri kateri so bili navzoči 4 ministri iz Slovenije, vsi pripadniki SLS in ni tos rej nikaka volilna farbarija, ako je to poudarjal -*Jutrov» dopisnik. Lojalno pa priznam, da vas je bilo nekoliko sram, da so ravno vaši ministri asistirali ukinjes nju igralnice in s tem prikrajšali občino in občane za sto in stotisoče na direktnih in indirektnih dohodkih. V isti številki »Slovenca® je tudi izjava Int. hot. dmžs be, ki pa ni točna. Izpuščeno je namreč dejstvo, da je par dni pred zadevno obč. sejo zahteval g. Gogala v družbi baje g. inž. S. od ravnateljstva za posredovanje 120.000 Din. G. Arh je svoj odgovor v vovarne «Union» so si «bezkuenici» «Slovencu» že vnaprej razbobnal po B!cs postavili šotor, v katerem imajo del j du in grozil z »azkritji, ki pa so izosta* pohištva in kjer oče, mati in otrok spe. la, kakor je tudi izostal dokaz, da ni pres Kuha se na ulici, kakor kaže naša sli- sedlal v klerikalni tabor, četudi pod fir= ka, ki nam kaže težko prizadetega mo «Obrtno s de'avska zveza». kateri mo rodbinskega oč^ta pri sekanju drv. Ali rem le čestitati, da si je postavila na čelo se je stanovanjska oblast za slučaj po- tako nesebične in vsestransko delavne brigala in kako, nam ni znano. I člane. — Tomec. Kulturni pr Gledališki repertoarji druge revije ter druge v tako delo spa-1 Jugoslovenske narodne pesmi. V Za- dajoče panoge. Urednik enciklopedije bo' grebu je Jugoslov. akademija za znanost Ljubljanska drama- T ,rek. 14.: Zaprto. Sreda,- 15.: «Cyrano de Bcrgerac». F. Četrtek, 16.: «Firma P. B.». B. Petek.. 17.: «Paglavka». E. Sobota, 18.: <-.Moč teme». C. Nedelja, 19.: «Šcstcro oseb išče avtoria*>. Izv.- • Ljubljanska opera- Turek, 14.: «Netopir». E. Sred? 15.: Zaprto. Četrtek, 16.: »Majska noč». A. P tek. 17.: .,Rigoletto». D. Sobota, 18.: «V vodn,aku». «Cavalleria rusticana». B. Nedelja. 19.: «Carjeva nevesta*. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Celjsko gledališče. torek, 14.: «Moč teme«. Gostovanje l.iub-l.iairske drame. Abonma. Mariborsko gledališče- Gostovanje v celj-kem Mestnem gledališču. V torek 12. gostujejo v Mestnem gledališču v Celju člani ljubljanske drame s Tolstega dramo 'Moč teme*. Pričakovati je. da bodo znali Celjani uva-ževati to prvovrstno kullurno prireditev in da bodo z obilnim posetom dali izrrza razumevanju domače gledališke umetnosti. Koncert Josipa Rijavca v Celju, ki se je vršil v nedeljo, dne 12. t m v mestnem gledališču je nudil izbranemu občinstvu prvovrsten užitek. Umetnika so navzoči po vsakokratni točki burno akla-mirali. Žal, da umetniške prireditve v Celiu še ne najdejo globokega razumevanja, ki rado prenes pri takih in slič- dr. Stanojevič, poleg njega rektor Polič in prof. Rešetar. Enciklopedija bo začela izdajati letos meseca decembra, izdajala bo v enakih snopičib vsr.k mesec ter bo v desetih mesecih gotova. Knjiga bo stala okolu 400 Din ter izide v dveh izdajah: v latinici in cirilici. Purrinij^va . v Splitu. Kakor smo poročali, je. v Splitu sedaj odprta razstava neodvisnih umetnikov, ki ima velik uspeh. Mnogo slik so pokupili imovitejši Dalmatinci. Med drugimi je prodal Ljuba Babič sliko ^Uica>. Poset razstave je prav dober N'uši:Vva proslava v Beozradu. Pro-60 letnice pisatelja Branislava Nu-se bo vršila v Beogradu dne 6. novembra Tega jubileja se udeleže vsi srbski pisatelji od Nušiča do najmlajših. Vsak gratulant bo Nušiču čestital posebej. Jubilant bo ob tej priliki imel nagovor na naraščaj beogr. dram. šole. Češka filharmcnija v Praci otvori je sočutje s koroškimi brati, pokazt/.ti jim zvest bratski spomin in .im priskoiiiti na pomoč v njih narodnem prizade vanju. M-d došli ,'. jc bila v p. 10 r" zveses ljivem številu zastopan mladina, ki je menda sama našla pravo narodn d pot; kajti oni, ki so poklicani njeni vo ditelji, ji tudi to pot povečini niso dali lepega zgleda s svojo odsotnostjo. Tuc li med drugimi stanovi bi sc bil lahko ifi ta in oni odzval besedam javnega vabila, ki so klicale: «Vsaj enkrat v lotu se sp-omnimo naših nesrečnih rojakov sočutno, resno in slovesno!« Po pozdravnem nagovoru predsednika podr. Jug. Mat. (F. Seidl) je nastopil vneti zagovornik naših koroških rojakov, g. dr. J. C. Oblak, preds. Go< sposvetskega Zvona in je v živrjinem te« ku misli in dejstev orisal našo koroško bolest. Govornik ni t '.d "i.ci; nemoške žalosti in obupa, nego sliko krc pke nacio« nalne zavesti in pogumne bo rbe ob če< tudi težkih prilikah. Taki ak^i.di so v ofc» činstvu izzvali simpatične odrnev-, da se je zahvalilo govorniku s top'lim cnlobras vanjem. Razšli smo se v ^.izpoloženju, primernem bridkemu spomiiiskc.ju Jnes vu slovenske zgodovine, utrjeni v čislaš nju jugoslovenske narodne rnisli po spod bujevalnih besedah g. dr. Oblaka, ki ga želimo še ponovno videti imed nami in slišati kot jasno zročega narodnega glas« nikal TRBOVLJEsVODE. Začetkom okto* bra se je poslovila od Trbovelj gospa Ana \Vessner, dolgoletna upraviteljica dekliške šole na Vodah. Z njo odhaja iz naše doline žena, kakršnih težko pogreša kraj, čegar prebivalci so v veliki meri navezani na dobroto svojih duševnih vos diteljev. Pa ne samo z besedo, tudi z des janjem in gmotno podporo je stala ob strani vsem, ki so se v sili in stiski zas tekli k njej. Ana VVessnerjeva je prišla, v Trbovlje leta 1888. in službovala tam celih 36 let. Letos je bila na lastno prošs njo upokojena. Dolga je vrsta let njes nega vestnega učiteljevanja, celi dve ges neraciji vodenskih deklet sta bili deležs ni njenih zlatih naukov,t katerih sc s hvaležnostjo spominjajo vse, ki jih je 't'* izstavljeno odpustnico in lepo besedo za pot v življenje spremila za vedno čez prag ljudske šole. S hvaležnostjo pa se je bodo vedno spominjale tudi njene biv» še tovarišice na vodenski šoli, ki so spo* štovale v njej svojo vestno predstojnico in za vse enako skrbno svetovalko. Pa tudi učiteljstvo drugih trboveljskih šol je izgubilo z njenim odhodom tovarišico, ki je bila vedno in povsod na mestu, kjer se je šlo za. ugled in dobrobit učiteljske? ga stanu. Zato ji k slovesu vsi skupaj že« Iimr. da bi mnogo let v zdravju in veselju uživala svoj zasluženi pokoj, v katerim si bo z nadaljevanjem svojega doseda* njega plodonosnega dela dopletla venec z napisom: V osrečevanju drugih vedno srečna. DOLNJA LENDAVA. Napad, ki ga je izvršil neznani dopisnik v «Slovencu>» 10. t m. na oba napredna šolska vodite/ Ija v Dolnji Lendavi, me sili, da podam kratko pojasnilo. Izrecno poudarjam, da storim to le vsled tega, da ne bo javnost mislila, da sem pošiljal šolski oblasti lažt niva poročila, kakor to trdi dopisnik. Evo! I. razred mešč. šole ima 12, drugi 11 in III. 4 učence — torej vsi trije razredi 27 učencev, o kvaliteti pa ne bomo raz> pravljali v javnosti. Nar.edba predpisuje za I. razred 30, za vsak nadaljni razred pa minimum 15 učencev. Iz tega se vidi, da vsi trije razredi ne dosezajo število 30, ki je predvidevano za L razred. G. dopisnik, na podlagi teh podatkov lahko sklepate, kdo izmed naju laže! Kar se tis če drugih namigavanj, pa povem dopiss niku ali dopisnici, da o njih pe bomo razs pravljali pred nobenim forumom, dokler ne prevzame popolne odgovornosti za istinitost svojih podatkov. Če bi se dos pisnik razumel na šolstvo kaj več kakor za;ec na boben, gotovo ne bi pošiljal tas kih dopisov v iavnost. Glede moje pres mestitve pa naj bo dopisnik po.nirjen. Dejstva (ki mefa prav nič ne brigajo), ki jih bom navedel šol. oblasti, izpričuješ jo, da želim priti zopet v normalne razs mere, če ne na meščansko, pa na ljudsko šolo — in izpričujejo tudi, da sem to za = služil, četudi dopisniku ne bom navajal teh dejstev. Le mi^no kri, pa bo vse v redu! — Josip Gorišek. Opozorijo Opozarjam vsakogar, da nisem za dols gove, ki bi jih event. napravi'a moja žcs na, v nobenem slučaju plačnik. Ljubljana VIL, 13. oktobra 1924. Jožef S!ok, strojevodja 2189 Kavškova cesta. Posano Z ozirom na napade v «S'ov. Domu», časopisju, ki izhaja v Trbovljah, na mos ■o osebo kot gerenta občine Trbovlje, izs , ko, zemljepis in zgodovino, humanistične j vede, politiko, slovstvo, umetnost, pravo, svojo letošnjo koncertno sezono s Sme- javljam podpisani, da vložim proti listu tanovim simfoničnim ciklom se zopet otvori. Mestna občina ljubljanska namerava za tekoče šolsko leto otvoriti zopet penzijo-nat v oda šporna bomo pač še čuli besedo. Trboveljski pokret je interesanten. ako je upravičen, potem je le škoda, da stoji pod protekloratom Korenovega lista in družbe, ki se zbira okrog tega famozue-j;a . * Opozorilo delavstva. Gospod inž. De-kleva nam piše iz Francije: Opozarjam vse slovensko delavstvo, da pridejo v Franciji le oni do zaslužka, ki delajo v rudniku, to so rudarji ter malavarji Vsem drugim delavcem odsvetujem, da do spomladi iščejo sreče po Franciji. Le rudarje in rudniške delavce lahko spravim do dela, tu in tam pa rabim kakega mizarja ali zidarja. Profesijonalisti naj torej ne hodijo v Francijo, ako si niso dela že naprej zasigurali. Informacije pošilja: Inž. Dekleva, Haut Fourneaux d' Uckange. Uckange (Moselle), Francija. * Delavska zbornica za Slovenijo