Poštnina plačam f sotovftflL Leto X, št. 288 Llublfana, petek 8« decembra 1929 Cena 2 Drn Naročmoa tnaia mcscčoo A D«, m »ozemstvo 40 Din. Uredništvo: Uabtiasa. Inaftjeva ahca 5. Tetefoo 3122. 3123. 3124. 312S in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon fe m Celje: Kocenova al. 2. Telefon tter 190. Rokopisi se ae vračajo Oglase po tarifa Upravniitvo: UiU»lrv#e.ff» ttflta ognanua baofaa dooftarofeit srrstivu poljedelstva porcnSiLa posameznih otroštev o poslaaem denarju s pregleda vseh sprejetih VSOlt 3. PnšvntegtšraM a®rairraa banka bo ofovešča&t manšsitTa za poljedelstvo na poseborh fcrtnusarjiih o prejemu vseh vsot za Zafoiiad z označbo vrstnega reda po katerem so te vsote prispevale. Vrhu tega bo PrivfflegiiTiasia agrarna banka do-stovljata trimesečne i»v!efike o staaiu Zaiklada. Prii\H!egwajna agrarna batrka mora po pretekm vsakega poMečja oibvestiiti mmnstinsJtivio poljedelstva o tznosiu pripadajočih obresti od vloženega, denarja za Zafclad. 4. Z doteodki Dnža>vneiga poSjediefeikeiga zskiadlft nazipokga minister potjededstva v smi>in določbe § 45. zakona o pospeševanju pofjedeisipva. Izdajanje denarja hz ZaJclada se bo vršite po nalogu miiiuisiffa poftjedefetiva. za manjše izda&e do 5000 dninarjev po po natogra osebe, tai jo je t bo po. oMastii mjnistar poRedelsftva. Veličasten sprejem francoske vojne mornarice v šlbeniku Desettisočglava množica je pozdravila francosko vojno mornarico, ka je posetila naše vode — Navdušene ovacije francoskim gostom Šibeolk, 5. decembra n- Davi ob 9. so pripluli francoski torpedni rušiJci. Že od ranega jutra so pričakovali tisoči Tudstva francoske vojne ladje. Ko so se približale na obzorju, so cenili navzoče množice na 10 tisoč. Prvi je priplul admiralski rušilec »Gue-pard«. za njim pa rušilca »Tigre« in »Panter«. Francoske goste so prve sprejele ladjice pomorskega športnega kluba »Krka« Iz trdnjav so zagrmeli v pozdrav topovsk' streli, v vseh cerkvah so zvonili in sirene so zatulile Ko so se francoski torpedni ru-Šilci vsidrali, ie stopil na francosko lad o komandant naše druge obalne komande Polič s šefom štaba Rakasovičem. ki sta se najprisrčneje pozdravila z dragimi gostJ-Francoski admiral Dubois ie izražaj v svojem govoru veliko radost, ki ga je zadela dolžnost privesti francosko vojno flotiljo v iugosiovenske vode. Ob 10.30 se :e admiral izkrcal in sta ga spre:ela ter pozdravila v luki šibeniški župan in več županov iz severne Dalmacije. V pozdrav ie bila postavljena tudi četa mornarjev z godbo in celo kupno članstvo domačega Sokola z godbo Silna množica naroda je ob tej priliki navdušeno manifestirala francoski vojski in admiralu- Ko je admiral Dubois pregledal častno četo in Sokole, ie stopil k šibeniškemu županu in mu podal roko v pozdrav. Župan ie pozdravil admirala v imenu mesta Šibe-nikia in zaklučil svoj govor z vzklikom-»Živela Francija'« Admiral se je v kratkem govoru za.ivalil za sprejem naglaša-joč. kako srečnega se čuti. da prihaja v jrnaško deželo in da pozdravlja v tem tre-nutku vso Jugoslavio. Njegovemu vzkliku »Živela Jugoslaviia!« so sledile urnebesne manifestacij občinstva Franciji in Jugoslaviji. Admiral Dubois se .ie nato napotil skozi mestne uKce, koder sa je spremljala ne- pregledna množica ljudstva ter mu neprestano vzklikala v pozdrav- Na čelu povorke ki je šla med tisočglavim špalirjem meščanstva, j« bila sokolska fanfara. Ko se je admiral vračal na obalo, ie množica v svojem navdušenju prodrla policijski kordon ter dvignila admirala na ramena in ga odnesla ao glavnega pristanišča, kier se je ukrcal na motorni čolnič. ki ga ie odpeljal na ladjo. Še dolgo so trajale manifestacije prebivalstva. Zvečer se je vršila velika ilumi-nacija mesta in okolice- Tatvine v prometnem ministrstva Beograd, 6. dec. p. S poučene strani smo zvedeli sledeče: Povodom vesti v nekih inozemskih listih o aretacijah gotovih oseb zaradi tatvina m izdajstva mobilizacijskih načrtov železniškega prometa neki sosedni državi, smo v položaju obvestiti javnost, da so bila dejansko gotove osebe — pogodbeni uslužbenci tuje narodnosti in državljanstva — aretirane in da so bile prijete ker so bile v ozkih stikih z organi neke sosedne države in jim izdale na nedopusten način zbrane podatke manjše važnosti o železni-skjh prog3h in osta.ih prometnih sredstvih. Tudi ti podatki niso v nikaki zvezi Z mobilizacijskimi pačrti. Objava konkurznih zakonov Beograd. 5. decembra, p. Današnje »Službene Novine« objavljajo novi konknrzni -zakon, zakon o poravnavi izven konkurza in zakon o ožlvotvorjenju obeh navedenih zakonov. Iz državne službe Beograd, 5. decembra, p. Z odlokom mi« nistra socijalne politike je imenovan za uradnika pri referentu za inšpekcijo dela pri banski upravi Dravske banovine Vinka Magister, \ — *JUTRO« a. 256 Pete€, 6. XH. 1529 Zunanjepolitični položaj sovjetske Rusije Poročilo Litvinova o stanju rusko-kitajskih pogajanj -Sovjetska vlada ne bo pozabila na Besarabijo Moskva, 5. decembra, o. Litvinov je poročaj na seji osrednjega izvršnega odbora sovjetske Unije o rusko-kitaj-skem sporu m zunanje-politični situaciji sovjetske države. Litvinov je rzjaviJ, da je bila demar-Sa treh velesil brezuspešna in da bo v najslabšem slučaju samo zavlekla pogajanja, ki so se pričela med sovjeti in nukdensko vlado. Mukdenska in nan-kinška vlada bosta morali uvideti, da sovjetske vlade ni mogoče z demarša-ni odvrnit! od stališča, ki ga je zavzela že ▼ prvih dneh konflikta in da bo ▼sako zavlačevanje škodovalo samo Kitajski. Sovjetska vlada ne bo diktirala kitajski vladi novih pogojev. Sporazum, podpisan v Nikolskusurisku. dokazuje, da so ostali pogoji sovjetske vlade neizpremenjeni. To je pa tudi dokaz. da oborožena sovjetska protiakci-ja na Daljnem vzhodu ni zasledovala polkičmh ciljev m da se ne more nikakor 9matrati za kršenje Kelloggovega pakta. Potem, ko je Litvinov z zadovoljstvom omenil obnovo diplomatskih od-nošajev z Anglijo, je izjavil, da ie pripravljena sovjetska vlada glede vprašanja propagande držati se obveznosti, kj so formulirane v sporazumu z leta 1924 Ko je Litvinov poudaril, da vzdržuje sovjetska Unija slej ko prej prijateljske odnošaje z Nemčijo, je omenil, da so bili v zadnjem letu podani novi dokazi, da obstojajo v Nemčiii skupine in organizacije, ki so si stavite za nalogo spremeniti celokupno politko Nemčije do Sovjetov. Odnošaji do Francije so sicer normalni. vendar se ne ganejo z mesta ter je nastala v njih neka okornost. Zboljšanje teh odnošajev bi pomenilo politične in gospodarske koristi tako za sovjetsko Unijo, kakor za Francijo. Odnošaji do Italije se odlikujejo t>o. popolni korektnosti. Odnošaji s Poljsko, ki jSi smatra le-ta sicer za korektne, bi sovjetska Unija želela izboljšati rn je v ia namen stavila tudi primerne predlo- ge, ki pa niso imeli