NAŠLOV—ADDRESS: GlaMo K. S. K. Jednote 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio Telephone: IIEndcnon 3913 Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota je prva in najsta^pjia slovenska bratska pod poma organizacija v Ameriki KAMPANJA ZMAGE naše Jednote j« ▼ teko. Pridobivajte nove člane mladinskega oddelka! OF THE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOUC UNION Entered as Second Claw Matter ŠTEV. 25 VOLUME XXIX. — LETO XXIX DEVETO KAMPANJSKO POROČILO Plemenski izgredi v Detroitu Detroit, Mich., 22. junija.— Predsednik Roosevelt je apeliral na one Detroitčane, ki so začeli plemensko vojno, da se mirno razidejo. V pobojih včeraj je bilo ubitih 23 oseb in več kot 700 ranjenih, Predsednikovo proklamacijo je izdal vojni tajnik Stimson, ki je ukazal generalnemu majorju Aurandu, naj uporabi vojaštvo, da zatre revolto. Vojni oddelek je kmalu zatem izjavil, da je prihod vojaštva vzpostavljen zopet red v Detroitu. Poboji med belimi in črnci so trajali skoro 24 ur. Od 23 ubitih je 20 črncev.' Med ubitimi belimi je tudi nek zdravnik, katerega je druhal izvlekla iz avtomobila, ko je hitel na kraj nesreče, da pomaga ranjencem, sinoči je vojaštvo imelo položaj precej v oblasti. Boj se je začel v neki zamorski apartment hiši. Več kot 200 policistov je dospelo, ki so oddali nad 1,000 strelov in plinskih bomb v poslopje. Na policijo so streljali iz poslopja skozi okna. Vojaštvo je dospelo na trg Ca» dillac malo pred polnočjo. Guverner Kelly je razglasil policijsko uro, toda nihče je ni upošteval. Ukazal je mobilizacijo državne milice in postavil državo pod vojaško oblast. Toda dokler ni dospelo vojaštvo, nemiri niso ponehali. Vojaštvo se je pripeljalo v kakih 30 trukih s polno bojno opremo. Guverner, ki je dospel z letalom iz Columbusa, se je posvetoval z mestnimi oblastmi, nato pa razglasil preki sod. Ukazal je, da morajo ob devetih zapreti vse gostilne in vsa zabavišča. Ob desetih je pa zapovedal policijsko uro za vse prebivalstvo. Toda nihče se ni brigal za te odredbe. Od vseh strani so prihajala poročila o novih pobojih. Beli so zažigali hiše zamorcem, ti so zopet napadali bele. ¿Zmešnjavo so porabili mladi pobalini, ki so začeli pretepati bele in črne, pobijati šipe v avtih in na uličnih železnici. Posnemanja vredno društvo Izpred vojaškega sodišča v Ljubljani (Iz "Jutra," Z dne 28. marca 1943 v izvirnem besedilu). "Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil Slovenija-Dalmazia, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti: 1. šestu Boštanu, pok. Florjana in pok. Marije žnidar, roj. v Bistrici 10. jan. 1875, bivajo-čemu v Kušnji (Trebeljno), v zaporu; 2. Slaku Antonu, pok. Mateja in Petrič Amalije, roj. v Zabu-kovju 16. V. 1908, bivajočemu na Rakovniku št. 40, v zaporu; 3. Petelinu Francu pok. Josipa in Marije Koštomaj, roj. na Rakovniku 29. I. 1909 istotam bivajočemu, vrtnarju, v zaporu. Obtoženi šo bili: a) prevratne združbe, ker so v okolišu občine št. Ruperta v nedoločenem času do 31. januarja leta 1943 sodelovali pri združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družbenega reda v državi; b) sodelovanja v oboroženem krdelu, ker so v istih okoliščinah bili člani oboroženega krdela in so vzdrževali zveze z njim s tem, da so dobavljali oboroženim upornikom v okolici št. Ruperta obvestila; c) poskušenega napada na življenje pripadnikov Oboroženih sil, ker so v Dobu 26. in 27. decembra 1942 v zvezi z uporniki poskusili napad na pripadnike Oboroženih sil in podpirali napad na posadko na gradu v Dobu, zaradi katerega je bilo ubitih 19 vojakov; d) udeležbe pri devetih raznih ubojih, ker so v istih okoliščinah namerno podpirali napad na dobski grad ter so v zvezi z uporniki povzročili smrt 3 članov družine grofa Logotekija in šestih članov družine šentru-perškega komisarja Mauserja Josipa, ter izvršili pri tem razne okrutnosti; e) namernega požiga, ker so v istih okoliščinah in na isti način povzročili požar na gradu v Do- Zmaga druge armade je bila samo začasna. Armada, kateri načel ju je general Germ, je sedaj zopet na prvem mestu. General Žefran, poveljnik druge armade se je moral premoči prv? ::rmade umakniti. S tem pa še ni rečeno, da je druga armada poražena, ravno nasprotno, "Foxie" general Zefran je iz gotovih vzrokov umaknil svojo armado samo za nekaj kilometrov. Njegova armada se sedaj nahaja v zelo strategični poziciji, iz katere pozicije bo vodil ofenzivo proti prvi armadi. Armada generala Germa res sedaj zavzema prvo mesto, preti ji pa precejšna nevarnost in to ne samo od druge armade, pač pa tudi od strani ostalih armad. General Math Pavlakovich ima pripravljeno veliko in močno armado, tako tudi general George Pavlakovich, general Lek-šan in generalka Mohar. General Cerkovnik tudi hiti s pripravami za naskok. Vse kaže, da je namen generalov vseh šestih armad obkoliti in zajeti prvo armado. Do tega zna tudi priti, če ne bo general Germ zelo previden. Armade so sedaj razpostavljene po sledečem redu: 1, 2, 3, 7, 4, 6 in 5 armada. Divizije (društva), pa zavzemajo naslednja častna mesta: Na prvem mestu je društvo sv. Genovefe, št. 108, Joliet, 111. Temu društvu sledijo društvo št. 81, potem društvo št. 29, 169. 157 in 53. ' . Prvo mesto zavzema prva armada. Katera armada bo na prvem mestu prihodnji teden? Divizija št. 108 je sedaj na prvem častnem mestu. Katera divizija se bo s tem mestom ponašala prihodnji teden? JOSIP ZALAR, glavni tajnik. PREŠERNOV PIKNIK Pueblo, Colo.—Trideset milj jugozahodno od Pueblo v vznožju skalnatega pogorja "Zelenega roga" (Green Horn Mountains), ob žuborečem potoku in v senci stoletnih borovcev, tam nad mestecem Rye, Colo., stoji Prešernov dom, lastnina slovenskega pevskega društva Prešeren iz Pueblo, Colo. V nedeljo^, junija priredi to društvo v svojem letoviškem domu svoj običajni letni piknik, na katerega je povabljeno vse naše občinstvo iz Pueblo in bližnjih naselbin. Pridite v prosto naravo, da se nekoliko s svojimi prijatelji razveselite. V teh tažkih vojnih časih smo od časa do časa tudi potrebni nekoliko razvedrila. Zato vas pa Prešeren vabi v največjem številu. Preskrbljeno bo, da boste dobro postreženi z vsakojakimi pijačami in prigrizkom. Prostor se odpre ob 9:30 dopoldne, ples se pa prične ob 3. uri popoldne. Torej vsi ste vljudno povabljeni. Za odbor Prešerna, John Germ. K. S. K. J. VICTORY DRIVE KAMPANJA ZMAGE K. S. K. J CENE V JUGOSLAVIJI SO NEVERJETNO POSKOČILE Ugledni londonski Times se bavi v svoji številki od 21. aprila z gospodarskimi razmerami v Jugoslaviji in poroča o neverjetnem povišanju cen najpotrebnejših stvari za življenje. Kot primer navaja ceno mesa, ki je bila prej 14 dinarjev kita, a zdaj 500 din. Kila masti, katero so plačevali pred vojno 16 do 20 dinarjev, stane zdaj 1000 dinarjev. Kubični meter lesa za kurjavo, ki je bil prej 350 dinarjev, se plačuje zdaj po 3,000 dinarjev. Radi pomanjkanja denarja in nereda v občem gospodarstvu se dobi druge potrebnosti, kakor na primer obleko in obutev najlažje v zameno za hrano. Slak Anton in Petelin Franc sta zaradi tega obtožena: f) tatvine z obtežilnimi okoliščinami, ker sta se v dobi med 27. decembrom 1942 in 1. januarjem 1943 polastila zaradi osebnega dobička drv, volne, sena, čevljev, voz in raznih drugih predmetov, ki sta jih odpeljala iz razvalin razrušenega gradu v Dobu, ter se okoristila z opustošenjem poslopja in z umorom njegovega lastnika grofa Logotekija, članov njegove družine in vojakov, ki so tvorili posadko v gradu. Iz teh razlogov je sodišče spoznalo Šesta Boštjana, Slaka Antona in Petelina Franca za krive sodelovanja v prevratni združbi ter pri oboroženemu krdelu in jih obsodilo na skupno kazen dosmrtne ječe z vsemi zakonitimi posledicami. IZ SLOVENIJE NEMCI BODO DELALI NA KMETIJAH V KENTUCKY Polkovnik Chester, ki nadzoruje ujetniško taborišče v Breckinridge, Ky., je izjavil, da bodo nemški vojni ujetniki, ki so bili zajeti v Afriki, obdelovali farme v državi Kentucky. Toda ujetniki bodo vedno pod vojaškim nadzorstvom. Zjutraj jih bodo razpeljali na trukih po farmah, zvečer pa zopet nazaj v taborišče. Farmarji bi jim plačevali kot drugim delavcem. Toda ujetniki bi dobili od tega le kakih $10 na mesec za nakup raznih stvari v kantini, ostalo bodo dobili izplačano pa ob koncu vojne. Iz Londona je prišla vest, da Miško Kranjc eden prvih sodobnih slovenskih pisateljev ni bil ubit, temveč še živi. Drugih podrobnosti nimamo. DVA MILIJONA AMERIŠKIH VOJAKOV PREKO MORJA London. — Poslanik Združenih držav v Angliji, Winnant, je dejal, da je bilo tekom zadnjih 18 mesecev poslanih več kot dva milijona ameriških vojakov v prekomorske vojne zone. Obenem je obelodanil dejstvo, da bo pod zračnim poveljstvom združenih sil zaveznikov kmalu napravljeno dnevno tri milijone milj zračnih poletov. Ravno tako poročajo iz Londona, da je bil dr. Vrhunec, ki je bil dozdaj zaprt v Kopru, premeščen v koncentracijsko taborišče na otoku Elbi. Dr. Vrhunca so šteli med slovenske industrijske prvake. O njem so nekaj časa krožile vesti da je bil ustreljen. Iz Kaire prihaja vest, da je v Ljubljani umrl Albert Kramer, najuglednejši predstavnik slovenske liberalne struje. Bolehal je več let za jetiko in je vpričo slabih zdravstvenih razmer in težkoč v pogledu prehrane, naj-brže postal predčasna žrtev te bolezni. Do svoje smrti je bil generalni tajnik Jugoslovanske nacionalne stranke. SESTAVA NOVE JUGOSLOVANSKE VLADE London. 17. junija. — Slobo-dan Jovanovič, predsednik jugoslovanske vlade, je danes re-signiral. Kralj Peter zdaj išče novega predsednika, ki bo sestavil novo vlado. Električno zdravljenje so poznali že davno pred odkritjem elektrike po Galvaniju. že stari Grki in Rimljani so zlasti proti glavobolu uporabljali električne stresi j a je, ki jih povzročajo slovite z elektriko nabite ribe. DR. GARBAS JE ODŠEL K VOJAKOM Cleveland, O.—Dr. Anthony Garbas, zobozdravnik, ki je imel svoj urad v poslopju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., je bil vpoklican v armado Združenih držav, kamor je odšel 18. junija, in sicer najprej za šest tednov v Car- lisle Barracks, v bližini Harris-burga, Pa., potem pa se mora javiti v Chicagu, 111, pri šestem poveljstvu. Dr. Garbas je dobil čin drugega poročnika ter bo izvajal v armadi svoj poklic . Last Report (Zadnji izkaz) Grand Total (Skupaj) ......................$179,750.00 JOSEPH ZALAR, Supreme Secretary—gl. tajnik. AOITIRAJMO ZA MLADINSKI QDDEEEK1 _______ D K U $ T V 0 SV. ŠTEFANA, St. 4 Kakor je že kilo poročeno ▼ Glasilu zadnji teden, bo v nedeljo, 27. junija ob 11:80 r cerkvi sv. Štefana daroval prvo slovesno sv. mašo naš člen, so-brat Rev. Warren V. Peternel. Vsled sklepe, zadnje redne seje se bomo člani in članice našega društva korporativno udeležili te prve slovesne sv. maže. Z&eremo se ob 11 uri dopoldne v šolski dvorani, da skupno korakamo v procesiji v cerkev. Vabljeni ste vsi člani in članice, da se gotovo udeležite, v Pozdrav, John Prah, tajnik. —V— DRUŠTVO SV. PET AR i P^-j Mary J. Heriiger. Prisrčno vsi V AO, BROJ 64, ETNA, PA. ¡pozdravljeni in dobrodošli 1 Poziva se naše članstvo na V drugič bom poročala imena dojduču sjednicu, kojače se ob- članic, ki so darovale za SANS. bo zahteval izkazi) posamezno člMoa» boste vpoitevnla Os Naznanjam tudi nje glavne ki bo razp; ali avgust štveno blagajno namesto piknika in sicer SO centov, katero svoto lahko plsčate v omenjenih dveh mesecih. V kampanji zmage JCSKJ naše društvo dokaj lepo napreduje in smo do sedaj dosegli za |6,500 nove zavarovalnine Novi člani in članice za mladinski oddelek so bili za mesec maj sledeči: Marlice E. Hli-nak, Carol J. Hlinafc^Bonald Kordesk, Jerome Voigt, Iris Fale, Kathleen M. Shircel in državati 3. julaja u nedjelju u dva sata točno posle podne. Na ovoj sjednici imat čemo dosta važni stvari da izvodimo što se tiče društva i da čujete šest-mjesečni proračun. Molim vas, da vas dodje v čim višem broju, pa nam je lak-še da što napravimo u korist društva. I dodjite ranije u 2 sata, a ne u 3. Ja dodjem u dvoranu u 12:30, koji hoče da plati svoj razporez, a ne može da ostane na sjednici. Članove, koji imate sinove u vojski molim, da mi ovo javite da znam kome računati i koliko, jer ja ne znam bez vas, koji su u vojski. Pomozite onda vi meni, i j a ču vama u svakoj stvari što se tiče društva. Kada smo složni, pa moramo da ne-što napravimo u korist društva. Javljam članstvu, da smo opet iz naše sredine izgubili do-brog i vrlog člana-brata Mihalj Seljana, koji je umrou 1. juna Ostajam s sosestrskim pozdravom, Jahtama Mokar, tajnica. —V— DRUŠTVO SV. MiHALJA, BROJ 163, PiTTSBURGB, PA. Prošla sjednica 12. juna bila jako slabo posječena, u sli je d toga isto bila slaba kolekta asesmenta; a naš asesment znaša blizo |800 na rajesec, a ka-drugi stroški potpore itd.? Sto-ga vas umoljavam, da podmiri-te svoje asesmente do 28. juna najkašnje. Ujedno ovaj mjesec je zaključek knjiga za prve pol godine 1943, stoga vam bude drago čuti račune čiste, a meni budete skrbi olajšali. U slučaju da me kod kuče ne najdete, ostavite knjige i novac u štoru moje kuče; ne bojte se, je sigurno! Dalje pisal sam več puta za našu kampanj u, i rekal na pro-' šloj sjednici, da svaki prošli delegat mora dobiti tri nove čla- od naglom smrčom. Pokojnom 1 nbve, a svaki odbornik dva no-bratu neka bude lahka ova'va člana, a svaki član jednog američka zemlja, a njegovima prijateljima naše iskreno sau-češče. v John Douranieh, tajnik. —V— DRUŠTVO SV. ANE, ŠT. 127, WAUKEGAN, ILL. ' Smrtna kosa. Vabilo na st jo Smrt se je zdpet oglasila v našem društvu in si to pot izbrala sosestro Mary Vrhovec. Doma je bila iz vasi Pako, fara Borovnica, Jugoslavija, rojena leta 1882, po domače Žagar jeva Micka. Tukaj zapušča dva sina in štiri hčere, vsi že poročeni .in eno sestro, Mrs. Frank Drasler, ki živi v Forest City, Pa. Pokojniea je bila vdova zadnjih