747. štev.
V Ljubljani, četrtek dne 15. januarja 11)14.
Le*o III.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„I)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani ▼ upravništvu mesečno K 1‘20, % dostavljanjem na dom K 1*60; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina so ci	pošilja upravništvu.	ut
Telefon številka 118.	::t
Posamezna številka 6 vinarjev.
8:	Uredništvo in npravništvo:	at
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. 6.
tu
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Dopisi se pošiljajo uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglas« se plačat petit vrsta 18 v, osmrtnice, postana bi zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja post past. — Za odgovor je priložiti znamko, st
tu	Telefon številka 118.	s:
 -r-~f-;—- —
■  eni'rn-ii
Slavnosti v Nišu.
Ob času, ko se »kulturne« velesile v Evropi pisano gledajo med seboj zaradi ostankov razbite Turčije, in se pripravljajo na krvavi ples, je našla zmagovita Srbija dovolj časa in sredstev, da uredi svoje kulturne razmere, Poskrbela je za ureditev Šolstva in važnih narodnih kulturnih zavodov. Te dni pa je proslavila v Nišu jubilej velikega rimskega cesarja Konštantina, ki je bil rojen v Nišu.
Tudi pri nas se je lansko leto slavil »Konštantinov jubilej« pod geslom zmage krščanstva nad pagan-stvorn. L. 313. je izdal namreč Konstantin znani »Milanski edikt«, s katerim je postala krščanska vera v rimski državi — državna vera. Znano je, da Konštantin tega ni storil iz verskega prepričanja, ampak iz političnih namenov. Dne 8. novembra 312. je namreč zmagal Konstantin Pri Mil vi je vem mostu nad svojim nasprotnikom Maksencijem in ker je krščanstvo takrat med nižjimi vrstami že skoraj popolnoma zmagalo, Je Konstantin z ediktom hotel utrditi svojo vlado nad ono maso, ki je takrat odločevala. Čudno pa se bo marsikomu zdelo, da je bil Konstantni iz Niša.
Niš.
V prvem stoletju po Kr. so Rimljani zasedli naše kraje in so počasi Sirili svojo oblast na sever do Donave. Ob enem pa so šli tudi ob Savi navzdol in zasedli Balkan. Zasedli pa so že preje Dalmacijo, obmorske kraje ob Adriji, Grško in primorska mesta, ter tako od dveh strani prodirali proti važni točki, za katero se Je od nekdaj bil svetovni boj — namreč Dardanele — ki pomenijo prehod iz Azije v Evropo. Tu je tudi pozneje cesar Konštantin sezidal ponosno novo niesto — novi Rim — sedanji Carigrad, ki je po njem dobil nne Konstantinopel (Konstantinovo mesto).
V tej dobi rimskega osvojevanja na Balkanu je bil Niš važno mesto, Olavne ceste, ki so vodile iz stare Mezije, Trakije in Dardanije — so te srečale v Nišu. Znamenita lega le bila kot nalašč, da je tu že v 2. stoletju po Kr. nastala velika obzidajta rimska trdnjava. Od 2. stol. naprej Je bil Niš v vseh rimskih vojnah važna točka. Tu se Je tudi rodil Konštantin, ki je svojemu rodnemu mestu posvečal mnogo pozornosti. Pri Nišu je cesar Klaudij II. potolkel Gote in rešil Rim velike nevarnosti. Pozneje so mesto porušili Huni in u-ničili stavbe, ki jih je postavil Konštantin. Pozneje je cesar Justinijan mesto zopet dvignil, pa so ga porušili divji Avari. V. 9. stol. je pal v roke bolgarskemu caru Simeonu. — 11. stol. pa so pridrli do njega Mažari.
Iz mažarskih rok Je prišel v roke Grkom, potem pa so ga zasedli leta
1185. Srbi. Tudi v vseh poznejših časih so se vojevali za Niš hudi boji. Tod skozi so šli prvi križarji na Palestino (1. 1096) pod vitezom Valterjem. Tu je Štefan Nemanja 1. 1189. pozdravil drugo križarsko vojsko pod cesarjem Friderikom I. — Niš je postal važna srbska trdnjava. Po bitki na Kosovem polju, je postal turško mesto — ko pa je Srbija vstala, je postal Niš kmalu nje središče. V zadnji vojni je bil Niš najmočnejša srbska trdnjava, dobro utrjena in bogato napolnjena s strelivom. — Kakor se je čitalo, ima Niš postati srbska prestolica — in tako bo to Konštantinovo mesto stolno mes,to novega srbskega carstva.
Slavnosti.
Iz tega Je razumljivo, da so imele slavnosti v Nišu še poseben pomen, ker so se vršile v rojstnem mestu Konstantinovem in so bile proslave zmagujočega krščanstva.
Slavnosti so se vršile v dneh od 28. do 30. dec. oz. po novem od 10. do 13. jan. t. 1. S to slavnostjo pa je bilo združenih še več manjših pa enako važnih dogodkov.
Dne 9. t. m. ob 6. zvečer so topovi s trdnjave naznanili, da se slavnost začne. Drugi dan je bila svečanost v cerkvi. Cerkev v Nišu, ki je ena največjih na Balkanu, je bila tako polna, da mnogo ljudi ni dobilo prostora. Božje službe se je udeležil prestolonaslednik Aleksander in princ Pavle. Za njima so stali Pašič, minister prosvete, Jovanovič, ruski poslanik Hartvig, ruski konzul ča-hotin i. dr.
Po božji službi so bili slavnostno odkrili dve plošči v cerkvi, ki nosita imena niških junakov, ki so padli v vojni leta 1912.
Na to je bil odkrit pri mostu reke Nišave lep spomenik na onem mestu, kjer sta bila ob času vstaje od Turkov obešena dva svečenika, vladika Melentij in več meščanov.
Mestni syet je imel slavnostno sejo, na kateri se je sklenilo* da se ena ulica v Nišu imenuje Konstantinova ulica.
Drugi dan je bil proslavljen spomin srbskih mučenikov pri čcle-Kuli.
Isti dan je bilo slavnostno zborovanje društva sv. Jelene, ki ima namen skrbeti za sirote v vojni padlih junakov.
Tako je bil proslavljen Konstantinov jubilej oziroma jubilej krščanstva v Konstantinovem rodnem mestu — Nišu. Niš leži nekako v sredi med Rimom in Carigradom —■ med vzhodom in zapadom. Ni dvoma, da bo postalo to rodno mesto velikega rimskega cesarja, ki je vzrastel na ramah krščanskih rimskih' legij, novo kulturno in bojno središče narodne slovanske sile na Balkanu. Tako se zgodovina ponavlja.
Slovenska zemlja.
IZ DIVAČE.
Ni dolgo kar smo poročali v »Dnevu«, da se bode jedlo meso ceneje. »Prerokovanje« se je tudi uresničilo. Minoli teden so pripeljal en voz volov z Ogrskega, ki so bili namenjeni za Pulj. Ker jih je bilo preveč v enem vozu naloženih, je bilo za blago nevarno. Utrujena živina jc legla na tla in drugi voli so jo pomendrali. Radi tega ie poginilo 5 volov. Ko so v Divači to nesrečo opazili, so potegnili iz voza na pol poginjeno blago, ter ji takoj izpustili kri. Ko je drugi dan g. okrajni živi-nozdravnik dr. Pirjevec stvar razis-Jkal, je dovolil, da se sme meso jesti, ker je bila živina zdrava. Marsikdo si ga je privoščil celo četrt, saj tu si ga je vendar lahko vsakdo zbral in tudi odrezal, kjer in kolikor ga je hotel. Bil je torej drugače postrežen kakor pri našem mesarju, kjer mora človek vzeti ali pustiti, kar mu da, ker je edini mesar v tej županiji, ki šteje nad 30 vasi.
Zato si prizadevamo veliko, da ustanovimo zadružno mesnico, ali zaman. Ljudje nočejo sami sebi dobro, dokler jih pamet ne sreča.
Torej tam je ležalo pet odrtih volov. Ko so ljudje zvedeli, da se dobi meso po ceni, celo zastonj, so drveli skupaj in kdor je preje prišel, ta je preje mlel. Župan iz Gorenj je bil ravno tisti dan v Divači. Ko je slišal o tem mesu, si Je najel voz in ga naložil kakih 400 do 500 kg. Ko šem tja prišel, sem ga vprašal, kaj misli s tem mesom, mi je odgovoril in se celo bahal, češ. da pejlje »almožno« v Gorenje. Čudno se mi je zdelo in nehote sem ga dalje povpraševal. Izrazil se je celo, da si je neki kraški poslanec veliko prizadel za to »almožno.«
Tam pri postaji šem opazil celo množico ljudi, ki je. to meso trgalo kakor lačni volkovi- Dva sta se celo
sprla. Češ, da zadnja odrezana četrt je onega, ki je rezal in ne onega, ki je pomagal držati.
Divašketnu mesarju le to veliko škodovalo, ker nekateri so se z mesom preskrbeli celo za cel mesec, ostali pa, ki niso bili »almožne« deležni, so pa zgubili apetit, tako, da tima naš mesar sedaj nobenega »kšefta« in govori se, da je na škodi kakih 600 do 800 K. Nekateri se celo bojijo, da bi morali v mesnici plačevati to meso po 1.88 K in raditega ne gredo ponj. Drugi dan se je raznesla po Divači vest, da so djali mesarja v sv. olje, ker je od žalosti pal v nezavest, ker drugi dan ga ni prodal niti 5 kg.
Tam sem stal delj časa in natančno opazoval, kar pride neka dolga žena. Ta spada tudi v prvo kategorijo vseh lakomnežev. Mislila si
je: meso po ceni — zastonj, zakaj bi si ga nebi tudi jaz privoščila. Z dolgimi koraki je kmalu prkoračila do doma in poslala neko osebo, ki stanuje v njeni hiši oziroma v hiši njenega moža. Ta ga je kar dve četrti odnesel. Ej prijatelj, jaz dobro vem, kam jc to meso šlo. Iz tega mesa se je delal guljaš.
Naj že bo, če se takšna »ahnož-na« razdeli med reveže, ne pa da gre v —.
Neki prodajalničar se mi je celo hvalil, da je napravil dober kšeft z gnilo čebulo. Pravil je, da so prišli iz Gorenj eni po 5 kg, eni celo po 10 kilogramov čebule. Govori se, da so po Divači in po Gorenjah tisto vso noč pekli in cvrli meso. Iz Gorenj Je prihajal jako prijeten duh po guljažu. Nekateri so se celo hvalili, da v življenju niso še tako dobro živeli. Mesa je bilo sito staro in mlado. Vse stare klepetulje so bile celo noč po konci.
En kapitalist iz Divače, ki Ima gostilno in premoženje eno izmed najboljših v Divači, v hlevu ima kakih 20 glav goveje živine in kakih 80 tisoč kapitala naloženega v hranilnicah, se je celo izrazil, da on bi vse meso vzel, ga posolil in posušil, ter delal iz njega guljaže ob sejmih, ker mu pa domače ženske ne dovolijo, ga mora pustiti. Ta bogatin je tudi v zvezi s tistimi magnati, ki so trosili fižol po Gorici.
Ta je od daleč izza zida gledal m čakal prilike, da odidejo ljudje od odrtih volov, ter da se bo on polastil te mrhovine in spravil lepo vse v denar, pa se mu ni posrečilo, ker v dveh urah je bila »almožna« razdeljena in tudi že pečena.