uspeha. Prijateljstvo s Turčijo traja neomajno v polnem obsegu dalje in bo v najkrajšem času odšel Karahan v Angoro, da sporoči Turčiji nespremenjeno prijateljsko mišljenje sovjetske Unije. Razmerje z Japonsko kaže stabilizacijo lojalitete, ki si jo medsebojno izkazujeta obe vladi. Nespremenjeno prijateljski bodo ostali tudi v bodoče odnošaji do Perzije. Sovjetska vlada, ki je interesirana. da bi se Afganistan či-mpreje pomiril, ni zamudila prilike, da je novo vlado že v prvih dnevih po sestavi priznala in ji potrdila nespremenljivost dobrih odnošajev med sosedi. Končno je Litvinov naglasi!, da kljub temu. da se je splošni mednarodni položaj sovjetske Unije dokaj izboljšal, ni mogoče sklepati, da je le-ta na zunaj zavarovana. V odnošajih napram baltskim državam niso nastale spremembe. Izven dvoma je. da se boljšajo odnošaji do Estonske, s katero je bila sklenjena trgovinska pogodba. Tudi odnošaji do skandinavskih držav so normalni. dasi je treba posvetiti pozornost imperijalističnim tendencam, ki so se pojavile v gotovih švedskih krogih. Nova avstrijska vlada, tako je nadaljeval Litvinov. je izjavila, da je pripravljena pomagati vzdrževati dobre medsebojne gospodarske odnošaje. Tudi z Grčijo, s katero je bila sklenjena začasna trgovinska pogodba, bodo ostali odnošaji za obe državi koristni. Nato je izvajal Litvinov: Na jugozapadu naših mej je provinca, ki se formelno še ni ločila od sovjetske Unije, vendar je še zasedena od druge države. To zasedbo so čuvarji KelloggOve pogodbe Popolnoma prezrli. Menim Besarabijo. katere prebivalstvo še ni nehalo stremeti za zopetno združitvijo s sovjetsko Unijo, česar ne smemo pozabiti. Končno je Litvinov ugotovil znaten razvoj in utrditev gospodarskih odnošajev z Zedin.ienimi državami. Osrednji izvršilni odbor je vzel njegovo poročilo na znanje m soglasno odobril zunanjo politiko vlade. Pred imenovanjem nove čsl vlade Zaključna pogajanja za razdelitev in zasedbo resorov -Nova vlada bo na i brž imenovana do sobote, zbornica pa bo sklicana v četrtek Praga. 5. decembra gti. Po načelnem spre temu predlogov Udržala s strani čeških so-cralnih demokratov je splošno prevladoval Htis, da je sestava vlade izvršeno dejstvo. Vsekakor skušajo še posamezne stranke doseči ugodnejšo razdelitev portfeljev. Med temi so v prvi vrsti nezadovoljni z razde-Stvijo resorov nemški agrarci, ki trdijo, da ministrstvo za narodno zdravie ne odgovarja iakosti njihove skupine- Pri čeških agrar-eih. ki bodo prevzeli notranje ministrstvo. je še sporno, ali bo ta resor zasedel dose-dnaji prosvetni minster dr. Štefanek aH kak drug slovaški agrarec. V prvi vrsti prihaja v poštev dosedanji poljedelski minister dr. Slavik. Narodni socijalisti so se s svojimi re*ori zadovoljili. Upati je, da bo tudi nezadovoljstvo pri nemški.i agrarcih tekom jutrišnjega dneva poravnano. Danes se je sestavljal program bodoče vlade. Če bo vlada imenovana do sobote, bo poslanska zbornica sklicana v četrtek. [e dvojice pn papežu »Obisk pomeni krono izredno srečnih dogodkov in najlepšo napoved sijajne bodočnosti" Rim, 5. decembra. a. Danes dopoldne se Je odigral v Vatikanu veliki dogodek, ki naj bi pred očmi vsega sveta dokazal pomirjen je eavojske vladarske hiše s papežem. Trg Sv. Petra je bil popolnoma izpraznjen in ga je zavzelo papeževo vojaštvo, orožništvo ter domača in švicarska garda. Izven stebrišč, torej že na italijanskih tleh trga Sv. Petra se je do Angelskega gradu poptavilo v špalirju italijansko vojaštvo. Veliko spremstvo italijanskega kraljevskega para je odšlo od Angelskega gradu na trg Sv. Petra, kjer so ga pozdravili papeževi dvorni dostojanstveniki. Papeževo vojaštvo je oh zvokih italijanske kraljevske himne izkazalo časten pozdrav kraljevske, mn paru. Povorka je odšla nato na trs Sv Tomaža, odkoder je kraljevski par s spremstvom stopal po kraljevskem stopnišču proti papeževim sobanam. Kralj je bil v generalski uniformi, kraljica in dame njenega spremstva pa po starem privilegiju savojske hiše v belih oblekah. Kraljevska dvojica je odšla nato v papeževo sprejemnico. kjer je ostala 22 minut. Po fotografiranju je kraljevska dvojica obiskala kardinala državnega tajnika. Ga-eparrija ter potem odšla v cerkev Sv. Pe-tr. Tukaj ie opravila kratko molitev pred oltarjem sv. Zakramenta, nato pa pred grobom sv. Petra. Za tem jo je sprejel kardinal Mery del Val. obdan od kapitlja sv. Petra. nakar je zapustila cerkev. Na trgu Sv. Petra je pozdravilo kraljevsko dvojico italijansko vojaštvo ob zvokih papeške himne in italijanske kraljeve koračnice, nakar se je razvila vojaška parada. Po povratku v Kvirinal je sprejel italijanski kralj obisk kardinala Gasparrija, ki ga je spremljal nuncij Borgoncini - Duca. 0 obisku italijanske kraljevske dvojice pri papežu se izvejo še naslednje podrobnosti: Na meji Vatikanskega mesta je izrekel guverner visokim gostom dobrodošlico z zatrdilom, da pomeni obisk kraljevske dvojice krono izredno srečnih dogodkov in najlepšo napoved za sijajno bodočnost. Pri sprejemu je izročil papež kralju šatuljo is dragocenega lesa s štirimi zvezki, okrašenimi z grbom kraljevske hiše pod naslovom: »Opis in razlaga vatikanskih kolajn.« Razen tega je izročil papež kralju belo usnjat etui s tremi velikimi kolajnami i? zlata, srebra in brona kot spomin na osmo leto svojega papeževanja. Kraljici je papež podaril kopijo Rafaelove slike »Madonna della Sedia« v mozaikih teT zlato, z dragulji okrašeno avbo. Otvoritev zasedanja poljskega Sejma Sejem mora predvsem rešiti vprašanje gospodarske krize in izvedbo ustavne reforme — SocijaMstične demonstracije v Varšavi Varšava, 5. decembra s. Sejem je bil danes opoldne otvorjen brez motnje. Vladne klopi so bile prazne. Seimski maršal Da-«zynski je otvoril se:o z nagovorom, v katerem je poudarjal, da se mora vojska vzdr žati politike in da ima sejem sedaj nalogo rešiti gospodarsko krizo in izvesti reformo ustave. Nato je slavil Clemenceauieve zasluge za polisko državo, kar je zbornica stoe poslušala. Poslanci nemške frakcii© so prišM v dvorano šele po počastitvi Cle-menceauia. Po nagovoru Daszynskega je vstopila v dvorano vlada razen maršala Pilsudskeea. nakar je pričel govoriti vodja finančneza ministrstva polkovnik Matuszevski svoj eks poze o državnem proračunu- Varšava, 5. decembra AA. Maršal Sejma Daszynski je izjavil novinarjem, da bo ostal parlament stroco na zakonski osnovi in da so izmišljene vesti o tem, da bi parlament hotel kreniti na drugo pot. Varšava, 5- decembra s. Sinoči je prišlo v židovskem delu mesta pri demonstraciji 300 socijalistov iz dosedaj nepojasnienih vzrokov do kratkega pretepa. Nenadoma jt> padlo par revolverskih strelov, nakar se ie množica razpršila. Ena oseba je bila ubita, dve pa težko ranjeni. Smrt predsednika ameriške delavske zveze Washington, 5. decembra, o. Predsednik