deset let. V imenu društva izražam preostalim žalujočim iskreno sožalje, pokojni pa naj sveti večna luč in naj v miru božjem počiva! Naj prosi pri Bogu za nas, da bi se zopet vsi sešlf v svetem raju. Dalje vabim vas vse na prihodnjo sejo, vršečo se dne 27. junija (v nedeljo). Če je mala udeležba na seji, je težko Jcaj ukreniti v korist društva; za to sejo imam na rokah dva važna pisma, o katerih bo treba kaj ukreniti; torej še enkrat vas prosim, pridite v velikem številu na to sejo. S pozdravom, Frances Teriek, tajnica. —V— DRUŠTVO KRALJICA MAJ-N1KA, ŠT. 157, SHEBOYGAN, WISCONSIN Naša redna mesečna seja se je vršila 10. junija in je bila prav povoljna udeležba. Hvala vsem, ki ste bile navzoče in prosim, pridite tudi na prihodnjo sejo, ki so bo polletna, kjer bo podano finančno poročilo za šest mesecev. Ako je še katera izmed članic našega društva, ki še ni opravila verske dolžnosti, prosim naj to stori še ta mesec. Kakor sem že pisala enkrat, naj še danes no\og člana! i za ovo dap.asm vremena do 31. decembra, 1943. Molim, da vpoštevate moju nalogu, jer je stvar vrlo dobra za društvo, i bolja nego da delamo kakvu zabavu. Člane i članice primarno od prvog dana rojstva do 60 godine starosti osmrtnina od $250, pak do $5,000. Klase so: C, D, E, F, G, i na 20-godina plačane policy i na 20 godin plačane u gotovini (cash); onda vam ni treba drugog insurance, jer imamo mi svake^vrste policy, a bolje pogodnosti i laglje nego Insurance kompanije. Koga dobite u društvo, dobro nam došao, a isto sebi i svojim dedičem suze otarete, jer smrt ne čeka, niti roka ne postavlja, nego čovjeka naglo ugrabi kot je našega dobro poznatoga po-grebnika Filipa Labuša nemila smrt ugrabila 17. juna u Shady-side špitalu, gdje je ležao samo pet sata. Ovi slučaj neka vam bude svarilo ili zgled. Sprovod se vr-šio 22. juna. Neka u miru bo-žem počiva, a njegovi ženi i d ječi naše duboko saučešče. Pokojnik spadal je u društvo broj 50 KSKJ i j oš k trem drugim društvom. Pozdrav, vam ildani sobrat Matt Brozenič, tajnik. —V— DRUŠTVO SV. ANE, ŠT. 176, CHICAGO, ILL. Vse članice ste prav lepo vabljene, da se udeležite naše prihodnje seje dne 27.. junija v navadnih prostorih. Ker je bila na zadnji seji zelo mala udeležba, nam ni bilo mogoče izvršiti društvenih zadev. Kakor vam je znano, imamo veliko kampanjo za mladinski oddelek. Ali ste že storila kaj v ta namen? Gotovo imate prijateljico, ki morda £e nima svojih otrok zavarovanih pri nobenem društvu; razložite ji ugodnosti zavarovanja in goto-vo ne bo zastonj. Pojdite torej omenim, da naš društveni du- j na delo in vsaka vsaka naj pri-hovni vodja Rev. L. F. Koren j dobi vsaj enega člana ali člani- na pri- Udeležite se pol-naše prihodnje seje! iv, Anna Frank tajnica. —V— BRVŠT V O SV. KRISTINE, ŠT. 219, EUCLID, O. Sporočam cenjenemu članstvu sklep zadnje seje, da se kupi še en vojni bond za društvo, da bomo imeli več denarja pozneje, ko se naši člani-vojaki vrnejo domov, kar ljubi Bog daj, da bi se kmalu! Skoro vsak teden odhajajo na vojno novi vpoklicani; te dni sta šla brat Dominik Luzar in Elmer Perme, doslej jih imamo že 33 v ameriški armadi. Kaj bo, če se nas ne bo dobri Bog usmilil kaj kmalu? Na zadnji seji je bila Mrs.« Sreča naklonjena članici Vess z Miller Ave., zdaj bo lahko na piano igrala, drugo darilo je dobil Joseph Mlachak z 222. ceste, tretje pa Mary" Gržinčič z E. 207. ceste. Vsem se zahvalim, ki ste pripomogli k uspehu, posebno pa sestram Mary Kolman in Mary Jarc, ki sta se v resnici trudili s prodajo tike-tov, posnemanja vredno! Žal, da se pa mnogo drugih ni nič zavedalo kot bi se morali, saj je vendar društvo za vse enako. Lahko bi bil še večji uspeh, tako pa navadno radi delajo za društvo le eni in isti, drugi pa gledajo izza plota. Ko je bilo naše društvo še bolj majhno, je bilo bolj lušt-no; več zanimanja zanj in večja udeležba na sejah. Danes, ko štejemo že 221 odraslih članov in članic, pa pride na sejo kakih 15. Kje so pa drugi? Nekaj vzroka je res, eni delajo, toliko jih je v armadi, a drugi so pa ostali mrzli za društvo, {n 'vendar mora biti v istem vedno živahnost in zanimanje, jda lahko obstoja. Zadnji mesec sip.O; imeli srečo, Miss Anne Rupert jo je vje-la v žakljičku pri društvu sv. Cirila in Metoda, za kar se ji prav lepo zahvalimo. K sklepu vabim vse Članstvo na prihodnjo sejo dne 11. julija, na kateri bo prečitan polletni račun društva. Ako bi ne bilo vojne, bi držala besedo kakor sem že parkrat rekla, da bom še jaz ostala doma namesto hoditi na sejo, tako pa— Bog se nas usmili! Bolnike imamo sledeče: Josip Svetin, Jakob Mautz, Sophie Sturm in John Bolek. Vsem želimo, da bi kmalu okrevali. Pozdrav, Terezija Zdešar, tajnica. rim PRAZNOVANJE FARE MATERE BOŽJE V WAUKEGANU, ILL. Waukegan, lit. — Slovenska naselbinav Waukeganu in North Chicagu je bila v nedeljo, 30. maja vsa na nogah, podobno kakor je bilo na deželi v stari domovini, kadar smo obhajali kakšno posebno veliko praznovanje. Kakor nalašč je bilo tisti dan lepo in gorko vreme, ki je tudi pripomoglo k lepši slovesnosti, na katero so prišli v naselbino sam prevzvišeni nadškof Samuel A. Stritch iz Chicaga, 111. V zvoniku so se glasili zvonovi in oznanjali z veselo pesmijo, ki se je glasila daleč preko naših domov, da je napočil za našel bino posebno slovesen dan. Da znajo naši zvonarji lepo potrkavati, ni nič novega, toda pri tej priliki, ko smo imeli ta-go odličnega gosta med nami, so zvonovi peli še posebno lepo. Cerkev je bila kakor prenovljena za ta pomembni dan. Vse je bilo svetlo in izlikano, oltarji pa so bili okrašeni z rdečimi vrtnicami m belimi potonikami, vmes pa so utripale nebrojne lučke. Cerkev je hUa kakor ne-!oskrbi, ker to ni mala stvar v vesta. . teh časih. Hvala bodi tudi de- Pned slovesno svoto malo ob kletom in ienam, ki so 11 so farani napravili zunaj cerkve prevzvišenemu nadškofu špalir. Na obcestnem tlaku so ae uvrstili skavti in akavtke. V slikoviti procesiji, polni svilna-tih bander, zastav iz vsakovrstnih barv, so ae razvratila farna društva, z njimi dekleta Marijine družbe, ki so nosila bele paj-čolane; nadalje Vitezi sv. Jurija v plavih uniformah z rdečimi in rumenimi progami; potem KSKJ društva, sv. Jožefa, Matere Božje in sv. ^ne; dekliško društvo sv. Neže v belih oblekah; hrvatska in slovaška društva; katoliški boršl^arji; oltarni strežniki v rdečem in belem; dečki pevskega zbora v rumenkasto beli barvi; male šolske deklice, z glavicami sklonjenimi v pobožnosti, v izli-kanih belih oblekah in bliščečih belih nogavicah in večeljčkih. V procesiji sta bila tudi Rev. Joseph A. Barrity in Rev. Fran-cis J. Shea, župnika pri cerkvi sv. Anastazije in cerkvi Brezmadežnega Spočetja, nadalje Father M. J. Cepon, naš pomožni župnik, ki je maševal, in Father F. J. Pribyl, prejšnji pomožni župnik pri naši cerkvi, ki je zdaj nastavljen pri sv. Janezu Nepomuku v Chicagu. Prišli so tudi duhovniki iz Techny, Deerfielda in Jolieta. Prevzvišeni je bil oblečen v škofovskem ornatu. Med sveto mašo so peli gregorijanski koral. Prevzvišeni nadškof Samuel A. Stritch so nam med drugim povedali naslednje: "Na ta jubilejni dan, ki je tudi Spominski dan, se dajmo posvetiti ne samo naši zastavi, ker je samo ob sebi umevno, da smo Amerikanci, — temveč se dajmo tudi posvetiti svetemu evangeliju, da se bo razširil med nami, da bo napravil iz nas večjo silo, in da ne bomo kot skupni narod nikoli storili nič žalega katereirtu. koli drugemu narodu. "Po vsaki vojni je Spominski dan dobil nov pomen. Sedaj se nahajamo sredi nove vojne za našo prostost. Zapomniti si moramo, da je božja avtoriteta najvišja. Je ViSja kakor avtoriteta predsednika, konstituci-je, najvišjega sodišča in izjave neodvisnosti. "Največje vprašanje, ki mu stojimo nasproti je—kaj je prav In kaj ni prav. In najvišja postava je postava božja. Po tem se moramo ravnati. To nam nikoli ne sme izpred oči. Mnogo jih je, ki nimajo milosti katoliške vere, toda na dnu svojih src imajo ljubezen do Boga." Po cerkvenem opravilu se je vršil banket v prostornih šolskih dvoranah. Velika dvorana je bila natrpano polna ljudi, pa tudi mala dvorana je bila polna. Banketa se je udeležilo kakih 700 ljudi, največ naših fa-ranov in farank, prišlo pa je tudi obilo zunanjih gostov, duhovnikov in lajikov. Iz Jolieta sta prišla tudi pomožni glavni tajnik KSKJ, brat Louis Zeleznikar in glavni blagajnik KSKJ, brat Math Sla-ha. Prevzvišeni je govoril tudi na banketu. Čestital je naši žup ni j i' in pohvalil f a rane za tako lepo in složno sodelovanje in red v naši fari. Father M. J. Hiti, naš župnik, so pozdravili vse goste in predstavili zbranim oba župana, iz Waukegana in iz North Chicaga. Nastopil je naš mladinski farni orkesterj>od vodtvom Mr. Davalta cerkveni zbor pod vodstvom Mr. John Kovačiča je pa zapel več lepih pesmi. S petjem so nastopili tudi šolski otroci. Bodi najlepša hvala našima častitima gospodoma M. J. Hi-tiju in M. J. Ceponu in vsem društvom, posebno Maternemu društvu, ki je imelo kuhinjo v a ser- vjrsle tako fino koaflo, pa tudi možem in fantom, ki «o pomagali pri tem ali onem delu. Vaak je rad pomagal, na kogar so se kaj obrnili za pomoč. V resnici lepa sloga. Hvala bodi tudi vsem, ki ste darovali potice, krofe, pohanje, itd., za orne-njdfii banket. Se enkrat prisrčni "bohlonej" vsem skupaj! Jennie Keber. -V- ČESTITKE NAŠI GRADU-ANTINJI Miss Veronika Possedi Chicago, lil. — Tukaj prinašamo sliko Veronike Possedi, članice društva sv. Ane, št. 170 KSKJ, ki je dopolnila štiriletno šolanje z odliko dne 23. junija na Harrison višji šoli. Starši Miss Veronike Possedi imajo še eno hčerko, Rosi, in sina Franka, katera tudi pohajata Harrison višjo šolo. Ob tej tpriliki, Veronika, sprejmi naše iskrene čestitke in mnogo uspešnih let v bodočnosti. Naj pri tem še omenim, da vsa Possedi jeva družina spadc pod okrilje K. S. K. Jednote. Mnogo uspeha vsem, ki so dopolnili svoje študije! Anna Frank, -V-— CANONSBURšKE VESTi Canonsburg, Pa.—Kakor odhajajo naši vpoklicani fantje vedno v armado, tako prihajajo nekateri tudi domov na kratek dopust ali počitnice. Zadnje dni sta bila doma za 10 dni dobro nam znani sedanji Sgt. John Bavec in Pvt. Joe Krall iz daljne Floride. John Bavec se^ je med tem časom domislil, da človeku ni dobro samemu biti, zato si je izbral za svojo živ-ljensko družico nevesto Miss Frances Okleščen, hčerko znane tukajšne družine Mr. in Mrs. Okleščen. Poroka se je vršila dne 30. maja v canonsburški cerkvi sv. Patrika, katero je izvršil naš domači gospod župnik Father Istočin Za tovariša je bil ženinov bratranec vojak Joe Krall, za tovaršico pa njegova nečakinja Jennie Bavec. Voh-cet se je potem vršila v društvenem domu sv. Jeronima, katere se je udeležilo čez 400 gostov. Bilo je navzočih tudi veliko ženinovih prijateljev iz Washingtona, Pa., ki so usluž-beni na sodni j i in v davčnem uradu, kjer je Mr. Bavec prej delal. Udeležil se je te poročne slavnosti tudi naš gospod župnik, muzikant John Bole nam je pa proizvajal vesele po-skočnice, da smo lahko plesali. Novoporočencema želim veliko sreče in božjega blagoslova v novem stanu. Zadnjič sem prebrala lep članek našega glavnega predsednika brata Germa pod naslovom "Resna beseda" na prvi strani; vsak Jednotar bi ga moral prečitati in se po njem ravnati. Tukaj pri naših Jed-notinih društvih se je že začelo nekaj gibati, le počakajte, Stra-bane ne bo med zadnjimi, ne! Nekaj jih že imamo pripravljenih za vpis, drugi pa še sledijo, saj je vendar ta naselbina povsod dobro zapisana in naša društva, ker imajo vrle uradnike in uradnice. Od društva it. 153 KSKJ je sedaj že 70 članov-vojakov v službi Strica flams. Vaškemu priredi društvo lep poslovilni večer« kjer se malo pojokamo, potem pa tudi pooaselimo. L« korajio, fantje! Pregovor pravi, da sonce za dežjem mora priti, tako ae bodo menda kmalu razkropili temni vojni oblaki in nam bo zopet zasijalo zlato sonce tako zaželjenega miru! S pozdravom do vsega Jed-notinega članstva, Rose Krall. OB MOJI 60-LETNICI. ZAHVALA Pittsburgh, Pa.—Rada bi s temi \rsticami označila svoje občutke veselja na moj 60. rojstni dan dne 16. maja t. 1., katerega nisem nikdar pričakovala ; to mi bo ostalo za vedno v prijetnem spominu. Jaz sem bila rojena 16. maja, 1883 v Premu na Notranjskem. Prvič sem se poročila v starem kraju s Frank Frankom leta 1905. Po navodilu mojega bratranca Rev. Johna Frank (Trank ) sva prišla v Ameriko 24. aprila, 1907 in sicer v kraj Broughton, Pa., kjer je moj mož dobil delo v premogorovu. V juniju, 1913 sva se podala na obisk v stari kraj in se čez devet mesecev vrnila nazaj v mesto Broughton, Pa. Leta 1920 sva se preselila na farmo na Brownsville Rd., nedaleč od Broughton, Pa. Imela sva veliko družino, šest sinov in tri hčere, od teh so še živi štirje sinovi in dve hčeri. Dne 30. avgusta, 1924 je Bog poklical k Sebi mojega soproga po večno plačilo, nakar sem ostala sama s štirimi šoloobveznimi otroci čez dve leti, zatem sem se zopet poročila z Jože-tom Krsulom, ki še živi. Moja življenska pot je bila težavna in trn jeva; le Bogu sem dolžna zah\alo, da sem vse voljno prestala. Zdaj pa izrekam lepo zahvalo mojim šestim otrokom, ki so me ob moji 60-letnici presenetili s tako bogatimi in lepimi darili, tako tudi hvala njihovim otrokom, ali mojim vnukom in vnukinjam, pred vsem Mrs. Kondik v South Chicagči, 111., ona se ni mogla udeležiti proslave moje 601etnice, drugih pet je pa bilo navzočih, ki živijo v okolici Pittsburgha, hvala tudi mojemu sinu Emilu Frank (Trenk), ki je pri vojakih, za čestitke, tako tudi hvala vsem drugim mojim prijateljem in hvaležna „ J. Krsul, znancem. Bog vas živi! S pozdravom, vam vedno 5618 Keystone St Pittsburgh, Pa., 19. junija, '43 -V- Sprememba naslova in še kaj P. Bernard Ambrožič OFM Pomožna Akcija Slovenskih Župnij sporoča svojim prijateljem spremembo naslova—ne svojega, ampak samo tajniko-vega. Torej ta človek, ki piše te vrstice, se je te dni preselil iz New Yorka v Lemont in je sedaj njegov naslov: Box 608, Lemont, Illinois. Ker še vedno pošiljate nekateri na tajnikov naslov svoje prispevke za blagajno PASZ, je pač prav, da se ta reč dene v časopise. Seveda bom tudi nadalje z veseljem sprejemal poslane prispevke in jih oddajal našemu blagajniku Mr. An4 ton Grdini. Lahko pa tudi naravnost nanj pošiljate. Njegov naslov je: Mr. Anton Grdina, 1053 E. 62nd St., Cleveland 3, Ohio. Pomožna Akcija Slovenskih Župnij napreduje, sicer nekako počasi, pa vendar "Barometer" v "Ameriški Domovini" kaže te dni, da se nabira že četrti tisočak. Saj boste vsi pomagali, da bo kmalu porinil do svojega viška, kajneda? Od četrtega do desetega tisoča je seveda še precej dolga pot. Kar najlepše se priporočamo. Zanašamo se torej na svoje prijatelje, da bo stvar hitro napredovala. Napredujemo pa tudi v očeh svojih "prijateljev," to je tistih, ki nam kljub vsem našim dokazovanjem kar venomer dopovedujejo, da ne vemo, kaj delamo. Kaj hočemo ž njimi? Pustimo jim njihovo veselje, mi pa /imejmo svoje in se zavedajmo, da delamo dobro delo pred Bogom in pred svojo vestjo. Vendar nas veseli, da smo zadnje čase "nepredovali" tudi v očeh teh svojih "prijateljev." Nekje je namreč te dni stalo zapisano, da je naša akcija "Ambrožič-Grdina akcija." Torej zdaj sva že dva grešnika za to reč j o. Skoraj dve leti je bil edino le "Ambrožič" vsega kriv ... Če bo vsa ta reč še kaj dolgo trajala, bo počasi sicer, pa gotovo, prišlo do tega, da bo ta dobra akcija tudi po naših "prijateljih" priznana tistim, ki so v resnici zanjo odgovorne —našim slovenskim župnijam. Le tako naprej med prijatelje in "prijatelji"—in vse bo še dobro! -V- V POMOČ SANS-U Barberton, O.