v Ljubljani se je preselila v nove prostore na Poljanski centi št. 12, pritličje, levo. * Pristop tujih vojnih ladij v naše vode. Ministrstvo vojne in mornarice je izdalo naredbo o oristorm tuiili voinili ladij v sinejo muditi dalj časa kot osem dni v naših lukah in istočasno ne več kot tri ladje iste države. Prihod se javlja običajnim diplomatičnim potom. Naredba pa se ne nanaša na vojne ladje, na katerih se nahajajo državni poglavarji in člani njihovih rodbin. Posadke se morajo ravnati točno po naših pristaniščno-sa-nitetnih predpisih. * Požar v Gornji Kungoti. V nedeljo zjutraj je izbruhnil pri Francu Lebariču, posestniku mlina in pila me v Goruji Kungoti, nenadoma požar, ki se je tako hitro razširil, da je kmalu upepelil ves mlin. Na kraj nesreče je sicer prispela požarna bramba iz Maribora, ki je po dve-urnem naporu rešila del pilarne in stanovanjsko poslopje s pohištvom, škoda je ogromna. Posestnik je zavarovan le za neznatno vsoto. Kako je požar nastal, nihče ne ve. Pri gašenju je vodja mariborskih gasilcev g. Foller padel v vodo, pa.se pri letn le neznatno poškodoval. * Nedeljski pretep. V neki gostilni v Vevčah sta se v nedeljo sprla delavca Jernej Cimerman in Andrej Paternost. V prepir se je vmešal še tretji delavec, ki je nenadoma potegnil nož in sunil naj-preje Cimermana v hrbet in vrat, nato pa Paternosta v levo roko. Ranjenca sta bila prepeljana v bolnico. Napadalec jc aretiran. * Trgovina z dekleti v Skoplju. Komisar železniške policije v Skoplju je te dni aretiral Kemala Abduloviča iz Teto-va, ki je imel pri sebi dve mladenki. Eno izmed njih. Zivko Aršic iz Kragujevca, je kupil v Nišu za 1800 Din. Mladenki sta bili vrnjeni staršem. * Mož ustrelil svojo ženo. Na Spodnjem Berniku, župnija Cerklje na Gorenjskem, se je prošli petek odigrala velika rodbinska tragedija. Simon Naglič se je pred tremi leti vrnil iz Amerike in prinesel s seboj mnogo denarja. Po povratu v domo vino se je tudi oženil k precej premožni hiši. S svojo ženo pa ni živel v dobrih odnošajih, ker baje ni znala kuhati. V zadnjem času se je mož tudi vdal pijančevanju in često pripovedoval svojim prijateljem, da bo ženo ustrelil.\ Usodnega dne je bi]a žena na polju, kjer je žela ajdo. Med delom je prišel k njej tudi mož, ki je bil zelo nataknjen. Prijel jo je za roko in oddal nanjo 5 revolverskih strelov. Streli so bili smrtonosni. Po krvavem dejanju je zločinec izginil in ga oblasti doslej še niso izsledile. * Rodbinska tragedija v Trnovčah pri Lukovici. K tej naši notici, ki smo jo pred nekaj dnevi objavili, nam poročajo, da posestnik p. d. Godinovc svojega sina ni ustrelil v prepiru, temveč po nesreči, ko je izbasaval samokres. Nesrečni oče se je hotel potem v obupu še sam ustreliti, kar pa so preprečili sosedje. * Poneverba na novosadski pošti. Policija v Novem Sadu je aretirala poštarja čiriča radi poneverbe 36.000 Din državnega denarja. Kirič je bil oddan v zapore novosadskega sodišča. * Špijonsk« afera v Beograda. Beograjska policija je te dni aretirala nekega špi-jona in špijonko, pri katerih so našli večje število Leninovih slik in brošur. Špi-jon je bD oblečen v redovniško obleko. Zove se Anton Warker, ona pa Jelena Siavakinova. Podrobnosti o aretiranih še niso znane. * Pobeg zločinca z zrakoplovom. Ker se modernizira svet, se seveda modernizirajo tudi zločincL Subotiška policija zasleduje sedaj mednarodnega zločinca Ge-orga Heckla, ki je osleparil subotiškega zastopnika neke dunajske banke za 250 tisoč Din in nekega tovarnarja iz Velikega Bečkereka za 150.00Q Din. Zločinec je pobegnil z zrakoplovom, ki si ga je najel v Pančevu. Ustavil se je na Dunaja, a tamkajšnja policija ga doslej še ni aretirala. * Nesreča z možnarjem. V okolici Maribora se trgatev pridno nadaljuje. Po starih običajih morajo fantje na dan trgatve streljati, da izženejo iz grozdja kače, s katerimi v Slovenskih goricah strašijo otroke, da ne zobljejo pred trgatvijo sladkega grozdja. Tudi Gašpar Kajžar iz Kam-nice je prošli petek mislil, da mora izstreliti možnar v znamenje, da v vinogradu berejo. Spravil se je v neki graben in napolnil možnar s smodnikom. V zadnjem hipu pa se je nerodnemu fantu vžgal smodnik in z njegove levice sta sfrčala kazalec in palec, da je bila roka namah čisto krvava. Hudo ga je posmo-dilo tudi po obrazu in mu ranilo usta. Fant se je takoj podal k rešilnemu oddelku. kjer so ga obvezali in prepeljali v bolnico. * Železničarji! Danes, torek 14. oktobra, se vrši ob 20. uri v Rokodelskem domu v Ljubljani širši sestanek rokodelcev in delavcev glede delavskega pravilnika. 2190 * Ugodna prilika. Zaradi opustitve trgovine, se v manufakturno-modni trgovini Jos. Bedrač. Ljubljana, Aleksandrova cesta 2, prodaja, dokler traja zaloga, vse blago po vsaki sprejemljivi ceni. Eleganten domski hlobuh po najmodernejši obliki si izberete le iz krasne zaloge damskega modnega salona. Stuohly-Maike, Židovska nI. Iz Ljubljane V zalogi mizice ln stolčki Iz hrastovega lesa, predali In rolo pri tvrdki igsga n Franc Bar. Ljubljana. Cankarjevo nabrežje 5. u— Na tehniški srednji Soli v Ljubljani jc razpisano učno mesto za strojegradbo in strojno risanje. V poštev pridejo stroj ni inženjerji z drugim drž. izpitom ali pa absolvirani slušatelji tehniške fakultete z daljšo prakso. Prošnje, opremljene v smi* slu čl. 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih naj se vla* gajo pri oddelku ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani do 31. oktobra t. 1. u— Seja ljubljanskega pododbora Udruženja rezervpih oficira i ratnika se vrši v sredo 15. t. m. ob 20. uri v običaj* nem prostoru. Udeležba obvezna. — Pred sednik. u— Odlikovanje pevskih delavcev. V nedeljo dopoldne so bila v dvorani Glas* bene Matice na svečan način izročena od likovanja častnemu predsedniku Ljub* ljanskega Zvona in podpredsedniku Zve* zc slovenskih pevskih zborov dr. Antonu Švigiju (red sv. Save IV. razr.), pevovod* ji Zveze in Ljubljanskega Zvona g. Zor* ku Preiovcu (red sv. Save V. razr.), taj* niku Zveze slovenskih pevskih zborov g. Silvanu Pečenku (red sv. Save V. razr.) in predsedniku pevskega društva Slavca, g. Ivanu Dražilu (sv. Save IV. razreda). Predsednik Zveze slovenskih pevskih zborov, ravi.atelj Matej Kubad je imel pri tej priliki slavnostni nagovor, v kate* rem jc orisal zasluge odlikovancev na glasbenem polju, nakar jc pripel red sv. Save IV. razr. na zastavo pevskega dru* štva Ljubljanski Zvon. Pri izročitvi od* likovanj posameznim odlikovancem, jc imel na® vsakega kratek nagovor in mu izrekel svoje čestitke. Imenom pokrajin* ske vlade jc čestital odlikovancem višji šol. nadzornik dr. Bezjak. Združeni pev* ski zbori so zapeli «Buči morje adrijan* sko», nakar je bila intimna in prisrčna pevska proslava zaključena. u— Policijsl: A . c. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji sle* deči slučaji: 3 tatvine, 1 prestopek pij * nosti, 2 prestopka kaljc .la nočnega miru, S prestopkov testnega policijskega reda, 3 prekoračenja policijske ure, 2 ne/godi, 1 nevarna grožnja, 2 prestopka r;--graja* nja, 1 telesna poškodba, 1 godba > rez do= voljenja in 1 samomor. Aretaciji,- so se izvršile štiri in sicer: 2 radi poškodbe tu* je lastnine, * radi prestopka tatvine in 1 radi pijanosti. u— Nepreviden šofer. Avgust Kogej, šofer Konzervne tovarne na VrhniKi, je 31. t. m. s tovo'..im avtomobilom privo* zil po Pogačarjcvem trgu tako neprevid* no, da jc zadel na vogalu trga v kande* laber in podrl ulično svetiljko. Napravil jc s tem mestni občini 7500 Oin škode. u— Nekatere mlekarice preve* zaupa« jo poštenosti pasantov in rade puščajo na ulici svoje vozičke brez narrorstva. Da pa je to zelo riskantno, se je prepri* čala v soboto dopoldne posestnici Mari* ja Bazlan iz Savelj. Ko je za hip skoči* la > neko hišo po opravku in pustila vo» ziček brez nadzorstva na Marijinem tr* gu, je to priložnost izrabil neki uzmovič in ji odnesel kg masla, par novih moških nogavic ter nekaj svežega govejega me* sa. u— Potegnila jih je ali poskušen samo« mor. Marija Korbar, žena delavca, sta* nujoča v Stožicah, je stala » nedeljo oko« li pol 12. ob železniškem prelazu blizu Dravelj. Ta čas je prišel mimo p rogov* ni nadziratelj Vin jo vprašal, kaj da tam* kaj počne. Za odgovor je dobil besed-: «Pod vlak bom skočila!