ameriške delavske zveze Noonaa je umrl na opeklinah, zadobljenih v nekem požaru. Glasbena Matica v svetovnem Parizu Podrobnosti o bivanja in krasnih uspehih naših pevk in pevcev v francoski prestolnici Pariz, 2. decembra Ko so dospeli Matičarji snoči kmalu po 10. uri v Pariz, jih je na kolodvoru z živahnimi Živijo-klici sprejela množica naših rojakov in drugih prijateljev. Pozdravili so jih svetnik našeg-, poslaništva Vukčevič, odposlanstvo bonapartistov, ki je prišlo s svojo društveno zastavo, solunski bojevniki in zastopniki jugoslovenske kolonije v Parizu. Posebno navdušen je bil sprejem s strani slovenskih in drugih jugoslovenskih akademikov, ki jih ie precejšnje število v Parizu, med njimi naša umetnika basist Pu-gelj ki violinist Rupel. Navzočih je bilo tudi več francoskih in jugoslovenskih novinarjev, ki so takoj začeli z intervjuvi in posneli že na peronu več slik Matičarjev. Spremljanj od naših akademikov in od članov naše kolonije so Matičarji šli z av-tokari v svoi hotel. Vsi skupaj so dobro spravljeni v hotelu »Lafayette«, ogromni novi zgradbi, ki ima preko 700 sob. Pri skupni večerji, ki je bila takoi po prihodu, je prišlo več deputacij pozdravi Matičarje kot nositelje kulture in reprezen-tante jugoslovenske glasbene umetnosti. Na večerji so Matičarji prejeli tudi več številk »Jutra«, iz katerih so se poučili o dogodkih v domovini. Danes dopoldne so si Matičar® ogledovali Pariz v treh avtokarih. Bili so na Montmartru, ▼ veličastni cerkvi Sacre Coeur, videli so Panteon, Madelaine, katedralo Notre Dame, prevozili več glavnih boulevardov ftd. Odveč je, da bi opisoval grandioznost, ugluš-Ijivo ulično vrvenje, spletanje in razpletanje prometa, saj ie že dovoli spretnih peres opisalo to svetovno veliko mesto * vsemi njegovimi posebnostmi. Spotoma so se Matičarji odrvafl vabflu direkcije lista »Intransigeant«, si ogledali palačo tega lista in napravili obisk pri direktorju, ki jih je presrčno pozdravil. Opoldne so 91 v naše poslaništvo, da s« Poklonijo poslanika dr. Spajafkovlčn, ki jih je presrčno sprejel in izrekel svoje veselje, da so se Matičarji odločili priti v Pariz in predstaviti pred prijateljsko Francijo svojo umetniško in narodno pesem, kar bo veliko pripomosrlo k ojačemja prijateljskih zvez med obema državama. Na poslaništvu je bila razdeljena obširna pošta, došla na razsne člane zbora. Po kosilu so se Matičarji zbrali v veliki dvorani na Sorborml na kratko vajo za večerni nastop. Slavnostna dvorana na Sorboimi je ogromna iij ima prostora za okoli 4000 IJn-cfi. Pred estrado ie obširen narket, ki se dvitra amfiteatralično v polukrogn. Na d parketom je še dvoje nadstropij balkona, ki se tudi dvigata amf teatra lično. Akustika dvorane je zelo dobra. Ob 9. uri zvečer le bila slovesna proslava lagosfovenskega narodne«* praznika in 120-letnlce Ilirije oživliene. Proslavo »o Priredili Slovanski Institut tukajšnje univerze, Društvo »Les ami^s de la Yougo slavie in jugoslovenska kolonija. Ogromna dvorana, napolnjena do zadnjega kotička, je nudila krasno pestro sliko. Na obširni estradi za veliko predsedniško mizo in okoli nje so se zbrali razni odlični državniki in politiki, oficirji, naš poslanik dr. Spalajkovič, univerzitetni profesorji, od-bora Bonapartistov in bivših solunskih bojevnikov. zastopniki naše kolonije ln naših akademikov. francoski in Jugostovenski novinarji, predsednik Glasbene Matice dr. Ravni h ar, zastopnik mesta Ljubljane dr. J. Pretnar itd. Vso nrostra.no dvorano ie zasedla dm?-, pariška odlična družba, naša kolonija itd. Na levi strani estrade je bi! postiran orkester republikanske garde, na desni strani je bil rezerviran prostor za zbor Glasbene Matice. Ko so vstopile Matične pevke v pestrih slovenskih narodnih nošah in nevoi. iih je mnogobrojno občinstvo navdušeno pozdravilo z burnim, dolgotrajnim ploskaniem. Pros|avo le otvorfl z navdušenim govorom predsednik društva prijateliev Jugoslavije, minister Marin, ki je pozdravil navzoče goste in vabljence, naglasa! veliki pomen današnje proslave za prijateljsko razmerje med Francijo in Jugoslavijo in končal z vzklikom Vive la Yougos!avie! čemur se je zbrana družba navdušeno odzvala. Ko je stopil častni predsednik tega slavnostnega večera, francoski maršal in ju-goslovenski vojvoda Franchet d' Esperey, so ga navzoči burno aklamirali. Orkester republikanske garde ie zaigral marzeljezo, sprejeto z navdušer.im ploskanjem, nato Pa sta govorila predsednik slovanskega instituta na pariški univerzi prof. Antoine Meillet in naš poslanik dr. Spalajkovič. ki sta oba nag!ašal-> prijateljske odnošaje med obema narodoma Orkester je zaigra! jugoslovensko himno, ki so lo vsi poslušali stoje in jo burno aklamirali. Nato je imel daljši govor univerzitetni profesor Emile Haumant častni predsednik društva Assodation franco-sia-ve v Parizu. Razpravljal ie o francoski Iliriji, vzbujal simpatične spomine na nedavno proslavo Ilirije oživljene ▼ Ljubljani. kateri je osebno prisostvoval, na zeliezi himno »Ilirija oživljena«. Vrsto govornikov ie zaključil prof. dr. Janko Pretnar .ki se je v zanositem govoru najprei kot pooblaščenec ljubljanske mestne o^lne zahvalil prirediteljem tega slovesnega večera. Soomrniajoč se Napoleonove ustvaritve Ilirije, je naglašal. da je Napoleon prvi spoznal važnost zemljepisne lese naših krajev in Ljubljane in prvi uvedel slovenski jezik kot kulturni In uradni jezik v naši deželi. Njegovo delo je nadaljeval general Marmont in kasneje naš vMV"«t-> ;n mnršai d* Esperev. ki le s svojim dejanskim in uspešnim sodelovanjem veliko pri-nomoRel do našes-> narodnega osvobojenja in ttjedinieuja. Liubliarra ie postavila skromen spomenik Napoleonu m vojaku, ki je nadel za svojega cesarja in za naše osvo-boierrie Da se pokloni Franciji, naši prijateljici, je Glasbena Matica priredila koncertno turnejo po Franciji. H konca se je govornik v vznesenih besedah spominjal našega lcraHa Aleksandra I., ki ga Jugo-sloveni ne smatrajo za svojega diktatorja. nego za svojega unifikatorja in osvoboditelja. Navdušeno vsestransko ploskanje je podčrtalo govornikove misli. Zaključil je z zagotovilom, da bodo Jugosloveni vedno hvaležni Franciji za njeno prijateljsko sodelovanje in pospešitev našega narodnega osvobojenja. Sledil je drugi del večera, glasbeni del. Orkester republikanske garde je mojstrsko zaigral Saint-Saensovo »Ouverture de la Princesse Juane,«, nakar je častni predsednik maršal d' Esperey pozdravil v prisrčnih besedah francosko-iugcslovansko prijateljstvo in vse, ki delujejo na n:ega oia-čenju. Pozdravil i© Glasbeno Matico, m>-siteljico kulture, kar so navzoči sprejeli z ploskanjem- Sledil je koncertni nastop zbora Glasbene Matice V prvem delu je zbor z veliko fineso in občutkom ter z izborno disciplino in tehniko zapel Laiovičevo *Bo!est-kovač«, Gotovčevo »Jadovanko za teletom« in La-jovičevega »Zelenega Jurija« s sopran-so-lom gdč. Verbičeve. Po vsaki točki je za-bučal vihar odobravan;a. Občinstvo bi bilo najraje fcnelo ponovitev vsake točke. Gotovčevo »Jadovanko« je moral zbor na splošno frenetično zahtevo res ponoviti. Še večji uspeh so imele v drugem delu slovenske, srbske in hrvatske narodne in po-narodele pesmi- Izborno so ugajali Mo-kraoičev »Rukovet« Hacejeva »Cergo moja čergice« Schwabova »Zdrava Marija« ln Hubadova »Gor čez jezero«. Pri izborni akn stiki dvorane so vse pesmi zvenele zvočno, polno, na'ubranejše. Posebno vzorni so bili pianissimi, da so glasovi čestokrat le vibrirali. Vsaki pesmi je sledfl vihar odobravanja Z burnimi bis-klicl je občinstvo zaOrtevalo ponovitev vsake pesmi. Posebno je odobravanje in ploskanje doseglo višek prt »Zdravi Mariji«, kjer se je med izredno diskretnim in finim spremljanem zbora odlikovala solistka, ga. Mila Wohinčeva, s toplim, zvonkim, pobožno zaokroženim glasom in pri tjarodni »Gor čez jezero«, Id je s svojimi milimi, otožnimi akordi in po iz<-branem, finem izvajanju segla vsem globo- ko v dušo. Radi dolgega sporeda, ki Je traja! skoro do polnoči, se zbor ni mogel in ni smel odzvati zahtevam publike, da bi ponavljal posamezne pesmi. Na koncu pa sa je moral vendar udati in dodati še narodno »Bxatci veseli vsi«. Se bi bil moral dodati na splošno zahtevo, a zaradi pozno ure ie moral sam predsedujoči maršal d' Esperey, kateremu ie posebno ugajala »Zdrava Marija«, ustaviti ovacije občinstva s tem, da je dal znak orkestru, ki ie še zaigral zaključno Lesueurjevo »Napoleonov« koračnico«. Koncertni nastop Matičar .'ev na tem večeru je pomeni! zan e izreden usp&k ic triumf slovenske ta jugoslovanske pesmi v Parizu, kjer je sprejemala zborovo izvajanje objektivna francoska duša, nenava-jena na zborovo petje in pod nikakimi vp!i- vi nacionalnega duševnega sočustvovanja, nego zgolj z umetniškega vidika. S tem nastopom pred izbrano pariško publiko 'e zbor Glasbene Matice gotovo doprinesel svoi skromen prispevek k boljšemu spoznavanju našega naroda in naše visoko kuiture. posebno pevske, kar so Matičarjem povsod, in posebno tukaj odkrito priznavali- Po končani svečanosti so se francoski oefličnjaki in člani našega poslaništva in naše kolonije v kuloar^h še nekaj zadržali z Matičarji v prijateljskem razgovoru. Posneli so še več slik posameznih skupin, posebno ženskega zbora v pestrih narodnih r.ošah. Med drugimi se j« dal slikati maršal d' Esperey obdan od Matičnih pevk. Prt tem razgovoru so razne osebnosti izrekale zboru svoje čestitke nad izvajanjem ia nad velikim moralnim aspenom. Lasl^o priznanje Glasbeni Matici Pariz, 5. decembra AA. O priliki sprejema Glasbene Matice v Pariza se je pariški župan grof Dandugne zahvalil društvu, ker je o priliki proslave obletnice ustanovitve ilirskega kraljestva s svojo navzočnostjo izkazalo čast osvoboditeljskemu in organizacijskemu geniju Francije in tajko svečano manifestiralo svoja čustva prijateljske zvestobe do Francije. Nato je g. Dandugne Glasbeni Matici toplo čestital na njenem uspeh«, ki ga je dozi« vela v Parizu. Lloyd George se je vrnil med pacifiste Ostra kritika počasnega poslovanja razorožitvene konference D. N. _ Brez razorožitve je izbruh nove vojne neizogiben Nadalje je Llovd George ugotovil, da ia Anglija storila največ za razorožitev, s tem da je odpravila novačenje, zmanjšala armado in prva zmanjšala svoje brodovje po wa«hingtonski konferenci. Za njim je govoril bivši minister Ho?«* ki je izjavil, da »o stroški za letalstvo ua-rastli v Italiji od leta 1925. za 2S odst.. v Zedmjenih državah za 126 odst., ne vštevši stroškov za civilno letalstvo V Angliji so bili znižani stroški za vojaško letalstvo za 10 odst. Hoare je izrazil mnenje, da bi bilo možno doseči sporazum v vprašanju pa* ritete zračnih bojnih sil v zraku med Anglijo, Francijo in Italijo, toda glavni cilj vseh razorožitvenih pogajanj mora biti, energično načeti razorožitveno vprašanje. V imenu vlade je odgovoril prvi lord admiralitete, Alesander. ki je priznal da: bo obstojala vojna nevarnost toliko časa, dokler se ne bodo ■sporazumeH napodi v razoroži tv enem vprašanru. Alexander jo nadalje izj-avil, da je sedanja vlada v kratkem času svojega vladanja posvetila velik 'si svojih sil razorožitvenemu vprašanju in da bo storila za rešitev tega vprašanj* vse, kar je v njoni moči. London, 5. dec. o. Sinoči je imel Lloyd G-eorge v spodnji zbornici velik govor o potrebi pospeševanj« mednarodne razorožitve. Zbornica j«'razpravljala o resoluciji, ki se izreka z* razorožitev ki za koordinacijo angleških bojnih ustanov v ministrstva državne brambe. Llovd George je vzel u podlago svoje« ga govora zadnji govor predsednika Hoo-verja, kj je naglašal, da obstojajo na svetu kljub vladajočemu miru mogočne armade vštevši rezerviste, ki so prav za prav glavno jedro armad m posebno, da je sedaj n« ■vetu deset milijonov mož več pod orož» jem, kakor leta 1914. in da je za 75krat več orožja, kakor bi bilo potrebno. Liberalni voditelj je ostro kritiziral počasno delovanje razorožitvene komisije Društva narodov m zavlačevanje razorožitve zavezniških velesil, ki je sklenjena ▼ versarllski mirovni pogodbi. Brez razorožitve, je vzkliknil Uoyd George, je vojna neizogibna. Mi ne bomo dosegli miru s 30 milijoni oboroženih mož in z gigantskimi oboroževanji. Voz miru ne more napredovati na ce*ti, ki je polna orožja. Vi morate razni« šiti stroj sovraštva in ga spremeniti v mehanizem mira in napredka. Interpelacija o podkupovanju madžarskih listov »Budaipesfi Hiriap« je prejel posredno in neposredno od vlade ogromne vsote denarja Budimpešta, 5. decembra s. Na današnji seji poslanske zbornice je vložil poslanec Štefan Friedrich (krščanska opozicija) svojo že" dalj časa napovedano interpelacijo glede ogromnih finančnih podpor vlade, podeljenih listu »Budapesti Hiriap«. Med burnimi medklici opozicije je stavil poslanec vprašanje, kaj je napotilo Osrednji denarni zavod, da je še leta 1926. dal »Budapesti Hiriap«. torej zasebnemu podjetju, posojilo v znesku 10 milijard kron. Predsednik je interpelamta opozoril med velikim ropotom, da mora svoj govor zaključiti, ker je poteke! določeni čas. Finančni minister Wecker!e je izjavil med burnimi protesti levice, da se nanaša interpelacija na dogodek, ki se je odigral za časa inflacije. V tem času je smtral* vlada za potrebno, da omogoči Osrednjr-rmi denarnemu zavodu dovoljevanje kreditov tudi gotovim zasebnim podjetjem v nasprotju z njegovo prvotno nalogo. Ministrski predsednik grof Bethlen js ponovno prekinjen po medklicih izjavil, d* je bilo stavljeno vprašanje, od kod izvirajo denarji, ki jih je imel »Budapesti Hir-ailp« razen iz posojila Osrednjega denarnega zavoda na razpolago. Eden teh virov je bil dispozicijski fond. iz katerega krija vlada svoje tiskovno politične izdaje. »Ni vzroka za razburjanje.