—Vsled sklepa zadnje SANS-ove seje barber-tonske podružnice št. 51 se je določilo uvesti pobiranje prostovoljnih prispevkov, obenem pa tudi članarino. Seveda prisiljen ni nobeden, da mora kaj darovati, ampak narodni davek naše razkosane in uničene domovine nas v to tirja, dragi Slovenec in Slovenka, da storimo svojo narodno dolžnost naši domovini materi! Ker že v naprej vem, da bodo nekateri mislili in rekli, da je akcija JPO-SS ista in so že prispevali. Res je, za Jugoslovansko pomožno akcijo se je nabiralo prostovoljne prispevke po naselbini že dvakrat; igrana je bila tudi ena igra; v bodočnosti bo treba še in še. Slovenski ameriški narodni svet je pa edina akcija, ki mora pokazati, da deluje v političnem -oziru vsepovsodi v imenu ameriških Slovencev. Naloga je, da mi ameriški Slovenci do-kažemo združenim vladam velesil, da je Slovenija veliko večje kot si jo predstavljajo, ako-prav je razkosana in razdeljena. Zastavimo vse svoje sile in moči, da to predvsem svetu do-kažemo. Zakaj pa ne? Naša lastna zemlja je. Samo kar je naše—prosimo nazaj in še to za ceno krvi. Sovražnik se pa bohotno postavlja ter uživa njene sadove. Naši lastni starši, bratje in sestre pa bogve kje umirajo &la-du in tuge. Meseca decembra lanskega leta na Slovenskem narodnem kongresu v Clevelandu, O., je bil ustanovljen SANS, torej dobrih šest mesecev tega nazaj, in že se poznajo vidni znaki njegovega delovanja. Knjižica "The Problem of Trieste," ki jo je spisal Dr. Ivan M. Čok, založil pa Slovenski ameriški narodni svet in ki je izdana v angleščini, bo prikazala ameriški javnosti "Trst" ter primorske Slovence glaven pogled povojnih vprašanj za nas Slovence in bodoče Jugoslavije Trst je bil in ostane slovenski, pa naj Italija še tako vztraja, da je italijanski. Zato pa bodite radovedni; storite svojo narodno dolžnost, da bo naša vest čista, ker smo pomagali, da po končani vojni bomo z mirno vestjo in jasnem pogledom v oči rekli:" Svojo narodno dolžnost tebi, domovina smo skušali izvršiti." Sledeči zastopniki in zastopnice vas obiščejo ta teden osebno in ki so razdeljeni po redu. Cesta: 14, 15, 16 in 17 Mrs. Mary Tancek in Frances Stopar; cesta 18, 19, 20, 21, 22 in 23: Mr. Frank Smrdel in Mr. John Ujčič; cesta: 24, 31, Johnston Corners: Mr. Joseph Lekšan in Mr. Louis Arko; Sherman: Mr. John Yentz in Jack Verhovec; Snydertown in East Hill: Mr. • Umi i« a« 3 »uai»<< DOPISI OfedftUmU« s S atomi) Anton Okolish in Mr. George Porok; v okolici Seiberling: Mr. Anton Yakich; v mestu: Mrs. Jennie Okolish in Mrs. Mary Serjak. Z narodnim pozdravom, Frances Smrdel, tajnica. -V- VABILO NA SEJO JPO/SS ŠT. 3 Chisholm, Minn.—Naša sekcija št. 3 J PO priredi dne 27. junija popoldne ob 2 v Mestni dvorani važno sejo, na katero ste vsi rojaki in rojakinje iz mesta ter okolice prijazno vabljeni; več ko nas bo skupaj, tem več dobrega bomo lahko na isti ukrenili za naše reveže v stari domovini. Saj je nam vsem znano, koliko gorja mora v tej vojni naš ubogi narod prestajati, zatorej pojdimo vsi na dobro delo, da se čim več v' ta namen, ali za te nesrečnike nabere. Ne iščite izgovorov, saj ta pomoč bo prišla pošteno in v prave roke, ki bo pravilno razdeljena. Prispevki za JPO-SS vršijo dvoj no dobro delo; prvič se s prispevki kupuje ameriške vojnebonde, povojni gredo pa v stari kraj v pomoč revežem, ki bodo zelo potrebovali pomoči. Naši nabiralci hodijo sedaj od hiše do hiše; ne odženite jih praznih rok od sebe. Odprite roke, odprite srce, otirajte nesrečnikom solze! Z rodoljubnim pozdravom do vsega članstva KSKJ, Louis Ambrozich, tajnik. -V- JAVEN SHOD V PITTS-BURGHU Pittsburgh, P.—Namen tega dopisa je, da opozorim širšo javnost na važen shod, ki se bo vršil v nedeljo, 4. julija ob 7. uri zvečer v Slovenskem domu. Svrha shoda je. da se kot zavedni Slovenci spet zberemo in izrazimo naše simpatije to trpečega naroda. Na shodu bo nastopil kot glavni govornik splošno znani Janko N. Rogelj iz Clevelanda, O., ki je eden najbolj marljivih mož v JPO in SANS-u. Shod sklicujeta pittsburška podružnica SANS in JPO, ki delujeta v naselbini za pomoč in politično podporo našega zasužnjenega naroda v stari domovini. Ob tej priliki pa želim dodati, da je to gibanje zdravo in da bo pravilno peljano do konca. Zato sem prepričan, kajti razmere tukaj in v starem kraju so in bodo take, da ne bo sploh mogoče narediti ničesar, kar bi bilo proti željam ondotnih re-vežev. Ce kdo dvomi, in teh je dovolj, naj le pomisli, da je naš narod v starem kraju sedaj bolj organiziran kakor je bil kdaj prej v svoji burni zgodovini. Narod ima svojo rodoljubno armado ,ima svoj provi-zoričen narodni odbor in ljudsko oblast, ki ni v rokah starih koruptnih politikarjev, ampak je v rokah resnih narodnih mož in žena, kakor nam zatrjuje pisatelj Adamič. To je najboljša garancija, da bo pomoč iz Amerike in ostalega sveta prišla v roke nesebičnih ljudi, ki delujejo danes za rešitev naroda in za njegovo novo življenje po končani, vojni. Vsak izgovor, da ne bo pomoč prišla v roke naroda, ne drži vode, nobeno sumničenje, da si bo kdo s tem denarjem krpal žepe, da bodo ta denar spet spravili v svoje žepe stari beograjski vlastodržci, ki so naš narod držali v ječi in suženjstvu toliko let, so brez podlage, to pa zato, ker bo ljudstvo z vsemi temi naredilo pošten obračun tako, da ne bod nikdar več mogli ponovno varati ljudstva. Potreba naše pomoči je nujna. Cele vasi in mesta so uničena, ljudstvo je golo in boso, razgnano po raznih krajih bivše Jugoslavije. Res je, da bodo nekateri posamezniki sami poslali svojcem večje vsote, toda kaj bo z onimi reveži, ki nimajo svojcev v Ameriki? Ali bomo nanje čisto pozabili? Zato zbiraj mo čim več j i pomožni sklad tukaj, da bomo pripravljeni poslati znatno pomoč, kadar bo v svetu spet zavladal mir. Financa JPO je v dobrih in •zanesljivih rokah, naložena v bondih Združenih držav, tako da bo pomožni sklad deloval za poraz fašistične trozveze tudi med tem časom. Kako se bo stvar delila in kdo bo delil denar, vse to bo prišlo na dnevni red pozneje, ko bodo spet vpo-stavljeni stiki z staro domovino, s predstavniki naroda in ko bomo v resnici lahko rekli, da imamo kaj za deliti. Zato so potrebni javni shodi, da se razjasnijo nekatere zadeve med nami, da sami uredimo naš aparat za povojno sodelovanje in pomoč našemu ljudstvu, ki brani čast in pravice našega naroda tako častno in junaško. Zato je važno, da vsi poseti-mo ta shod na praznik 4. julija. Nobeden izgovor ne velja, ker vsako omalovaževanje in brezbrižnost koristi samo Hitlerju, Mussoliniju in Hirohitu, tem zakletem sovražnikom slovanskih narodov in demokracije. Mr. Janko N. Rogelj nam pa bo gotovo povedal kaj zanimivega in važnega, ker on predstavlja in vodi pomožno akcijo, ki je kljub vsemu vendar zbrala že nad 50 ti^oč dolarjev. Torej še enkrat vabim vse iz naselbine in bližnje okolice na javen shod 4. julija. Poleg po-dučnega govora bo več zabavnih in pevskih točk. Cisti dobiček pa bo šel v gori navedene svrhe. Z narodnim pozdravom, Frank Oblak. -V- SLOVENSKI DOM IŠČE OSKRBNIKA Denver, Colo. — V sled nepričakovanih težkih razmer, katere so povzročili Hitlerjevi tolovaji po vsem svetu, in ki se od dne do dne bolj resno pojavljajo pri vodstvu raznih trgovin, zlasti pa še pri korporacijah, je direktorij tukajšnjega Slovenskega Doma na izredni seji dne 16. junija z nad tričetrtinsko večino glasov sklenil, da se trgovino Slovenskega Doma, pri-čenši 1. julija, 1943, zopet odda v najem in da se razpiše službo oskrbnika Doma. Vsak član ali članica, ki spada k eni ali drugi sledeči organizaciji: ABZ, KSKJ, ZSZ ali SNPJ, ima pravico kandidirati za oskrbnika, z ozirom na to, da se nemudoma (in ne pozneje kot do 30. junija) priglasi pri Mr. John Malovrh-u, tajniku Doma, ali pa pri spodaj podpisanemu. Z bratskim pozdravom, ostajam za Slovenski Dom, Anthony Jeršin, predsednik. -o- SLOVENIJA V NEVARNOSTI Zložil Andrej Tomec Johnstown, Pa. Slovenija—domovina naša, v najhujši stiski danes je, zvezda njena že ugaša — Oj, ne sme, ne sme vgasniti še! Zato Slovenci vsi, vsi na noge, vsi na plan, da nebo se spet zjasni nam spet zašije dan! Za rešitev drage nam Slovenije žrtvuj mo vse in storimo, kar le v naši moči je,— čolnič naš otmimo! Ce res pravi sem Slovenec, ne morem biti sam zase smili meni narod se mučenec, zanj žrtvoval bi vse. In vi, ki se zato ne zmenite in Slovenijo puščate v nemar, se le za sebe brigate, — naj le namfoo še tuj ec gospodar. Le v sebičnosti v svoji ostanite, bogastvo zase zbirajte, za dom svoj se ne zmenite, nič več se zanj ne brigajte. Le dajte vse to, če morete, .če vam Slovenija ni mar, če nič zanjo storiti nečete, da ne vniči sovražni jo vihar. Ce pravi ste Slovenci pa, če res sploh imate srce, ne boste storili pač tega, za sveta zaklade vse. Da bi taki bili, bili brez vse časti, da na dom bi pozabili, naj z njim kar hoče se zgodi. Jaz tak že nečem biti in tudi ne bom nikdar, če Slovenijo imam zgubiti, kaj mi še za me samga mar? Ce se to zgodi, da Slovenije več ne bo, oh, kako to boli! • Ne daj Bog, da zgodi se to! Naj li nas zdaj že konec bo, zakaj, zakaj vendar? saj narod poštenjakov smo, ki jim je pravica mar. Zakaj naj vniči nas sovrag? Zakaj naj raje ne pogine sam? Je hujši kot sam vrag, — brezmejno zlo povzroča nam. Saj kdor drugim jamo koplje, sam vanjo zvrne se. Pazimo zdaj vsi samo, četudi ztfaj to zgodi se. Naj li mi umrjemo, sovrag naš pa živi, kako naj to razumemo? Pravica, kje potem si ti? Trdno mi verujemo, da nas konec še ne bo, in zelo se zanimamo, kako s sovragom našim bo. * t Res sovragi nas ubijajo, preganjajo, zatirajo, domove nam požiga j o, vse zlo, gorje povzročajo. Brezmejno to gorje, v katero nas sovrag peha, kako on sam.zasluži ga, ko nečloveško nas tepta. Mi smo pač na boljšem, kot naš sovražnik je, bolj kot delati po krivem, trpeti krivico je. Krivica se maščuje, nad vsakim strašno, da, kdor vsled krivice pa zdihuje, njemu se nagrado da, / Lahko v miru in sreči bomo svobodno še živeli, vedno bomo mogli reči, da čisto mi smo vest imeli. Kar še počakaj mo in videli bomo še, kako se vse obrnilo bo sovražniku—v gorje. -V- Ameriški letalci nad Evropo Napisal Ivan Mali Washington, D.C., 10. junija. (ONA) — Iz neke ameriške baze bombnih letal na Angleškem je zadnji teden prišla vest, da bo "Peklenski angel," najslavnejše bombno letalo ameriških zračnih sil, najbrže zopet poletelo nazaj domov v Ameriko. Letalo bo imelo na svojem potu domov še vedno svojo začetno posadko, katero je imelo na krovu o priliki svojih 28 zračnih napadov na Evropo o belem dnevu, ne da bi se bilo kateremu koli članu moštva pripetila tudi najmanjša nezgoda. To hrabro "staro" letečo trdnjavo poznajo v zračni bazi pod imenom "D for Dog." Polna je prask in drugih znakov boja, zakrpana in šele« pred kratkim so jo nekoliko prenovili s tem, da so ji zamenjali obe mašini. Toda še vedno je polna borbenega duha, prav kakor meseca oktobra, ko je lani preskočila v poletu 8 ur Atlantski Ocean in si začela delati ime, da je najsrečnejše letalo vsega ameriškega letalstva. Ko so jo preteklega septembra na Kel- log Field, Mich., izročili njenemu 21-letnemu pilotu R. L. E. Baldwinu iz Yakime, Wash., je bila ta leteča trdnjava najnovejša stvar, višek tehnične popolnosti. Dva tedna po njeni vključitvi v vrste osme zračne armade, je bil "Peklenski angel," take imenovan zaradi angelčka, naslikanega na telesu letala s perotmi in bombo od 500 funtov, poslan na prvi ameriški zračni napad o belem dnevu, in sicer na oporišče podmornic v Saint Nazaire. Štiri minute je obletavala cilj, preletela kubično miljo proti-avionskih granat in kljub temu zadela doke podmornic in se vrnila nazaj v bazo brez najmanjše praske. Njena posadka je bila enodušno mnenja, da se je zgodil pravi čudež, ker je tako ogromna količina granat šla mimo tega velikega letala—vsi so bili od srca srečni, da se jim je sploh posrečilo, vrniti se domov. To letalo pa tudi pozneje ni bilo nikdar resno poškodovano. Nobeden od posadke ni bil nikdar resno ranjen. Nikdar se ni pripetilo, da bi moral kdo izmed njih skočiti ven s padobra-nom. Nikdar