« Naredila je pri tem tako obupan obraz, da je nadzira tel i pazil na «obupanko» toliko časa, da je vlak odšel. Potem pa jc hitel na šišensko stražnico in zadevo prijavil. Mož posta« ve je Korbarjevo prijel in šla sta na straž nico. Pri zaslišanju je izpovedala, da se še dolgo ne misli ločiti od življenja in je obupne besede izgovorila napram nadzi< ratelju kar tako, ker slučajno ni našla bolj «pripravnega» odgovora. u— Pobalinstvo. Dva mlada nepridi* prava, Vinko H., brezposelni delavec ter Aiojzij P., bivši mizarski vajenec, sta re vračala 11. t. m. okrog 10. ure zvečer precej vinjena prou /.eleni jami. Ko sta prišla mimo stojnice Marije Kozinc pri Kolinski tovarni, sta pričela ženski, ki v baraki tudi „ enočuje na vse mogoče na* čine nagajati. Ker pa nista izvabila Ko* zinčev; iz barake, sta končno pograbila vsak za pest debel kamen in ga vrgla z vso silo v barako. Zbila sta šipe ter na* pravila za 500 Din skupne škode. Zago* varjati se bosta morala pred sodiščem. u— Nesreča na cesti. Matejku Rozma* nu iz Št. Vida nad Ljubljano se je v pon* deljek okrog pol 6. zjutraj na križišču BIciweisovc in Dunajske ceste splašil konj, ki sc je ustrašil prih ii.ijoč-„ i vla* ka. Vsled sunka je padla raz voz učite* ljica Marija K.amolčeva iz Št. Vida in sicer tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. Prepeljana je bila v bolnico. u— Razne tatvine. Posestniku Franu Žirovniku v Zg. Šiški 22 je neznan tat od* peljal iz šupe ročni voziček, vreden 800 Din. — Ko sc je Alojzij Trček iz Sc'a pripeljal v nedeljo ob pol 19. uri s šta* 2187 j jerskim vlakom v Ljubljano, je pri izsto* ' pu iz voza izročil zavite.: z manufaktur* : nim blagom neznanemu moškemu, da ga odnese na peron. Ko jc prišel obložen z drugimi zavoji za njim na peron, neznan* ca ni več našel. Šele tedaj jc uvidel, da je zaupal 3750 Din vreden zavoj tatu. — V garažo posestnika avtomobila g. Stu* picc v Slomškovi ulici jc v soboto zvečer vdrl neznan tat in odnesel šoferiu Karo* lu Kreuzerju usnjat kovčeg z usnjatim rjavim suknjičem, različnim perilom in listnico, v kateri se jc nahajalo 700 Din gotovine. Skupna škoda znaša 4000 Din. u— Mestna Orjuna Št. Jakob * Krako* vo s Trnovo poživlja vse svoje člane in članicc ter članstvo bližnjih organizacij, da se v polnem številu udeleže pogreba umrlega člana Stanko Sitarja, ki se vrši danes ob 2. popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Zbor za člane in članice v krojih ob 1. uri na Šentjakobskem trgu. — Odbor. u— Učni tečaji, ki jih priredi Sloven* sko trg. društvo «'Merkur«, prično sredi tega meseca. Kdor želi obiskovati osobi* to višji tečaj nemščine in italijanščine, naj se prijavi najkasneje do 15. t. m. v društveni pisarni Gradišče 17, I. od 6. do 7. ure zvečer. . 2186 Iz Celja c— Kekurz zoper občinske volitve je podpisal, kakor poroča sedaj nemškutar* sko dr. Ogrizkovo glasilo v svoji zadnji številki, po pisarni dr. Ogrizka gostilni* čar Žumer na Glavnem trgu. Po dolgem iskanju jc socialno gospodarski blok ven* dar lc našel slamnatega moža, ki jc v svojem zaslepljenem sovraštvu do narod* nega celjskega živi j a postavil svoje ime pod dolgo vrsto klevet in laži, ne pa no* silcc liste dr. Ogrizek in še razne druge odlične korifeje nemškutarskega bloka, ki bi bile za to mnogo bolj poklicane. Značilno jc to dejstvo, ker jasno priča, na kako šibkih nogah mora biti ves ugo* vor, ki zasleduje edino ta namen, da bi zavlekel šc za nekaj časa redno pošlo* vanje novo izvoljenega slovenskega ob* činskega odbora. Ista številka nemšku* tarskega glasila objavlja pod dr. Ogriz* kovim uredništvom tudi vsebino rekurza, ki sc pa v tej številki bavi le z celjsko «Novo dobo«. Nadaljevanje baje sledi. Želeti jc samo. da bo točno in da bo na* vedlo popolna imena vseh prizadetih v Narodnem bloku, katerim bo na ta način dana prilika preskrbeti zasluženo plačilo gostilničarju Žumru kot eksponentu dr. Ogrizka, ki sc je pri vlaganju rekurza umaknil s čudovitim samozatajevanjem — drugi menijo iz bojazni — v varno ozadje. c— Gremij trgovcev v Celju opozarja gospodarske kroge na uradne dneve Tr* govske in obrtniške zbornice, ki so v Ce* 1 ju vsak drugi torek od 8. do 12. ure v ravnateljevi sobi Javnega skladišča in prevozne družbe (poslopje carinarnice). Prihodnji uradni dnevi so: 14. in 28. okt., 11. in 25. nov.. 9. in 23. dec. e— Na gostilničarski, hotelirski in ka* varniški šoli v Celju je reden pouk ob torkih in petkih od 14. do 18. ure. Prvi šolski dan je danes dne 14. t. m. Obisk šole je za vajence obvezen. e— Uršulinski sejem v Celju. V torek dne 21. oktobra se vrši v Celju, kakor običajno vsako leto, velik živinski in kramarski sejem. e— Nočno lekarniško službo ima ta tc* den v Celju lekarna « Pri orlu« na Glav* nem trgu. e— Med potjo od blagajne celjskega kolodvora do vlaka je izginila posestnici Tereziji Sclčan iz Nove cerkve dne 11. t m. iz krilnega žepa črna denarnica, vredna 60 Din z malo gotovino. Ni še ugotovljeno ali je bila denarnica ukrade* na ali izgubljena. V slednjem slučaju se prosi pošten najditelj, da jo odda na celj* skem policijskem odd., soba št. 12. Iz Maribora - Zveza kulturnih društev. Minulo nedeljo je priredila Zveza kulturnih dru* štev pri Sv. Križu nad Mariborom lepo uspelo predavanje, na katerem je govo* ril zbranim učitelj Skala iz Maribora o kmetiških bojih za staro pravdo. K bese* di se je oglasil tudi nadučitelj Robnik iz Sv. Jurja ob Pesnici in urednik Spindler iz Maribora, ki je priporočal ustanovitev javne ljudske knjižnice pri Sv. Križu, kar so navzoči z veseljem sprejeli in takoj izvolili pripravljalni odbor. Lepo uspelo zborovanje je vodil šolski vodja g. Hle* bec. S predavanji ob meji bo Zveza na* daljevala. a— Mariborski drobiž. V soboto dne 18. t m. ob 20. uri se bo vršil v dvorani hotela prevozu v mestno bolnišnico je umrl. * Letošnja trgatev na Goriškem. Letošnja vinska trgatev na Goriškem je zaključena. Pridelek grozdja ie povpreči; dober, ponekod izvrsten, ponekod pa tuj nadvse malenkosten. Del Brd in gorii^ občine: Cerniče. Šempa§, Batuje, Ozelja Osek, Šempas in del Dornberga je toč. tako sklestila, da so pridelali vinogradniki, ki imajo navadno stp do dvesto i vina, komaj par sto litrov pijače. Kak' -v ost vina je letos prav dobra, ker je mulo grozdje vse pogoje, da dozori kak"i treba. * Kaj ie z odstopom goriškega poditi-pana? Poročali smo pred kratkim, da ic goriški mestni podžupan odvetnik Ver-zegnassi podal ostavko. Sedaj prizadc: mož izjavlja, da so vesti o njegovem odstopu netočne, ker se ni odpovedal svoji časti, temveč je na svojem mestu in bo šc naprej delal v korist Gorice. * Jesensko porotno zasedanje v Gori< I je začelo v pondeljek 13. t. m. Na dnevnem redu zasedanja so med drugim razprave: proti Alojziju Sauer radi zločina umora, proti Alojziju Kobal radi nameravanega ubojstva: proti Josipu Bucik : radi nameravanega uboja; proti Leopoldu Kovačiču radi uboja; proti Dominik i Grottanu radi ropa. Obtožence bodo zagovarjali odvetniki dr. Robba, dr. Zer-naro in dr. Matosel-Loriani iz Trsta. * V rokah pravice. Svojčas smo poročali, da je bil ubit na cesti Žigoni-RenO: nabiratelj vojnega gradiva Josip Gorenje iz Novega mesta. Umora sta bila osumljena njegova konkurenta Franc Zigon ir> Mozetič iz Renč. Zigonu se je trenotn • posrečilo uiti roki pravice. Klatil sc je okolu. Končno pa mu je potepanje začel-presedati. Vrnil sc je domov v Renče kjer so ga orožniki te dni aretirali. * V škaf vrele vode je padel 41eti i otrok Viljem Štefc iz Kopra. Njegov, mati je pripravljala žehto ter zlila v šknt vrelo vodo. Otrok se je dokobacal do posode in štrbunknil v krop, ki mu je povzročil hude opekline po vsem životu. Ker je njegovo stanje opasno, ga ic mati prepeljala v tržaško bolnišnico. Mariborska nedelja Maribor, 13. oktobra Prekipevajoča zlata, soiona jesen. M ral bi biti iz kamna, da bi ne čutil njen poezije, prodirajoče lepote. Soboto je zasanjala mesečina in se zlila v rumeni solnčne pramene, ki celi dan poigravajo na polnih grozdnih jagodah pod pestrim listjem žlahtne vinske trte. Maribor i" ono srečno mesto, kjer gledamo že iz ni gove sredine, iz Gosposke ulice naravnat na vinograd, ki vabi in prepeva v svojem jesenskem času. Včerajšnja nedelja je bila posvečena trgatvi, najlepšem času naše severu-meje, posejane z vinogradi med zelenim; tratami, sadonosniki in gozdovi. Pesmi zvene po hribčkih, smeh in vesslje, ki ga vkljub slabi trgatvi vedno vnovič krese toplo vreme. Slovenec je pač res Cankarjev junak Kurent, ki gode in pleše, sair.■' da vidi igrajočo rujno kapljico. In tako so meščani romali v procesijah med izhojenimi stezami daleč proč o) mesta, — če nič druzega opajali so s.-nad smejočimi jablanami, na obronkih vinogradov pa cveto rože, pisane in sveže, kot niso nikdar niti v pomladi tako vabeče in ljubke. A vkljub zapeljivemu jesenskemu pra/.