« je odgovoril ministrski predsednik. Večina zbornice ja vzela odgovor na znanje. Albanski kralj težko obolel Tirana, 5. dec. g. Vest o obolenju kralja Ahmeda Zogu je izzvala povsod mučen vtis. Šele sedaj se je izvedelo, da trpi kralj že nekaj mesecev na težki bolezni v vratu, ki pa so jo javnosti prikrivali, da ne bi pri« šlo do političnih zmed. Bolezen je posledica prejšnje bolezni, vendar je bila kontrola v kraljevi palači ojačena. Kakor se izve, 9e je zdravstveno stanje Ahmeda Zoga v zadnjih dneh le poslabšalo. Nova iznajdba Edisona H-^rrork, 5. decembra. Edison javlja, da je odkril izdelovanje sintetičnega kavčuka, ki se bo izdeloval iz neke vrste trav. Anzleški funt tega kavčuka bo stal 4 franke Potres in sneg ▼ Newyorkn Newyork, 5- decembra o. Tu so zabeležili močan potresni sunek, ki je povzročil veliko paniko. V Zediuenih državah je zavladal silen mraz. Ponekod je padlo za meter snega, ki zelo ovira promet Silen vihar na Anglijo London, 5. dec. o. Sinoči je divjal nsd Anglijo zopet silen vihar, ki je dosegel do 80 milj hitrosti na uro. V Rokavskem prelivu in v Severnem morju je bilo morja skrajno razburkano. Ribiške ladje, ki so dospele v Hull, so se morale boriti z velikanskimi težavami. Popolnoma izmučeno moštvo je izjavilo, da ni nikdar doživelo tako strahovitega viharja. Po dosedanjih poročilih ni bilo smrtnih žrtev. Veliko škode je napravil vihar na dežeii, kjer je ruval drevesa in rušil nasipe Železniški promet pri Bristolu je bil ustavljen, ker je vihar vrgel na progo neko je« kleno dvigalo. Vihar so spremljali velikanski nalivi, ki so še poslabšali že itak kritični položaj v poplavljenem ozemlju V Palestini streljajo Arabce Jeruzalem, 5. decembra, o. S«ffiRče je obsodčto dva araiboa na smrt. kf sto se udeležb prciH-ffidov?'kj'h fe.creidioiv v Saifedra. Vstalčcno sog, ki zahteva naj »e stadion zgradi v Smederevu. Kakor pa rse kaže, se bo stadion vendarle zgradil v Beogradu, ker zahtevajo to Interesi tn prestiž- prestolnice. * Prispevki za deco v pasivnih krajih. Predvčerajšnjih se je v Beogradu vršila seja upravnega odbora Podmladka Rdečega križa, na kateri je med drugim bil storjen sklep, da se začne z nabiranjem prispevkov za božične darove otrokom r pasivnih kra;fh- * Specijaltri dodatki stalnih vojnih profesorjev. V tekočem tednu dobi obvezno moč zakon o specijalnem dodatku stalnih vojnih profesorjev vojaške akademije v Beogradu, pomorske akademije v Dubrovniku ter intendantske akademije v Beogradu. * Kako zidajo svoje koče hrvatski plani-narjl. Prejeli smo: Hrvatsko planinsko društvo, podružnica »Visočica< v Gospiču, je otvorila nedavno Gojtan-ov dom na Vi-sočici. Podružnica pa še vedno zbira fond za opremo novega planinskega hrama. Agilni odbor priredi v soboto zvečer v domači občinski dvorani veliko planinarsko zabavo s koncertom in plesom. Zanimiv® je, da izvajajo ves program samo društveni člani in to seveda brezplačno. Posebno efektna bo točka, ko bo nastopil zbor pevcev v planinskih krojih in zapel več gorskt.i popevk. Znani planinarski fotograf g. Griesbach, ki slika prav rad planinske motive tudi naših krajev, pa bo od-VTtel svoj film, ki ga je posnel ob otvoritvi koče na Visočici- Po teh točkah bo ob sviranju karlovške vojaške godbe ples-K prireditvi so vablieni tudi slovenski pla-ninarii, ki se pa žal zaradi oddaljenosti ne bodo mogli poveseliti med simpatičnimi člani »Visočice«. Tak način zbiranja planinskega stavbnega sklada bi se gotovo obnese! tudi pri nas. * Smrtna kosa. V Majtendu pri Zidanem mostu ie umrla stara 79 let ga. Mari:a Frajeva, rojena Druškovičeva. — Na Šmarnem je preminul šele 32 let star posestnik g. Jože Flis- Bolehal je komaj 8 dni. — V Ljubljani ie preminula ga. Marija Kovači če va, rojena Lampičeva. Pogreb bo v soboto ob 2- popoldne. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Trije Zagorci ustavili brzovlak. Delavci iz Črne Mlake Edvard Dragičevid, Gjuro Presečki in Vekoslav Stopar, vsi iz Sv. Križa pri Krapini, so meseca junija letos stopili v brzovlak, ki vozi na progi Zagreb - Sušak. Voznih listkov niso kuprli v mišljenju, da bodo v Zdenčini lahko skrivaj izstopili. Ker se brzovlak na tej posta M ni ustavil, je eden izmed njih potegni! zasilno zavoro, nakar se Je vlak takoj ustavil- Hoteli so s postaje pobegniti, kar pa se jim ni posrečilo. Proti njim je bilo trvedeno kazensko postopanje, ki je bilo te dni končano. Zaradi ustavl:enja vlaka so bili obsojeni na globo 500 Din- * Brez dovoljenja Je streljal s topi čem. fe Sv. Križa pri Litiji nam poročajo, da Je praznovala neka družina pred dnevi godovanje enega svojih članov. Sosedje so po stari navadi napravili s.avijencu »ofrehtc. Zvečer so mu poropota'i. nekdo pa je privlekel od nekod celo topič in je oddal ž njim nekaj strelov. Ker je streljanje s toPiči brez dovoljenja zabranieno, so orožnild poi zvedovali za krivcem in ga končno iztaknili- Možak bo imel zaradi nedovoljenega streljanja sitnosti- * Samomor mlade sirote. V Beogradu so predvčerajšnjim našK v nekem podstrešju obešeno 161etno deklico Marico Biščanovo. Komisfja je ugotovila, da gre za samomor. Nesrečna Marica je bila sirota brez očeta in matere- * Roparski umor pred desetimi let! po-JasnJen. Meseca julija leta 1930. ie bil v selu Gudovcu pri Belovaru izvršen roparski umor- Neznani zlikovci so tamošniega premožnega posestnika Josipa Sedlačka ubili ter iz njegove blagajne, ki so jo v bližnji okolici razbili, odnesli znesek pol milijona dinarjev. Vsa poizvedovanja po roparjih so ostala brez uspeha. Nedavno pa se Je organom belovarske poficije posrečilo, priti na sfled devetorici oseb, ki so sodelovale pri tem roparskem umoru- Vsi udeleženci pri tem zločinu so že pod kliu-čem. Vsi so dobro situirani posestniki i* belovarske okolice. Zločin so že priznali. Poizvedovania se 5e nadalhrejo. * Umor aH uboj. Iz Zidanega mosta nam pišejo: V sredo zjutraj so našB 1'udje ob Savi na Vrtiovem ubitega posestnika Franca Kržana. Orožništvo Išče ubijalca, aK dostej še ni našlo sledu. * Za društvo slepiti so darovali: namesto venca na krsto g. Matije Dolničarja g. Josip šporn 100 Din, namesto venca na kisto g. Koširja v Novem mestu g. Filip Ogrič 100 Din in ca. Frančiška Dalla VaHe iz Lesc 70 Din- * Obledele obleke barva ▼ različnih barvah In pllsira tovarna Jos. Reich. Smeh! Krohot! Senaacije! Najpopularnejši junak in kava lir, stasiti orjak V dor Jfic, Cagkn kot »ljubljen mornar v filma Kapitan Jtiack Komično in veleaabavno od prvega tronotka do zadnje slikal Felesabavno! Popolnoma moto! Premijcral KINO IDEVL. . V v. / V,*"-- *:. Iz Liubljane *— Novi železniški direktor dr. Jakob Borko prispe iz Subotice v Ljubl ano da. nes opoldne ob 13.46- Kakor nam