Prav pošten delež si je privoščil tudi neki čevljar Mahorčič iz Divače. ta ga Je odpeljal v samokolnici kar pol vola, in 5 odsekanih nog na katerih je bila še koža, parklji in blato vse skupaj. To* bo gotovo prihranil za praznike, da bo kuhal župo. — Dober tek vsem skupaj!
Znamenje sedanjega časa
švmwv*i.čiin/o;
Štajersko.
Slovensko gledališče v Mariboru.
V nedeljo dne 25. prosinca 1914 ob polu 8. uri zvečer se vprizori narodna igra »Legijonarji«, katero je spisal g. Fr. Govekar. Ta igra se je pred leti že predstavila na našem odru in celo ponavljala ter je bila gledališka dvorana vsikdar nabito polna. Ker je mnogo pevskih točk pri tej igri, se morajo pevci in pevke že sedaj vaditi, da* bodo mogli izvrstno izvršiti svojo nafego. Petje bo spremljal orkester glasbenega društva. Slovenci iz Maribora in okolice, ki ste vedno zahtevali narod, igre, pridite v polnem številu k tej predstavi, ki bo vam nudila dovolj zabave,. Po predstavi se vrši ples v veliki dvorani. Odbor.
na Kranjskem.
(Naši grbi.)
Afera Wastian. Kot zve graški »Arbeiterwille« od merodajne strani, delajo vsi v poštev prihajajoči krogi na to, da sem čim preje doseže izročitev Wastiana sodišču, t. pr. da se mu vzame poslanska imuniteta. Značilno o duhu, ki vlada danes v »Nationalverbandu« proti \Vastianu med njegovimi političnimi nedkanji-mi somišljeniki in ožjimi tovariši, so bile besede, ki so te dni padle ob priliki nekega glasovanja, ko je bilo klicano Wastianovo ime. Eden na-tionalverbandovcev jc po poročilu »Arbeiterwille škodoželjno zaklical: »Ni ga in tudi več ne bo.« Gotovo bi se za Wastiana še danes naravnost besno zavzemal ves »National-verband«, če bi bil Wastian ostal v hadaljnem njegov pripadnik kot svoječasno, pred razkolom!
O deželnem zboru in njega de-lazmožnosti sodijo gotovi krogi zelo pesimistično. Zlasti se oglašajo dvomi, da bi prišlo še ta mesec do zasedanja. Pogajanja med nemško večino in slovensko-klerikalno manjšino počasi napredujejo, da, včasih sploh počivajo. Slovenske klerikalne zadeve se nam ne zde ravno napačne.
Dunaj, Ptuj, Ornik. Mestna občina stolnega mesta dunajskega je tudi letos dovolila mestni občini ptujski za vzdrževanje »Tochternheima« podporo 5000 K. Znani ptujski župan Ornik se je v zahvalnem pismu na dunajskega župana pokazal zopet velegermana. Zahvalno pismo se kar cedi pristno germanskih fraz o »deut-sche Wacht an der Drau«, »ogroženem nemštvu«, »spoznavanju pomena Ptuja za Nemce in nemštvo«, o »treu Deutsch« in drugih tem enakih frazah. Seveda, veliki ptujski Ornik
LISTEK
M* ZEVAKO:
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.)
»Ce hočete, da bodi takoj, naj se u«?liva!a v°Ua- Samo — pri Pilatu! me	gospod oče, ako bi
Ah, gosnnd Qotovo bi me okregal! ram biti	me	bob’	da mu m0"
niam vašo veleuo«)S temJ da pre,uk-Zdai * ,0stavno k°žo!«
čil; roka mu 1eUoL^\?Žnroa in 0<lsko-meč	3e °n,ahnna in izpustila
Kelus se je zapodil nad vitez-, »Stoj!« Je velel zapovedujoči glas vojvode Anžovinskega. »Odnp haj, Kelus!...«
Vojvoda je 9drinil Kelusa s krepko roko in stopil neoborožen k Par-dajanu, ki je povesil rapir in ga uprl z ostjo v konec svojega škornja.
»Gospod,« je dejal vojvoda An-žovinski, »smatram vas za vrlega plemiča.«
Pardajan se je poklonil do tal, ne da bi izpustil nasprotnike, zbrane za vojvodovim hrbtom, le za trenotek iz svojega pogleda.
h; r,*a?Y°.riIi s,te Pravkar besede, ki
konihn-lr»	1 Frenko» da veste, s
Kom imate opravka.«
»Gospod.« je odgovoril Pardajan, »vaša vljudnost dela, da jih obžalujem že zdaj. Bodi si početje plemiča še tako nizko in nevredno, ako ga psuješ z lakajem, greš vse eno nekoliko predaleč. Prosim vas opro-ščenja in obžalujem od srca.«
Fraza je bila tako dvomljiva in dvorezna, da je vojvoda prebledel od sramu. Toda sklenil jo je pogoltniti in se zadovoljiti z opravičbo, ki je pomenila zgolj novo žalitev.
»Sprejmem vaše oproščenje,« je dejal nosljaje, kar je de!al vselej, kadar si je hotel dati več veličastveno-sti, nego je je imel v resnici. »In po tem lojalnem pojasnilu vam moram povedati, da Imam posla v tej hiši!«
»Ah! Ah! Zakaj pa niste povedali takoj!... Posla! Hudiča! Vi imate posla tu?«
»Ljubavnega, gospod!«
»Glejte, glejte! Kdo bi si bil mislil!«
»Torej nam pustite prosto pot?« au!** ie rekel Pardajan mirno, da	se,	gospod!	Pravijo
Potrnežln	f st kraUa kratka.
še krajša Vto v"3eg0Vega kra,5a pa 3e
Tako lnVam moram Povedati!«
d*	r"r
zakaj bil le dokaj majhen to* seSi Pardajanu Jedva do ramen, vkz se je naredil kakor da ni sliSal Henrika Anžovinskega. ko je povedal svoje ime. In s tistim nedolžnim obrazom ki mu jc služil za krinko v vseh resnih okolnostili. ie odgovoril:
»Gospod, v imenu novopečenega prijateljstva, s katerim ste me izvolili počastiti, vas prosim, da ne silite vame: vi ne veste, kako mi je težko, poslušati vaše govorjenje ...«
Položaj Henrika Anžovinskega je prihajal smešen, to je — strašen.
Prebledel je od gneva, zdrznil se srdito in dvignil roko.
Toda še tisti hip je začutil na grlu konico Pardajanovega meča. Trojica plemičev je kriknila, pograbila vojvodo in ga potegnila šiloma nazaj.
»Naskočimo!« ie dejal Kelus.
»Ne!« je velel vojvoda, ki se je tresel od srda. »Preložimo partijo, gospodje. Možiron je nezmožen za boj, Morever ne vidi več dobro, a jaz se že zaradi sposobnosti ne morem pretepati s tem rokovnjačem, spravi meč, Kelus! Spravi meč, prijatelj; vrnemo se v večjem številu.«
Obrnil se je k Pardajanu, ki je stal 'še vedno z mečem v nastopu, z levico naslonjen na vrata, nepremično in nemo:
»Do svidenja, gospod. Slišali boste še o meni.«
»Upam, da kaj lepega, gospod!« je odgovoril vitez.
Trenotek nato je izginila drhal.
Dobro uro je stal Pardajan na svojem mestu z mečem v roki in pri-sluškaval na vse strani.
Čakal je, kdaj se vrnejo napadalci z ojačenjem.
Toda ulica je ostala zapuščena in mirna.
Ko je zadobil vitez gotovost, da se ni bati novega napada — vsaj nocoj še ne — je potrkal s pestjo na stranska vrata gostilne pri Vedeže-valki, dal si odpreti in šel mirno v svojo sobo.
Rekoč si, da se hoče prepričati in pomisliti še enkrat, je odprl svoje okno in premeril cesto z ostrim pogledom. Toda iz te višine ni videl ničesar več — kvečjemu okence na nasprotni strehi, h kateremu so se vračale njegove oči, pritegnjene po odoljivi sili.
In to okence je bilo temno. Lujza in njena mati sta spali — ako smemo imenovati spanje ono vročično dre-motico, ki je bila že leta in leta edini počitek Ivane de Pjen. Pač pa je spala Lujza z vsem svojim srcem; saj je bila še v tistih srečnih, tako naglo bežečih letih, ko se razsujejo skrbi življenja liki zla prikazen, kakor hitro pride spanec in zatisne oči.
Omeniti moramo, da je bil Pardajan izprva ves poražen od tega, kar je bil storil. Dobro je bil spoznal vojvodo Anžovinskega. In zdaj, ko se je ohladil žar trenotne razburjenosti, je razumel vso ogromnost svojega dejanja.
Kraljev brat, dedič krone, je bil v resnici popularna oseba v Parzu.
V velikih vojnah, ki so se vršile proti hugenotom, se jc bil ogrnil
s slavo. Kot šestnajstletnega mladeniča so ga bili postavili na čelo kraljevskih armad. Dobil je bitke pri Zarnaku in Monkonturju, potolkel Kolinjija, posekal lastnoročno Bog ve koliko krivovercev. Gotovo je bilo, da jih poseče še več. Z eno besedo, bil je nada ljudstva in vere. Res so se oglašali tu pa tam zli jeziki in trdili, da je vodil te pohode V resnici maršal de Tavan, vojvoda An-žovinski pa le po imenu. Tist neverni Tomaži — ima jih vsaka doba, da glojejo slavo velikih ljudi — so zagotavljali, da zna brat Karla IX. samo vezti in biti žogo: to da mu ie najljubši posel, in kar se tiče armade, da zna voditi samo arrndo svojih gizdalinov in priliznjencev, ki so ga spremljali povsod, napudrani, par-fumirani in oblečeni z nespodobnim sijajem. Ali to so bile zgolj ljubosumne govorice. Pariški narod, ki je velik poznavalec in' se ne moti nikoli, je živo pozdravljal vojvodo Anžovinskega ob njegovih parkratnih zmagoslavnih vhodih v Pariz, ko se mu je pokazal v velikolepem kostumu od satina, sedeč na belem konju, ki je poskakoval in kljukonožil. Naposled bi bil že sam belec s svojimi kljukami zadoščal v pojasnjenje ljudskega navdušenja, ki je bilo sila nevšečno Karlu IX.
Bodi kakorkoli, vojvoda Anžo-vinski ie bil popularen.
(Dalje.)
mora vsaj s tako pisanja prevpitt nezašHSane škandale, ki se gode baš sedaj v Ptuju v njegovem neposrednem področju, med njegovimi ljubljenci.