-niku Maribor ni pozabljal svojih skrbi iu dolžnosti do kulture. V soboto zvečer smo se na lepem sestanku Orjune v vest i -bulu Narodnega doma spominjali obletnice nesrečnega koroškega plebisciti. Ker se nihče drugi ni zganil, je morala nastopiti Orjuna. Jugoslov. Matica, ki bi bila predvsem poklicana za inicljativo takšnih vsenarodnih prireditev, že zop demagoško vlado in zlasti vsiljivega vod nika mariborskih železničarjev, poslanih Zebota. V parku je bil pa 5e bolje obiskan pro-menadni koncert vojaške godbe, ki bo šc ta mesec svirala tudi izrecno v korist pri dosedanji hitrost!, računajo, da pride v noči od torka na sredo na svoj cilj Lakehurst v Ameriki. Poveljnik zrakoplova dr. Eckener je določil za voditelja na poletu preko Oceana letalska kapetana Flemminga En Lehm-anna. Namestnika sta častnika Schiller in _Wjtteman. Ostala posadka obstoja iz dveh krmilarjev za stransko in višinsko krmarenje, enega inženirja, e-nega balonskega mojstra, štirih delavcev in treh telegrafistov. Moštvo se menja v službi vsake štiri ure. Na krovu so tudi štirje ameriški častniki, major Kennedy in kapitan] Steel, Klein in Kraus- ki potujejo na tej vožnji kot potniki. Vsega skupaj je na krovu 28 oseb. Zrakoplov so jc od zadnjega dežju popolnoma posušil, vsled česar se je njegova nosilnost ob srednji toplini zopet zvišala na 70 ton. Na krovu se nahaja 32 ton bencina, 3500 kg olja in dovolj hladilne vode, nadalje razni nadomestni deli, hrana in mnogo pcšte. Iz vse Nemčije je prihajalo zadnje dni •polno daril za posadko Zeppelina, predvsem pa naravnost ogromna množina pošte, ker bi vsak hotel imeti pismo z znamko, ki je dobila pečat na prvem zrakoplovu, ki je preletel Atlantski ocean. Računajo, da bo vsa vožnja trajala kakih 60 do 70 ur. ako ne bo vreme nagajalo. Meteorološka opazovanja izkazujejo, da se pripravlja na severnem delu Oceana precejšen vihar, ki bi znatno oviral hitrost Zeppelina in ga morda celo spravil v nevarnost kljub vsej njegovi vremenski trdnosti. Zato eo -je nameril «Z. R. III> bolj proti jugu, proti Azorom, da se tako izogne zračnim vrtincem in nasprotnemu močnemu vetru. Sicer znaša vsled tega razdalja kakih 1500 km več- vendar pa to ne pomenja mnogo, ker bo zrakoplov lahko hitreje letel in tako izravnal razliko v razdalji. Zeppelin je napolnjen s plbiom helijem, vsled česar ga smatralo, da je takorekoe neranljiv. Ako zaide zračna ladja v topniški ogenj, ji ne bo to skoraj nič škodovalo. Razbit bi bil morda eden ali dva balončka, ki «e nahajajo v notranjosti cigarske obliko ogrodja, ne da bi pri tem trjiela njena vodlji-vost. Napolnjenje s helijem izključuje namreč vsako nevarnost, da bi sc vnel plin. Edino nevarnost bi tvorile bombe, ki bi priletele od zgoraj, vendar pa to ni preveč verjetno v slučaju vojn". «0h. moštvo je v tem trenutku nadvse srečno!» »Kako to?» «Pravkar sem dal pretepsti 16 mornarjev; ti'so srečni, da so kazen prestali. in ostali se vesele, da so srečno odnesli pete!--> Drag poljub. Eden največjih bogatašev sv. ta je bil v šestnajstem stoletju neki Hans pl. NVarnsdorf, lastnik pre-tranih šum in širnih posestev. Svojo mladost jo preživel mi raznih knežjih dvorcih, največ seveda na dunajskem dvoru pri cesarju. Boril se je v vojni proti Turkom in ob tej priliki i- v er.i sami b.t-ki izgubil šest keni. ki so jih sovraž' : niki pod njim pobili na tla. Ko je na Dunaju nekoč dobil o 1 c-| sarja. ki ga .je silno visoko cenil, vabi-jlo na pojedino, je bržčas preveč pil iu Itako se je predrzni! med plesom poljubiti cesarico. Cesar je bil bai- zelo užaljen in ogorčen, in Wamslorf bi bil pri njem gotovo padel v nemilost, da bi ne bil cesarju še ti-ti hip za kazen izplačal trideset tisoč tolarjev, za takratno dobo ogromno premoženje, i {lesar je bil s tem kun m tako zadovoljen, da je pozva-l \Vam=dorfu. naj v tej smeri le še dolgo časa nadaljuje. Ali je liki blisk l>ocedil ter vlekel jastoga n seboj. »Kaj na je to"r> je zakričala fr-.-: v-ka. »pokličite vendar psa nazaj, ali n-vidih, da je utektl z jas te g« r.i! > »Kai naj ua storim'.^ je gospod vnašal mirno. »Pokličite rajši je.-'"gr. nazaj. Ne vidite, kako grize mojega uhogeg" psa?-- ' Tako sta se prepirala še ie!;aj easi, ! dckl"r ni gospod obljubil, da gre za i psom in da prinese iastoga naza j: n i seveda "a trgovka ni pričakala. I Resno je menil. I Starejši Dumas. avtor novega Ju-| trovega* romana »Zvestoba do groba . j je bil po naravi jako lahkoživ: nekoč je prosil Scribeja. znanega pisatelja šaloiger. naj mu vendar posjdi deset napoleondorov. »Predragi prijatelj, silno rad l.j ti ' napravil to us|ugo.» um je odvrnil Seri-j bo. »a sam dobrfc veš. kako je dano I s pos«'i>vaniem denarja: s tem si človek nakoplje samo sovražnike. Ce ti ■■•it, 'posodim naprošero vsoto, se goto-jvo spreva t »No.» 'e odvrnil Duma«, »če pa dru-! gačo ne '_rre. bo liva torej od danes rui-prej sovražnika, n potem, prosim, mi i kar na mestu odštej v posojilo deset j napolecndorov. da bo najina zadeva v | toni oziru enkrat za vselei končana. Dumas je nato pre> 1-vojih deset na-. poleomioif.v. Prijatelja na sta si Parna« 11 • Selil«- ostala !.ak< sta bi„" i Donrei. Neprevidno ravnanje s puško V nedeljo se je odigral v Gabrju pri i Dobrovi tragičen dogodek. Dvanajst letni France Zore se je igral z očet" vo puško in pri tem tako neprevidne manipuliral, da se je sprožila in je krogla zadela njegovo 17k-tno sestro v trebuh, sosedo Marijo Japelj. ki j stala v bližini, pa v levo ramo. Težko lanjeno Marijo Zore so prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer pa je pod legla poškodbi. Nečloveška mačeha Maribor, 13. oktobra. V nedeljo so ovadili v Krčevini pri Mariboru orožnikom nečloveško mačeho. ki je v hiši gosp. Kamenčka • Tomšičevem drevoredu že dolgo ea-; kruto mučila šestletnega dečka, sina poštnega uslužljenca Klojč.nika. Ko j-, prišel orožnik na lice mesta, se je nu dil njemu in spremstvu strašen prizor. Otroka so našli v temni luknji brc okna med premogom na deskah, kjer je moral otrok, ki že obiskuje prvi razred ljudske šole v K veviui. spati ponoči. češ. da ga ne morejo imeti poleg ostalih o otrok v stanovanju, ker je nesnažen. Ubogi otrok je topo in apatično buljil predse, -labo ob], glavo pa je imel v cunje zavito, ker so baje drugače nc more ubraniti mb' 'n podgan, ki mu ponoči skačejo po telesu. V tej luknji je moral otrok prenočevati na golih mokrih deskah že od meseca aprila naprej. Tepen je bi! »ko-ro .sak dan, da končno niti. ni Več jokal. ampak samo stokal. Ta nebogljen-ček tudi ni smel z ostalimi otroci sku-jiaj testi, ampak .ie n«« ;! med j I,-, ostalih čakati kje v kotu. Orožnik je nezaslišno trpinčenje otroka v vili ob mestnem drevoredu I natančno popisal da dobi kruta mače i ha za-luženo kazen, obveščeno pa je Mudi Društvo za varstvo otrok, da -e .-avzame za nesrečno siroto- ki so je 1 našli včeraj s popolnoma oteklo glavi od butanja ob zid. 1 -arantirano pristno, norveško, pri-i poroča lekarna Bahoveo, Ljubljana >' (pri čevljarskem mosta). 4938/a II BEOGRAD. Danes je bila tendenca nc- ] Stanje prvenstva jc sedaj nastopno: koliko slabša nego v petek. Blaga je biio Ilirija 10 točk. Jadran 7, Primorje 3, dovolj in Narodni banki ni bilo treba in- Hermes 3, Maribor 3, Celje 1,"Rapid 0. tervenirati. Promet je bil srednji. Po bor- - Banka Adriatica v Trstu ustavila izplačila Iz Trsta nam poročajo, da je Banca Adriatica v pondeljek dne 13. oktobra ustavila svoja izplačila ter zaprla svojo poslovne prostore. Upravni svet je izdal komunike, ki pravi: -Banca Adriatica sporoča, da je z ozirom na naval glede izplačila vlog prisiljena ustaviti izplaciila v pričakovanju, da se končajo pogajanja, ki so v teku.» Banca Adriatica je bančni zavod, ki je prevzel nekdanje podružnice bivše Jadranske banke na italijanskem ■ozemlju. Banka, ki je popolnoma samostojen zavod, je bila ustanovljena pred dvema letoma s kapitalom 15 milijonov lir, od katerih pa je bilo baje le 3 milijone lir vplačanih. Banka je imela precej slovenske klijeutele. Že dalj časa so se pojavljale govorice, da je banka na jako slabili nogah! Velik del tržaških trgovcev je pravočasno prekinili poslovanje s to banko. Zato ni napravil ta dogodek na borzi nikakega vtisa. Banka je ustavila izplačila že pretečeni petek, danes pa je to tudi ofioijelno objavila. Jugoslovensko zadružništvo, ld je bilo v mnogobrojnih trgovskih odn-o-Sajih z Banco Adriatico. se ,jo pravočasno odtegnilo; tudi velik del slovenskih vlagateljev je rešil svoje vloge, na žalost pa je vseeno še precej slovenskega denarja ogtalo v zavodu. Ni čuda, saj je bila reklama za ta za.vod jako živahna. Sedaj skušajo napraviti nov konzorcij pod vodstvom trgovca Feinerja, da bi intervenirali v Rimu za vladno pomoč ter rešili banko pred konkurzoin. Upanja je malo. Govori se o prisilni poravnavi na bazi 20 %. Slovenske izgube znašajo 3 do 4 milijone lir. Pojutrišnjem bodo začeli odpuščati uradni stvo, ako ne pride rešitev iz Rima. rili vsaka šteje po dve šibkejši deščici, in iz dveh remeljčkov, ki sta pritrjena na dnu in na pokrovu zaboja. Vsi ti deli, ki jih je skupaj 12, se točno dimenzi-jonirajo do vseh podrobnosti. Američani vlagajo vse sadje zavito v svilen papir. Lahko se vlaga pa tudi brez tega papirja. Zadostuje, da obložimo zaboj, predno začnemo vlagati sadje z za-vojnim papirjem. V ostalem jc sadje tako trdno vlagati kakor sicer, da se ie obtolče niti ne obtisne. Izvrstno služijo pri tem prožne stranice. Zlasti pokrov in dno se šibita in pritiskata na vloženo sadje kakor zmeti. Pravilo jc, da je vlagati v te zaboje le ene vrste sadja, ki bodi kolikor mogoče enako debelo, tedaj sortirano ne le po svoji vrsti ampak tudi po debelosti. Na sadnem sejmu bodo ti zaboji na ogled in sc bo sadje v njih tudi prodajalo, na kar opozarjamo naše čitatelje. ! zi je tendenca ostala slaba. Notirale so letošnji pridelek v Savinjski dolini se devize: Dunaj 0.098 do 0.0985. Budini- Soia ali ameriški fižol Na moj zadevni čluaek v tJutruj se je oglasilo nekaj kmetovalcev, ki so mi pisali, nazadnje se je oglasil tudi gospod dr. Anton Schwab, ki natančno popisuje, kako