ni bilo prisiljeno, da pristane na tla na tujem letališču ali na prostem polju. A nikdar tudi ni opustilo svojega cilja, v vseh napadih je vrglo svoje bombe v cilj in pristalo zopet v svoji bazi; to je izjavil kapetan Baldwin v interviewu z dopisnikom New York Timesa Donald Mackenziem, med katerim je ostala posadka, začasno izven svojih službenih opravkov, opazovala druge "leteče trdnjave," ki so krožile nad njihovimi glavami in hvalila izredno srečno zgodovino svojega letala. "Videli smo kraj sebe aparat tovarišev, ki se je kar razsul od proti-avionskih granat in v ognju sovražnih lovcev," je pripovedoval kapetan Baldwin. "Na enem naših mnogih po-! letov v Saint Nazaire smo vodi-risilili Dr. Maček-a, da menja svoje bivališče in ga vedno strogo nadzorovali. V teku zadnjih dveh let je bil najmanj štirikrat prisiljen potovati v Berlin, a se ni nikdar udal pritisku nacističnih voditeljev in je odklonil vsako sodelovanje z zased-benimi silami ali njihovim kviz-linškim režimom. Njegova sedanja internacija bo le še povečala njegov ugled med masami hrvaških kmetov, ki so o priliki neke prejšnje aretacije dr. MaČek-a ustavili dovoz deželnih pridelkov na mestne trge in na ta način prisilili Paveliča Niso se odmaknili od nas ni-! sam poprosi naciste, naj iz-ti takrat, ko smo bili prav nad ' ciljem in se zvijali okoli njihovih lastnih proti-avionskih šrapnelov. Gnetili so se okoli nas in v000, in Pennsylvania. V Kanadi je okrog 20,000 Slovencev, v Južni Ameriki, predvsem v Argentini nekako 40,000, v vsej Ameriki torej okrog 310,000. V Avstraliji se ceni njih število na 700, v Aziji na 1,200,' v Afriki na 8,000 .predvsem v Egiptu). Izven Evrope bi torej živelo okrog 320,000 Slovencev. Število vseh Slovencev na svetu pa bi znašalo nekako 1,900,000. -V- SPOMINSKE OBLETNICE ŠKOFA BARAGE Rszen Slovencev v Jugoslaviji (pred vojno, ker zdaj so Slovenci silno odvedeni v razne tuje kraje) imamo v Evropi predvsem še naši narodni manjšini, brž za mejami v Italiji in Avstriji (Nemčiji), od tega v Italiji (Julijski Krajini) okrog 425,000 in v bivši Avstriji (na Koroškem in Zgornjem Štajerskem) okoli 90,000. Okrog 6,000 Slovencev imamo še ob Rabi na Madžarskem in 2,000 na ostalem Madžarskem. Vse to je naše živo narodno telo. Razen tega imamo že povsod po Evropi raztresene Slovence, zlasti po večjih mestih, veliko pa je naših izseljencev v Franciji, Nemčiji, Belgiji in Nizozemski. V Franciji živi okrog 40,000 izseljencev, in to predvsem v industrijskih podjetjih na severu (department Nord in Pas de Calais) in na severovzhodu v Loreni (department Moselle in Neutrhe-Moselle). V južnovzhodni Belgiji, v pokrajini Limburg (kraji Eysden in Waterschee) Slovencev, pretežno rudarjev, je zdaj okrog 6,000, na skrajnem jugu Nizozemske (Herrlen) pa okrog 3,000 naših ljudi. V Nemčiji se ceni število Slovencev na 50,000, največ v industrijskih predelih Porenja in Westfalije (Dortmund, Essen), ter v Zeli in Weisental ob severni švicarski meji. Od ostalih evropskih držav ima precej Slovencev še Španija, Češkoslovaška, Poljska, Romunija in Bolgarija. Razen Slovencev v Jugoslaviji ter manjšin na Koroškem in Primorskem, živi torej po Evropi raztresenih še okrog 110,000 Slovencev. V državah Severne Amerike i v Beli Rusiji. V tekočem letu obhajamo dvoje obletnic na pokojnega našega prvaka, škofa Friderika Barago: 75 let kar je umrl in 100 let, kar je prišel kot misijonar v L'Anse, Mich. Marquett-ska škofija je sklenila obe obletnici združiti in iste obhajati deloma v L'Ansu in deloma v Marquette, Mich. Most Rev. Joseph Magner, D. D. mar-quettski škof, ki se zelo zanima za beatifikacijo pokojnega škofa Barage je naprosil našega rojaka Rev. F. M. Scheringer-ja, župnika v L'Anse in predsednika Baragove Zveze, naj skliče letno zborovanje iste na torek, 29. junija s sledečim sporedom : Ob 10. se vrši v cerkvi Presve-tega Srca Jezusovega v L'Anse slovesna sv. maša ob navzočnosti omenjenega škofa, isto bo daroval Father Scheringer, pel bo znano Sattnerjevo serafin-sko mašo slovenski cerkveni pevski zbor iz Columeta, Mich. Pridigal bo Very Rev. John T. Holland, župnik cerkve Matere Božje v Sault Ste. Marie, ta cerkev stoji na prostoru, kjer je pokojni škof Baraga imel svojo prvo katedralo. Opoldne bo kosilo za duhovščino v cerkveni dvorani. Ob 1. sledi skupno romanje na grobnico škofa Barage v Marquette. Ob 4. popoldne bo mil. škof podelil blagoslov z Najsvetejšim v katedrali sv. Petra, nakar sledi letno zborovanje Baragove zveze v Baragovem avditoriju. Po zborovanju sledi večerja v cerkveni dvorani, gostitelj iste bo Msgr. Bucholtz. Ker se vrši ta obletnica izven nedelje, ko je častita duhovščina zaposlena, je pričakovati velike udeležbe od njene strani. -V- SPOMIN NA KRST PAPEŽA PIJA XII. V krstno kapûo cerkve sv. Pankracija v Rimu so pred nedavnim vzidali spominsko ploščo, ki pove, da je bil pred tem krstnim kamnom dne 4. marca 1876 krščen sedanji papež Pij XII. Ta krstni kamen je bil nekdaj v cerkvi sv. Celzusa in Juliana, ki je bila staršem sedanjega papeža župna cerkev. Pozneje pa so to cerkev zaprli, krstni kamen pa prenesli v cerkev sv. Pankracija. čeprav ne stoji več v prvotni cerkvi, so vendar župlja-ni s spominsko ploščo hoteli ove-kovečiti krst svojega rojaka ki je postal papež'. Slavnosti pri odkritju se je udeležil tudi kardinal Lauri. -V- NEMCI POKLALI 44J830 RUSKIH CIVILISTOV London.—Nemška policijska sila je poklala 44,830 ruskih civilistov v sedmih tednih lanske jeseni po izjavi, ki jo je podal Manulski, član osrednjega odbora komunistične stranke, na moskovski radiopostaji. Skoro vse eksekucije so bile izvršene živi čez 250,000 Slovencev in sicer največ v državah Colorado, Bone topničar, iz Temple, Ok- j Illinois, Indiana, Kansas, Mich- AGITIRAJTE ZA MLADINSKI ODDELMKl i ^ , i GLASU/) K. g- K. JEDNOTE, JUNE 28,1948 r "lUIlO IL 1 L JEBROTT nfflUffitfT-t-___-->•— •117 ST. GLAIR AVENUE ntrvo im Uhu i mil vo __ CLEVELAND S. OHIO. Vf r . j v j" • M-Triji MM t UÊèmm msM aajp—je é» ssfceto inUnt m ptti 1m v iMH sstSessssm tsdMk ?! Amu M latn M*0&ato®: , ,.,„ .............. -1014 7a ndBhm — ánfiHVn 7;,,.................. Za Kanado in ttioaemstro... ........................................$3.00 OFFICIAL ORGAN OP AND PUBLISHED BY ___ THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION or the U. S. A - m the interest of the Order Issued every Wednesday OFFICE: «117 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO. Priporočilo za vponko lojalnih tujcev v vojnih tovarnah _Pfrooa:_ Trnu of subscription: For members, yearly------ For nonmembers In C. 8. A. _____________$0.84 ...............$2.00 __________________.$3.00 LETOŠNJI PIKNIKI je Ta nesrečna vojna tudi društva v marsičem prizadeva; jemlje jim člane v armado in s tem manjša število članstva za skupno sodelovanje; udeležbe na sejah so pičle vsled zaposle nosti društvenikov v municijskih tovarnah, tako je tudi težko i prireditvami kake zabave, bodisi doma v zborovalni dvorani, ali povodom kakega izleta (piknika) v prosti naravi. V mirnem času smo imeli tekom poletja v našem koledarju društvenih prireditev celo vrsto društev; sleherna nedelja bila vpošteta. Pa poglejte današnje Glasilo,—niti enega dru štvenega piknika ni označenega! Ni čuda! Mladine pri društvu v obče ni, ker služi v armadi ; godbe vsled tega tudi niso na razpolago; mnogo članov mora celo ob nedeljah delati; omejitev vporabe gazolina in kavčuka stih koles, onemogočuje udeležbo posetnikov piknika, tako tudi racioniranje jestvin, katere se je na taki prireditvi svoječasno lahko preskrbelo. Res, malo oddiha in odpočitka v vročem poletju kje v zeleni naravi okrepi delavca in ga razveseli, če je v skupnem dru štvenem krogu; toda to je v teh kritičnih časih nemogoče vršiti in vsled tega trpijo tudi društvene blagajne, saj se je ob sličnih prilikah pri kakem večjem društvu naredilo po par stotakov či stega dobička za upravne stroške. Temu nedostatku se pride lahko v okom. Namesto običajnega piknika, naj se določi za društveno blagajno na primer po en dolar na vsakega člana, pa bo društvo veliko na boljšem in bodo pri tem vsi člani enako prizadeti, ne pa samo nekateri, ki so bili na pikniku in so potrošili gotovo več kakor pa en dolar S tem se tudi prihrani mnogo dela veseličnemu ali pripravljalnemu odboru. Časi glede zaslužka so sedaj dobri in gotovo ne bo noben član zaradi onega dolarja godrnjal. KAKŠEN BO KONEC HITLERJA? Sredi tekočega meseca je kongresni odsek za zunanje zade ve povabil v Washington znanega nemškega pisatelja in zgodovinarja Emila Ludwiga, ki je rodom žid, a naturaliziran švi carski državljan. Ludwig je dober poznavalec nemškega ljud stva, ker je več let ondi živel, tekom vojne pa zbežal v inozemstvo. Omenjenemu kongresnemu odseku je pri tej priliki takole povedal: "Trdno sem uverjen, da bodo Hitlerja nemški jun-kerji odstranili s tem, da ga bodo umorili, kajti le-ti so bili vedno nasprotniki njih cesarjev in kraljev. V vrsto junkerjev prištevam generale, ki so nad vse zviti in prekanjeni. Po usmrtitvi Hitlerja se bodo začeli izgovarjati in nam dobrikati, češ, 'Mi imamo radi Američane, mi ne sovražimo Židov, mi ne zahtevamo nobenih kolonij, torej bodimo spet prijatelji'!" Ludwig je dalje omenil, da bo napad iz zraka stri Nemčijo; ako bodo združeni narodi, oziroma zavezniki še v bodoče tako uspešno Nemčijo bombardirali, bo to nemškemu ljudstvu oslabilo živce in ne bo treba po suhem Nemčije napadati. Sodba Ludwiga je,.da se bo Nemčija kmalu vdala vsled strahu pred sovražniki, saj že itak morala med nazijskim vojaštvom pojenja ali odnehuje. Kaj se bo zgodilo, ko Hitlerja ne bo več med živimi? Ludwig se boji, da bomo doživeli sličenslučaj kot po končani prvi svetovni vojni. "Bojim se, da bo Amerika zopet preveč popustljiva, ko bo trdila—'Nemci in ti generali niso preslabi, naredimo zopet mir in bodimo z njimi prijatelji!' V tem oziru se boste gospodje zelo motili, vsi nemški generali so Hitlerjevi privrženci. vsi ti so simbol nemške vojne sile, torej se jih mora uničiti. Dokler bodo nemški generali živeli, bo vsak nemški deček mislil in računal na osveto ali maščevanje nad zmagovalci. Zato je treba Nemčijo popolnoma razorožiti. Pustite Nemčiji njih deželo, katero je lastovala pred vojno, toda odvzemite ji orožje, nadzorujte njih izobrazbo in dajte jo nadzorovati tudi v političnem oziru, saj ste se že menda prepričali, da se Nemčija ne more sama pravilno vladati. Nemčijo je treba izčistiti v pravem puritanskem smislu; ako ne bo sledila čez 20 let tretja svetovna vojna!" il i I Skopuhu v album Dtolar, dolar, to tvoja je ideja, Cvenk v žepu,—tvoja je največja sreča, denar, denar,—da se množi in veča, da istega bi bila skrajna meja. Kaj mar so ti sirote, siromaki, kaj mar ti reveži, kaj mar berači, katere skrb, usoda bridka tlači?! Pomoč odklanjaš vsem pri prošnji vsaki. Prišla bo smrt,—že težka tvoja hoja, ni centa ne boš mogel vzeti s sabo, pretakal solz nikdo ne bo za tabo. — "Skopuh je bil!"—posmrtnica bo tvoja. Ivan Zupan. Office at wiar Information Washington, D. C. Washington, junija. — V skupni izjavi ministerstva vojske, mornarice in pravde in pomorske komisije se priporoča, da se uporabijo v vojnih tovarnah vsi tujci v Združenih državah brez ozira na narodnost ali državljanstvo. Ta izjava tudi skrajšuje in poenostavlja postopek na podlagi katerega morejo vsi, ki imajo z vlado pogodbo za grad-bo aeroplanov ali "klasificirajo" pogodbo dobiti dovoljenje za zaposlitev tujcev v teku dveh tednov ali manj. Skupna izjava pravi da je "celo pri aeronautičnih in kla-sificiranih pogodbah podjetnik dolžan sodelovati s prosilcem-tujcem in priporočati njegovo prošnjo, če zares rabi pomoč tega kvalificiranega delavca-tujca, in če nima razloga dvomiti v njegovo lojalnost nasproti Zedinjenim državam." Izjava podpisana od državnega tajnika za vojno Stimsona, od glavnega atorneja Bidla, tajnika vojne mornarice Knoxa in mornariškega komisarja Landa, nadalje ugotavlja, da če podjetnik takega tujca ne zaposli se pregreši proti pogodbeni klavzuli o nerazlikovanju in proti politiki vlade. Dalje izjava poudarja da podjetnik ne bo odgovarjal za škodo ali izgubo, ako je v dobri veri dosegel dovoljenje pristojne vladine oblasti, predno je dovolil tujcu pristop do delavnice, ki je pod aeronautično ali pa klasificirano pogodbo. Glavne točke politike glede zaposlitve tujcev kakor so določene v izjavi so sledeče: 1. Vsi lojalni in klasificirani delavci se imajo zaposliti brez ozira na narodnost ali državljanstvo. 2. Podjetnik lahko zaposluje ravno tako svobodno kot ameri-kanske državljane raz ven na podlagi aeronautične ali klasi-ficirane pogodbe. 3. Podjetniki imajo zaposliti tujce na podlagi aeronautične ali klasificirane pogodbe, ako dobijo pismeni pristanek pristojne vladine oblasti. > 4. Klavzula o nerazlikovanju se enako uporablja glede državljanov kakor nedržavljanov. 5. Ista klavzula se vporablja pri delu na podlagi aeronautičnih in klasificiranih pogodb. 6. Postopek za dovoljenje zaposlitve tujca na podlagi aeronautične ali klasificirane pogodbe je bil skrajšan tako, da bo podjetnik odslej dobival rešitev prošnje v manj nego dveh tednih. 7. Podjetnik ne bo odgovarjal v nobenem slučaju, ako je dobri veri dosegel pismeno dovoljenje pristojne vladine oblasti, predno je tujcu dovolil pristop do delavnice, ki je pod aeronautično ali klasificirano pogodbo. 