Ptuj. (Škandal »Amtsvorstanda GiirtlerjaJ) Ptujsko in mariborsko okrajno sodišče se je in se bavi z zelo delikatno - škandalozno afero ptujskih nemčurjev. Dne 21. julija 1913 le nahrulil ptujski stražmojster policije, nekega Hutterja — baje brez povoda in zgolj le iz političnega sovraštva — da naj da mir. Bil je to policaj Zeutrih. Ker je Hutter protestiral, ga je Zeutrih kazensko ovadil radi žaljenja uradne osebe, vsled česar je bil Hutter obsojen na 30 K globe, proti čemur je rekuriral in navedel v rekurzu, da je to postopanje proti njemu tim krivičnejše, ker se svoječasno ni kaznovalo »AmStsvorstanda« Giirtlerja, ko je le ta zlorabljal svojo uradno moč v to. da je v ptujski javni hiši nesramno in nasilno ozmerjal tamoŠnja dekleta in posetnico hiše. V rekurzu je dejal, da na take poizvedbe, kot je Ornikov »Wisch« ni ničesar dati. Radi tega tožijo sedaj Hutterja — Ornik, Zeutrih, a v prvi vrsti Giirtler. Proti slednjima je nastopil Hutter do-jkaz resnice, dočim je izjavo o Orni-kovent »Wischu« takoj preklical in obžaloval. Pri obravnavah v Ptuju tfc Hutter zadobil vtis, da ondotno sodišče ni brez upliva od zunaj in prosil dež. nadsod. za delegiranje dru-zega sodišča. NadsodiŠče je določilo Maribor. Giirtlerjev tozadevni priziv na ‘kasacijski dvor, je bil zavrnjen. Dne 10. t. m. je bila v Mariboru obravnava, ki so jo pa morali preložiti, ker Gtirtler zahteva zaslišanje več prič (dvoje prostitutk, posestnico javne hiše. enega ptujskih sodnikov itd.) med drugimi tudi prof. idr. Hofferja. ki mu je — sekundiral v noči dne 28. februarja pri razsaja-naju v ptujski javni hiši, kojega pa ;je želel Hutter — iz prijateljstva — pardonirati. — Da je Hutterjcv dvom o tiepristranosti ptujskega sodišča upravičen, dokazuje že prilizovanje župana Ornika dež. sod. svet. Dole-‘schetn in okr. sodniku dr. Mallyu, kojema obema je dal na čast njihovega imenovanja lani, prirediti bak-ljado in podoknico s pomočjo ptujske deške godbe. Obsežnejše poročilo priobčimo, kadar pride do nove obravnave.
Rimske toplice. (Nagla smrt.) Dne 9. t. m. je gnal posestnik Zabu-kovšek od Sv. Krištofa na sejem več glav živine. Nenadoma se mu splaši mlad vol in ga vrže s tako silo na zmrznjena tla. da se je Zabukovše-ku zlomil tilnik in je obležal na mestu mrtev.
Trbovlje. (Povožen.) Prožni nad-delavec Andrej Berglez je dne 6. t. m. ddal na progi in preslišal prihod tovornega vlaka. Stroj ga je pograbil in raztrgal na drobne kosce, ki so sfrčati deloma po prožnih tleh, deloma pa se zadelali med dele stroja. Krivda baje zadene strojevodjo, ki ni dal potrebnega znamenja, dasi je videl Bergleza že dolgo popreje, ko je delal.
Brežice. (Požar.) Dne 8. t. m. je pričelo goreti v opekarni župana FaleShinia. Požar se je kljub napornemu poSkusu gašenja po bliskoma razširil in uničil vse. Pravijo, da je bilo podtaknjeno. Storilca še nimajo. Škode je 60.000 K, zavarovalnine pa komaj okrog 30.000 K.
Zidanmost. (K požaru.) Škodo, nastalo po požaru, cenijo na 500.000 kron. Raje jo zavarovalnina krije docela. Na zimo je vrhu vsega še vseh 300 delavcev brez zaslužka in veičnoma tudi brez sredstev. Čim dalje tim bolj postaja verojetna vest, da se je užgalo olje in zanetilo požar.
Lor. Ložnica pri Laškem trgu. (Dobrosrčnost.) Na Silvestrov večer je prišel.k posestniku Franu Lešniku nek vandrovec in prosil prenočišča. Dasi ni imel pri sebi nikakih izkaznic ga je Lešnik iz milosrčnosti vsled hudega mraza vendar le obdržal pri sebi. Ko je hotel drugo jutro budit neznanca, je bil ta že črez hribe in doline ž njim pa tudi 160 K denarja. Pravijo, da se je obrnil proti Koroški, koder so ga videli v Labodski dolini. Piše se Blausteiner in je doma iz Kalobja pri Celju, 20 let star, bolj majhen, slok, ozkoličen, ima si-voprogasto suknjo, črne hlače, črn klobuk in črn trak.
Maribor. (Razno.) Umrl je leso-tržec Jos. Jutras, star 39 let: — Cesar je odlikoval c. kr. okr. orožniškega stražmojstra Hrthnea s srebrnim -zaslužnim križcem s krono. — Mag. pharm. K. Wolf, posestnik lekarne »K črnemu orlu«, je kupil lekarno »K zamorcu« na Glavnem trgu! — Policija je prijela 1882. rojenega, v Novo vas pristojnega šoferja Pavla Jurčiča in ga izročila sodišču. Zasledovlo ga je okr. sodišče v Feldbachu radi tatvine. — Iz neke gostilne domu grede, sta se sprla nek domobranec in nek topničar, pri čemur je topničar dobil sunek z bajonetom v gornje bedro. Prerezana je ’ M~ odtočnica. Tovariš ranjene-• n M'»ko nameten.
aa mu je podvezai nogo tn ustavil uhajanje krvi, drugače bi bil ranjeni izkrvavel.
Dnevni pregled.
Črka — ki stane 109 K in 40 vin.
Ob koncu leta smo našteli različne »prijatelje* »Dneva«, ki so v svojem sovraštvu do nas šli tako daleč, da so nas konfiscirali — za eno samo besedo. V vrsti onih »prijateljev« smo pozabili našteti še nekatere. Zgodilo se je namreč, — kakor smo ze poročali —• da je bil »Dan« zaradi ene same črke obsojen. Za to črko ie računal liberalni advokat dr. Tekavčič nič manj in nič več kot 109 K in 40 vin. Ker se pri nas g. sodniki niso mogli povspeti tako visoko, da bi bili vpoštevali tehnično stran mo-dernega tiska, ki tiskovne napake (ona črka je bila namreč tiskovna napaka) smo se pritožili na višjo instanco. Dajemo to samo slovenskemu svetu na znanje, da lahko o tem premišlja in da temu primerno vpo-steva vrednost lista, ki je obsojen zatadi ene črke in kateremu liberalni advokat to črko zaračuna trn 109 kron m 40 vinarjev. Gotovo edini slučaj v celi Avstriji, ki je pa mogoč samo — na Kranjskem.
Po epopeji — opereta. Pod tem
naslovom prinaša graška Tagespost zelo primeren članek — o balkanskih dogodkih. Bili so časi, ko je Tagespost z drugimi nemškimi listi vred sla preko drn in strn z Berchtoldom
za avtonomno Albanijo. Toda kaše''3 dT gi (razven Berchtoida) n? *lag?spostK ^Preobrnila.
nel rS®/' iavno’ da le Albanija nepotrebna težava za nas — da pa
skfr^mor« Zavozil* in da so alban-sice razmere snov za opereto Po
veliki zmagoslavni pesmi, ki so jo peli topovi na Balkanu leta 1912. ie Po diplomatski neumnosti nastala bo Po svojih razmerah n dogodkih postala svetovno znana m z njo vsi oni, ki se z njo ukvarjajo. To Priznanje nemškega lista je gotovo mnogo vredno. Ko smo mi pred enim letom isto pisali - smo bili
mvfS T?k»,*?neano zmaga
prava stvar — m tisti, ki so mislili da s. ustvarjajo svetovno slavo -1
evii'IieS Pfm S^t0m osramočeni.
Vlada nasilja. Pred par tedni iz voljeno sobranje je lazpuščeno či-
or^H hn ”an- °Vf.k0- Ce vlada ni
KSLS S S-1 y°lltvah večine, ni izvajala posledic m ni odstopila, am-
3 !azp,lls},la 3e sobranje, ki ni hotelo biti pokorno vsakemu migu tujca na prestolu. Vlada si misli: vaše nasilje pri prvih volitvah je bilo vre-maj/mo — v po ra biti moramo več nasilja, da zmagamo in dobimo večino, ki bo odobravala še dalje naše lumparije. To Je tista politika? ki je povziocila drugo balkansko vojno. Kedaj se bo vendar narod spametoval r
.. PHncu Wledu gre za kožo. Princ Wied, zaznamovani knez albanski, pride v Albanijo s sledečim spremstvom: njegovo ladijo bodo spremljale tri avstrijske vojne ladije, dve nemški in dve laški. Pet vojnih ladij
enega človeka. Albanci pa nič kaj ne marajo za Prusa in delajo vsemogoče načrte, da mu izpodnesejo prestol Avstro - Ogrska in Italija sta Albance «scrkljali« z avtonomijo v taktni preži, da se hočejo sedaj pestovati proti vsem jerobom, t. j proti voli; vse Evrope.
Preveč si domišljuje Prochaz-kov naslednik v Prizrenu. V tem mestu, ki je postalo znamenito radi še znamenitejšega konzula Prochazke obstoja nekaka zasebna katoliška ljudska šola in ko je prišel srbski šolski nadzornik v Prizren, si je hotel ogledati tudi to šolo, kar ni samo njegova pravica, temveč tudi uradna dolžnost. To pa ni bilo prav avstrijskemu konzulu — gotovo se v šoli poučujejo reči, ki po srbskih zakonih niso dovoljene in je hotel kratkoma-lo zabraniti nadzorovanje šole po funkcionarju srbske naučne uprave. Ta je pa lepa: srbska naučna uprava ne bi imela pravice nadzorovati Šol na srbskem ozemlju. Tako se pa Srbija ne mara ponižati in je vložila pri dunajskem zunanjem uradu čisto resen protest, katerega rezultat bo — o tem ni nobenega dvoma — ta, da bodo srbski šolski nadzorniki nadzorovali katoliško šolo v Prizrenu, četudi jo vzdržuje — v kako korist, to naj sam bog ve — Avstrija in ako se v soli ne bo poučevalo po predpisih srbske naučne uprave, bo srb-
f vlada šolo tudi zaprla, čimur bi
čevalceniegla avstrijskim davkopla-
Vsekakor zelo razveseljiv pojav
v našem narodnem življu je izredno živahno delovanje naših dramatičnih ^ j1-0 ®ds^ov* oziroma čitalnic v letošnji zimski seziji. Zdi se da umevajo pridobiti med narodom vedno več umevanja in zmisla za dramatično umetnost. Tekom svojega obstanka so sl vzgojila tudi prav doher diletantski naraščaj. Tako je prav, v tem zmislu dalje po začrtani
poti. — Zal, pa je treba poudariti na drugi strani, da gg. režiserji nimajo vedno srečne roke pri izbiranju primernih dramatskih del in se ozirajo preveč na želje publike ter pozabljajo. da je glavna stvar vsekakor, jo vzgojevati in ji širiti obzorje. Bojazen, da bi okusu publike kakšna boljša stvar ne prijala in ne bi bila razumevana, se mi zdi neutemeljena. Toda s tem seveda še ni rečeno, da bi morali takoj začeti z dramami, razvijajočimi ljudstvu nejasne probleme in ideje. Ne, nego lepo stop-njema dalje! Z narodnimi igrami ste začeli, stopite korak dalje! Glavna vrlina dobro proizvajane igre je baš v tem, da vpliva nezavedno na čuv-stvo in intelekt gledalcev! Kot posnemanja vreden oder bi imenoval jeseniškega, ki sc je povzpel na precejšnjo višino, kolikor je razvideti iz raznih kritik v dnevnih listih. Svetovati bi bilo, da tudi diletantski odri kolikor mogoče se ogibljejo malo vrednih burk in igrokazov, ki vzbude interes občinstva ie vsled plitvih »vicev« in cirkuških nastopov.