poročajo, pripravljajo železničarji svojemu novemu direktorju, ki prihaja sedaj že tretjič na to odlično in odgovorno mesto, prisrčen sprejem na kolodvoru. Pri sprejemu bo sodelovala železničarska godba »Sloga«. u— Opozorilo davkoplačevalcem. V zmi-slu člena 131 zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928, Uradni Ust št. 75/26, opozarja davčna uprava, da je razpored pridobnine za davčno leto 1929 razgrnjen na vpogled davčnim zavezancem med uradnimi urami v času od 9- do 16. t m. pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg št 5/H, soba št- 7. Vsi davčni zavezanci pa bodo o ugotovljeni davčni osnov in o odmerjenem davku še posebej obveščeni s plačilnimi nalogi. Proti višini davčne osnove in odmerjenega davka se davčni zavezanec lahko pritoži v roku 30 dni od dneva prejema dotičnega plačilnega naloga. n— Trboveljsko bolniško In podporno društvo v Ljubljani naznanja svojim članom, da ie banska uprava potrdila nova društvena pravila, odobrena na zadnjem občnem zboru. S tem je priznan društvu pravni temelj in je omogočena izvedba višjega zavarovanja, ki bo za vse člane največje važnosti. V torek 10. t- m. bo že piva seja novoizvoljenega društvenega odbora, da se konstituira in da se določi delovni program. o— Devetdesetletnico svojega rojstva je slavil te dni g. Franc Verbič, bivši trgovec, ki je pred 26 leti opustil svojo trgovino v Bistri pri Borovnici ter živi sedaj pri svojem sinu, upokojenem profesorju Jožetu v Streliški ulici. Jubilant je za svojo visoko starost še izredno čil in trden. G- Verbič ima sedem sinov in 'hčerk, več vnukov in tudi že tri pravnuke. Čvrsti slovenski korenini želimo še stoletni jubilej! n— Mestni magistrat opaža, da hišni posestniki zanemarjajo in ne vzdržujejo v redu strešnih odtokov, žlebov, snegolovov, odpadnih cevi, peskolovcev in odtočnih kanalov in da ee strešne vode prosto razlivajo po hodnikih in cestiščih. — Vsi posestniki se v smislu § 54 stavbnega reda za Ljubljano in pa v smislu cestno-policijskega reda pozivajo, da takoj ln še pred zimo urede strešne odtoke v smislu predpisov. — Proti vsem posestnikom, ki bi pozivu ne ustregli, se bo kazensko postopalo. ■— Iz gledališča. Danes ob 16. bo v operi Miklavževa prireditev, drevi pa se bodo Igrali Ibsenovi »Strahovi-« za abonma B z Mari o Vero, Neffatovo, Levarjem, Debevcem in Kraljem. — V soboto se bt pela Puccinijeva »Tosca< z ViHan-Kunčevo v naslovni vlogi. Ostala zasedba: Primožič. Marčec, Križaj, Mohorič in drugi. Izven abonmaja. — V nedeljo popoldne se bo pela Kalmanova opereta »Grofica Marica« s Poličevo v naslovni vlogi, zvečer pa opera »Carmenc s Thierry - Kavčnikovo v ta poa-ebAtane n».«flOaJ» t dtoetrijaj) KAMC. LJUBLJANA K. AH C (WoHraml, MARIBOR CEN1K iKATlSt naslovni vlogi. Obe predstavi izven abonmaja pri znižanih cenah- a— Miklavževa prireditev v operj bo danes ob 3. popoldne. Opozarjamo, da bodo cene znižane dramske. V igri »Janezek Nosanček« ie za Miklavžev nastop prirejena nova scena. Miklavž bo otroke nagovoril. Po nagovoru se bo vršilo obdarovanje- Obdarovani bodo vsi navzoči otroci, posebne pozornosti pa bo deležnih 20 do 24 otrok iz zavetišča. Pri predstavi bodo sodelovala poleg dramskega ansambla godba dravske divizije in balet. Prireditev bo za otroke veliko presenečenje, ker bo prva te vrste v Ljubljani- o— Miklavževa prireditev ki ljubljanski trgovci. K darilom, s katerimi bodo obdarovani pri Miklavževi prireditvi v gledališču vsi prisotni otroci, posbeno pa 24 naj-ubožnejših otrok zavetiščarjev, so prispevale naslednje ljubljanske tvrdke: Drago Sch'wab, Elite, Sana, Hrehorič, Urbane, r. M Schmitt, Narodna knjigama. Maček, Ant Krisper M■ L C. Mayer, H. Franzl, Oblačilnica za Slovenijo, Franc Pavlin, J. Olup. A. Prelog, M- Tičar, A & E. Skaber-ne, Siegel & drug, The Rex Co, L. Mikuž, Ign. Repše, Lazar, I- Verbič, V. Lesjak, Frande, Zvezna knjigarna. Imena tvrdk, ki bodo še v teku Četrtka ia petka dopoldne vposlala darila, objavimo prihodnjič. a— Zeppellnov polet okrog sveta. Danes ob 14-30 bo predvajala ZKD v prostorih Elitnega kina Matica premi ero velezanimi-vega Ufinega filma o grandijoznem Zeppe-linovem poletu okrog zemeljske obte. Film nam predočuje potovanje preko Nemčije, Sibirske Rusije, svečanosti v Tokiju ln Ameriki ter zmagoslavni povratek v Nemčijo. Nadalnje predstave jutri ob 1«L30 uri ter v nedeljo ob 11. dop. n— Slovensko društvo za varstvo Hvali v Ljubljani opozarja Sanstvo kakor tudi vse ostale ljubitelje živali, da daie društvo svoiim članom brezplačno samo proti povrnitvi faktičnih (poštnih) stroškov vsa potrebna pojasnila in strokovne nasvete, za katere se člani lahko vedno obračalo pismeno aH ustmeno na odbor društva. Zato je v interesu vsakega ljubitelja živali, da Je član navedenega društva. V ta namen bo pozneje, ko bodo izvršene vse organizacijske predpriprave, izborno slu-žilo društveno glasilo »Priiatefi živali«. Da pospešite ustanovitev tega mesečnika, prijavite tudi s^oj pristop društvu a dopisnico, ki io naslovite na Slovensko društvo za varstvo živali v Ljubljani. Piranska cesta 59. Članarina znaša letno 12 Din enkratna pristopnina 5 Ditt_ Star BUDDfflST uči skrivnosti ie Mirvane, v tempiju svetih opte si tr! Je banane: »Vse življenje Tvoje so le sanje, v BUDDHA čaju našel boš spoznanje.« Tea Import, Ljubljana, Aškerčeva ul. b— CeskoslovensM Oboe v Ljubljani vabi svoe prijatelje na predstavo hitkovne» ga gledališča, ki jo priredi v nedeljo 8. t- m. ob 4. popoldne v Narodnem domu-Igrala se bo veseloigra »Hudičj na gradu«. o— »Soča«. Naslov jutrišnjega predavanja je »Potovanje v Ameriko<. Snov ie nadvse zanimiva. Predaval bo g. prof. dr. Vinko Šarabon. Pojasnjevale bodo predavanje skioptične sKke. Predavanje se bo vršilo kakor navadno pri »eta« uprizori v soboto 7. t. m. v Sokolskem domu Molierovo komedijo v 5. dejanjih »Skopuha v režiji g. J. Pavčiča. n— Poneverbe na da\'kariji. Pred rednim sodiščem se bo vršila v dneh 19.. 20. in 21 tega meseca razprava proti več davčnim uslužbencem radi poneverbe. Afera je pred letam dni vzbudila mnogo prahu. Iz Laškega 1— Um se fi je omračil. Zaradi razžaljeni a Veličanstva se j« nahajala pri tukajšnjem sodišču v preiskovalnem zaporu Ivr» na Volaieva, kmetica iz Turškega lesa. Ko ji je sodnik razložil, da se bo zagovarjala, pred državnim sodiščem v Beogradu in so jo odVedli nazaj v zapor, je pričela naenkrat besneti, trgati s sebe obleko ter se metati po tleh. Poklicani sodni zdravnik je povedal, da se je nesrečnici omračil um. Po strašnih napadih besnosti se je po več urah nekoliko pomirila, nakar so jo odposlali potom naše občine v njeno domovin« sko občino Dol pri Hrastniku. 