8. Podjetnikova odgovornost za varnost delavnice se nanaša na vse osebe brez ozira na nji-sovo državljanstvo. -o- 0 vprašanju invazije Balkana V svoji številki od 8. junija prinaša "Christian Science Monitor" članek Mr. Roberta Wertheimer-ja, v katerem govori o Italiji kot vazalski državi nacistov. Članek obravnava tudi vprašanje invazije evropske trdnjave preko Balkana: "Najvažnejša pot v osrčje Nemčije je Jadransko morje, toda dokler sta obe njegovi obali, italijanska in jugoslovanska v rokah sovražnika, te poti ni mogoče izkoristiti. Ko pa bodo zavezniki imeli nadzorstvo nad vzhodno obalo italijanskega škornja in svoboden dostop v Jadransko morje, bodo držali v rokah ključ do vse centralne Evrope. Ko bodo imeli trdna oporišča v Apuliji, jim bo pot skozi Otrantsko ožino odprta, in ako okupirajo Krf, bodo mogli pošiljati tudi velike pomorske konvoje v severno Italijo. Krf je otok, ki je prehajal iz roke v roko, katerega so Benečani vzeli Bizantincem, a Turki Benečanom, je največji otok v Jadranskem morju. Ravno tako važen je za kontrolo Jadranskega morja kot Malta za srednji del Sredozemskega morja. "Jadransko morje je podobno jezeru s površino jezer Hu ron in Michigan skupaj. Dolgo je 500 milj, a široko 100 milj V Otrantski ožini se zožuje na 44 milj. Italijanska obala je ravna, precej nedostopna in ni ma dobrih pristanišč, razven Bari-a, Brindisi in Ankone. "Jugoslovanska obala pa je bogata izvrstnih luk—na stoti ne je krajev, pripravnih-za iz krcavanje na otokih in na celi ni. Otoki Vis in Lastovo ter pristanišče Split, Zadar, Šibe-nik in Sušak štejejo med naju godne j še kraje za izkrcanje Jugoslovanska obala je gorata kakor tudi vse njeno zaledje ki se spenja proti severu do alpske prepone, ter do dunaj skega kotla, a na vzhodu do ve like madžarske ravnine. V se vernem delu Jadranskega mor j a sta najboljši luki isterskega polotoka Pulj in Trst. "Zračna oporišča v Istri in severni Italiji bi bila ogromne važnosti, ker bi ogrožala vsa srednja in vzhodna evropska industrijska središča od Grad ca do Dunaja, Budimpešte, Br no in vso oblast poljske^Ruhre, iz slične daljave kot je iz Anglije do Hamburga. Rumunska f)etrolejska polja bi bila take blizu, kakor je iz zavezniških letališč v Severni Afriki do Tu-rina. Prenos industrije iz zahoda na vzhod ne bi mogli več rešiti nemške industrije pred uničenjem. Invazija Balkana in srednje Evrope bi bila mnogo cenejša, ako bi dobili kon trolo nad Jadranskim morjem. "S 1 a v o n sita in madžarski ravnina sta oddaljeni od Jad ranskih pristanišč le s 50 do 80 milj širokim pasom kraškega masiva. Od tam se razprostir nepretrgana ravnina prav dc dunajske kotline; vzdolž Odrt pa se odpira pot v Belgijo. "Zavezniki bi našli vojaško in gospodarsko premoč v krajih, kjer žive zatirani Slovenci, Hrvati, Srbi in Albanci ob obali in v njenem zaledju. Jadransko morje je idealna pomorska pot za prevoz bencina iz Bližnjega Vzhoda. Iz Trsta do Tri polisa in Haife, kamor vodijo petrolejske cevi iz Mezopotan-skih vrelcev, je komaj 1,700 milj, polovico manj nego iz New Yorka do Gibraltarja. To so ogromne ugodnosti, ki bi odtehtale vse težave te operacije. I "V začetku leta 1918 je Nemčija ustavila britanske in francoske vojaške sile v severni Franciji. Rusija in Italija sta bili premagani, Srbija, Rumu-ni j a in Bolgarska j a so bile zasedene. In vendar so se komaj par mesecev po porazu Bolgarije zamajale vse fronte v srednji Evroppi in končni poraz je prišel skoro čez noč. Iste možnosti hitrega poraza Nemčije bi se mogle pojaviti, ako zavezniki temeljito izkoristijo vse one ugodnosti, katere bi jim nudile invazija Italije." -V- Vojna ustvarja bodočnost zrakoplovstvu V enem poročilu o vseh fazah amerikanskega zračnega prenosa, katerega je objavil Urad za Vojne Informacije, se pravi, da zračni prenos, ki so ga ustvarile vojska in mornarica in ki deluje v vojnih razmerah sedaj, znaša nekaj sto prekocean-skih letov vsaki teden, sedaj ustvarja vzor za razvoj zračnega prometa po celem svetu za civilne potrebe po vojni. Razne vrste potniških letal in bombniki so bili prenarejeni ali pa popravljeni in pobarvani vojno barvo, sedaj služijo zračni prenos v vojni komandi ali pomorskem zrakoplovstvu Ta letala, ki jih vozijo prejšni civilni piloti ali pa piloti izučeni v vojnih in pomorskih šolah za letanje, sedaj letajo na vsa boj na polja, kjer se Združeni narodi borijo proti osišču. Po ugotovilih OWI je sedaj sama zrakoplovna komanda za prenos večja, nego vse druge zračne organizacije, civilne in ojne, ki so obstojale po vsem j vetu skupaj, pred to vojno. V poročilu se tudi pravi, da se zraven velikega povečanja zračnega prenosa v vojnem času ravno tako razvijajo promet vezi in aerodromi po celem svetu, ki bodo po vojni uporabljeni za civilne potrebe. OWI pravi, da sledeča pri-primoba nekega pilota prenosne, komande najboljše pokazuje široki obseg zračnega prometa: "Moje perilo je v Indiji . . . in ga ne morem dobiti pred prihodnjim tednom nazaj." Vojni in pomorski zrakoplov-ni promet sedaj znaša okrog par sto poletov čez Atlantik na teden in ta številka zmeraj raste. Ko je pred kratkim neko letalo priletelo iz Avstralije v Kalifornijo v rekordnem času od 33 ur in 27 minut, je dokazano, da je brzina glavno načelo prenosne zračne komande. Zdravila, krvno plazmo in potrebščine, ki se nujno rabi j c sedaj letala hitro raznašajo, kamor je treba. Nedavno je bila cela bolnišnica prenešena na letalu v Alasko. Letala prometne komande nosijo'vsake vrste tovor, ki je potreben v vojnem naporu. Nekajkrat so čez velike količine vode nosili tanke in avtomobile. Pred kratkim je ena vrsta in-sektov z Fid j i otokov prenešena v letalih v Honduras, da bi tam uročili insekte, ki napadajo korenine hmelja, ki se zelo ceni za vojne potrebe. Letala, ki se vračajo s fronte peljejo nazaj ljudi; kakšenkrat so prenare-ena v leteče bolnišnice za ranjene. In pred nedavnim so se letala vračala s poletom, kjer so nosila tovor, napolnjen s poljskimi delavci z bahamskih otokov. Od približno 2,500,000 izuče-nih delavcev dela letala sedaj. OWI pravi, da se skoraj vse tvornice morejo popolnoma spremeniti za izdelavo civilnih letal. V poročilu se pravi, da civilna zračna uprava "trezno misli, da bodo Združene države v letu 1950 imele 500,000 civilnih, tovornih in vojnih letal v aktivni porabi." OWI pravi, da se pričakuje v letu 1945 mnogo letal za "prenos od 100,000 do 200,000 funtov prevoza tovorov od 15 ton za brzino od 250 milj na uro na razdaljo kot na primer od New Yorka do Chicaga. Tudi se pričakuje, da bo leta 1946 70 od sto potniškega potovanja, ki sedaj obreme-nuje pullmane na železniqah, prevzelo zrakoplostvo—kar bi iznašalo okrog 20,000,000 potnikov na leto. Na koncu tega leta bo v Združenih državah zraven nekaj čisto vojnih, okrog 865 glavni pristanišč, a leta 1940 jih je bilo manj kot 100. Vsa pristanišča imajo tlakovana vzletališča, ,500 ali še več čevljev dolga, na katerih morejo stati največja letala. In zraven teh velikih letališč ima j Združene države tudi več kot 2,000 manjših. f Pomoč Severni Afriki k lehman BUY ^gBTPITATtt »Olli STAMPS till' (To je prvi v seriji člankov, katerega je napisal g. Lehman za časopise v tujih jezikih v Združenih državah.) Združeni narodi se nahajajo pred veliko nalogo vzpostavitve in deljenja pomoči, da bi se olajšala lakota, trpljenje in bolezen, ki jih je povzročila sedanja vojna. To delo je že začeto v Severni Afriki -pod pokroviteljstvom vojske Združenih držav in urada za Zunanjo pomoč in vzpostavitev. In čeprav je pomoč v Severni Afriki majhna v primeri z delom ki ga bo treba opraviti, kadar naše čete pridejo v Evropo, smo vendar po tunizijski kampanji začeli spoznavati nekatere od mnogih problemov in korakov, katere bo treba narediti, da se razrušeni svet zopet privede v stanje miru. Kadar so se naše čete preteklega meseca novembra izkrcale v Severni Afriki, je bilo civilno prebivalstvo v Alžiru in francoskem Maroku v mnogo boljem stanju nego smo pričakovali. Tu pa tam je bilo sicer lakote in trpljenja radi pomanjkanja, toda prebivalstvo je smatralo oživljanje trgovine, ki je stagnirala pod nemško zasedbo, za bolj nujno kot dobavo hrane in drugih potrebščin iz drugih dežel. Prvo nujno delo je bilo preskrbeti mleko za nedovoljno hranjene otroke v tistih krajih kjer so za časa nacističnega vladanja dobili samo malo hrane potrebne za raščo. Naša vojska je pripeljala s seboj potrebščine. Postaje za prehrano so bile takoj ustanovljene, in sedaj dobiva 147,-000 otrok pod 14 let starosti v Alžiru in Maroku vsaki dan izsušeno ali isparjeno mleko. To je organiziral urad za Zunanjo pomoč in vzpostavitev s pomočjo osobja Rdečega križa. Druga nujna naloga je bila skrb za begunce iz Evrope internirane v taboriščih. Obleka, posteljnina, zdravniška pomoč so jim bile dodeljene predno so bili izpuščeni in zaposleni ali pa vzeti k vojakom. • Priprave za pomoč v Tuniziji so igrale važno vlogo v načrtih generala Eisenhower j a za to kampanjo. Pod imenom "Tunizijski oddelek" je bilo organizirano posebno vojaško poveljstvo z nalogo, da pomaga civilistom v nedlogi. Fred K. Hoehler iz Chicaga, šef urada za Pomoč in vzpostavitev, je bil imenovan za glavnega civilnega člana tega oddelka, še pred zadnjimi borbami je pripravil primerne količine hrane, obleke, mila in zdravil v skladiščih blizu bojnih vrst, da bi se razdelile takoj ko mogoče. Sodelovanje med vojnimi in civilnimi člani tega oddelka je bilo tako ozko, da so hrana za lačne in zdravila za šibke in bolne, bili razdeljeni takoj, ko je vojaška situacija to dovolila. Danes se še zmeraj daje pomoč v Tunisu, Bizerti in drugih mestih Tunizije . . . Lačni, stari in slabi dobivajo sedaj hrano, in nevarnost kuge je odstranjena. In v relativno kratkem času se bodo narodi Severne Afrike ne samo sami vzdrževali, temveč bodo kot člani Zjedinjenih narodov pomagali zadati zadnje udarce v Evropi in drugod za končno zmago. Tu doma se pripravljamo za ogromno nalogo, da namreč prinesemo pomoči izmučenim narodom v zasedenih deželah, ko bodo konečno osvobojeni iz osi-ščnih okov. S pomočjo Švedov in Švicarjev delamo na načrtu, da se preskrbi hrana za Grčijo. Z vseh strani nas okrožajo velike težave. Sovražniku ne smemo dati miru niti upanja, dokler se brezpogojno ne uda, kajti to je predsednik proglasil kot naš edini vojni cilj. Mi nimamo dovolj potrebščin ter smo si zato naložili stroge omejitve, da bi tako lahko drugje pomagali. Tudi nimamo mnogo ladij, a pod- mornice v vseh oceanih nadaljujejo z uničevanjem njihove to-naže. Ampak mi prav občutno gremo naprej. Ravno tako kakor se Amerika ne bori sama v tej vojni temveč kot Član Zjedinjenih narodov, mora tudi pomoč biti skupna, in v njej morajo vsi narodi sodelovati jh pomagati kolikor morejo. Pomoč narodom, ki so bili oropani, ki so brez doma in ki nimajo od česa živeti, je že na poti. Več potrebščin bo razpoložljivih in še več se bo storilo, ko skupne sile celega civiliziranega sveta privedejo vojno k neizbežnemu kraju, s popolno zmago nad osjo in nad vsem za kar je osišče odgovorno — nad tiranstvom, suženjstvom in surovim postopanjem z narodi. -o- Lakota v zasedeni Evropi Memorandum dr. M Mermolje. (Posneto iz "Hie Christian Science Monitor," z dne 14. Junija, 1943) Boston. — Vplivni bostonski časopis "The Christian Science Monitor," je po svojem wash-ingtonskem zastopniku, Mr. Roscoe Drummond-u, z okrožnico stavil delegatom konference za prehrano različnih vprašanja glede razmer v pogledu prehrane v njihovih deželah. Odgovori delegatov Jugoslavije, Francije, Poljske, Belgije, Norveške, Luksemburga, Danske in Nizozemske, so pokazali strašno sliko pomanjkanja in celo lakote. Jugoslovanski delegat, Dr. Mirko Mermolja je odgovoril bostonskemu listu naslednje: "Situacija prehrane v Jugoslaviji se menja od kraja do kraja, kajti država je raztrgana devet različnih zasedenih ozemelj. "Najhujše razmere vladajo vzdolž jadranske obale. Madžarska je anektirala rodovitno Vojvodino, a Bolgarija si je prisvojila široke predele južne Srbije. "Osišče vzdržuje vojsko od približno 525,000 mož na ostalem, manj rodovitnem ozemlju, katerega pridelek mora hraniti vse to ogromno število vojaštva. "Boji so seveda zmanjšali pridelek v onih predelih ozemlja, katere imajo v rokah geril-ci; tam je pomanjkanje najhujše, ker se morajo gerilci preživljati na zemlji, na kateri se bore. V mestih je povprečna dnevna prehrana padla na približno 800 kalorij. Pred vojno je odgovarjala povprečna prehrana 2,630 kalorijam dnevno. Dnevni delež kruha je 200 gramov na dan, toda to velja le na papirju, kajti redkokdaj je tudi res naprodaj. Isto velja za delež maščobe. Meso je popolnoma izginilo iz tržišč. Kruh je včasih naprodaj na 'črnem trgu,' toda cena je 180 dinarjev za hleb. "Jugoslovani se bore že zdaj in bodo mogli zaveznikom znatno pomagati, ako pride še letos do invazije. Ako pa bo okupacija trajala še leto ali dve, bo prebivalstvo tako onemoglo od pomanjkanja hrane, da bo vojaška pomoč zaveznikom izgubila mnogo svoje vrednosti. "Skrbno in v vseh posameznostih izdelani načrti za podporo prebivalstva z najpotrebnejšim, bi morali biti žc zdaj prijavljeni. Umestno bi bilo, nakopičiti velike zaloge v bližini jugoslovanskega ozemlja, da bodo čimpreje na razpolago, ko pride do invazije. Jugoslavija bi bila zelo hvaležna za takojšne dobave v okvirju organizacije Mednarodnega Rdečega Križa, toda malo je upanja, da bi se to dalo izvesti v sedanjih razmerah." -V- CRUJSCßj llJa GLASILO K. g. K. JSPNOTE, JUNE 23, 1948 IZ UBADA UstenorUcM ▼ Joüeto. Hl, dna 2. aprila. UM. »fcoMraBa T Joltetu. dri» vi msaau. dne 11. januarja, UMl GLAVNI URAD: 381-353 N. CHIdAdO «T, JOUST. ILL. Telefon t glavnem uradu: Joliet 5448; stanovanja glavnsaa talnik» S448 Od ustanovitve do 30. aprila. 1SH3 znaia skupna isplačanTpodpora $8.wSl8 Solventnost 12714% ' GLAVNI ODBORNIKI Častni predsednik: FRANK OPEKA. North Chicago. HL Glavni predsednik: JOHN QKRM. 817 Kast "CT Bt, Pueblo, Oolo Prvi podpredsednik: JOHN ZEFRAN. 1733 W. 15th St.. Chicago HL Drugi podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH. 4715|Hatfleld St. Pittsburgh. Pa. Tretji podpredsednik: JOSEPH I .F.K S AN. 196—33nd St„ n W, B&rberton. O Četrti podpredsednik: MIKE CERKOVNIK P. O. Box 367 By ' Peta podpredsednica: JOHANAMOHAR. 