Knjige »Socialne Matice« v Gorici. Kljub temu, da živimo v časih, ko govori vse o socialnih in naravo-slovskih stvareh, pogrešamo ravno mi Slovenci na teh poljih tudi naj-poljudnejših osnovnih spisov. Zato je nad vse hvalevredno, da je posegla »Socialna Matica« v to vrzel in nam takoj v prvem letu naklonila spise socialno - politične in naravoslovske vsebine. — Znani praški znanstvenik dr. Ivan Žmavc razpravlja na poljuden način o »Ozdravljenju socialnega življenja z vporabo prirodoslov-ja.« Delo vsebuje vse polno lepih misli in bo gotovo povsodi dobro došlo. Vsi, ki se bavijo s scializmom in njegovim vplivom na gospodarstvo, bodo z veseljem čitali široko zasnovano dr. Slančevo »Zadrugo«. O aktualnem »Delavskem zavarovanju proti nezgodam« nam poroča dr. Vekoslav Kisovec. Vsak politik bi moral prebrati to važno delo. — Serijo na-ravoslovskih spisov začenja dr. Boris Zarnik s svojo temeljito pisano knjigo »O bistvu življenja«. Ime pisatelja priporoča knjigo zadostno. Prof. Seidl nadaljuje z raziskava-njem slovenske domovine in nam poklanja to pot «Geološke izprehode po goriški okolici«, plod vestnega in intenzivnega znanstvenega dela. Dr. K. Ozvaldova »Srednješolska vzgoja« obravnava posebno za nas Slovence velevažen predmet in to na način, da pridobi prijatelje povsodi. Knjige »Socialne Matice« so za nas pridobitev in zato jih priporočamo vsem najtopleje.
Poroka. Danes se je poročil gospod dr. Fran Trampuž, odvetniški kandidat v Novem mestu z gospodično Žnidaršičevo iz Matenje vasi. Naše iskrene čestitke!
Narodna Čitalnica v Novem mestu ima svoj izredni občni zbor dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Na dnevnem redu je dopolnilna volitev društvenega pred-stojuištva.
»Dol. pevsko društvo v Novem mestu naznanja, da se vrši njegov redni občni zbor 23. t. m. v prostorih Narodnega doma ob 8. uri zvečer z običajnim vsporedom. V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje Pri vsakem številu članov.
Nekaj zatajujejo. »Grozen čin slaboumnega«. Pod tem naslovom so listi lansko leto okolo 20. januarja prinesli sledeče poročilo: V nedeljo, dne 19. januarja je ustrelil neki slaboumen korporal 18. infant. polka v vojašnici v Nevesinjah v Hercegovini troje svoje tovariše; tri je težko poškodoval. Ko se mu je vojaštvo postavilo v bran, je ustrelil še enega vojaka. Ker so drugi vojaki streljali vanj, so slednjič tudi njega ustrelili.« Tako je pravilo uradno poročilo lansko leto. — Sedaj po enem letu pa prihaja uradni list z »odkritji«. »Wiener alig. Zeit.« organ zunanjih dunajskih uradov. Silno sumljivo in čudno je, da list prihaja s svojimi »odkritji« šele sedaj po enem letu. List piše: Preiskava o krvoprelitju v Nevesinji je zbudilo v oficirskih krogih in v javnosti (?!) največjo pozornost. Korporal Jaroslav Teichmann (pred par dnevi je pa isti list pisal, da je bil to korporal Jaroslav Radek) od 18. inf. polka je povzročil to krvoprelitje. Med rezervisti tega polka, ki je bilo za časa balkanske krize mobilizirano, je prišlo že med transportomv Neveslnje k velikm izgredom. Cela vrsta vojakov je bila obsojena in še sedaj sedi v ječi. K temu protipostavnemu činu so bili rezervisti zapeljani od brezvestnih agitatorjev. (Imen teh »agitatorjev« list ne navaja in zbuja se nam domneva, da so bili to najeti agenti provokaterji!) Korporal Teichmann je bil sam eden od teh brezvestnih agitatorjev. Brezdvom-no je Teichmann v zvezi z drugimi (s kom!?) državi nevarnimi življi snoval atentat na državno moč (jej, jej) in pripravljal zaroto, ki je bila preprečena le vsled njegove pijanosti. (Pijanost Je preprečila državi nevarno zaroto. Ni slaba misel, to-le)
Dne 19. januarja m. 1. je imel Teich-maim službo. Njegova stotnija je bila nameščena v ljudski šoli. Vojaški zdravnik je ta dan obiskal stotnijo. Obnašanje Teichmannovo sc mu je zdelo sumljivo in naznanil ga je stotniku pl. Treu. Stotnik je,, dal korpo-rala odstaviti iz službe. (Čudno ulogo ima tu zdravnik. Od kedaj pa voha zdravnik zarote — če je bil Teichmann zarotnik. Če je bil Teichmann bolan — kar res more zdravnik spoznati, tedaj pa radi bolezni ni potreba delati tega, kar se je sedaj zgodilo:) Korporalu se je vsled zanemarjenja službene dolžnosti naložila nekoliko mesečna ječa. (Zopet čudno! Uganka, ki jo list ni objasnil, je: zakaj je bil takoj obsojen na več mesecev in to brez vojaškega sodišča. Kaj je storil in kaj je tisti zdravnik na njem spoznal. Radi tega, če kdo v vojaški službi zblazni, se mu vendar ne more prisoditi večmesečna ječa, češ, da je zanemaril svojo dolžnost.) Oficijelni organ nadaljuje s temi nesmisli. Ko je pa Teichmann spoznal, da je njegov plan vojaškega upora vsled ječe preprečen, je skočil v prostore, kjer so bile puške in je začel krvoprelitje. (Kdo mu je dal čas? Kako je spoznal, da pride v ječo? Žurnalisti pri uradnih organih so silno pitijski.) Na mestu so ostali mrtvi: korporal Singmann, in infan-terist Školnik, Stepam Hanel je bil težko ranjen, Hvališ le lahko ranjen, istotako Jaroš. Vsi ti so hoteli pririti do Teichmanna ali bili so ubiti ali ranjeni. Šele, ko se je šola zažgala in velik del doma bil z dinamitnimi patronami razdejan, se je posrečilo Teichmanna prisiliti, da se je umaknil v drugo sobo, kjer ga je od zunaj napadajoča vojska ustrelila. Pri tem obleganju je bilo izstreljenih 5300 patron. Truplo so zakopali v kot pokopališča. (Bo vseeno izginil.) »Češko Slovo« pristavlja: Hvala bogu, da je že leto 13 za nami. Šele vsled senzacionelnega razkritja »W. Allg. Zeitg.« vidijo prestrašeni narodi, kaj nam je v tem letu vse grozilo: Ne le vojska s Črno goro, Srbijo in Rusijo, temveč tudi državljanska vojska z enim korporalom v Nevesinji. Groza!«
Levo nogo si je zlomil. 261etni posestnikov sin Jerman Anton iz Tišja pri Litiji si je te dni zlomil na cesti levo nogo.
Zblazneli popotnik. Na kolodvoru v Beljaku je prijela policija starega moža, Ki je bil namenjen v Ameriko in se je v Inomostu skesal in se vrnil. Med vožnjo iz Inomosta je mož zblaznel. V železniškem vozu je butal z glavo ob steno in poskusil parkrat skočiti skozi okno. Odpeljali so ga v beljaško bolnišnico, kjer so dognali, da je mož 26 let star, mizar Anton Vučkovič, doma iz Vukovarja. Pri njem so našli 233 K denarja in vozni listek iz Inomosta v Zagreb. Vukovič je nekaj ur po prihodu v bolnišnico umrl. Komisija je dognala, da je umrl mož vsled poškodb, ki jih je dobil med vožnjo iz Inomosta v Beljak.
80.000 kron poneveril in pobegnil. Postajenačelnik v Pečiničinu pri Stanislavovu na Gališkem Krasniav-ski je dne 12. t. m. izginil, potem ko je dobil dvodneven dopust. Preiskava je dognala, da manjka v blagajni dotične postaje 80.000 kron. Predno je Krasniavski izginil, je šel v Kolo-meo, kjer je dvignil v zadevah postaje Pečiničin 25.000 kron, ki jih je tudi vzel s seboj. Policija ga zasleduje.
Denarja je manjkalo menda
knezu Hohenzollern, ker je te dni prodal najlepšo sliko svoje galerije »Madono« od Corregia, v Ameriko. Omenjena »Madona« je delo iz mojstrove mladosti.
Nepravi roparji. Ko sta prišla dne 11. t. m. grof Lonyay in baron Villa-Foule v Genovo, ju je tamoš-nja policija takoj aretirala, ker je bila trdno prepričana, da sta omenjena plemenitnika železniška roparja. Sedaj so ju izpustili. Eno noč pa sta morala vseeno ležati na pričjjicah.
Vulkani bruhajo. Kakor se iz Tokija na Japonskem poroča, je začel na otoku Sakura Shimmachi ta-mošnji vulkan močno delovati. Vsled tega je mesto Kagoshima in bližnje
vasi v ognju.
Proces proti zastrupljevalcu Hopfu. Dne 12. t. m. se je pričel v Frankobrodu za pet dni določen proces proti Karlu Hopfu, ki je obdolžen, da je zastrupil svojega očeta, svojega nezakonskega sina Richerja, svojo hčer Elzo in svojo prvo ženo Jožefo, ter hotel zastrupiti svojo drugo ženo, svojo mater in svojo tretjo Ženo, od katere je bil ločen. Pri njem so našli vsakovrstne kemikalije in bacile. Pravi, da ni kriv. Priznava, da je dal svoji ženi arzenik in bacile legarja, da pa je bil duševno popolnoma polomljen. Za očeta pravi, da je pil affenbachsko vodo, ki vsebuje arzenik. Sin je umrl — pravi — naravne smrti, in le truplo je prepariral z arzenikom zoper gnilobo. Njegova žena da je jemala arzenik zaradi lepote. Druga žena le bila tuberkulozna; arzenik je jemala
ko Je bila v drugem stanu. Prva že<
sa ?a »S® Za	*“■
Železniška nesreča. Pri Eschene v Belgiji je oseben vlak trčil s tovornim vozom. Strojevodjo in dva potnika je ubilo; dva potnika sta smrtno, 10 jih je lažje poškodovanih
Snežni meteži in plazovi. Od vseh strani prihajajo poročila o velikih snežnih zametih in plazovih. Kakor se iz Bregenea poroča, je dne 12. t. m. v motafonski dolini plaz zasul m ubil tri delavce; eden se je sam rešil, dva so morali izkopati. Bila sta brez zavesti.
Velika nesreča vsled neprevidnosti. Kakor se iz Prage poroX je v Starem Behateku, kjer je vojaško strelišče, našel neki deček granato ki jo je nesel k nekemu kovaču. Ta je dal granato v vijak, vsled česar je eksplodirala in raztrgala Kovačevega $ma na kosce.
Volkovi požrli osem ljudi. Te vini so volkovi blizu Grodna na Ruskem požrli osem ljudi - izletnikov.
Aretiran ženin. Te dni so izročili kazenskemu sodišču v Pragi v preiskovalni zapor 401etnega ključavničarskega pomočnika Avguština Rautscha, ki je obljubljal hčeri po-setnika Jožefa Passauerja iz Matli-, . Srl fromousnicah zakon, čeprav ožeJ*km, kakor je poizvedelo orožmštvo. Rautseh je izvabil od dekličinega očeta 220 K. Ko so Ra u-tscha aretirali, je trdil, da ni izvršit nobene goljufije, ker je že vdovec. Na noben način pa se ni mogel spomniti, kje mu je žena umrla.