1— Posilstvo in rop V tukajšnje sodne zapore so orožniki privedli 35Ietnega brezposelnega delavca Ivana Gašperuta, doma rz okolice St. Janža, ki je osumljen, da je dne 29. novembra okrog poldneva napadel na cesti iz Ojstrega proti Prapiotnemu nad Hrastnikom 261« t n® Heleno B., hoteč jo posiliti. Ker se je imenovana branila in klicala na pomoč, je napadalec popustil, a ji je iztrgal zavitek z raznimi predmeti in denarnico z nekaj gotovine, vse skupaj v vrednosti 900 Din._ Gašperut dejanje taji, ne more pa dokazati, kje se je nahajal v kritičnem času. Iz Ljutomera lj— Kvaterni sejem, ki bi se moral vršiti 17. t nu, je mestna občina zaradi proslave rojstnega dne Nj. Vel kralja preložila na naslednji dan, to je na sredo 18. t m. Se» jem bo kramarski in živinski. lj— Prevzetje pekarne. Pekarno pokojnega Fedorja Kukovca je prevzel g. Viktor Kukovec. lj— Ptič v kletki. Pred nekaj dnevi se je družina tukajšnjega posestnika Ludovika Potočnika spravljala k večerji. Takrat je gospodinja zaslišala zunaj pred kuhinjo sumljive korake in videla, kako je neka senca smuknila v shrambo za žito in orod* je. Stopila j« na prag ter vprašala, kdo bi bil. Odgovora ni bilo, pač pa je slišala, kako so verige v shrambi zarožljale. Poklicala je moške in ti so izvlekli iz shrambe moža. ki je trdil, da je iskal samo pre no* čišč-a. Ko so poslali po orožnike, je ponujal možem 100 Din, če ga izpuste. Orožniki so ugotovili, da je tajinstveni prišlec Franjo Senjor iz Nedeljišča v Medrmrriu. V žepu je rms? kar tri denarnice, kar opra« vlčuje som, Ai Je najbrž fepni tart in Je v shrambi Potočnikovih imel tudi slabe namene, katerih pa noče odkriti. Zato je Himljivi ptič ostal v zaporih tukajšnjega sodišča, dokler ne ugotove vseh njegovih grehov. _ _ Spori SK Železničar : SK FMfa V nedeljo bo prijateljska tekma med mariborskimi Železničarji in Ilirijo. S to tekmo se najbrže zaključi jesenska sezona v Ljubljani. Gost iz Maribora se je v kratki dobi svojega obstanka povzpel na lepo višino in je popolnoma enakovreden : ipidu in Mariboru. Vsem je gotovo še v spominu nastop Železničarjev na jubilejnem turnirju Hermesa, kjer so nudili odlično igro. Njihov nastop proti Hermesu preteklo nedeljo v Mariboru je končal z visoko zmago 6 : 2, kar priča, da je mo« štvo trenutno v jako dobri fronti. Ilirija bo skušala kolikor mogoče ugodno zaključiti svojo jesensko bilanco in bo imela z agilnimi Mariborčani vsekakor težko delo. Službeno iz LNP. Seja upravnega odbora LNP bo jutri v petek 6. t. ra ob 20. v mali dvorani Delavske zbornice. Pro« sim polnoštevilne udeležbe. — Tajnik 1. ASK Primorje (nogometna sekcija). — Danes ob 19. trening; zbirališče pred tajništvom. SK. Ilirija (iz tajništva). V tem tednu odpadejo vsi treningi v telovadnici srednje teh. šole. Treningi prično zopet prihodnji ponedeljek. Sekcijski načelniki naj od* dajo najkasneje do sobote zvečer sezname naraščajnikov pri blagajni kavarne Evropa. Oni načelniki, ki še niso predložili poročil za občni zbor, naj store to do sobote opoldne. Redni občni zbor bo v četrtek 12. t. m. ob 20. v dvorani OUZD. na Miklošičevi cesti. Posebnih vabil se ne bo pošiljalo. K. Ilirija (bazenska tn pla\>alna sekcija). Članice bazenske in plavalne sekcije se naprošajo, da se zglase danes ob 18. v klubski sobi kavarne »Evropa« v svrho razgovora o miklavževem večeru. Važno, zato prosim točno in vse. — Tajnik I. S. K. Ilirija (vsem sekcijam). Odbor S. K. Ilirije opozarja članstvo vseh sekcij, da se VTŠi vsakoletno običajno miklavže-vanje letos v soboto 7. t. m. ob 20. uri v areni Narodnega doma. Odbor vabi celokupno članstvo, da poseti ta večer v čim večjem številu. Priveditc s seboj svojce Ln druge naše prijatelje. Dolžnost vsakega člana jc, d'a pridno agitira za ta večer. — Odbor SK Ilirije. SK Ilirija (nogometna sekcija). Važna seja sekcijskega načelstva bo danes ob 18. v Prešernovi sobi restavracije »Novi svet«. Ob 18.45 istotam kratek sestanek igralcev skupine I; udeležba obvezna! V nedeljo 8. t. m. igra I. moštvo s SK Železničarji iz Maribora ob 14.30, rezerva pa ob 13.30 predigro. SK Bled. Vse član« in nečlane, ki se zanimajo za plavanje, veslanje ali -vaterpolo, vabimo na ustanovni sestanek vodno-sportne sekcije, ki se bo vršil v soboto, 7. t m. ob 19.30 v gostilni Zrimec v Gradu. Dnevni red: otvoritev, volitev sekcij« skega načelstva, I. internacionalne veslaške tekme 1930 na Bledu in razni predlogi. Gosoodarstvo Načrt zakona o izkoriščanju vodnih sil Ministrstvo za zgradbe je izdelalo načrt zakona o izkoriščanju vodnih sil, ki ga je poslalo vsem zbornicam in interesiranim gospodarskim korporacijam v izjavo. Minister g. Savkovič je o tem zakonu podal izjavo, v kateri uvodoma ugotavlja, da se v naši državi upravlja vodno pravo po sedmih različnih zakonih pokrajinskega značaja, ki eo bili uveljavljeni pred 40. in več leti ko so glede izkoriščanja vodnih sil mislili le na male in neznatne naprave in nikakor ne na naprave, kakršne se gradijo danes. Črna gora ter Bosna in Hercegovina pa sploh nimajo posebnega vodnega zakona. Zaradi različnosti predvsem pa zastarelosti in nepopolnosti dosedanjih zakonskih predpisov in ker je izkoriščanje vodnih sil izredno važen faktor v našem gospodarstvu, se je izkazala nujna potreba izenačenja vo-dopravne zakonodaje. Zakon o izkoriščanju vodnih sil je pravkar izdelan ter se ima uveljaviti za vso državo, dočim se splošni del vodnega zakona, ki naj tvori s prvim celoto, že izdeluje. Naša država je bogata na vodnih silah, ki se pri manjši vodi cenijo na 3 in pol milijona konjskih sil bruto. Ogromen del teh vodnih sil se ne izkorišča, manjše vodne sile pa se izkoriščajo na najprimitivnejši in najneraeijonalnejši način. Po zbranih podatkih je v naši državi v celoti 880 naprav s turbinami v jakosti preko 60 konjskih sil, od katerih je racijonalno izrabljenih le -16.480 k s., dočim je primitivnih naprav v jakosti izpod 50 k. s. preko 300 000. ki pa izrabljajo le 30—40 odstotkov razpoložljive energije. Pri nas je bilo vprašanje vodnega gospodarstva do sedaj prepuščeno edino krajevnim upravnim oblastvom. ne pa strokovnim tehnikom m gospodarjem, ki bi skrbeli, da se vodne sile izkoriščajo racijonalno. Ne sme se dopuščati, da se naprave za izkoriščanje vodnih sil dalje izkoriščajo tako. da koristijo samo lastnikom, dočim pomenijo »a skupnost škodo. VREMFNSKO POROČILO Meteorološki zavod ▼ Ljnbljani. 5. decembra 1929. Višina barometra 908.8 m ICraf Cas Baroflj. & Smer vetra J2 Pa d a vrne Opazovanja . b. "Šj v tn. «0 r Vrsfa r B»m d* 7- •»« Ljubljana Maribor Zažreb Beozrad Sarajevo Dubrovnik 8. 166 0 /65"/ 7657 766 4 10 4 8 7 76 90 85 83 SW 4 NW 4 W 4 mirno 7 10 1 . 1 • • • Skoplje 7. 