113S Dillingham Ave, Sheboygan. Wis. Sesti podpredsednik: GEORGE PAVLAKOVICH. 4573 Pearl St.. Denver 16 Colo. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR. 351 N. Chicago St, Joliet, m. Pomožni taj*k: LOUIS ŽELEZNIKAR, 361 N. Chicago St.. Joliet HL Glavni blagajnik: MATT F. SLANA. 361 N. Chicago St.. Joliet. HL Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA €16 N. Chicago St, Joliet, HL Vrhovni xdravnik: DR. JOSEPH E URSICH, 1901 W. Cermak Rd., Chicago. HL NADZORNI ODBOR Predsednik: GEORGE J. BRINCE. 513 Adams Ave, Eveleth, Vprm Prva nadzornica: MARY E. POLUTNIK. 1711 K 30th St., Lorain. O. Drugi nadzornik: FRANK LOKAR. 1353 Hawthorne 8t„ Pittsburgh. Pa. Tretji nadzornik: JOHN PEZDIRTZ. 14904 Pepper Ave., Cleveland 10, Ohio Četrta nadzornica: MARY HOCHEVAR. 21241 Miller Ave., Cleveland 10, Ohio. FINANČNI ODBOR Predsednik: JOHN GERM. 617 East "C" St., Pueblo. Cola Tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago St.. Joliet, HI. Prvi odbornik: FRANK J. GOSPODARICH, 300 Ruby 8t., Joliet. Dl. Drugi odbornik: MARTIN SHUKLE. 611 Avenue A. Eveleth. Minn. Tretji odbornik: RUDOLPH G. RUDMAN, 400 Burlington Rd.. Wilklnsburg. Pa Četrti odbornik: GEORGE G. BRINCE. 716 Jones 8t., Eveleth. Minn. POROTNI ODBOR Predsednik: JOHN DECHMAN, 1103 Jancey St.. Pittsburgh, P». Prva porotnica: MARY KOSMERL. 117—5th St., S. W„ Chisholm, Minn. Drugi porotnik: JOSEPH RUSS, 1101 E. 8th St.. Pueblo, Colo. Tretji porotnik: JOHN OBLAK. 215 W. Walker St.. Milwaukee, Wis. Četrti porotnik: JOHN TERSET.TCH, 1847 W. Cermak Rd., Chicago. I1L Peti porotnik: JOHN BEVEC, Alexander Ave., Strabane, Pa. Sesti porotnik: LUKA MATANICH, 2524 E. 109th St.. South Chicago. 111. UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave., North Chicago. 111. NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE? AKTIVNOSTI JEAN M. TEŽAK. 457 Indiana St, Joliet. HI. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se po&iljajo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St., Joliet, Hl.; dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K. S. K JEDNOTE, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Ameriško premoženje v inozemstvu OFFICE OF WAB INFORMATION FOREIGN LANGUAGE DIVISION Washington, D. C. Naznanilo o umrlih Mesto 16053 2-17-43!$ 50.00 52 28692 4-10-43 50.00 197 DD41416 4- 6-43 75.00 236 13289 5-10-43 100.00- 65 13585 4-27-43' 50.00 173 DD43875 5-11-43 100.00 1 3277 5- 5-43 50.00 2 14562 5-10-43, 50.00 65 15244 4-28-43 100.00 152 C722 4-18-43 100.00 152 9762 5- 7-43 100.00 13 DD43878 5-18-43 100.00 44 I C3450 5- 7-43 75.00 59 20945 5- 5-43 50.00 65 C1208 4-14-43 75.00 79 11139 4-30-43 100.00 144 DD41033 5-18-43 100.001 164 14560 4-30-43 50.00! 171 CC43556 5-11-43 100.00 178 D2913 1-29-43 100.00 193 D3363 4-26-43 100.00 78 DD44028 5-14-43 100.00 112 7559 5-20-431 100.00 120 1979 5-18-43 50.00 127 ICC42488 5- 2-43i 100.00 136 D3627 5-22-43 100.00 112 I D5402 5-15-43 50.00 23 15216 5-12-43 50.00 59 CC43903 4-10-43 75.00, 85 13297 5- 5-43 100.00 169 C2949 3-26-43 100.00 169 C508 5- 4-43 50.00 172 D3666 4- 7-43i 100.00 190 40022 5-24-43 50.00 219 DD43645 5- 7-43 100.00 3 C86 5-14-43 75.00 29 3583 3-30-43 100.00 162 D1561 5-18-43 100.001 115 29011 5-10-43 50.00. 143 18855 5-11-43 75.00 169 27209 1-19-43 50.00 169 DD41554 5-27-43 100.00, 170 10025 4-23-43 50.00 98 D3126 5-10-43 25.00 108 18591 5-24-43 50.00 241 Indianapolis, Ind. Rice, Minn. San Francisco, Cal. Milwaukee, Wis. Milwaukee, Wis. Chicago, 111. Joliet, 111. Milwaukee, Wis. So. Chicago, 111. So. Chicago, 111. . Biwabik, Minn. So. Chicago, 111. Eveleth, Minn. Milwaukee, Wis. Waukegan, 111. Sheboygan, Wis. Eveleth, Minn. Duluth, Minn. Chicago, 111. Cleveland, O. Chicago, 111. Ely, Minn. Forest City, Pa. Waukegan, 111. Willard, Wis. Ely, Minn. Bridgeport, O. Eveleth, Minn. Lorain, O. Cleveland, O. Cleveland, O. Cleveland, O. Denver, Colo. Euclid, O. Joliet, 111. Joliet, 111. Cleveland, O. Kansas City, Kans. Joliet, 111. Cleveland, O. Cleveland, O. Chicago, 111. Rockdale, 111. Joliet, 111. Steelton, Pa. 226 Louise Skoda 227 August Justin 228 George Thomas 229 Joseph Hudoklin 230 Rose Dullar 231 Joseph Primozich 232 John Briski 233 Mary Luksich 234 Mary Karic 235 Elizabeth Stampar 236 Louise Cauture 237 Joseph Wine 238 Angeline Dupla 239 John Urankar 210 James Hladnik 241 Betty Slebir 242 I Anna Krall 243 Katie Holmberg 244 Steve Persa 245 Josephine Pacek 246 Lucille Blai-Kuta 247 Hannah Polyner 248 Johanna Planinsek 249 lohanna Miks 250 ¡ Edward Ule 251 John J. Rom, Jr. 252 Joseph Hochevar 253 May me Vergoth 254 Evelyn Svete 255 Catherine Klisurich 256 Rose Makerson Koren 257 Mary Jesen 258 ! Genevieve Staniewski 259 Joseph Svetin • 260 Frances J. Musich 261 Dr. Joseph Zelko 262 Theresa Kmet 263 Genevieve Kalic Oliva 264 Nick Rados 265 Louis Osolin 266 Frank Rutar 267 Mary Tkales 268 Martin Zagar 269 Edith Kunstek 270 John Petrasic Sabotaža v Sloveniji Radio Moskva poroča, da so patrioti v Sloveniji izvedli v zadnjem času velika sabotažna dela na železniških progah. Na postaji Sava so poškodovali 25 tovornih vagonov in precejšnje število tovornih avtomobilov, naloženih z vojaškim materijalom. Amerikanci v vojni Uradniki ministrstva financ so končno izjavili, da bodo informacije iz tega pregleda dale vladi ne samo popolne in sigurne podatke o amerikanskem premoženju v inozemstvu, ampak tudi pripomogle oddelku kontrolo zunanjih fondov v ministrstvu financ in drugim vladnim uradom, ki se bavijo z ekonomskimi, finančnimi in trgovinskimi zvezami s tujimi državami in njihovimi državljani. Ministrstvo financ opozarja, da bo vsakdo, ki je dolžan izpolniti prijavo,_ in tega ne bi storil, moral odgovarjati pred zakonom. Srajce (Konec) Spotoma se je spomnil Jo-hane. V mislih je zbiral besede, ki jih bo povedal. Kar z lahkoto so se mu tvorili dolgi, odločni in častitljivi stavki, govor strogega sodnika in slednjič dobrohotnost; Zares, dobrohotnost, zakaj — na koncu ji bo vse odpustil! Ne bo je spodil Johana se bo jokala in ga bo prosila, obljubila, da se bo poboljšala; on jo bo molče in trdo poslušal, a slednjič ji bo rekel1: Johana, dam vam priliko, da popravite svojo nehva-ležnost. Bodite pošteni in zve-Star sem že in nočem biti neusmiljen. To je tako blaženo vplivalo nanj, da je bil doma, preden se je zavedel in je že odprl vrata. Johana je še luč žgala. Prav malo je poškilil skozi za-stor v kuhinjo. Kaj pa je to? Johana vsa rdeča, od joka zabuhla, teka po kuhinji sem in tja in meče svoje stvari v kov-čeg. Neskončno je bil osupel. Čemu le kovčeg? Šel je ves zmeden, potrt, razburjen po prstih v svojo sobo. Ali se bo Johana preselila? Tu na mizi so vse te reči, ki mu jih je ukradla. Potipal jih je in ni imel najmanj veselja več z njimi. Aha, si je dejal, Johana je spoznala, da je njena tatvina razkrita in si misli, da ji bom takoj odpovedal službo; zato pa zdaj spravlja vse v kovčeg. Prav, naj le misli . . . , do zjutraj, to ji bodi za kazen; šele jutri ji bom vse povedal. Mogoče me bo pa še prišla prosit? Jokala se bo, pokleknila in to in ono. Dobro, Johana, jaz nočem biti krut. Lahko ostanete. V fraku se je usedel in čakal. Bilo je že vse tiho, neskončno tiho, neskončno tiho v hiši. Iz kuhinje je slišal sleherni Joha-nin korak, srdito se je zaloputnil kovčegova pokrov in nato— tišina. Kaj je to? Prestrašeno je planil kvišku in prisluhnil: zateglo, grozno tuljenje, naravnost nečloveško; zdaj se tuljenje razdrobi v lajanje in nato v histerično ihtenje; slišati je padec kolen na pod in cvile-če ječanje. Johana se joka. Saj je bil na marsikaj pripravljen, a kaj takega vendarle ni pričakoval. Stal je utripajočega srca in je poslušal, kaj se dogaja za stenami, tam v kuhinji. Nič, vse en sam jpk! Zdaj se bo Johana ohrabrila in bo prišla prosit. Hodil je sem in tja, da bi bil bolj trden; a Johane ni bilo. Zdaj pa zdaj je obstal in prisluškoval. Njen jok se je raztezal neutrdljivo in enakomerno ko tuljenje. Ta grozni obup ga je zgrabil za srce. K njej pojdem. je sklenil in ji le to porečem: "Torej zapomnite si to, Johana, in ne jokajte se več. Pozabil bom, če boste pridni." Nenadoma — trdi koraki, vrata se zaloputnejo in na pragu stoji Johana in tuli; njen obraz, od joka ves nabrekel, je strašen na pogled. "Johana," izreče nehote. "To . . . sem . . . zaslužila," se izvije iz nje. "Namesto priznanja. . . . Kakor s tatico. . . . Taka sramota!" "Johana!" zavpije ves prestrašen. "Saj ste mi vendar vse—vse to vzeli, poglejte vendar! Ali ste vzeli ali niste?" A Johana ga ne sliši. "Kako naj si kaj takega dopustim. .. . Taka sramota! Mojo omaro preiskati. Kakor . . . ciganki! Tako sramoto meni, meni prizadejati! . . . Tega gospod ne bi smeli storiti. . . . Gospod nimajo pravice . . . žaliti. ... To si ne bi bila mislila niti v sanjah ne! Ali sem jaz tatica? Jaz naj bi bila tatica?" je zav-pila v strašni bolečini. "Jaz naj bom tatica? Jaz, iz take družine! Tega — tega ne bi bila pričakovala — tega nisem zaslužila!" "Johana . . . je rekel že precej hladno, "dajte, vzemite pamet v roke: kako so te reči prišle v vašo omaro? Ali je to vaše ali je moje? Povejte, ali je to vaše?n "Ne maram nič slišati," zaih-ti Johana. "Bog nebeški, taka sramota! . . . Kakor da bi bila kaka ciganka! . . . Mojo omaro preiskati.... In kar precej," je zakričala silno razburjena, "kar koj grem! Niti do ju^ra ne počakam! Ne ... in ne P» "Toda — saj — vas . . . jaz, jaz vas niti ne mislim zapoditi, je plaho pripomnil. "Le ostanite, Johana. Kar je bilo, je bilo. Bog nas varuj kaj hujšega! Saj vam nisem nič rekel. Tak nikar se ne jokaje!" "Drugo si vzemite," Johana se skoraj duši z jokom, "jaz ne ostanem tu niti do zjutraj! Ali je človek . . . pes . . . , da bi morala vse požreti . . . Jaz ne ostanem več," obupno zatuli, "in če mi tisoče plačate! Rajši spim na cesti ..." "Zakaj pa, Johana," ji je on obupno branil. "Ali sem vam krivico prizadejal? Saj vendar ne morete tajiti ..." "Tako, da niste krivico . . ." zakriči Johana še bolj osupla. "Omaro ste mi preiskali... kakor tatici. ... in to ni krivica! To ni nič. . . . Kaj takega naj požrem. . . . Tega mi ni še noben človek.... Taka sramota . . . Saj nisen* nobena . . . pocestnica," je zavpila s krčevitim jokom in je kar pri priči stekla ven in hrupno zaloputnila vrata za seboj! Neskončno je bil zmeden. Namesto kesanja — pa tole! Kaj naj to pomeni? Krade ko sraka in zdaj je užaljena, ker to vem. Ni je sram, da je tatica. .. . Ali je ženska vsa trapasta? A mahoma se mu je začela bolj in bolj smiliti. Vidiš, si je dejal, vsak človek imia svojo slabost, a z ničemer ga bolj ne užališ, kakor če to njegovo slabost spoznaš. Ah, kako je človek nepojmljivo občutljiv v svoji krivdi! Kako je bolestno in krhko nežen v svojih grehih! Le dotakni se njegove prikrite hudobije in potem prisluhni, če ni to vzkrik bolečine in uža-ljenosti, s čimer ti odgovori! Ali ne vidiš, da obsodiš užaljenega človeka, če obsodiš krivca _? Iz kuhinje je slišati jok, ki je zadušen z blazino. Hotel je stopiti k njej, a bilo je zaklenjeno. Skozi vrata ji je prigo- V LOGE v tej posojilnici «o i StHap A Lun ttmm. WMhNt«. D. C. Sprejemamo (metom in diuSm «losa Plačane obresti pa 9% St. Clair Savings k Loan Co. St Osts Am Hb* CWveML Ohio Preizkušena zdravila proti glavobolu MandeFs Headache Tata 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec 3. Ojači živec 4. Odpomoč ženskemu zdravju CENASO* HANDEL DRUG STOKE SLOVENSKA UOCABNA 18708 Waterloo M.' CLEVELAND, O. Pošiljamo po pošti ¡■■■tnik te lekarne je član društva sv. Jožefa it 1*9 KSSJ varjal, jo psoval, jo pogovarjal, miril, a na vse mu je odgovarjal le glpsnejši in obup-nejši jok. Vrnil se je v sobo, ves je bil prevzet od ganljivega sočutja. Tu ležijo ukradeni predmeti, tu na mizi so vse tiste lepe nove srajce, toliko pe- Naročite si dnevnik! V Clevelandu izhaja ie nad 40 let slovenski list z imenom "AMERIŠKA DOMOVINA" V teh časih, ko se vrste svetovni dogodki tako naglo mimo nas, bi moral biti v vsaki slovenski hiši vsaj en SLOVENSKI DNEVNIK Ako še niste naročeni na "AMERIŠKO DOMOVINO" nam sporočite in poslali vam jo bomo za en teden BREZPLAČNO na ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah in postavnih praznikih. 1 je primeroma zelo poceni. Za vse leto vas stane samo $6.50; za pol leta $3.50, za četrt leta $2. Naročite si jo na ogled. Prepričani smo, da se vam bo list dopadel. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio rila. Spominki, Bog ve, kaj vse! S prstom je šel po vsem tem, a dotik je bil žalosten in zapuščen. Johana je ostala. Srajce so hodile svojo prejšnjo pot. (Češko: K. Capek.) -o- Slraiajt« ustanoviti kako ao-četnka vseh drugih slovenskih Jednot. ZABAVNI KOTKEK • : : lv*^ : LV*^ Lyt'^ ¡.