Grozno maščevanje mačke. V vasi Renich pri Hebu na Češkem se je pripetil te dni slučaj, ki je svarilen dokaz, kako nevarno je dražiti mačke. Zena obrtnika Marigeria je odšla za nekaj časa iz svojega stanovanja, kjei je pustila petletno hčerko m poldrugo leto starega fantička. V stanovanju je bila tudi velika, stara mačka, ki jo je petletna Maringerje-va hčerka malo prej pretepla s palico. Predno je mati odšla, je hčerki ukazala, naj pusti mačko pri miru. Komaj pa je Maringerjeva stopila ii hiše, je prijela mala Marinka lesen klinec, ošpičila ga je in je z njim pritisnila mačlcin rep. Posledica tega otroškega neumnega ravnanja je bila grozna: mačka je skočila dekletcu v obraz in ga je strašno razpraskala. Vsled obupnega krika hčerinega je prihitela mati domov in je od strahu onemela. Deklica je bila vsa krvaVa oči je imela vse razpraskane, nos’ lice in grlo je mačka čisto raztrgala' Fantiček, ki je ležal v košu na tleh, je bil mrtev. Zadušil se je s krogljico, ki mu je vsled strahu skočila v sapnik. V groznih bolečinah je deklica na zadobljenih ranah umrla.
Prašiček z dvema glavama. Svinja gostilničarja Jožefa Soukupa iz Bofitoyu na Moravskem je te dni vrgla prašička z dvema glavama Glavi sta bili poševno skupaj zrastli m popolnoma razviti. Vsaka je imela posebej eno zunanje uho, dočim sta zrastli notranji ušesi skupaj. Prašiček je bil živ sedem ur.
Samomor vsled ljubosumnosti. V vasi Rodlingu se je pripetil te dni razburljiv slučaj. Posestnik J. Volls-berger, ki je imel na sumu svojo soprogo, da ima razmerje z njegovim hlapcem, jo je zelo nevarno zabodel z nožem, nakar se je obesil.
V navalu blaznosti si je hotel sežgati noge. Čevljar Inocencij Pavlat iz Hrudima, ki se ga večkrat polasti blaznost, je te dni dopoldne prihitel iz svojega stanovanja na ulico in je delal neumnosti. Policijski stražmojster ga je nato odpeljal zopet domov. Ko se je Pavlat pomiril, so ga položili v posteljo. Komaj pa so ga pustili samega, je Pavlat zakuril v peči in je vtaknil vanjo obe nogi. Zadobil je težke opekline. Prepeljati so ga morali v bolnišinco.
Dvojno presenečenje. Prijetno in neprijetno presenečenje je doživel te dni neki italijanski kmet iz vasi Palu. V tajnem skrivališču svojega stanovanja je našel zavitek bankovcev, vrednih 36.000 kron; Ves srečen, da je našel dolgoletne prihranke svojega očeta, se je peljal v Tri-dent, kjer je na tvoje veliko, toda to pot neprjetno presenečenje izvedel, da je najdba brez cene, ker so bankovci že davno izven prometa in imajo le zgodovinsko vrednost.
Velikansko neurje pri Baltiškem morju. Kakor poroča »Lok. Anz.«? Te dni je napravila velikanska nevihta ogromno škodo na obrežju Baltiškega morja. Kopališče Krantz je popolnoma uničeno. Cela cesta ob morju je raztrgana in tudi »Kopa-liščna promenada« je razrušena. Iz Gdanskega se tudi poroča, da sta bili kopališči »Soboty«, kjer ima prestolonaslednik vilo in kopališče na polotoku Hele skoro odplavljeni. Besneči tok morskih valov je prodrl na šestih mestih suho zemljo, tako da je nastala s polotoka cela vrsta majhnih otočičev. Pri tem je utonild približno dvajset oseb. Skoda se ceni na več milijonov kron. Posebni vlaki so se odposlali z rešilnim moštvom v nevarne kraie.
Starši prodali lastnega otroka.
v Valenciji na Španskem sta prodala zakonskaJVlartinez svojega devetletnega sinčka nekemu Amerikancu, Paulinu po imenu za 30.000 peset. Ta grozna kupčija je prišla na dan, ko se je deček branil v pristanu stopiti na ladijo z Amerikancem. Ker je
i?kal, se je začela zanimati zanj policija, ki je tujca aretirala. Slučaj, ki je vzbudil v Valenciji veliko senzacijo, je predmet sodne preiskave.
Požar španskega gledališča. Kakor se iz Madrida poroča, je uničil požar te dni gledališče v Amposti, vT*f? najlepših gledališč na deželi. Ogenj je izbruhnil na doslej neznan način na odru. K sreči ni nastala panika. Nihče ni bil ranjen. Ogenj se je hitro razširil in ko je poslednji gledalec stopil iz hiše, so se pokazali plameni v oknih poslopja. Skupna škoda znaša dva milijona kron.
Sin ubil mater. V _ vasi Berzete na Slovaškem je ubil Štefan Lassen s sekiro svojo inater. Po tem groznem dejanju je Lassen naslonit sekiro na materino truplo, in je izginil. Orožništvo ga pridno zasleduje.
Požar v Terezijanski akademiji, •kje 14. t. m. ob 4. uri zjutraj je začelo goreti v Terezijanski akademiji y uunajskem Novem mestu. Ogenj ie u.n|čil le telovadnico, zakaj po-zanii hrambi in gasilcem se je posrečilo ogenj omejiti in rešiti ostalo po-
Ljubljana.
i i . a^a humoristična priloga bo ueia sicer čudno ime »Bodeča Ne-a« ~ toda špikala in bodla bo —■ ‘menu primerno. Izide že v nedeljo z lepimi slikami in z mnogi-fpmi dovtipi Opozarjamo g. trafi-
S	e	z?,	nedeljo	več	»Dne-
va«. »Dan« s prilogo bo stal 10 vin
— Srečna Učiteljska tiskarna!
»Slovenec« pravi, da ima Učit. tiskarna že debelega pol milijona dolga! Kako srečna je pač Učit. tiskarna, da
ima v teh žalostnih časih tope? bredita! Koliko ga pa ima Katoliška tiskarna? Iz tega blagoslovljenega poslopja so že toliko zastrupljenih pušic iztrelili na U. T., da je Sdlnce zatemnelo — a uspeh? Kredit T. raste, dolga je vedno manj, dela vedno več, v »Katoliški« pa pa-.• .I0 nižle in nižje ... Radi bi preklin-. Pa blagoslavljajo. Le delajte še
reklamo za Učit. tiskarno! bil« * »S?«*1 S0dii0- . Zato, ker so rdttnr,- kem svetu izvoljeni v di-kum V1 ^^nega užitninskega za-Vfi„ lm naprednjaki, se jezi »Sloneč« in vprašuje, ako pri užitnin-Skem zakupu ni vse v redu? Seveda
klerikalci bi hoteli biti povsod zraven, tam, kjer so oni v večini, se pa trdnovratno branijo, da bi tudi manj-eo<L^Vobb kak vpogled v svoje debab'rS*V0‘ Spomnimo se samo spdf • 0 Završnici v preteklem za-uanju deželnega zbora! Vsa opo-“lct}a je zahtevala volitev mešane komisije, ki bi zadevo preiskala in potem izrekla svoje mnenje. Ampak klerikalna večina niti slišati ni hotela ničesar o kaki mešani komisiji temveč je izjavila, da sama sebi p0! polnoma zaupa. In Završnica je nekaj čisto druzega kot mestni užit-ninski zakup ljubljanski! Tam so strokovnjaki trdili, da stvar ni v redu, o mestnem užitninskem zakupu s® na ničesar ne sliši in večina ob-~b>skega sveta je prav storila, da je zbora*03*3 — večino deželnega
iain ">dno brezobzirnejši posta-* naši klerikalci, ki so v cinizmu kp ^Tfkoračili vse avstrijske stran-•Klenkalna večina deželnega šol-
m^isrn Svetx !e, seda* prezrla predlog n^estnega šolskega sveta in kratko-
na svojo pest imenovala za u-I S ".a 1 mestni šo,i Slomškarja
■flJS ’ kl ie na R,asu kot slab
sve?Lmnd tem ko je mestni šolski w Mikuža Likozaria- Mlakarja tel|| |„ tudl iiS^un.ani kot dobri uči-"»KI 17 fn	»rVi 33,
obstoja mestni Li J® ^ernu sploh nobenih pravic S’	ako
kroga? Kakor eS® "obeneKa delo-dajnega mesta, ki S'°,l Rre z »nero-sko šolstvo, pritožba pr?tf k?b,5an' mu postopanju deželnega £1 sveta na naučno ministrstvo kf*a enkrat že razsodilo, da se deželni Aoiski sveti morajo ozirati na terno-^dloge okrajnih (mestnih, šolskih KiU • ^ tem kričečem slučaju, ki v 0^..omenil v zadnji seji obč. sveta Novak 'nterPelacije obč. svetnik dr.
P*odnH?J50 R?v?ril° tud| Še V
__ seji občinskega sveta. občinskem5*0 " ,e Je rekel Kregar v
šumeli. akoetU:	“ hoSte
Po kateri ph? Moramo iti svojo pot, JLjublfano« __n° bo Drbs,a rešitev za
jsvetnik; ,n klerikalni občinski iw7J»S« dvorano! Torei t,C'f"kr!" *"*» od. o sedaj so vedno tajili.
da bi bila prava sreča za Ljubljano, ako v občinskem svetu ne bi bilo njih. ki vganjajo tam same harle-kinade, kričijo in razsajajo, ne delajo pa nič. Sedaj so pa sami priznali, da pride rešitev za Ljubljano, ako bodo šli oni svojo pot, namreč ako izginejo iz občinskega sveta. Ko bi le hoteli ostati pri tern edino pravem prepričanju, ampak kakor klerikalni občinski svetniki nobene reči ne vzamejo resno, je skoraj gotovo, da niti te Kregarjeve izjave, podane v hipni odkritosrčnosti, ne vzamejo resno. V tem slučaju bodo pa ljubljanski volilci poskrbeli pri prihodnjih volitvah, da ti harlekini ne pridejo več v mestno dvorano, ker njihova navzočnost je res za Ljubljano največja škoda.
— Na adreso državne policije. Ce^ človek opazuje na ulici moštvo državne policije ali pa v pisarni viš-je uradniško osobje, se mora v resnici vprašati: Ali nima ta policija nobenih inštrukcij in nobene šole? Kakor tisti štirje kamniti škofje pod kupolo šenklavške cerkve, gleda sedaj, ko sneži in mete, da je strah, policija okrog sebe v zrak, pa ne vidi ne prestopkov cestno - policijskega reda, ne — neskidanih hodnikov in trotoarjev. Če je led po njih, da padajo in cepajo ljudje in si lomijo ude. ne prime gospodarjev za posipanje, če pa pade meter na visoko snega, vlada pa spet tista brezbrižnost. Pa, seveda: če je šef deželne vlade na gorkem in podrejeni mu šef policije v fotelju proti snegu zavarovan, kaj briga ta dva, kakšne so specijalitete ljubljanske državne policije spodaj, da le mestna občina točno plača tistih 20.000 K — vsak kvartal! Punktum!