njegova soja cvete in da je nastavila tudi stročje. Edini grm, ki ga ima naša šola še v botaničnem vrtu, je ravno začel cvesti in nastavlja stročje. Na vsaki biljki jc polno drobnih lilastih cvetov in po 3 do i stroki za vsakim listom, tako da ima ena biljka 20 do 30 strokov. Najstarejše seme je zeleno-rmeno in če se pokusi, se čuti, kako je mastno. Zato ima ta rastlina povsod veliko bodočnost. ker daje surovino za olje in tudi v prehrani Azije, Amerike itd. ima važno vlogo. Kultura soja ni nič novega, saj jo sejejo v južni Rusiji v obilni meri. Med vojno je avstrijska vlada razdelila žitnim nadzornikom veliko semena za poskuse. Tako je n. pr. kmetijski svetnik Skalickv seial sojo v državni trtnici v Novem mestu, kjer je prav lepo uspevala in naredila veliko stročja, ki je tudi dozorelo. To je bila zgodnja vrsta. Vrsta, ki jo je lansko lelo Aloma Companv razdelila, je ona najrodovitnejših. ampak za vroče kraje, ker pri nas nikakor ne dozori. Ravno, ko to pišem, mi je prišla v roke knjiga ^Glasnik, službeni organ Ministrstva Poljoprivrede i Voda, II. letnik», stran 6. v kateri na strani 60. dr. A. Ro-manovski popisuje sojo in njene vrste v vseh detajlih, tudi. kako se iz njo dela kava, jed, moka itd. Vsak inteligenten kmetovalec, ki zna brati cirilico, naj hi si naročil to knjigo in se na ta način dobro poučil o celi kulturi. Vsekakor je treba, da kmetijske šole in okrajni ekonomi v prihodnjem letu narede poizkuse s sojo, in sicer le z zgodnjimi vrstami. F. Malasek-Grm. Ameriški zaboij za sadje Prihodnjo soboto se prične v Ljubljani sadni semenj, ki bo trajal do vštetega pondeljka 20. t. m. Vsa prireditev bo nekaj novega za Ljubljano. Imeli smo že svoj čas sadno razstavo v Ljubljani, toda dn sejma, ki ima največ praktičnega pomena za naše sadjarje še ni prišlo. Po drugih deželah so se oprijeli tudi sadnih sejmov, da spravijo sadje lažje v denar, kar je v bogatih sadnih letih posebnega pomena. Sadni sejem se vrši letos n. pr. 'udi v Gradcu. Ljubljanski sadni sejem bo prvi te vrste in kar ga bo še posebej odlikovalo, je to, da se bodo vzorci sadja razstavili v ameriških zabojih. Amerikam i nam dajejo s svojo izum-ljivostjo tudi v tej stvari dober vzgled, hneli smo do zadnjega razne tipe pripravili sadnih zabojev v rabi, toda ameriški zaboj poseka vse druge po svoji izvrstnosti in pripravnosti za razpošiljanje in prevažanje sadja. Ta zaboj ie manjši kakor so bili dosedaj za sadno trgovino vpel jani zaboji. Drži dobrih 20 kg sad;a, ako da ga je z lahkoto prenašati po železnicah vagonih in ladjah. Zaboj je pri-ločon. lahek in ravno prav velik, in se rabi v tej enotni velikosti lahko za vsakovrstno sadje.Kar mu daje še posebno vrednost je to. da Jma prožne stranice, tako da se sadje ohranjuje pred otiski in da se lahko nalagajo ti zaboji brez škode v velike sklade eden vrh drgucga. Ameriški zaboj za sadje obstoji iz d ceh močnejših končnic, iz štirih stranic, kate. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (13. t. m.) Pšenica: baška, 4 vagoni 370; baška, 3 vagoni 367.5 — 370; 75 — 76 kg, 3 va« goni 367.5; 77 kg, 2 odstotka, 3 vagoni 375. Oves: baški, 1 vagon 250; sr« bijanska, pariteta Klcnak, 2 vagona 235 Turščica: baška, stara, 2 vagona 275; banatska, sušena, 5 vagonov 225. Moka: «0», 1 vagon 540; «0s», pariteta Sarajevo, 1 vagon 575; «0ss», 540 — 550; «2», 6 va« gonov 472.5 — 495; «5». 1 vagon 430: «6», 1 vagon 380. Tendenca iv.irna. Tržišče jajc. Tekom prošlega tedna so bili povsod dovozi dokaj manjši nego predhodni teden. Cene so precej čvrste, a večji porast zadržuje visoko stanje na« še valute. V Sloveniji je nakupna cena za komad okrog 1.75 Din, tudi do 2 Din, na drobno pa stane komad 2 Din, v Maribo« ru že do 2.25 Din. V Banatu stane ko« mad 1.75 — 1.80 Din, v Srbiji 1.60 do 1.70 Din. za inozemstvo so naše cene previso« ke. Zato n. pr. na Dunaju naše blago zavračajo. Tudi v Italijo iz istega vzroka ne gre naše blago. Naš izvoz jc sploh slab, ker je na inozemskih trgih mnogo cenenega ruskega blaga. S hmeijskega tržišča. Niirnberg, 11. ok« tobra. 150 bal prodanih. Srednji mirno. Nespremenjeno. Za prvovrstno blago čvrsto. MARIBORSKI TRG. Tržni dan v Mariboru dne 11. t. m. je bil dobro z blagom preskrbljen, pa tudi dobro obiskan. Kmetje so pripeljali 48 vozov sadja, največ jabolk, 70 vozov ze« lenjavc in krompirja, 25 vozov svinjske« ga mesa in slanine. M c s o. Slaninarji so prodajali svinjsko meso po 30 do 40, slanino po 35 do 38, noge po 12 in drob pa po 15 do 20 Din za 1 kg. Domači mesarji so prodajali svi« njino po 30 do 35, slanino po 35, teleti« no po 25 do 30, govedino po 23 do 25 in jagnjetino po 20. klobase po 30 do 60, prekajeno meso 40 do 45. jetra in srce po 16, pljuča po 14.50 in drob po 10 do 16 Din kg. S a d j c. Jabolk jc bilo izredno mnogo na trgu, zato jim jc cen: ..ižana na 1.50 do 5 Din; na debelo pa na 1 Din za kg. Hruške 3 do 8, breskve 5 do 9, čcšpljc 10 do 12, gro/dje 5 do 10 Din kg: ko« stanj 2 do 4. pečen pa po 6 Din liter. Zelenjava in krompir. Krom pirja je bilo vozov na trgu, a vkljub temu je bila cena krompi.-ju ista kakor pretečeni teden, to jc 10 Din :-a mernik (7 in pol kg), čebula 3 do 6 Din venec; čejna ni bilo; kumare 0.25 do 1.50, zelj« nate glave 1.50 do O Din komad, kislo ze = Ije 4.50. kisla repa 3, navadna repa 2 Din 1 kg; grah in fižol 3 do 5 Din liter. Perutnina. To pot je bilo vč kot 700 komadov peri tnine na trgu in je bila cena kokošem 10 do 50, racam 60 do 80, goskam 90 dn UMI, pura: o: . 40 Ho 300 Din komad. Kupčija je bila zelo ži= vahna. Domači zajčki. \'ilo jih je samo 15 komadov na trgu i so sc prodajali po 10 do 45 Din komad. Mlečni izdelki in jajca. Ml=ko 3 do 3.25, smetana 15 do Din liter. -slo 36 do 45 DI ^ 1 kg, jajca 2 do 2.25 Din komad. Seno in slama. V sredo ni bilo niti sena niti slame na trgu; v soboto 11. t. m. pa so kmetje pripeljali 4 vozove sena in 5 vozov slame ter so prodajali blago po okrog 62.50 Din za 100 kg. Sc« na in slame zelo primanjkuje. Kdor hoče imeti krmo. mora iti sam na deželo in mora speljati blago sam v mesto, ker kmetje sc ne pečajo radi s tem. ceni na 10.00< • do 11.000 centov po 50 kg, kar bi dalo pri povprečni ceni 90 Din za kilogram okrog 50 milijonov dinarjev. = Prva mednarodna razstava avtomobilov v Zagrebu, ki se je otvorila, v soboto, je bila v nedeljo spričo ugodnega vremena močno obiskana. Računa se, da je ves dan bilo okrog ">000 posetnikov. Med njimi je bila tudi skupina industrij-cev iz Slovenije. Sklenilo se je že nekaj kupčij. Kakor zatrjujejo, je bilo v soboto in nedeljo prodanih 14 avtomobilov. Razstava j» prirejena jako okusno. Vče- j raj je bil poset zopet manjši. • = Izredna skupščina Centrale industrijskih korporacij v Beogradu se bo vršila koncem t. m. ali pa v početku pri- I hodnjega meseca. To zborovanje je bilo j določeno za mesec december, toda zaradi kritičnega stanja industrije se sklicuje i poprej. = Z beograjskega žitnega tržišča. Iz Beograda poročajo: Zaradi porasta dinarja je nastal zadnje dni znaten zastoj žitnega izvoza. Tudi dovozi so se zmanjšali, ker je kmečko prebivalstvo zaposleno na polju. Kljub porastu dinarja jc tendenca čvrsta. Pšenica beleži nekaj za. j kljnčkov po 310—325 Din. Turščica v storžih se je, prodajala po 160—200 Din. za pomladansko dobavo, marec — april, duplikat kasa pa 215—225 Din. = Carinska konferenca na Rakeku. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vse interes-nte, da se vrši redna carinska konferenca ua Rakeku i v torek dne 14. oktobra t. 1. ob 5. uri popoldan v zgradbi carinarnice. = Konkurz je razglašen o imovini Franca Pergdolta, mesarja v Mariboru. Prvi zbor upnikov je pri mariborskem okrožnem sodišču 22. t. m. ob 9. = 0(1 prema naložerih vagonov. Ker 1 zadržavanje naloženih vneonov v posta- 1 jah tudi povzroča pomanjkanje vagonov. ' je centralna razdeljcvalniea vagonov odredila. da se morajo naloženi vagoni od- ! premiti s postaj najkasneje tekom 21 ur v smeri »amemhnih postaj. = Povišanje glavnice zavoda Banca Commerciale v Milanu. Upravni svet zavoda .je sklenil povišati delniško glavni- 1 eo cd 400 na 500 milijonov lir. Baje je to ] povišanje v zvezi s Cnstiglionovo zadevo. = Zopet velika insolvenca na Dunaju. Givvaa. delniška družba za mednarodno blagovno trgovino na Duna ju je prosila i za sodnijsko poravnalno postopanje. Pa- i siva znašajo 30 do 40 milijard aK. j = Obtok novčanic v Češkoslovaški se je zmanjšal v prvem tednu oktobra za 119,876.000 na S,, 103,282.000 Kč. pešta 0.09 do 0.0905, Bukarešta 37.3 do 38 Italija 300 do 302.5, London 310 do 311.25 New-York 69.2 do 69.5, Pariz 362 do 364, Praga 2t>5.75 do 206, Švica 1332.5 do 1334. Šport 13. oktobra: LJUBLJANA. Vrednote: 7 odst. | posojilo 0 do 65. Celjska posojilnica 210 do 0, Ljubljanska kreditna 225 do 233. Merkantihia 123 do 130, Praštediona 916 do O, Slavenska O do !>N. Strojne 130 do 154, Trbovlje 0 do 380, Vevče O do 120. zadolžnice Kranjske deželne o do 88: j Blago: les, smrekovi ali jelovi plohi. 12 m dolž., pari. . žagani, obr., 30 cm široki, 65 mm debeli 865 do O: deske I'!., 4!»t> do O; hras'ovi plohi. 