^^ l^^L^S^ l-vj^j . NAROČITE IN ČITAJTE priznano najboljšo slovensko družinsko revijo "Novi Svet" ★ ★ ★ Prinaša zbrane članke, črtice in najlepše zanimive povesti. Posebno je zanimiv "SLOVENSKI PIONIR," ki prinaša zgodovinske podatke slovenskih naselbin in slovenskih družin v Ameriki. Nobena slovenska hiša naj bi ne bila brez tega zanimivega in pomenljivega slovenskega mesečnika. Stane letno za Ameriko $2; za Kanado $3. Naročnino sprejema: * * * "NOVI SVET" 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111. X"i.Y*W«. * « . ^e Garden Encyclopedia 1400 STRANI — 750 SLIK vkftufoo 250 FOTOGRAFIJ IBAU NAJBOLJŠI AMERIŠKI VRTNAlt-SKI VBfiČAKI IN IZDAL K. L. D. SEYMOUR, B. S. A. mam knjiga, Id tm Mil nekim cele vr-knjig. Ta knjiga Je bolj popolna, kelj razumljiv» in bolj uporaMJi- Cena čndOi aa boste in veaeli borte, ko boete videli, kako natančno tu GARDEN KNCYCLOPEDIA pouči o vsaki najmanjši pod rob-* V obdelovanju vita. Knjiga Je bila akrboo aeatavljena, tako da tmšSmm prav nie, kar Ja aanimivo in potrebno aa vrt. Kar Jej 'r nfigl. Ja bilo vas Oatmo preiakufeno, tako da Je vse popolno, Ja-iproato, pa natanftio To Je nova vrtnarska pritožna knjiga — k, praktična, priljudna in lahko razumljiva« Preiakualte jo kar najbolj — tančno aunL Prepričan ae boete, da mUS» vrtnar-■I kot Ja THE GARDEN RNCTGLOKMA. NAROČITE NAZNANILO IN ZAHVALA Z globoko potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in snancem tuino vest. da je nam nemila smrt vsela najdražje, kar smo imeli na svetu. V dobi dveh mesecev sta nas sa vedno zapustila dragi oče in ljubljena mati Peter in Marija Musich mati rojena BAHOR Oče so bili vedno zdravi in vzlic visoki starosti, še opravljali pri neki tvrdki posel čuvaja; tako so Sli tudi dne 18. marca t. L dobro se počuteč na svoje delo, med delom jim je pa nenadoma postalo slabo in v nekaj trenutkih so sdihnili svojo Mago dušo v našo veliko žalost. Pokojni oče so bili rojeni leta 1873 v Dragatušu na Belokranjskem. v Ameriko so prišli pred 48 leti in tfcer v Joliet, DL. kjer so ftveU do svoje smrti. Bi« so član dručtva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 KSKJ dolgo vrsto let. . Mati so pa po daljši, mučni bolezni zaspali v Gospodu dne 17. maja t. L, lepo previden! s svetimi zakramenti za umirajoče. Pokojna mati so bili rojeni leta 1874 v vasi Šibek, fara Draga-tuš na Belokranjskem; v Ameriko so prišli pred 45 leti tudi v Joliet, kjer so se kmalu poročili. Spadali so v društvo sv. Genovefe. št. 108 KSKJ. in Roienvenskp Bratovščino. Pokopana sta bila oba s sv. mašo zadušnico iz cerkve sv. Jožefa na farno pokopališče. Dragega očeta smo spremili k večnemu počitku dne 22. marca, ljubljeno mater pa 21. maja. 1943. Tem potom se prav iskreno zahvalimo častitemu gospodu župniku Rev. M. J. Butala in Rev. G. Kuzma za obiske in duhovno pomoč, ki so jo delili dragim staršem, osobito materi v njih dolgi bolezni, dalje se zahvalimo za opravljene sv. maše zadušnice in cerkvene pogrebne obrede. Prav lepa hvala vsem, ki darovali za sv. maše, ravno tako lepa hvala vsemi darovalcem žalnih vencev in cvetlic. Srčna zahvala članicam društva sv. Genovefe in Roženske Bratovščine sa opravljene molitve pri krsti, istotako lepa hvala vsem, ki so prišli kropit naše blage rajnke in moliU za njih duše. Lepo se zahvalimo možem, ki so krste nosili in onim. ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebih. Lepa hvala Težakovemu pogrebnemu savodu za vso pomoč in lepo urejene sprevode. Vsem skupaj in vsakem posebej še enkrat lepa hvala, ki ste nam na eden ali drugi način pomagali' in nudili tolažbo v bridkih urah našega življenja; vedno vas vse ohranimo v hvaležnem spominu. Končno se tudi lepo zahvalimo KSKJ za tako točno in hitro izplačano posmrtnim». Vam pa, dragi oče in ljubljena mati, s tužnim srcem kličemo: Počivajta v miru božjem po prestanem zemeljskem trpljenju, naj Vama Bog poplača z nebeškim veseljem vse žrtve, ki sta jih za nas prinašala in trpela. V naših molitvah ne bosta nikdar pozabljena. Bridka je Vaša ločitev za nas, le eno nas tolaži: Kar sveti Križ nam govori, da se zopet snidemo nad zvezdami! Žalujoči ostali: LOUIS MUSICH. sin. ANNA. omožena KOVACH: EL1ZABETH. omožena OCHS. hčeri. JOHN KOVACH «n CLARENCE OCHS. zeta, in TRIJE VNUKI. Jcliet, I1L. dne 13. junija, 1943. PRI KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 818 Wwt 18th Street, New York, N.T. V BLAG SPOMIN 10. OBLETNICE SMRTI MOJE NEPOZABNE SOPROGE IN NAŠE LJUBLJENE MATERE Katarine Klemenčič ki je nas za vedno zapustila dne 28. junija 1933 Zvon je zbudil se v zvoniku, ko si večno Ti zaspala; pod večnim soncem ni ga veka, pod milim nebom ni človeka, da Tvojih naukov zbriše sled, odmev je božjih nam besed: Kristus Tvoje bo vstajenje ko zacvete večni vrt, v raju se zbudili bomo, zopet stisnili roke! Da, predraga žena in mamica, to bo srečno svidenje.! Žalujoči ostali: JOSIP KLEMENČIČ, SR., soprog JOSEPH, JR., sin v Great Falls, Mont. , GEORGE, sin, v Jolietu ANNA, omožena Zobel^hči, v Jolietu Joliet, Illinois, 23. junija 1943. Cena te knjige je sedaj samo $3.50 ^ čE... (Križkraž) 'Ce"—res kratka je beseda, pač bolj važna je zato in bi v raznih se zadevah lahko jo vpoštevalo. Če bi svet se ne sovražil, vojne bi ne bilo spet; če bi Hitlerja ne bilo, žvižgal bi vam celi svet. Ce bi Muso svoječasno Afrike si ne želel, bi ne bil nabit, premagan in bi ne bentil, ne klel. Kvizling Pavelič Hrvate če ne bil bi tam izdal, v Rimu bi polento jedel in pri Musotu ostal. Ce Mihaljevič vojakov naših bi milijon imel zadnji nazi iz dežele, zopet v Berlin bi šel. Ce bi cesar Hirohito jedel le svoj riž doma, bi si "steaka" ne zaželel, ne ozemlja našega. Miljonar če bil bi vsakdo, konec sveta bi bilo: nihče bi vam več ne delal, v bedi belil si glavo. Industrijski če baroni bi imeli kaj srca, delavcem bi višjo plačo dali od profitarstva. Ce bi sonce nam sijalo kar naprej—vso noč in dan, marsikdo bi zeval, zdehal, ker bi bil preveč zaspan. Ce bi zajec ne bil skočil, smuknil jo čez plot vesel, bi lahko ga lovec počil, pa zato ga ni zadel. Če bi vsak čitatelj listov, vsak prijatelj, naročnik— naročnino v redu plačal, bil zato za list bi "kik." Za odmerke znamk različnih če bi bilo dvakrat več, naše drage gospodinje več mesa bi dale v peč. . Ce bi člani.društev raznih k sejam radi vsi prišli* tajnikom bi mnogo dela s tem lahko prihranili. Ce imel bi jaz milj one, plačal bi za Vas, prav vse — kar za celo leto skupaj društva vse asesmente. Ce bo šlo tako posreči v vojni tej — zaveznikom, iste bode kmalu konec, in osišča bo polom. Ce bi vsak rojakov naših dal $ za JPO. Mr. Jurjovec četrt miljona, bi beležil že lahko . . . -o- Povedal resnico Mirko je prišel k teti na obisk. Ko je sedel za mizo, je nož obrisal v namizni prt. "Mirko, Mirko," ga je teta pokarala, "ali doma tudi tako delaš?" "O ne, doma nimamo takšnih umazanih nožev," je odvrnil Mirko. -V- Berač in skopuh Krjale je bil znan berač v okolišu. Nekoč je srečal na cesti nekega skopuha ter ga jel z vso zgovornostjo prositi za dar. Ker je skopuh segel z roko v žep, je imel Krjale še več poguma: "O, gospod, naj vas sreča vse dni življenja zasleduje in--" skopuh je potegnil iz žepa robec, da si očedi nos ter šel dalje--- "in naj vas nikoli ne doseže." Dobro delo boste storili ako pridobite kakeoa novega člana (co) sa The Spirit of a Rejuvenated KSK.J" STRABANE JEROMES AUGMENT WAR BOND HOLDINGS; NOW NAVE $18,000 IN BONDS LETTER TO THE EDITOR J Syracuse University, Syracuse, N. Y. Dear Editor, Strabane, Pa. — Keeping a and the recent decision to add' Greetings from a former pledge which was made Dec. another $3000 to the war fund lodge secretary now in Uncle 7,1941, shortly after the bomb- marked the ^sixth "investment Sam's army. I have been sent ing of Pearl Harbor became; made by the lodge. ! to Syracuse University, Syra- public news, the St. Jerome's Besides this pledge, the so- cuse, New York, to study a lodge, No. 153, invested anoth- ciety which has 70 members in course in basic engineering un-er $3000 in war bonds to in- service at the moment, assumes der the army's special training crease the total amount of in- all monthly obligations for the program. vestments in war bonds to $18,- soldier-members, becoming the 1 Syracuse is a long, long way 000, it was announced. first organization to adopt from Washington state — but The lodge began investing in such a policy. ¡I m very satisfied with the con- war bonds on Sunday, Dec. 7,1 Officers of the lodge are as ditions here- We have fine ac-1941, when the initial invest- follows. Mike Tomsic commodations, good food, and ment of $3000 was made. A _, x [ ^ „ T jllve in smart fraternity houses CITED . , . . . , dent; Anthony F. Bevec, Jr., pledge was also taken to con-| , tinue additional investments vice President; Mrs. Vera Bo-throughout the wartime period les, secretary; and John Fisher, to help support the war effort treasurer. SHEBOYGAN LODGE PURCHASES MORE BONDS; ATTENDANCE GOOD i Sheboygan, Wis. — The last And just a little reminder to meeting of the Queen of May the members who forgot to Society was very interesting give the confessional slip to and we had a good attendance, j the secretary^ Please do so as Another $500 war bond was soon as possible, for this is very important. And another little reminder, as you all know it was decided at the annual meeting that we will have no picnic this year but instead each member will make a donation of 50 cents towards the treasury fund in the month of July. A. Modiz. purchased. The society now has $2000 worth of war bonds. A donation of $25 was given to the American Red Cross. Our member Mrs. Mary Ri-bich has in the course of one year donated blood four times. For her patriotism she received a medal from the Red Cross Committee. taken over by the army. It is really quite a set-up. I wonder if you would enter my name on your mailing list so I could have the opportunity of again «reading the Glasilo and seeing what's going on in the KSKJ. I wish all the KSKJ members in the service the best of luck, and send my regards to all the friends I met at the convention last year. Very truly yours, Pvt. John J. Chacata, 39204922 Co. B, Bch. 6, Sect. 14 3205 S. C. S. U. Syracuse University, Syracuse, N. Y. NEW SECRETARY ASKS CO-OPERATION Strabane, Pa. — An urgent appeal is made to the members of St. Jerome's Lodge, No. 153. To those members who are always behind with their dues, please pay not later than the 25th of each and every month. I overlooked this fact in the month of May because many members did not know that I am the secretary. Please cooperate with me in the future. ;You may come to my home, 358 Wylie Ave., Strabane, to pay your dues, if you wish. Vera Boles, sec'y. JOUET ST. JOSEPH PARISH TO SPONSOR PICNIC KIR BAND AND ORCHESTRA GROUP Joliet, 111. — The Band Par- our budding dramatic talent, ents Association of St. Joaeph Father Kuzma is directing the Church will sponsor a parish play. picnic for the benefit of St. Jo- j As a special consideration seph School Band and Orches- j for those who have boys in the tra, Sunday, June 27, after- service, there will be available noon and evening in the par- a selection of religious goods, 1 ish park. Besides the usual re- j such as soldier kits, neckchains freshments and games there 'and medals, prayer books and will be some special attrap- j rosaries and many other suctions. In the afternoon at 3 able gifts for the men in serv-the band will giv4 an informal ice. There will also be other Henry Logar Henry Logar, Quartermaster LIFE INSURANCE — A SOCIAL FORCE The thing most vital to ev- Second Class, who was recently normal man ¡g hig ability to awarded Honorable Mention in WQrk and provide for his de_ his Service Record for distin- dente If he owns life in-guishing himself and risking j surance> that part of him which his life in life-saving operations ¡has provided, week by week, in the North Atlantic ¡Hvea on . . . There are two He is the son of Mr. and Mrs. John Logar of Enum- concert, and in the evening at 8 the Alumni members of St. Joseph School Band and Orchestra will present a one-act comedy "Bulging Muscles in Ten Easy Lessons," a clever religious items for the family and the home. Items which cannot be purchased in the local stores, will be made available at this picnic. Everybody comedy especially suited for is invited to attend. claw, Wash. Henry and his parents are members of Society No. 32, KSKJ. LAMENT OF A PRIVATE In the Army they call me a private. It is a misnomer. Editor's Note: Bro. Chacata11 have been examined by fifty is a member of Lodge No. 32. WEDDED LOVE MUST BE CAREFULLY CULTIVATED by Sister Mary Clare, S.N.D. ; one, the love on which their Just as I sat down to write imandjsge is founded is not of this week's column a wedding itself permanent, in spite of car passed merrily by, all dec- the poets, but must be deliber-orated with colored streamers ately cultivated by the will? and trailing shoes and tin cans The highest possible wedded —rationing boards and salvage love is that unselfish love that collectors to the contrary not- causes each to seek constantly withstanding. And so I thought to further the happiness and that since June is traditionally well-being of the other even the month of weddings it at the sacrifice of oneself, would not be amiss to suggest! Thus each gains a greater good some considerations on love, than could be attained by the for while, of course, the fam- selfish seeking of personal ily is founded on marriage, marriage itself is founded on the mutual love of man and wife, and it is this love which happiness. Selfish People Won't Make Successful Partners Individuals who confine is being degraded by those who their efforts to making only would strike a vital blow at Christian civilization. "Love is blind," says a much- themselves happy cannot promote the happiness of others, cannot therefore, be successful quoted proverb. But it should marriage partners for, as the not be. Enlightened love is not church teaches, matrimony in blind. Blind love is the great- a wide sense js a blending of est of follies—as too many find j ijfe as a whole and the mutual out too late. j interchange and sharing there- The Love Which Is the Basis of of In ^hg,. WOrds, one of the Marriage ^ i ends of marrijrge is the bond The love which is the basis j of social unity between hus-of marriage is not the same as band and wjfe the love between brother and • Deliberately cultivated wed-sister; it differs from the love j ded iove is not only a death induced by gratitude to a fel- biow to those who would de-low-man who has been good to! Christianize the family but is us; it is not the love of friend- an absolute necessity for the ship. It is "the love for a per- attainment of Christian soli-son of the opposite sex, accom- darity on the Family Front, panied with the desir^ for a (For a very readable yet