— Glede nedeljskih maš smo dobili iz vrst občinstva naslednji na-svetJ. Skoraj po vseh mestih imajo starši nekaka svoja društva, ki skr-
za to, da odločajo glede važnih
oFrlk T*, 5,av*f in. skupne vzgoje «	* T društva izražajo tudi že-
\ K,ede š0,s.kega pouka, glede raznih nasvetov in predlogov itd. Tako društvo bi bilo tudi v Ljubljani potrebno. Sedaj si je škof izmislil skupne nedeljske maše za otroke. »Ze zadnjič je »Dan« podal nekaj pomislekov proti tem mašam. Treba bi bilo, da bi se oglasili še starši in povedal svoje mnenje. Ker pa bi bilo večkrat potrebno, da bi starši izrazili svoje želje, bi bilo tako društvo staršev prav umestno.
— Iz ljubljanske okolice. Čudne razmere vladajo pri boln, blagajni ljubljanske okolice v Št Vidu pri Ljubljani. Od kdaj je postal predsednik boln. blagajne sr. Belec doktor vsega zdravilstva, da on odločuje pri delavcih, ali dobe podporo ali ne. On odpravlja delavce s kratkimi besedami: »Ne dobite nič.« To pravi tudi takim, ki imajo od zdravnika boln. blagajne spričevalo, da je bolan ‘j ?a deI° nezmožen. Tako je neki delavec opekarne v Srednjih Ga-
meljnih skozi sedem let pošteno plačeval v boln. blagajno po 2 K na mesec. Zbolel je 27. oktobra 1. 1913 in se pravočasno ogasil pri boln. blagajni v Št. Vidu. Z zdravniškim spričevalom okr. zdravnika dr. Derea-mja. Predsednik boln. blagajne g.
Ka Se napodil: »Ne dobite nič!« Kdo pa plačuje v boln. blagajno. Ali ne ubogi delavec? — §ele ko je pred kratkim oni delavec vložil pritožbo na razsodišče boln. blagajne v Št. Vidu, je dobil podporo za 2 tedna, to je od 5. decembra do 26. decembra po 50 vin. na teden. Postavno bi moral dobiti za 25 tednov. Mislimo, da so zdravniki zato, da odločujejo, ali je kdo bolan ali ne — ne pa Tone. Sedaj se je vložila nova pritožba. Torej bo treba nekoliko posvetiti. — Delavec.
- — Slov. gledališče. V četrtek, 15. jan. ob pol 8. uri zvečer se vpri-zorita v deželnem gledališču naslednji dve igri: Ljubimkanje, drama v 3 dejanjih, spisal Artur Schnitzler. V ulogi Kristine Weiring debitira gospa Ruža Bužinova, bivša članica osješkega gledališča. Satanova maska, groteska v 1 dejanju. Spisal Pavel Czenner. Opozarjamo slavno občinstvo, da se predstavljati obe igri samo v četrtek, prvič in zadnjič v tej sezoni.
.	— Zgradba mostu na IJubfjan-
f harju, je — po došlih nam in-inadjah — zagotovljena. Akcija boli^rF0 mostu pri Lipah je v naj-zanjo vne« “pV? Prizadeti krogi koristi ort V« otreba fe dokazana, okoliške vasi w^rave tudi’ tako za torej je vsaka n Ja.!n,estno občino, več. Zgradil se a debata od" ške občine kakn? ?a™st "a stro-
s~
Od vSera) Mr* Meži sledki v enomer dalie. Po mestu Ka imamo že blizu 20 cm. po hribih ga je že pol metra. r>o Notranisk-Pm <.n hu_ di zameti; vsled njih je oviran pro-
met z vozovf in avtomobili, po Gorenjskem pa ni nič boljše. Gorje ljudem, ki nimajo obleke, obutve in kuriva. In revna šolska mladina po hribih in gorah. Ej, to bodo šole prazne!...
— Za vojaško takso. Vse one, ki so obvezani plačevati vojaško takso, opozarjamo, da ne pozabijo do 30 t. m. zglasiti se na mestnem magistratu. (V Galletovi hiši. III. nadstropje, prj. komisarju Jančigaju.)
— Skl - kurs v Ljubljani. Deželna zveza za tujski promet in turisti-ko na Kranjskem v Ljubljani naznanja, da otvori v ljubljanski okolici 14dnevni popoldanski smuški tečaj z začetnike (alpsko smuška šola) pod vodstvom g. Rudolf Badiure in se cenj. interesentje. dame in gospodje uljudno vabijo v to svrho na sestanek v sredo dne 14. t. m. ob 4. uri popoludne v pisarni Tourist-Of-fice. Na sestanku se bode predvsem določil natančni vzpored, čas in kraj vežbanja, nabava in skupna na-ročitev smuško - športnega orodja i. dr. Poživljamo vse reflektante nji zanesljivo udeležbo, ker se namerava kurs vsled sedanjih ugodnih snežnih razmer takoj otvoriti.
— Ljubljanski društveni orkester priredi v soboto !7. t. ra. ob 8. zvečer v veliki dvorani »Mestnega Doma« »valčkov večer«. Vstopnina K 1.20. Sviral bo popolni društveni orkester.
— Same aktualnosti in najnovej-še dogodke prinaša 2. številka Slovenskega Ilustrovanega Tednika: nove slike vodiške Johance in Vodiškega župnika in kaplana, sliko stavkajočih ljubljanskih stavcev, kidajočih sneg, junaškega rešitelja Seršena izVrem. Britofa, slike t dr. Ign. Žitnika, t kardinala Rampolle, prijatelja Jugoslovanov, t finančnega ministra grofa Zaleskega, fanta Ce-rara, ki je bil 28 let ženska, portre tenorja Lowczynskega, prizor z goslačem Čehom Kocianom ob pogrebu beraške Italijanke, veliko sliko iz Tarragone, kjer je divji bik pridrl v polno cerkev, tamburaši v Slovenj-gradcu, slike Pegoudovega poleta, prizor z volišča finskih žen, sliki zavedne Slovenke in soproga v Padovi, izprehod ameriških sufragetk. t Pirktnaierja, deklet in fantov pred plesiščem v Žakanju pri Metliki itd. Znani pisatelj Milan Pugelj priobčuje fino zanimivo novelo »Stara korenina«, Marica Komanova kmečko humorno sliko »Kako se Ženimo«. Marko Stojan pa nadaljuje svoj napeti roman »Za svobodo in ljubezen« z dramatičnimi prizori. Kronika in
raznoterosti prInaSaJn najunfanivej.
se dogodke v politiki in po svetu. »Slovensk Ilustrovani Tednik« je po vsebini najzanimivejši list z velikim številom krasnih slik Sirite in naročite ga!
— Ker klišeji niso došli pravočasno, izdite ta teden »Slovenski Ilustrovani Tednik« en dan pozneje, torej še le jutri v petek. Ljubljanski naročniki ga dobe v petek dopoldne, zunanji pa v soboto.
— Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan lepega sporeda z veseloigro »Maks postane torero«. Jutri v petek specijalni večer z Nordisk-veseloigro »Bela dama« v 3 dejanjih. Gotovo bode imela ta krasna veseloigra, ki je polna razposajenega humorja, najlepši uspeh. V soboto senzacijska drama v 3 delih po ena-koimenskem romanu pl. Bluthgena. Glavno ulogo igra slavna berolinska tragedinja Lucie Hoflich.
— Loterijske številke. Trst: 29, 20, 3. 49, 1.
Trst.
Terorizem najhujše vrste namerava vpeljati poštni podvzetnik Dd-leuc, oziroma njegov italijansko-na-cionalni ravnatelj Ozioni. To se vidi posebno iz tega, da se zahteva od poštnih voznikov, da morajo brezpogojno sprejeti novi službeni red, ki jim je bil predložen v preteklem tednu. Ko jim je izročil Ozioni novi službeni red, so takoj sklicali zborovanje, na katerem je^ bilo sklenjeno, da se novega službenega reda ne sprejme, ker je sestavljen v sta-roveškem duhu in da se zahteva iz-premembo raznih škodljivih točk. Deputaciji, ki je to željo sporočila ravnatelju Ozioniju, je isti odgovoril, da so vsi poštni vozniki prisiljeni, da sprejmejo novi službeni red brez najmanjše poprave; kdor pa se bo temu upiral, ta dobi odpoved. Mari ni to surovost najgrše vrste? Ali ni v tem jasno videti, kako škandalozno se postopa s postiljoni? Gospodar sklene, da v svrho povišanja svojih itak ogromnih dohodkov in v svrho poslabšanja službenih razmer svojih uslužbencev — vpelje slabše delavne razmere in zahteva, da jih morajo uslužbenci sprejeti, ako ne, pa jih postavi na cesto! In to poštno ravnateljstvo, kateremu je poštni mojster Dolenc podvržen, vse mirno
prenaša in se vedno sklicuje na to, da so poštni vozniki in postiljoni podvrženi privatnemu podjetniku (to je Dolenc), kateri ima popolno pravico, da ravna z njimi, kakor se mu pač poljubi. To je seveda samo pesek v oči. Sicer je res, da je Dolenc nekakšen privatni podjetnik, toda on je vendar odvisen od poštnega ravnateljstva, to pa zato, ker prejema od pošte ogromne svote dobičkov. Poštno ravnateljstvo bi zavoljo tega moralo imeti pač toliko vpliva, da bi gledalo Dolencu nekoliko na prste. Toda ne! Kakor se vidi, vsi ti gospodje složno skupno mešetarijo proti interesom slovenskih uslužbencev. To je sramotno in škandalozno! Vlada bi tega ne smela trpeti, ampak bi morala poštne voznike podržaviti, kakor seje to že neštetokrat zahtevalo. Mari poštni vozniki ne izvršujejo državne službe ravno tako, kakor drugi državni uslužbenca? V slučaju podržavljenja bi imeli tudi penzijo, dočim imajo sedaj samo 14-dnevno odpoved. Kakor vse kaže, se od Dolenca, slovenskega rodoljuba, he pusti ničesar doseči in se pri njem položaj slovenskih postiljonov vedno bolj slabša; zato bo treba združiti vse moči edino v to, da prevzame poštne voznike c. kr. poštna uprava. Tozadevna spomenica je bila od strani organizacije postiljonov že poslana na c. kr. trgovinsko ministrstvo. Odvisno je torej od nastopa poslancev, kaj se bo storilo.
Škedenjski rodoljubi. Iz Skednja pri Trstu nam pišejo: Naši rodoljubi se kar ne morejo potolažiti nad »nesramnostjo«, ki jo je »Dan« povzročil s tem, da je posvetil pred kratkim | v tukajšnje razmere. Ono notico so čitali z očividnim jeznim zanimanjem; oladiti pa so se hoteli s tolažbo, da je »Dan« ničvreden list, ki se ga vsakdo sramuje. Ubogi reveži! če je »Dan« ničvreden in če se na njegovo pisavo — kakor pravite
— lepo požvižgate, če torej nihče ne upošteva tega, kar prinaša »Dan«
— zakaj se potem tako jezite, zakaj nimate miru, če se vas nekoliko prime v njem. Ravno s tem, da se ic-zite nanj, pokažete, da vam ni vseeno, kar »Dan« piše, ampak da ga upoštevate. Pravzaprav pa je pametnemu človeku že vseeno, kaj dobro poznani škedenjski rodolju barji mislijo o »Dnevu«. Najboljše znamenje o njih zavednosti in toliko hvali-sanem narodnem delu, ki ga baje izvršujejo, Je to, da se boje »Dneva«, čemur je dokaz, da ga v Skednju nihče noče prodajati. Ne bi se jim ga bilo treba bati, če bi bili skoz in skoz pravični in čisti; še veseli bi morali biti v tem slučaju, da se govori o njih po časopisih. Toda ravno to, da jih peče, če širša Javnost kaj izve o njih, ravno to, ker hočejo biti povsem skriti, dokazuje, na kakšni lestvi se nahajajo. Temu se ni dosti čuditi, če se pomisli, da poleg »Pic-cola« vedno samo »Edinost« berejo. V nobenem okraju se ne bojijo tako raznovrstnega čtiva, kakor v Skednju. Kdor pa samo eno plat zvona posluša, ta ne more priti nikoli do treznega premišljevanja, ampak tiči vedno v nezavednosti. Toda tudi v Skednju se začenja polagoma pro-bujenje, ki ga bodo povzročili iz drugih dežel prihajajoči delavci — iz Kranjske, Štajerske, Goriške itd. Ti pa čitajo »Dan« vkljub temu, da ga ni dobiti v Skednju; ali si ga dobijo na katerisibodi način iz Trsta, ali pa si ga naročijo naravnost iz Ljubljane. Začeti se mora svitati!