43 mm, -17 do 30 cm, od 2.60 do H m o do 1340; oglje1 la, vilano. 1)5 do <>. vse franko meja. smrekovi hlodi, do 10 odst. jelovi. 0 do 325; hrastova drva, suha, 1 ni dolž., 3 vagoni 23 do 24 (zaključek 23); bukova' drva la, ekspertno blago. 29 do O; bouls hrastovi, 0 do 1350, vse franko nakl. po-1 staja; žilo in poljski pridelki: pšenica: domača, franko Ljubljana 380 do 0. haška, i par. Ljubljana 0 do 425; turščica. baška. par. Ljubljana O do 330; oves, baški, par. Ljubljana 0 do 320; lsneno seme, par. Ljubljana 690 do U; pšenična inoka. baška, baza <0:., franko Ljubljana 0 do 615; stročnice: fižol: ribničan*, orig., 475 do O, • prepeličar,, orig.. 430 do 0. - inandolon:., orig. 350 do 0, rjavi, orig.. 350 do O, vse tranko Ljubljana. ZAGREB. V efektih je tendenca dalje slaba. Nekaj večje zanimanje je vladalo danes za Eskouiptno. Promet v efektih jc bil minimalen. — V devizah ie bila ten- PRVENSTVENA TEKMOVANJA. V nedeljo so se na igrišču Ilirije in Primorja nadaljevale nogometne tekme za prvenstvo Slovenije. V drugem razredu sta si dopoldne stala nasproti Slavija : Korotan 4 : 1 (0 : 1) V prvi polovici je bil Korotan stalno v premoči ter je pokazal precej smisla za Kombmacijsko igro. V drugi polovici pa | se je situacija bistveno spremenila; Slavija je prešla v ostre napade in odločila igro v svojo korist. V celoti tekma ni bi-; la lepa in je mestoma bila celo unfair. ; Sodil jc g. Možina. Kot predtekma med prvimi moštvi III— ; rije in Hermesa se je vršila tekma Ilirija (rez ) : Hermes (rez ) 7 : 0 (3 : 0) Tekma ie bila prav lepa in se je vršila ves čas ob veliki premoči mladih Iliri-janov. Naglasiti je treba, da je napadalna vrsta rezervnega moštva Ilirije pred-vedla tako odlično igro, da je mogla zadovoljiti slehernega gledalca. Odlikoval se ie zlasti Kreč na levem krilu, ki postane sčasom gotovo eden najboljših in najnevarnejših napadalcev. Pri Hermesu je igrala požrtvovalno in zadovoljivo le obramba, dočim je napad igral precej raztrgano in pred golom sploh ni prišel resno v poštev. Tekmo ie sodil g. Go-slar. Sledila je zanimiva in napeta borba za točke Ilirija : Hermes 5 : 1 (0 : 1)- Ilirija je v nedeljo odigrala svojo predzadnjo tekmo v prvenstveni sezoni in skoraj je izgledalo, da bo Hermes odločil važno igro v svojo korist. Dočim Hermes pri prvenstvenih tekmah, ki jih je doslej odigral ni zadovoljeval, je v nedeljo predvedel igro. ki je tudi našemu prvaku bila precej trd oreh. Hermes je igral ves čas prav požrtvovalno in cesto resno ogrožal vrata svojega nasprotnika. V 25. minuti je Miklavčič vsled kritične situacije zapustil gol, a ta njegova poteza je bila pogrešna in prvi gol za Hermes je obtičal v mreži. Ilirija napenja vse sile in pritiska, vendar pa Mihelčič bravurozno odbija vse vehementne napade na gol. Prvi polčas se zaključi z zmago Hermesa 1 : 0. V drugi polovici je bila Ilirija ves čas v znatni premoči in tudi pred golom ogrožala svojega nasprotnika. Omeniti pa je treba golmana Mihel-čiča, ki je brez pretiravanja golinan par escellence. Ubranil je toliko ostrili in nevarnih strelov iz neposredne bližine, da mu jc publika prirejala burne ovacije. Upravičeno lahko izrazimo svoje mnenje, da spada med najboljše vratarje naše države. Da ni bilo Mihclčiča v golu, bi pač Hermes morda odnesel poraz, kakršnega je nedavno v Ljubljani doživel mariborski Rapid. Igra se jc v drugem polčasu vršila v divjem tempu, in je zlasti v zadnjih 2(i. minutah, Ko jc Hermes še vedno vodi! r. 1 : o dosegla svoj višeK. Ilirija se .ie dobro zavedala, da bi ji eventualni poraz bil v škodo in zato je pritisnila z vsemi inočmi. Svojo visoko lormo jc napad pač jasno dokumentiral s tem. da ic v par minutah zabil pet povsem neubranljivih bomb*. Kot izvrsten strelec sc ic izkazal Milan, a tudi Oman jc zopet odločnejši. Povsem nepričakovano pa je zle tela v mrežo žoga. ki io je iz daljave 20 m direktno plasiral Lado. Mihelčič bi ta gol pač gotovo ubranil, a bomba je povsem nepričakovano priletela na vrata. Tako ic Ilirija v zadnjih minutah odločila i:-:ro z visoko diferenco v svojo korist. — Tekmo je sodil prav dobro gospod Bctetto. Primcrje : Rapid 3 : 1 (2 : 0) Pred premaloštevihiim občinstvom — tekma je zaslužila boljši poset — jc Primorje v nedeljo izvojevalo dve važni toč- in si oja- deuca nespremenjena. Tečaji deviz so se začeli na nekaj nižji bazi od petka, ali ki Pro« mariborskemu Rapidu i so se lekom sestanka povspeli na petko- j fil° p0,0Žaj V 1 razrcdu- 1 ckma JC nud'' vo višino. Povpraševanje je bilo precejšnje, toda blaga ni bilo, radi česar je bil promet majhen. Narodna banka je proti S K JUGOSLAVIJA DRŽAVNI PRVAK V NOGOMETU Jugoslavija : Hajduk 2 : 1 (1 : 0) Nedeljska finalna tekma med Jugoslavijo in Ha.dukom za državno prvenstvo je končala nekoliko nepričakovano z zrna go Beograjčanov, ki pa so pokazali s svojo igro, da bodo mogli dostojno kot naš prvak reprezentirati jugoslov. nogomet. Hajduk, ki je v svojih dosedanjih tekmah pokazal svoj visok razred, ni mogel odločiti iinala v svojo korist, čeprav bi to po predvedeni igri zaslužil. Imel je precejšnjo smolo in vsled tega moral prepustiti naslov državnega prvaka S. K. Jugoslaviji. Vsekakor je Beograd lahko ponosen na svoje moštvo. Kratek potek igre: Jugoslavija začne igro. Skozi prvih deset minut Hajduk pritiska. Jugoslavija se odlikuje z lepo in hitro igio, toda njena «kanona», Petkov ič in Jovanovič ne prideta do veljave. Igrj je odprta. Hajduk igra svojo tipično nizko igro. V obrambi Jugoslavije se odlikuje zlasti Irkovič. Talentirani srednji napadalec Jugoslavije Luburič vodi dobro napadalno vrsto, v kateri sta zelo dobra tudi Jovanovič in 2ena. Slede prodori kril, ki jih pa krilci Hajduka obrez-uspešijo. Po kornerju proti Hajduku zabije Jugoslavija vsled pogreške sicer dobrega golmana Gazzarija prvi gol. Hajduk mnogih lepih šans ne izrabi. Po pav-zi prevzame Hajduk vodstvo igre, diktira tempo ter skuša izenačiti. Njegova igra je tehnične izredna. Izredni srednji napadalec Bonačič II. briljira. Z razant-nim strelom doseže izenačenje. Tempo postaja vedno bolj oster. Iz svobodnega strela zabije Luburič v 35. minuti zina-gonosni gol za Jugoslavijo. Hajduk ima sicer še priliko, da izenači, toda vsled smole se mu to ne posreči. Sodil je g. Fabris. Korneri 4 : 2 za Hajduka. Publike 9000. DRUGE NEDELJSKE NOGOMETNE TEKME- Ljubljana: Primorje iun. : S. K, Krakovo 3 : 1 (1 : 1). Beograd: Prvi dan: Hašk : BSK. 1 : 2, drugi dan: Hašk : BSK. 2 : 1. Dunaj: Ainateurc : DFC (Praga) 2 : I (0 : 0). Skromni uspehi, slab obisk. Prvenstvo I. ncamaterske lige: Rapid : Sportklub 2 : 1 (0 : 0), Vienna : WAC 1 : 0 (1 : 0), Admira : Hakoah 2 : 0 (1 : 0), Wacker : Slovan 1:1(1:1). — Prvenstvo II. ncamaterske lige: Bevvegungs-spicler : Sportireunde 3 : 1 (2 : 0), Ger-niania : Floriasdorf 0 : 0, Vorvvarts 06 : Hertha 1 : 0, Nicholsou : VVeisse Oli — Kot predigra tekmi Amateure : DFC se je vršila tekma med amaterji Amate-urov in Spotkluba, v kateri so zmagali prvi s 4 : 1 (1 : 1). Hradec KraIovy: F. C. Hradec Kra-lovy : Slavia (Praga) 3:1! Leipzig: Južna Nemčija : Srednja Nemčija 2 : 0. Igra za nemški zvezni pokal. Gradec: Štajerska : Dolnja Avstrija 3 : 2 (1 : 1). la s strani Primor a dovolj lepih potez in je potekla od kraja do konca v lahki picmoči. V napadu sc je odlikoval no- promet majhen. Narodna banka je P'®" , ^ k T^ sn etnin vods vom ! radi ^ave smuških potrebščin Vabljeni koncu borze pričela dajati blago v čekih , U tudi vsi smučat ji-začetniki. Načelnik. NACIJONALNI MITING S- K PRIMORJA V nedeljo se jc nadaljeval ljihkoatletski miting S. K. Primorje. Nastopili so tudi v nedeljo večinoma člani Primorja. Dosegla sta se en nov jugoslovenski in en nov slovenski rekord. Nedeljski izidi so: Met kopja: 1. Orehek (II.) 44.72 (nov slov. rekord), 2. Jančigaj (Pr.) 38.04, 3. Cimperman 37.91. Met diska: 1. H. Sla-mič (Pr.) 30.05, 2. Smerzu (II.) 27£0. .3. R. Bašin (Pr.) 27.24. Tek 3000 m: 1. Kumar (Pr.) 10:31.3. 2. H. Slamič (Pr.), 3. Trošt (Pr.) Tek 400 m juniorji: 1. Bizjak (Pr.) 57.8, 2. Arhar (Pr.), 3. Glavaški (Pr.). Tek 100 m juniorji: 1. VVeibl (Pr.) 11.8. 2. Jančigaj (Pr.), 3. Bizjak (Pr.). Skok ob palici juniorji: 1. Košnik (Pr.) 2.4o, 2. Cimperman (Pr.), 3. Gregorka (II.). Troskok: 1. Perpar (Pr.) 11-52, 2. Medved (Prim.) 10.82, 3. H. Slamič (Pr.) 10.54. Staicta 100 X 200 X 300 X 400 m: 1. Primorje (VVeibl, Koch, Perpar, Valtrič) 2.09. 