return of love, which, if sec- thorough discussion of the sub-ured, forms a bond of moral Ject treated above, get Hull's union resulting naturally in "LoVe jn Courtship and Mar- GIFTS Each morn the sun arises In refreshing beauty and splendor; It is God again Giving. Each day the sky has varied beauty In clearest blue or in white cloud; It is God again Giving. Each year the seasons roll along; Each with its own glory. It is God again Giving. —Carl Peterson. ¡lives on . . . There are kinds of wills a man can leave when he dies. A man's property will distributes that which he has accumulated. His life insurance will, distributes, in small part, that which he might have accumulated had he lived. It keeps him living urttil his obligations to those who loved him are fulfilled. Life insurance is a social force. Human life-values — that is, the character and ability and earning power of individual citizens — constitute a real asset to his nation which must be given careful consideration and constant protec- The perpetuation of family Money talks! United States Defense Savings Bonds and Stamps shout "Victory!" -O- The Page Must Top! doctors and they haven't missed a blemish. I have confessed to being married and having no children. I have told my previous occupations and my salary. I have nothing in my past that|"on has not been revealed I am the only living thing that relationships — th^t is, the has less prtValT$MH&n"a r ',t)ve human be- goldfish. jf j ings — must become a chief na- I sleep in a room with count- tional concern. The pegging less other men and eat ! of the price of wheat and of with about nine hundred.' cotton is no more important I take my baths with the entire than the safeguarding of life detachment. insurance reserves. Life insur- I wear a suit of the same ma- ance is different from property terial and cut as five mil- in its usual sense — expend-lion other men. i able, consumable, speculative, I have to tell a physician when and every other kind. Money I kiss a pretty girl. put into life insurance is differ- I never have a single moment ent from that with which we to myself. ¡take fliers in real estate or in And yet they call me a private! stocks.—Selected. Private! What the—! RELIGIOUS LIBERTY UNDER THE CONSTITUTION OF THE UNITED STATES by Herbert Wright —Selected. Every KSKJ lodge should be ^ctive in one field or the other. GUARD AGAINST FOOD POISONING IN THESE DAYS It is just as essential that necessary to be always on the, pected foods should never be those who remain in the cities, watch, but more particularly tasted to discover spoilage, towns and villages keep strong at this time, to see that the since even small amounts of and healthy as it is for those food purchased is wholesome, some bacterially infested foods on the battlefront to maintain and is carefully handled, prop- can cause serious illness or the top peak of fitness. With erly refrigerated, and cooked death. Bulging of the ends of the present juggling of the in the home. Even in normal cans, seepage over the tops of food supply new dangers to times, when there is no diffi- glass containers, and discolor-health are creeping into the | culty in obtaining a plentiful ation of the food are all dan-situation that should be care- supply of food, the number of ger signals of spoilage, fully guarded against. A need-j deaths from food poisoning is \ Illegally prepared or distri-ed note of warning is sounded j far from insignificant. The buted meats should not be pur-in the current issue, of the number of nonfatal illnesses chased, since a disregard of the from this cause in recent years usual sanitary measures goes has run to many thousands. | hand in hand with the sale of o , such products. Under the pres- Some persons may n.w e Situation, many families canning food at home for the f meat for „ fir* tame They should be re- . / ^ at a time. No minded that canned foods must Metropolitan's Statistical Bulletin. We quote the following : In the present critical food situation it is necessary to be more than ever on one's guard against contaminated food. marriage — the whole process having been instituted by God for this end." Thus is formed the basic social unit pithily described as, "Two minds with but a single thought, "Two hearts that beat as one." Now, of course, the big problem is to keep those Hazardous practices, adopted riage," published by B. Herd-1 SOmetimes unwittingly by per- er, St. Louis, $1.25.) DO YOU KNOW? Has a President ever been impeached? Andrew Johnson is the only President so far impeached. The trial in the Senate lasted hearts i from Feb. 25 to May 26, 1868, beating as one after the couple1 and resulted in acquittal by a has settled down to the rou- vote of 35 for impeachment to tine of domestic life. j 19 against, one less than the How many young married two-thirds vote necessary for people know that though the conviction. Seven Republican marriage state which they Senators had voted with the have entered is a permanent. Democrats against conviction. sons seeking to supplement their rationed food supply, will tend to nullify the gains achieved in the past in getting a safe food supply to the American family. Pure food laws and official inspections have done so much to protect us, that the purity of our food supply is now very generally taken for granted, especially by city people — although every once in a while press reports of large casualties remind ug of the dangers of eating spoiled food. It is more should be bought than can be adequately refrigerat- be thoroughly sterilized to! safeguard against botulism. tartS''mufti- highly fatal type of food po.- room, tempera- son.ng Most eases of this k,nd ^ Meats as well as other that have occurred mvolvedi ^ b, foods_ wi„ be more vegetables; but fruit, meat and fish were also at times incriminated. Fatal poisoning from frequently prepared or cured at home for use over extended \ . „ . - . . periods, necessitating special, commercially canned foods is £ttention to sanitary measures actually rare. I to preclude contamination. ' Canned foods may be kept in j Another source of danger the home for longer periods is the use of plants growing than has been the custom in wild, particularly mushrooms, other years. It is then doubly and mistaking a poisonous necessary to make sure that plant for an edible species. Fa-, the can has not become dam-1 talities from this cause are notj aged, allowing entry to dis-1 uncommon. — Fraternal Moni-ease-producing bacteria. Sus-jtgr. ___________ Among the delegates participating in the Federal Convention of 1787 which formulated the Constitution of the United States of America, there was a decided difference of opinion with regard to the desirability or necessity of incorporating in that document a "bill of rights" protecting and guaranteeing the fundamental rights and privileges of citizens. Some, having in mind the grievances against tyrannical government which brought on the Arq^rican Revolution against Great Britain, felt it was necessary to prevent the recurrence of similar grievances against the government which was to be established through the Constitution by introducing into the fundamental law itself appropriate restrictions on the powers of the National Government against the individual citizens. Others, recalling the principles embodied in the Déclara tion of Independence of 1776 and the spirit with which the people of the United States had fought through the War of Independence to ensure the permanence of these principles, felt it was dangerous to enumerate any of the rights or privileges of citizens in the Constitution itself for fear that the inclusion of some important fundamental rights and the omission of others might give rise to the inference that all rights not included, even though inadvertently omitted, were not to be protected. Alexander Hamilton of New York in an ingenious argument maintained that a bill of rights which would guarantee the fundamental rights of citizens was not necessary because the National Government was one ofj enumerated ipowers and, since there were no enumerated powers which gave it control over such subjects as relegion, pres?, assembly and petition, it could therefore not establish religion. Roger Sherman of Connecticut thought that a provision against religious tests for office was "unnecessary, the prevailing liberality being a sufficient security against such tests. The division of opinion among the delegates, however, was so strong that three of the delegates (George Mason and Edmund Randolph of Virginia and Elbridge Gerry of Massachusetts) refused to sign because the bill of rights was not included in the final documents. It would be natural to suppose that, in the minds of all the delegates, whether they considered the inclusion of a bill of rights essential or not, one of the most important "rights to be guaranteed to individuals would be the freedom of worshipping God according to the dictates of conscience. Many of the English colonies along the Atlantic coast had been established primarily or in a large measure for this very purpose. And yet in the entire Constitution there is only one direct reference to religious liberty. It is contained in the third paragraph of Article VI, which provides that "no religious Test shall ever be required as a Qualification to any Office or public Trust under the United States." It will be noted that this prohibition is directed against the National Government. There is no similar prohibition in the National Constitution against the governments of the several sta/tes. The provision quoted simply prohibits the President of the United States, as the chief appointing agent for the National Government and the Congress of the United States as the legislative organ and the Senate as the coordinate appointing agent for the higher positions in the federal service from requiring any prospective appointee to be or not to be a member of a particular religious group. This provision has seldom been called into question. In 1930 an appointee to the Treasury Department of the National Government at Washington was requested to sign the legally prescribed oath of office, which concludes with the invocation, "so help me God !" Before affixing his signature, he crossel out these four words and at once the question arose as to whether or not he had satisfied the requirements of his appointment. The authorities, however, hesitated to force the issue on the ground that it might be alleged that the address to the Deity constituted a religious test. As a matter of fact, these words are not found in the oath prescribed by the Constitution for the presidents-elect, but most of the latter have voluntarily added them. However, in February 1940, Secretary of the Navy Edison held that the oath to defend the Constitution can not be waived in case of applicants for civil positions whose religious prevent them from taking arms for their country. However, there is nothing in the provision quoted to prevent the governors or legislatures of the respective states from disqualifying prospective appointees to positions in the state service because of member- GL A SILO K. S. K. JEPWOTE, JUNE 28,1948 they SAID LAST week — James F. Byrnes, Director of the Office of War Mobilization: "Victory in war cannot be achieved cheaply. We must pay dearly for victory with the lives of our fighting men. We must also pay for our victory by unremitting, and when it is needed, unrewarded toil on the home front. We must also pay for victory by willing sacrifice of the things we can do without. We must demonstrate that we are worthy of our freedom by our willingness to work, to fight and, if needed, to die for our freedom. We must so conduct ourselves that future generations will speak of the men and women of 1943 as we speak of the men and women of 1776." yicroRY The Post Office has asked the co-operation of all readers of the Our Page in addressing mail to this office. To expedite mail and relieve mail burdens the Post Office has established a zone address system. The Our Page key number is 3. Address all mail as shown below: UNITED STATES WAR BONDS AND STAMPS A WOMAN IS DIFFERENT EXECUTIVE BRANCH What qualifications are prescribed for the President? He must be a natural - born citizen at least 35 years old, and for at least-14 years a resident of the United States. What is the wording of the oath taken by the President? The form of oath for the President is prescribed by the Constitution as follows: I do solemnly swear (or affirm) that I will faithfully execute the office of President of the United States, and will, to the best of my ability, preserve, protect, and defend the Constitution of the United States. Let freedom ring on Uncle Sam's cash register! Buy U. S. Defense Bonds and Stamps. How was the date determined for the beginning of the first President's term of office? The Constitutional Convention, when the new Constitution had been finally approved and signed, ordered that when it had been ratified by nine States, the Congress should fix a day for commencing proceedings under the new form of government. Accordingly, in 1788 Congress by resolution appointed March 4, 1789, as the day and President Washington's term commenced as of that date although actually he was not inaugurated until April 30. Why did President Wilson arrange to resign the Presidency so a Republican could succeed him by circumventing the Constitutional succession of the Vice President and the Secretary of State? How many new members will you secure for the current K. S. K. J. Victory Drive? One candidate every month from every loyal member will make this drive a huge success. Will YOU do YOUR share?