Shod delavstva škedenjskih plavžev, ki se je vršil preteklo soboto, je bil prav dobro obiskan. O razmerah v plavžih in o intervencijah, ukrenjenih pri ravnateljstvu »Kranjske industrijske družbe« ter c. kr. obrtnemu nadzorstvu je poročal strokovni tajnik Brander. Predsednik podružnice, tov. Ster, je v primernih besedah orisal nasprotnike »Nar. del. organizacije « v Skednju, ki se nahajajo, kar je najžalostneje, tudi med škedenjskimi narodnjaki.
V pojasnilo. Zaradi stavkoloin-stva v tiskarni »Edinost« se od raznih strani naj^ada »Narodno delavsko organizacijo«, kakor da bi bila za to ona odgovorna. Vsled tega je primoran podpisani odbor izjaviti, da se »Nar. del. organizacija« v gibanje tiskarskih pomočnikov ne vtika, kajti v njenih vrstah ni organiziran niti eden črkostavec, ampak so le-ti, kakor splošno znano, organizirani v skupni organizaciji, v zvezi avstrijskih tiskarskih pomočnikov. G. Anton Ekar pa ni več strokovni tajnik in tudi ne član »Nar. delavske organizacije«. vsled česar bi bilo naravnost smešno, da bi morala NDO. nositi odgovornost za niegove proti-delavske čine pri tem gibanju. NDO. simpatizira z bojem stavcev, vsako stavkolomstvo pa najodločneje'obsoja. O tem se je sklepalo na zadnji odborovi seji. — Odbor NDO. v Trstu.
Resnici na ljubo moramo konsta-tirati, da je neki dopisnik iz Trsta nesramno nalagal uredništvo »Dneva«, in ga v notici »Del. kons. društvo pri Sv. Jakobu« z dnem 10, m. zlorabil
za svoje namene. Neznani pisec —■ Janez Baronov! trdi, da se je na Sokolovi prireditvi pri Sv. Jakobu prodajalo cigarete s kolkom Lege Nazi-onale ter glede gostilničarja g. Babiča, da naroča jestvine in cigareto pri Italijanih. Konstatirati moramo, da eno in drugo ni resnica, ter da ima pri tem pisec zgolj namen potvarjati resnico. V prihodnje svetujemo resnicoljubnemu piscu, da ne zlorablja časopisov in ne potvarja resnice. Taki poročevalci listu le škodujejo, ker tudi pri te vrste časnikarskem delu mora resnica in poštenost igrati prvo vlogo.	iv.	D.
Burja iti mraz razsaja sedaj že par dni po Trstu. V okolici leži v po-sameznih krajih še sneg. Burja narašča čez 90 km, mraz pa povzroča na prostem temperaturo 5° C.
»Blagovestnikoma«. V nedeljo popoldne je učiteljstvo C. M. šole pri Sv. Jakobu ponovilo z učenci in učenkami šole E. Adamičevo spevoigro »Blagovestnikoma«. Uspeh je bi! dober. Vkljub burji, ki je precej narasla ta dan, je bil obisk zelo dober, da je bila telovadnica C. M. šole polna. Največ je bilo staršev, ki so z zadovoljstvom sledili uspehom svojih otrok.
Občni zbor »Sokola pr! Sv. Jakobu« se vrši kakor že javljeno v nedeljo 18. t. m. ob 3. pop. v društveni telovadnici, z običajnim dnevnim redom. Na zdar!
Slovensko gledališče v Trstu.
V nedeljo 18. t. m. ob pol 4. popoldne se daje kot kronska predstava prekrasni igrokaz v štirih dejanjih »Lastnik plavžev« (II padrone della ferriere) spisal za slovenski oder Ohnet. — Zvečer ob četrt na 9. se vrši zgodovinska drama v petih dejanjih »Domovina«, (L’patrie), spisal francoski V. Sardou. Dramske cene. Predstava se vrši v abonenientu.
Gostilno N. D. O. v Trstu si je ustanovilo delavstvo samo takoj v začetku ustanovitve svoje organizacije. Brez posebnih subvencij, —* članarina znaša K 20, — si je odbor preskrbel z raznimi težavami, ki jih je unel iz prvega začetka, svoj lastni dekret in inventar. Naši ljudje pa so gledali ovirati delovanje odbora prav posebno s konkurenčno ustanovitvijo nasprotne gostilne, tako da je odbor uvidel, da je boljše se ljudem umakniti posebno tistim, ki so si svojo podlago napravili ravno v omenjeni gostilni N. D. O. Se danes si delajo nekateri pomisleke, češ, da so novi prostori preveč oddaljeni od enega ali druzega kraja, vendar izjavljamo vže vnaprej, da vsakemu posamezniku ni mogoče postaviti gostilne v njegovo hišo. Tisti ljudje, ki Jim je za stvar, ki jim je za to, da podpirajo sami sebe, bodo pač napravili tudi 200 korakov od »Narodnega doma« navzgor po ul. Commer-ciale, mesto navzdol proti morju. Cenjene stalne goste in sl. društva pa opozarjamo, da imamo na razpolago jnalo sobico, ki bo služila za sestanke, pogovore in društvene prireditve. Otvoritev novih prostorov, ki jih naj pride pogledat vsaj vsak član N. D. O. bo v soboto, dne 17. t. m. ob 6. uri popoldne. Posebno dobrodošla bo ta nova gostilna posestnikom raz. plesov, ker se bo tukaj vdobilo med odmorom in poprej vsega, kar želodec poželi.
Ciganka kot zarotilka coprnic in hudiča na Stojanskem vrhu.
(Konec.)
Na baduji večer ciganka z vrvmi privezana.
Na badnji večer grem z Juro Brajdičem in svojim otrokom h Kuharjevim po tistih 20 K, ki mi jih je obljubila zaradi hudiča in »šaca«. Ko stopimo v sobo, je bil pri domačih še neki moški navzoč. Še nismo prišli prav v pogovor, pa naju z Brajdičem hočejo ujeti. Brajdiču se je še posrečilo uiti skozi vrata, mene pa so prijeli in me z vrvmi zvezali k mizi. Vpila in prosila sem, naj me spuste, vse zastonj. Tedaj pa sem jih opozorila: Ljudje božji, nocoj je veliki božični večer, zgodila se vam bo nesreča, da jo boste pomnili vse svoje žive dni. Pa ljudje se niso brisali za moje svarilo. Poslali so po žandarje in me pustili privezano, dokler niso prišli žandarji. Morala sem pustiti otroka, kar norim, ker ne vem, kaj je z n:im.
Kristjani kot pogani.
Ta cigankin zagovor v bistvu potrdita tudi prizadeta Tercziia in Janez Kuhar. Iz njune izpovedi iz-zveneva vse prej kot vera krščanstva. Ljudje na Stojanskem Vrhu so sicer res izločeni od vnanjega sveta, toda ravno zato bi bilo od njih ifri-čakovati od vnanjega vpliva neskaljena prava krščanska vernost. Ali oba zakonska sta kot priči pod prisego doprinesla dokaz, da je to, kar klerikalci imenujejo pravo krsiau-.
i
K. JURMAN
*w LJUBLJANA -mn Šelenburgova
Optični zavod z električnim obratom. — Aparati* poljska knkaia, daljnogledi.
Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavni™'.
— _____ —BMHeanini—iiin m um ■iiijuC7.rrwH'ii n '<n,smkm,-. *ar<v—v,....
stvo, pravzaprav pravo poganstvo. Ti ljudje verujejo še v coprnice in hudiča, kakor na Boga, ali pa še bolj, ker če bi res v Bogu verovali, bi ne mogli verjeti v take srednjeveške vraže. V dokaz navajamo kratko lastno izpoved priče Terezije Kuhar.
Tisto noč, ko so cigani pri nas prenočili, nam je krava v hlevu zbolela. Kar vrglo jo je. Krava je vsake kvatre bolna, kar pride od coprnic, tako sem povedala ciganki. Ali ona je rekla, da ta ne pride od coprnic, ampak, da ji je to hudoben človek »naredil«. Ponudila mi je pomoč. Delala je svoje hokus-poskuse, naročila koliko in kaj morava z možem moliti in za koliko sv. maš dati. V vse drugo sem bila privoljena, le tega bi za ves svet ne storila, da bi o polnoči šla na britof molit rožni venec, kakor mi je ciganka naročila. Ciganka je obljubila, da bo to ona namesto naju storila, na kar sem ji dala 6 K.
V nedeljo pa je zopet prišla, toda sama. Tožila mi je, kakšno strašno trpljenje ima zdaj s hudičem, ki jo hoče dobiti v svojo oblast. Rekla je, da še nikoli ni videla tako velikega hudiča kot zdaj te noči, odkar Je bila pri meni. Mi smo se seveda tudi bali hudiča in moji fantje so dejali, da za noben denar ne spe več v hlevu. Kaj naj storim, da se ga rešimo. Boste morali dati še za več maš, je dejala ciganka, pa še bolj boste morali moliti. Zahtevala je 20 K, katere sem ji obljubila. Ker jih nisem imela, bi se jih mogla izposoditi. Glede tistega »Šajna« v hlevu pa je ciganka rekla, da je to stari hudič, ki tam zakopani »šac« straži. Jaz sem ji pa odgovorila, da naj le ona izkoplje tisti zaklad, mi smo zadovoljni, da nam hudiča odpravi od hiše. Za enkrat sem ji dala samo štiri krone in dva petelina. Ta dva petelina, je ciganka rekla, morata biti, ker Jih bo s hudičem na križpotju pojedla, da bo hudiča ložje premagala.
V spovednici.
Ženo je ta reč s coprnicami in hudičem silno razburjala. Sklenila je, da gre k spovedi in da tam vse pove. Spovednik jo potolaži, da krave ne nadlegujejo ne coprnice ne hudič, ampak da ima -<*- kvaterne muhe, Naj le kakšno žegnano reč kravi na vrat obesi* pa ne bo nobene oblasti nad njo in hišo. Ciganko pa ko zopet pride, kar primite jo, pa k žandarjem z njo! (Bog ve, če bi bil kaplan tudi tako strog, ako bi mu bila ciganka izročeni ji denar za maše res izročila!)
V tem slučaju se je zopet pokazalo, kakšen velikanski vpliv ima duhovščina na to praznoverno ljudstvo. Preje taka trdna vera v coprnice in hudiča in tak strah do njih, da se puste od ciganke na tak pri-prosti način oslepariti za denar, ker so bili prepričani, da ima ciganka moč in oblast celo nad velikim starini hudičem. Ko pa je kaplan naj-brže jezen, da ni dobil denarja za maše, rekel, da to ni nič, pa jih naenkrat minila vera in strah v coprnice in hudiča, pa tudi v ciganko. Kajti ko je ciganka v družbi cigana na sveti večer prišla po denar, so jo brez vsega strahu zvezali z vrvmi in se za vse njene grožnje niso nič zmenili.