2. Primorje II. (100 m han-dicapa). Hazcna v Ljubljani. Ilirija : Atena 3 : 2 (2 : 1). Podrobno poročilo o tej zanimivi prvenstveni tekmi še prinesemo. Snuiški odsek Ilirije poziva svoje člane, da se udeleže obveznega sestanka, ki se vrši jutri, v sredo, ob 20. v Jamskem salonu kavarne »Emona-. Važno radi nabave smuških potrebščin Vabljeni = Zmanjšanje železniške tarife za 20 do 30 odstotkov, h. Beograda poročajo, da se v prometnem ministrstvu pripravlja nova železniška tarifa, po kateri bo- i 301.75 do cene za osebni in blagovni promet don izplačilo 312 do 315. ček 311 do 314. na Švico in Prago. Največ se je trgovalo v devizah na Dunaj, Italijo in Švico. Notirale so devize: Amsterdam 2685 do 2715, Dunaj 0.09783 do 0.9983, ček 0.975 do 0.995. Bruselj ček 335 do 340, Budimpešta 0.092 do 0.094. Italija izplačilo do 304.75, ček 3111 do 304^ Lon- zinanjšane za 20 do 30 odst. Baje bo no-1 Ne\v-York ček 68.8 do va tarifa stopila v veljavo že koncem ; do 362.6. Praga 207.3." oktobra. = Pomanjkanje specijalnih vagorov za prevoz hmelja. Izvozniki savinjskega hmelja se pritožujejo, da jc na razpolago premalo pokritih specijalnih vagonov za izvoz, kar poleg drugih težkoč močno ovira hiter prevoz in izvoz. Mogoče bi se moglo nekaj takšnih vagonov dobiti na račun reparacij. Merodajni činitelji naj se za to pobrigajo, ker se le pri neoviranem prevozu in izvozu pojavi v Savinjski dolini tudi dovolj kupcev, česar posledica je vzdrževanje primarnih cen. Savinjski hmelj se. izv z. majhne količine za domače nivovarnc. izvozi ves. Ves Balinca značil stalno nevarnost za nesi-gurno obrambo Rapida. Tudi desno krilo ! Zarga.i ie vršil zadovoljivo svojo nalogo, dočim je Trnovec na levem nekoliko za-! ostajal. Krilci so držali nasprotnika stalno v šahu, ostajali pa so preveč in pogo-j sto za svojim napadom. V obrambi jc ne-: utrudljivi Birsa sigurno čistil skromne akcijc Mariborčanov. Jančigaj je parkrat i pokazal, da mu ni lahko do živega. Rapid ie igral raztrgano in se ie šele v drugi polovici, ko je bilo žc malo pozno, : znašel. Nad pov prečno mero so sc zdeli Ie levi krilec, srednji napadalec in desna : zveza, ki pa osamljeni niso mogli do | uspeha. Rapid jc od lanskega leta občutno nazadoval in se mu je v tei formi bati, do 97.5, Slavenska 0 do 94, Srpska 137 da ostane med '"ajzadnjinu.. Pohvalno do 139; industrijski: Eksploatacija 90 do ?a -ie ,reba omeniti da je moštvo ostalo 69.8, Pariz 357.6 do 310.35. Protest proti finalni tekmi za kraljev pokal. Beogra.sko «Vreme» javlja, da je I Hajduk, oziroma splitski podsavez vlo-i žil protest proti tekmi za kraljev pokal. Imenovani list piše o tem: «Kakor dozna-: varno, jc splitski podsavez vložil protest proti tekmi Split : Zagreb, in sicer zaradi igralca Dasoviča. Da sovič. bivši igra-, lcc Haška, jc pred nekoliko meseci izstopil iz svojega kluba ter odšel v Prago, kjer je bil veriticirn in jc tudi igral za DFC. Pred enim mesecem se jc Dasovič vrnil v Zagreb, toda njegov klub ga ni sprejel, ker jc igral v DFC. kot proie-| sijonalec. Dasovič je nato odšel v Brod ter se prijav il za Marsonijo. Prvenstvene tekme more torej igrati šele po šestiii mesecih. Ker pa se tekma za kraljev po- do' fo: i . -sigurnim odločbam sodnika dis- j Ja Narodna šuinska 58 do 60, Gutmann 0 do! «Plmirano. Sodiuka g. Husa smo videli 700. Slaveks 175 do 190. Slavonija 62 do i ze boljšega. Jadran : 1 S- S- K- Maribor 2 : I-V Mariboru je ljubljanski Jadran ore-I maeaJ L S. S. K. Maribor z 2 : L ček 306.5 do 300.5, Švica 1335 do 1345. ček 1332 do 1342; valute: dolar 67.75 do 68.75 Kč 0 do 207.5; efekti: bančni: Trgo 29 do 30, Eskomplna 107 do 109, Kreditna Zagreb 109 do 110, I lipo 55 do 57, Jugo 102 do 104, Ljubljanska kreditna 220 do "•>•>5 Praštediona 915 do 917, Etno 95 64. Trbovlje 0 do 375, Tvornica vagona 80 do 90; državni: 7 odsl. posoiilo 62.51 dn 63. Vojna škoda 113 do 114. | ta protest v pretres. Lastnik in izdajatelj Konzorcij 2ssa eksportna trgovina, Ljubljana, Gledališka ulica št. 7 II. Fpan Korošec, urap Sv. Flovjana ulica. štev. 31 popravlja vsakovrstne žepne in stenske ure ter ure nihalom kakor tudi ure budilke. Pooeni ln z garanotjo. sns ..........iimimmmiiiiimiiimiiimiiiiiiiiuimmipmiii.............................................................. Lepa psica volčje pasme, se takoj proda v gostilni pri šesticl, Dunajska cesta. 21705 Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji „Vrt", Džarconja in drugovl, družba z o. z., Maribor. —-Največji izbor raznovrstnih plemenitih s:i (če- pov) v najplemenitejših vrstah in v vseh oblikah. — Plemenite vinske trte na amerikauskib podlogah, kakor tudi cepe in podioge istih — Seme zelenjave, cvet>a ln gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno ukrasno grmovje ln drevje imamo celo leto. Zahtevajte cenike! 21044 Povodom smrti našega dobrega soproga in očeta, gospoda __ Mr. pli. Ervina Burdycha nam je došlo toliko izkazov blagega sočuvstvovanja, da je nemogoče vsakemu posamezniku izreči toplo zahvalo. Zato bodi na tem mestu ista izrečena vsem, ki so se nas na kakršenkoli način spomnili v teh bridkih dneh Posebno pa se zahvaljujemo tukajšnjemu Sokolskemu društvu in njega pevskemu zboru, požarni brambi. zastopnikom gremija lekarnarjev in odboru službujočih farmacevtov kakor tudi vsem daro-vateljem krasnih vencev. V Škof ji Loki, dne 13. oktobra 1924. Žalujoči rodbini gur3yeh in JKirtic. 5290a ini;:iiiiiin ;i..iinui!:i!imiiuiimic| Stanovanje Dotičnemu, ki mi odstopi stanovanje 2 sob in kuhinje, posodim 25.000 Din. — Ponudbe na upravo ..Jutra'' pod ..Stanovanje 10939". »Ifi.V' Spalno sobo iz orehovega lesa za 2 osebi, lepo, dobro ohranjeno, se proda po jako ugodni ceni. Ogleda se v Spodnji Šiški. Lt.podvorska ulica 181 (v bivši pisarni J. Goljevšček) 21771 2 priprosti gospodični Štelaže in pulte za mnnufakturno trgovino, se proda. Naslov pove upr. „J'Utra". 21753 Mlad zakonski par brez otrok, išče opremljeno ] ali prazno sobo s posebnim vhodom. Ponudbe na: J. U., Zadružna tiskarna, Dunajska cesta. 215S9 Iščem stanovanje 3—5 sob, proti dobri nagradi. Plačam event. najem nii.o naprej. Ponudbe pod ,,L.cpo stanovanje" na upr. ,, Jutra". 21277 Pri prodaji posestva dosežete priznano najboljši ' uspeh, če se poslužite posredovanja Realitetne pisarne «Posest», d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra c. 24. 1 pri kateri ae stalno oglašajo i kupci. I. 1887 21652 j iščeta sobo. Ponudbe na upr. ...Jutra" pod značko ..Dve". 21787 Družabnika ali družabnico, trgovsko nu-obraženega. z vlogo 100.000 Din. sprejmem za prevzetje zelo dobičkanosnega podjetja Želi se poštenega in marljivega gospoda ali gospo — samca — ki bi prevzel vodstvo administrativnih poslov Cenjene ponudbe ua upravo ..Jutra" pod šifro ...Maribor 11050". 21807 Mesto gopodinje Vinske sode . .. , - ~ . v. i brambne, od 2450 do 5000?, dobi starejša vdova pri obrt- , 7 komadov i2borno ohrauje-mku brez otrok na deželi. - | Iiter 0 3-50 do 4 kr Plača po dogovoru. Ponudoe la Fr Korenjak pri Sv. ca upravo Jutra pod šifro Darbari v Halozah. 2177" .. Pokoj 11015". 21771 Dražbeni oklic. Dne 23. oktobra 1924. ob 3 popoldan se vrši na licu mesta prostovoljna javna dražba graščinskega^ posestva ..Sinkovturn" pri Vodicah. — Izklicna cena za graščinsko in gospodarska poslopja ter za pripadajoča zemljišča v izmeri 7 h'j. 28 a, 52 m2 jc določena na 175.000 Din. — Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled na licu mesta pri lastniku ali v Healitetni pisarni ..I* o s e s t", LjublJaua, Sv. Petra cesta 24. — Ogled posestva na dan dražbe od 1". uro dalje. 23791 j 4 mesece staro deklico dam za svojo. Naslov pove uprava ..Jutra". 21790 Ravnateljstvo mestnega dohodarst\ enega urada ne uradujt- za stranke dne 15. in 16. oktobra t. 1. radi nujnib popravil v uradnih prostorih. "217SS Zlata verižica sc je našla Pod Rožniki.n Poizve se v trgovini Stacul. šelenburgova ulica. 21779 ' Toplo priporočamo knjigi A. Novačan Soniosilniii Vez 48 Din. hroi. 40 Din, pošt. 1*50 Din I. Lah Sngshn Hidor Vez. 32 Din, pošt.1'50 Din Naročite pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani (iščejo) Trgovska pomočnica vešča v vseh strokah trgovine, pridna in poštena, išče *lužbe. Naslov pove uprava ..Jutra". 21717 Gospodična lz dobre hiše, ki se na gospodinjstvo zelo dobro razume, išče mesta v Ljubljani ali okolici kot opora hišni gospodinji. — Ponudbe pod ..Značajna 1098S" na upravo „Jutra". 2173.2 Kot gospodinja želi vstopiti k ramskemu gospodu vdova, stara 30 le'.. Pon-udbe na upravo ,,Jutra" pod ..Poštena 10974". 21696 Dobro izurjena šivilja za obleke, išče dela na doni. Naslov pove uprava „Jutra" 21800 Mesar in prekajevalec Išče službe za takoj. Naslov pove uprava ..Jutra". 2175S Dežnikarski pomočnik dobro irvežban, Išče službe za takojšen nastop. Naslov pove uprava ..Jutra". 21759 Boljši hlapec srednjih let, izurjen, zanesljiv in trezen, išče stalno mesto k boljšim konjem. — Nastopi takoj ali a 26. okt. Ponudbe na upravo J-utra" pod šifro ..Marljiv 11017". 21748 Lepo opremljeno sobo ! v centru, po možnosti s po- j ' sebnim vhodom, išče soliden 1 akademik. Ponudbe pod šifro ..Celo leto 2000" na -upravo „Jutra". 21729 Lepa nova kočija so ugodno proda. Naslov v upravi „Jutra". 217S4 Ijs 1920 koks angleški premog člezijske oriKeie dobavl a .,Ilirija" tu, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. Plačilo tudi na obroke. Solnčno stanovanje I 2 sobi, kuhinja in vse pri-tikline, se takoj odda na periferiji mesta. — Ponudbe pod ..Takoj 1500" na upravo „Jutra". 21713 %ufxirn Solnčnata soba čedna, s kopalnico (plinovo kurjavo) in elektr. razsvetljavo, se odda boljšemu go-spod-u takoj ali s 1. nov. —- Naslov pove uprava Jutra" 2180S Opremljeno sobo po možnosti s posebnim vhodom, išče soliden in miren gospod. Ponudbe pod „Prijeten podnajemnik" na upravo ,,Jutra". 