Obsodba.
Ciganka je bila krivim spoznana sleparije s temi babjevernimi ljudmi ter zaradi vlačuganja, oproščena pa obtoženega hudodelstva javne sile ob priliki, ko so jo pri Kuharju zvezali in se je obsodila na 6 tednov strogega zapora ter v povrnitev prisleparjenega zneska 16 K.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
AVSTRIJSKA POLITIKA.
Obstrukcija se nadaljuje. — Klerikalci proti kompromisnim predlogom mešane komisije. — Nemški nacio-nalci groze.
Dunaj, 14. januarja. Seja proračunskega odseka, ki se je začela v torek, traja vsled obstrukcije čeških agrarcev in narodnih socialcev, še
Vedno.
Vlada je napram obstrukciji pasivna.
Dunaj, 14. januarja. Krščanski socialci so danes grofu Sturgkhu izjavili, da bodo proti kompromisnim sklepom mešanih komisij.
Tudi nemški nacionalci postajajo nezadovoljni in bodo v proračunskem odseku glasovali proti vsem posojilom, ki se jih namerava najeti.
DRŽAVLJANSKA VOJNA V AVTONOMNI ALBANIJI.
Belgrad, 14. januarja. (Na vseh koncih in krajili divjajo boji med četami Essad paše in četami provizorične albanske vlade v Valoni.) Vsa poročila, ki trdijo, da so bile čete Essad paše pobite, so neresnična. Vsi tukajšnji listi dobivajo poročila iz Di-bre, ki pripovedujejo, da je Essad paša povsod zmagal. Vladne čete so popolnoma pobite in beže preko reke Skumbi. Essad paša je zasedel kraje južno od Elbasana.
MIROVNA POGAJANJA MED IS-MAIL KEMALOM IN ESSAD PAŠO
Belgrad, 14. januarja. Med predsednikom provizorične albanske vlade, Ismail Kemalom in Essad pašo se vrše mirovna pogajanja. (To so
pa tiči; urijo se v državnih čednostih).
V ALBANSKI VLADI JE - KRIZA.
Pariz, 14. januarja. Listi poročajo iz Valone:
Predsednik provizorične albanske vlade, Ismail Kemal je pozval kontrolno komisijo, da naj sama prevzame upravo dežele v svoje roke In nastavi upravne urade. Predsednik Ismail Kemal se hoče umakniti Iz albanske politike.
V preiskavi proti šestim turškim oficirjem je prišlo nepobitno na dan, da je bil Ismail Kemal sporazumljen s frekventi, ki so hoteli proglasiti Izet pašo za kneza in da je bil poučen o vseh posameznostih. Vsled tega je bil prisiljen sedaj podati de-ralsijo. (Čudno, komu Pa bo podal demisijo? Albanci Se bodo res kmalu evropejizirali; v kradežeh državnih fondov se je poizkusil Isa Boljetinac; Ismi) Kemal podaja demisijo itd.)
KDAJ BO V ALBANIJI MIR.
Pariz, 14. januarja. Po nazorih mednarodne kontrolne komisije pride v Albaniji šele takrat do miru, ko zapustita Essad paša in Ismail Kemal
Albanijo. (Ker pa Albanci brez pre-tepavanja m drugih podobnih reči ne morejo živeti, se bodo takoj po odhodu našli novi junaki, ki bodo delali evropejskim diplomatom skrbi.)
NASPROTJA MED VELESILAMI.
Pariz, 14. januarja. Nasprotja med obema skupinama velikih sil radi Albanije postajajo vedno resnejša In večja. Ta nasprotja prihajajo najbolj na dan v Valoni med člani mednarodne kontrolne komisije za Albanijo in tudi v Skadru med poveljniki posameznih detašmanov.
V zadnjem času si dunajska diplomacija vedno očitnejše prizadeva, da bi se ostale velike sile popolnoma potegnile iz Albanije, ki naj bi jo popolnoma prepustile Avstro-Ogrski in Italiji. Seveda ne pokazu-jejo sile triple-entente nobene volje za tako spremembo soglasnih londonskih sklepov, temveč vztrajajo odločno na stališču, da je Albanija zadeva cele Evrope.
Nasprotja pa ne obstojajo samo v albanskem vprašanju, temveč postaja tudi sicer nezaupanje med obema skupinama velikih sil vedno večje. Razna Interesna vprašanja prihajajo vedno bolj v ospredje in pri tem se vidi vedno bolj, da je težko najti sporazum. Naglica, s katero je v Franciji bilo dovoljeno Rusiji ogromno posojilo za gradnjo strate-glčnlh železnic, najbolje ilustrira splošni položaj v Evropi.
NAČRTI BOLGARSKE VLADE.
Sofija, 14. januarja. Razpust narodnega sobranja ni nikogar presenetil. Kralj je sicer mogel sprevideti, da je večina prebivalstva nasprotna sedanji vladi in bi lahko našel drug, naravnejši in pravičnejši način re-štve krize, ampak tega nihče niti ni pričakoval, da bi se kralj Ferdinand uklonil zahtevam ljudstva, temveč da bo da! po vladi razpustiti sobranje, razpisati nove volitve, ki naj jih izvrši sedanja vlada — na kakršen hoče način.
Iz vladnih krogov se sliši, da namerava vlada resnično odpraviti sedanji proporčni volilni red in re-aktivitirati starega, ki ji daje več možnosti za vplivanje na volilče. Govori se tudi, da raz niše vlada
volitve tudi v novih krajih, kjer je večina prebivalstva turške narodnosti in na te volilce bi se dalo ložje s terorizmom vplivati v vladinem smislu. Določenega se do sedaj ne ve še nič, ampak eno je gotovo: da Radoslavovlieva vlada stori vse, da se vzdrži na površju in da odobri kralj vsako njeno še tako protizakonito dejanje. Bolgarsko ljudstvo bo moralo izdržati težak boj.
Odgovorni urednik Radivo.' Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oorJasi.
c/
Anonimno pismo je sprejel g. Videinšek zoper gdč. j. J. Oseba, katera je to pisala, naj se drugič podpiše — drugače ostane na laži.   	'	1407-1
Boljši gospodje v Trstu se sprejmejo na dobro hrano v ulici Belve-dere 18./I., vrata 11.
Gostilna Jadran, Trst. Sobota 17. januarja ocvirkov večer za Antone in druge svetnike. Sodeluje mandolistična skupina »V. Parma«.
KORESPONDENCA.
Dva mlada gospoda iščeta dve veseli dobrodušni gospodični. »Cirilov in Leon, Rodolfovo, poštno ležeče.	1438-1
Želim se poročiti z naobraženo gospodično, staro ne nad 24 let, katera ima veselje do trgovine ali pisarne in nekaj premoženja. Ponudbe pod »Pomlad«, poštno ležeče, Ljubljana.	i44o_i
izvrsten instrninont s© gpioda.
Naslov pove jjPrva anončna pisarna".
Krepkgi deška
iz poštene hiše s primerno šolsko izobrazbo ter pridne trgovske pomočnice sprejme Jvrdka JOSIP ERRATH
v Mokrpnogu, Dolenjsko.
Tovorna pianinov
Anton Pečar, Trst
ulita I ameto štev. 42.
izdeluje po naročilu pianine, ki so po svoji konstrukciji, dobrem materjalu in nnjnovejšem lastnoizumljencm modelu dosegli vsepovsod najboljši sloves. Priporočam sc slav. učiteljstvu, preč. duhovščini i. dr. veleuglednim krogom za naročila, kakor tudi vsako uglaševanje in popravljanje glasbenih inštrumentov.
Namesto K 12*—, samo K 51—
rjj 20.000 parov usnjatih 's čevljev na zadrgo z do-bro zbitimi usnjatimi °	„	podplati,	ki	so	bili pri-
pravšjeni za Balkan, so mi zaostali vsled voj-CBS*1 '»'V ske. Ker moram zalogo v kratkem razprodati, prodajam čevlje
god izdelovalno ceno za samo K 5-—. 'obijo se v vsaki velikosti za gospode in dame. Razpošilja po povzetju
Export ARNOLD WEISS, Wien VI. Gumpendoi ferstras. 189/25.
!! Čudovito po ceni!!
710 kosov za samo K 3*75.
Krasna pozlačena, 36 ur idoče precizij-ska Anker-ura z lepo verižico, gre natančno s 31etno garancijo, 1 kos svilena kravata za gospode, I kravatna igla iz bele masivne palc, garantirano nezlomljiva, 3 kosi finih žepnih robcev, 1 prstan za gospode z imit. dragim kamnom, 1 cevka za smodke, imit. jantar, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, momentni fotograf, 1 fini zobotrebec iz 4 delov, 1 damska broša ..novost ', 1 par gumbov za manšete double-zlato „Idcal“ s patentno zaklopko, 1 krasen album za slike, obstoječ iz raznih najlepših slik sveta, ki se za nje vsak zanima, 1 krasni damski vratni koljč iz orientalsk. biserov, belo, ncrazlomljivo, 20 finih korespondenčnih predmetov in še 610 raznih predmetov, ki so v hiši zelo potrebni, vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja le K 3'75. Pošilja po povzetju cksportna trgovina „I.oiiore“
F. Windiscli, Krakau štev. M/22.
NB. Zamenjava dovoljena ali denar nazaj.
I
bdi/na primorska tovarna dvokoles
»Tribuna"
j) Gorica, Tržaška /V/V/ /J ulica št. 20, prej ~ pivovar. Gorjup.
Velika eksportna zaloga dvokoles, Šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov itd. itd.
IF1- Bsitoel
Gorica, Stolna ulica štev. 8- 4.
Prodaja na obroke.
Ceniki franko.
Železniški uradnik želi spoznanja z mlado in po. steno Slovenko v svrho ženitve. Želi se nekaj premoženja. Strogo tajno.
Samo resne ponudbe poslati pod „Zvezdan“ na „Adria“, anončna reklamna špedicija Trst.
i SANATORJUM • EMONAj
f LrJUBLUANA KOMENSKEGA- ULICA 4 L
sef-zdrmnk:pRiMARi. i DR FR DERGANC 11
»Zdravnik
želodca"
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
posebnost
limVmiOHM
; za moške, ženske in otroke :
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini
tvrdke R. MIKLAUC
„Pri Skofu“ Zg
Ljubljana — Pred Skotijo štev. 3. —Medena ulica.
: Pceeten cddelek "v jrveiars nacSetaropovi. :
Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
sezije
V
se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni-‘	.	‘	. Žanih cenah. .	’	.	*
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovic, Ljubljana, Mestni trg 5.-6
Telephon 132.
ti
Naznanilo.
Dovoljujem 'si slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi vljudno naznaniti, «la sem prevzel
glavno zastopstvo
■ ta. mestne jubil. m? r xa pogrele
| — .. za vso Kranjsko.-------------------
d Zavaruje se pogrebe vsake vrste po raznih kategorijah.
Natančnejše podatke daje glavn zastopnik
ji I. slovenski pogrebni zavod JOS. TURK,
gg Ljubljana, Kadeokega cesta, štev. 3.
iNtokint »e Mprems«
| inkasant s kavcijo
H	DFletča,	po	čLogro-vorn...