21S00 Vsakovrstne vožnje rreselitve, kurivo in druj;o pre\zame in oskrbi na i hitreje in po solidnih cenah Komar Lojze, Krakovska ul. št. 13. 20821 Potom resnega znanja želi dopisovati priprosta in mirna 231etna gospodična ( nakim gospodom srednjih let. Dopise s sliko na upr. ...lutra" pod šifro ..Odkritosrčnost". 21813 lik : to.arua za izdelovanju likerjev, desertnih vin in sirupov v Marsfeorta, Hefšska sesia 3 [ Priporoča za nastopajočo jesensko dobo zlasti; pvojo I veliko zalogo i z b o r u e g a ver mu t a, Ui je pnpo-; ročljiv zlasti rckonvalesceutom in je splošno davno znano krepilno kakor tuiii zdravilno sredstvo proti različnim notranjim boleznim. i 5292-a, il!illlllllilllllHI!llll"lIllllllM Na izberno hrano domačo, se sprejme več gospodov. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod značko ..Izborila 11025". 21757 Krojači! Na razpolago sta 2 U roj;.--.. ■' stroja iu vse krojaško orodje onemu, ki bi hotel skupno z ntenoj delati doma. Naslov pove uprava ..Jutra". 21761» Edino prave „Golser"čev ijc in lovake čevlja dobite le v novo urejeni trgo vini in delavnici J. S^AISR | 1863 S.JUSLift?Sft jurjaški Srg $Breg}3. 5 ;stotam se izdelujejo vseh vrst čevlji po meri in vse vrste tržnih čevljev. Trgovci popust! Cene solidne 1 Postrežba točna: VINO ^PODRUŽNICAH vinarske zadruge „LJUTOMSROfi N" za ljutomerski in ormožki okraj q v Ljubljani. Stara pot štev. 9 Z poleg vojaške bolnice > nudi svoja zajamčeno pristna iiufomerška vina po ugodnih cenah in pod soiidnimi plačilnimi pegoji. vmo 63 f5 «0zbiljan» 7. t. m. zaman čakala. — Pišite! — E. J. 21810 Mlad simp. inteiigent dobro sltulran. želi znanja z ljubko, fino in simpatično i cospodK-no. sthro do 25 let. ltcsuc dopise s sliko in polnin-naslovom na upravo ,,Jutra' nod ..Sorodna duša". Tajnost zajamčena. 21792 in FIŽOL kupuje Sever & Komp. Ljubljana Wolfova ul. 12 Suhe gobe, brinjevo olje ln (liol kupuje po najvtš Jib cenah ter proel sa po- vzorjene ponudbe tvrdka Fr. Sire, Kranj. 1117 Stanovanje Dotičnemu, ki mi odstopi v Ljubljani stanovanje 2 sob in kuhinje, posodim 2S.000 Din. — Ponudbe na upravo ,.J-utra" pod šifro „Stanova-nje 10939". 21652 Akademik (tehnik), išče v bližini Mir-ja sobo, event. gre kot sostanovalec. Ponudbe na upr. .,Jutra" pod ,,Soba 13027". Mesečna soba e3egantno opremljena, bliru . justične palače, solnčna le-' ga, v I. nadstr. nove hiše, se odda. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod značko Kle-gantna 11025". 21758 Gospod srednjih let dobrega značaja, želi znanja z ljubko gospodično, ki bi postala dobra mamica. — Pod šifro ..Mamica" na podružnico ..Jutra" v Celju. 21806 m svilen jumper z dolgimi rokavi, prvovrsten tricot v vseh uiogoeih barvah le pri 1910 a IV A. ŠINKOVEC nasl. K. Soss, Ljub jana. Kupim knjige za vsako ceno: Trstenj ak. Slov. »ledaligfee. J. Mara, Jezičnik I—XXX. Dr. Woll-man, šabičeva ulica štev. 3 (Franchettl). 21686 Deske od 13—50 mm III. vrsto — Kot gospodinja želi vstopiti vdova srednjih __ 'et pri dobro situlrani dru- morale 60, 70 In 78 mm — žioi ali starejšemu gospodu trame od 3/3—<5/7— kakor v Ljubljani ali na deželi, tudi monte, kupim vsako Ponudbe na upravo ..Jutra" množino. Ponudb« pod Slfro Pod šifro ..Dobra gospodinia ..Takojšnje plačilo 1102S ' ua 10S98". «1767 1 uoravo -Jutra'. 217i. Gospod ki ima že dobro vpeljano trgovino išče v zakon gospodično v starosti 20—30 let. ki bi bila nekoliko naobra-žena in z nekaj premoženja. Vdove niso izklj-Jčene. — Ponudbe, samo s sliko, na upravo ..Jutra" pod ..Lepa bodočnost št. 100". 21773 rTTTll»»lIIIMlIIiriTTTTIIIXLXXJr: Ne odlašajte! Sadje, med, krompir, fižol, pšenico, oves, koruzo, slamo. seno. zelje, repo in vse druge poljske pridelke najugodneje prodaste ali kupite le po «JUTROVIH» OGLASIH. Povpraševanj ie mnogo! T T T T n l 1 1-TYTTY TTTTT fTTTT T l l UJJJ Proda se dobro ohranjena varna pred ognjem in vlomom, notranje plasti betonirane, 182 cm visoka, 123 cm široka, 80 cm globoka, z dvema tresorjema, visočina a 35 cm, 16 safes deposites okrog 11X23X45, s prostorom za knjige, 43 cm visokim. Ponudbe in vprašanja naj se naslove na: Ljubljana, poštni pretiai ŠteV. 107. 5283/a Kdor rad cita lepo povesti, nai naroči priljubljene romace 55JUTRA" Do sedaj so izšli sledeči: JE AN 1)E L A HIRE: Lucifer Fantastičen romau v VI. delili. Cena Din 45 —, vezano Din 55'—, po pošti Din 2'— več. FEREAL CUENDAS: Veliki inkirizitop Zgodovinski roman iz dobe španske inkvizicije. Cena Din 30'—, po pošti Din 2 — več. IIARRY SHEFF: Hči papeža Zgodovinski romau, ki popisuje krvoločnost in g nenravno življenje papeža Aleksandra VI., nje- jf » govega sina Cezarja iu hčerke Lubrecije Borgije. j* I Broširano Din 30—, ve/.ano Diu 36"—, po pošti $ Din 2 — več. B CLAUDEKFARRERE: Gusarji Zgodovinski roman iz .življenja morskih roparjev v XVII. stoletju Cena Din 20 —, po pošti Din 2-— več. FR. HELI.ER: 1 1 i I — , 1 Blagajna velikega vojvode E i I l Roman. Cena Din 15"—, po pošti Din 2'- več. FR. HELLER: Prigode gospoda Collina Šaljiv detektivski roman iz velikega sveta. Cena Din 10 —, po pošti Din 2 — več. Knjiga se naročajo pri upravništva „Jutra" ▼ Ljubljani. Prešernova uliea 54. Veridicus gs^ss^tss^s^gs^se^s^gs^ss^ss^ss* tajetan Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih ss^gs«* 58 < Mogoče, a ni verjetno. P. Danijel se sploh ne spominja nanjo. V samostanu je ne pozna nihče.* •"a je baje p. Danijel celo k nji zahajal v šolo! /Tudi to je laž. Govoril sem s šolsko postrežnico. Nikoli n! •**:dela nobenega redovnika v šoli. Učiteljica se je klatila po polju in gozdovih... lahkomiselno dekle, ki se je zmerom smejalo in prepevalo. Včasih je prišla prav pozno ponoči domov. Kdo ve, v kakšni družbi je bila! Zadnji mesec šele je postala otožna in je včasih jokala. In govorila je o smrti. Čisto pripravljala se je na smrt. In kar nič žalostna. Celo cinično se je smejala pri tem.* ki hočejo dobro kavo piti, priporočamo izvrstno našo pravo dOmaČO 1848-a Kolinsko oikorijo. Žlahtna vina ^brana, na vagone, eksportira po zmernih cenah vinarna CIglar i drug 5103/a Mralni biro: Zagreb. Samostanska ulica 3. TRGOVINA s špecerijskim blagom, na jako prometni cesti v Ljubljani, se radi bolezni ugodno proda. Ponudbe se prosi pod „Ugodna prilika 60.000" na upravo „Jutra';. -^ni Novozidana enonadstropna vogalna hišai | na prometnem kraju v L JUTO -~EEU, pripravna | za trgovino ali obrt, se po ugodni ceni proda. Ponudbe na stavbenika Jandla v Ljutomeru. KOSTANJEV LES vsako množino kupim Plačam najvišje dnevne cene. Ponudite naravnost tvrdki RUDOLF ZORE & KO M P. Ljubljana,, Gledališka ulica 7/II. liiilillilliiililililliiilllllillllllllliiiiiiiiiiilliliiiiiiiiilliiiiiillliiiliiiiiiiiiliiiiiiiiiiii Ažurira in entla volno v vseh barvah 1903/a Toni Jager-Černe Ljubljana, Dvorni trg št. 1. Za večjo strojno opekarno v Celju se išče spreten vodja opekarne (mojster) z lastno delavsko partijo za leto 1925. 1 Ponudbe naj se pošljejo na gospo: OLGO JESENKO v CELJU. — Celjska opekarna E. Unger-Ullmann. 5289, a Kdor oglašuje, ta napreduje! ...........................................................................................................................iiiiiiiiHHimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiim Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš preblagi, najboljši soprog, oče, ozir. brat, svak, stric itd., gospod veleposestnik, starosta ljutomerskega Sokola, dlan okrajnega zastopa, odbornik konjerejakega društva za mariborsko oblast, načelnik zadruge za rejo žrebet itd., itd. danes ob pol 23. uri v 50. letu svoje starosti nenadoma preminul. Pogreb se vrši v torek, dne 14. oktobra ob 11. uri od župnijske cerkve v Ljutomeru. Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin! Mota-Ljutomer, dne 11. oktobra 1924. Katinka Rajh, soproga; MIlan, Marta. Boris, Mirko, Dušan, Katlka in Nadiea, otroci; Marija Bajta, mati; Mioka Brumon, Tonlka Kovačlč. Julika Plepelec. Katika Potovar, major Mirko Bajh, bratje iu sestre; Frano Brumen, Frano Kovačič, Lovro Potovar, Anton Plepoloo in MimicaRajh, svaki ter ostali sorodniki. JL T Kolo jahača i vozača v Ljutomeru naznanja tužno vest, da je njegov velezaslužni član, gospod Jožko Rajh z Mote pri Ljutomeru v soboto dne 11. oktobra 1924. preminul. Obranimo mu časten spomin! 528$/* Stop, tč. tajnik. Sokolsko društvo v Uutomeru naznanja tužno vest, da je njegov dolgoletni velezaslužni starosta in soustanovitelj, brat Jožko Rajh veleposestnik na Hoti itd. v soboto dne 11. oktobra 1924. preminul. Naj v miru počiva! ODBOR. 5291 /a ^..................."V...................................................""...............................■■■■■■■■■■■■■■............. iminiHiniir 8i%"-f.- . - . t Lovsko društvo „Cven" javlja tužno vest, da je njegov priljubljeni načelnik, gospod Jožko Rajh z Mote pri Ljutomeru v soboto dne 11. oktobra 1924. preminul. Dragemu tovarišu trajen spomin! Stop, tč. tajnik. 5286/a