7fi8'8 5 90 mirno 10 Split • 7665 10 90 WNW 2 1 - Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 11.6, najnižja 9.4. Solnce vzhaja ob 7.23, zahaja ob 16.19, luna vzhaja ob 11.54, zahaja ob 20.35. Dunajska vremenska napoved za petek: f zapadu in jugu Avstrije oblačno, pozneje padavine; na vzhodu prehodno zboljšanje. V spiošnem še toplo vreme. Gospodarska mož vsakega naroda je toB-ko večja, kolikor 9e ljudska moč bolj poni nožu j p za mehanično energijo, ako je ta energija poceni. Fakt pa je, da je vodna sila najcenejša mehanična energija, zato je neobhodno potrebno, da se čim prej ustvarijo pogoji, ki naj olajšajo zgraditev naprav za racijonalno izrabljanje te energije. Izkoriščanje vodnih sil je v prvi vrsti pravica države, potem pa okolice, v kateri se nahaja. Zato mora tudi privatna inicijativa, ki jo zakon sicer v znatni meri pospešuje, priti v poštev šele za samoupravnimi edini eami . Dovoljenja za izkoriščanje se bodo dajala za omejeno dobo, ki bo potrebna sa aniortizac. investicij in za skromen zaslužek žek. Po izteku koncesijske dobe bo naprave prevzela ali država ali pa bodo še nadalje v eksploataciji posameznikov pod pogojem, da našemu podeželskemu prebivalstvu nudijo ceneno motorno silo za kmetijske stroje, razsvetljavo itd. Zakon o izkoriščanju vodnih sil je prepojen z željo, da se zasifura racjonalno izkoričanje vodnih sil v korist narodnemu blagostanju in da se naše gospodarsko življenje dvigne na višjo kulturno stopnjo. _ v petih mesecih so se devizne rezerve Narodne banke povečale ra 1 milijardo 100 milijonov. Nairrnfrpa foam.Va Je čroEafe izkoiz o svetom stEirjjiij na dun 30. nov. t. U az katerega }e raz-vidfcno. so se deiviane rezerve v zsudirtia oetntfirm aaveirJbra por.otvrao dvosjmfc za 125 jnr®jomKW Dan. Istooaisrao se je «ukE cfaflofc bamlk-ovceiv povečal za 147 traJficmimv Din na 5690 rnffiio«<*v. Krovne vlto-ge ipri Nairodlmi hainM pa so v zmeiri z veMko Jt-3ovridincts/'iio na feina. Kava Hag jamči: večji užitek in boljše zdravje. ___ Mara Hag: varuje srce in živce! BOM Ta bon daje pra-rieo a« prost BREZPLAČEN VZOREC Plastno, g* od-eiete ia poiljete ■ VaAfca točnim B&slorom na KAVA HAG, d. d., Zagreb. TomaHčera «L i. Devize in rainte. Ljubljana. Amsterd. 22.765, Berlin 13.5025, Bruselj 7.8926, Budimpešta 9.8855, Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9), Dunaj 792.29 _ 795.29 (793.79), London 275.18, Newyork 56.265 Pariz 221.04 — 223.04 (222.0-1), Praga 166.89 — 167-69 (167.29), Trst 294—296 (295). Zagreb. London 274.78 — 275.58, Newyork 56.165 — 56.365, Pariz 221.04 _ 223.04. Milan mi47 _ 296.147, Curih 1084.4 — 1097.4, Amsterdam 22.75 — 22.81, Berlin 13.4875 — 13.5175, Dunaj 7.9247 — 7.9547. Prana 166.89 — 167-69, Budimpešta 7.9690— 7.9990. Curih. Zagreb 9.1275, London 25.11125, Newvork 514.43. Pariz 20.2625, Milan 26 935, Madrid 72.10, Berlin 123.18. Dunaj 72.40, Praga 15.2625, Bukarešta 3.0675. Efekti. Ljubljana. Celjska 170 den., Ljubljanska kreditna 123 den., Praštediona 905 den., Kreditni zavod 170 den., Vevče 130 den.. Ruše 250 — 260. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 435.5 — 436.5, kasa 435.5 — 438.5, ra december 435 _ 437, za februar 411 — 412.5, investicijsko 85.75 — 86. agrarne 51.5 do 51-75; bančne vrednote: Praštediona 905 do 910, Union 200 — 201, Jugo 83 — 84, Ze- maljsak 128 _ 130, Narodna 8250 denar, Srpska 157 den., Ljubljanska kreditna 123 den., Pol jo 16 — 16.75; industrijske vrednote: Narodna šumska 50 denar, Našička 1418, Gutmann 175 — 180, Slaveks 94 do 98. Slavonija 175 — 185, Drava 300 blago, Šečerana 370 — 380, Ljevaonica 180 —, 210. Brod vagon 136 — 150, Vevče 138 denar, Dubrovačka 430 blago. Jadranska 550 do 600, Trbovlje 452 — 455. Beograd. Vojna škoda 434 — 435. za januar 436 — 436 5, investicijsko 84.25 zaklj., agrarne 51 — 52. Blagovna tržišča Les + Ljubljanska borza (5. t. *n.). Tendenca nespremenjena. Zaključenih je riilo 7 vagonov, in sicer 4 vagoni bukovih drv, 1 vagon jelovih kolobarjev (poveiov) in 2 vagona brzojavnih drogov. — Lesni trg v zadnjem času ne zaznamuje mkskih bistvenih sprememb. Tendenca je mlačna in promet nikakor ne odgovarja živahnosti, ki bi se morala razviti v zimski 6ezoni. Konsum išče in kupuje le najbolj potrebno blago, ki ga sproti potrebuje. Sezonsko je ž.vahno le povpraševanje po dneh in oglju. Suhih drv že zelo primanjkuje, ker so zaloge pošle, dočim eo zaloge svežih drv precejšnje. Žito + Položaj na fitnem trgu. Pričakovana okrepitev cen za pšenico je končno prišla vendar do izraza. Na chicaški borzi je de-cembereka pšenica pred tednom dni notirala okrog 122 centov, včeraj pa je bil po malenkostni oslabitvi napram torku zabeležen tečaj 129 1/8. Tudi na vseh kontinentalnih tržiščih so se cene v tekočem tednu očvrstile. Pri nas eo producenti pričeli zadrževati blago ter 90 ponudbe naenkrat postale prav malenkostne. Vse računa z nadaljnjim dvigom cene. Po 6tatistiki izvoza smo do novembra izvozili 39.000 vagonov pšenice skupno s preostankom iz lanske leitine; do 1. januarja pa se ceni skupni izvoz na preko 50.000 vagonov, tako da nam trenotno preostaja za izvoz le kakih 10.000 vagonov, ki jih bomo najbrž izivozili še v decembru. Poznavalci razmer izražajo že bojazen, da bomo preveč izvozili in da bomo na spomlad primorani celo uvažati pšenico po visokih cenah. Vsekakor pa je treba upo&tevati, da bodo naše cene postale bolj neodvisne od inozemskih cen v tre-notku, ko bomo presežek izvozili in ko ne bo več potrebe po izvozu. V takih primerih nas izkušnja prejšnjih let uči. da se pri nas cene zaradi carinske zaščite dvignejo preko svetovne paritete. Rezervi ran ost kupcev danes torej ni več prav utemeljena, zlasti ko je danes cena pšenici še vedno pod svetovno pariteto, čeprav je prekoračila za ba-ško vagonsko blago že 200 Din za 100 kg (fco nakladalna postaja). Zadnje dni je večje povpraševanje predvsem za moko >0<, ki je v Vojvodini ni več dobiti izpod 310 Din, dočim aoti rajo boljše znamke 820 —330 Din. Tudi za temnejše vrste moke je več zanimanja ter kažejo cene prav tako nagibno6t k dvigu. NOGAVICE 1 Ž.I60M + Ljubljanska borza (5. t m.) Tendenca aa pšenico, koruzo in oves mirna, za rž neenakomerna. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (sL post. mlev. tar. pL 30 dni): baška 79 kg 247.5—250; 78 kg 245—247.5, 77 kg po 240 — 242.50, sremska 77 kg po 237-50—240, slavonska 77 kg po 230—232.50; moka: ,0< franoo Ljubljana 370—375; koru-«a: baška, umetno sušena 195 — 197.5, po mlevski tarifi 192.5 — 195, času primerno suha s kakovostno garancijo 170 — 175; finkvantin: baški 245 — 247.5; oves: baski, 63/64 kg 195—197.5 Din za 100 kg. + Novosadska blagovna borza (5. t m.) Tendenca stalna. Cene pšenica eo ee dvignile. Promet: 93 vagonov pšenice, 38 vagonov moke in 2 vagona ječmena Pšenica: baska 77 kg 200 — 205; baška 78 kg 202.5 do 207.5; sremska 75 kg 182.5 — 185. Jee-men: baški 122.5 _ 127.5. Oves: baški in banaSki 137-5 — 142.5. Koruza: baška in sremska 105 — 107.5; s kakovostno garancijo 110 — 115; za december - januar 115 do 117-5; za marc, ladja Dunav 132.5 do 135; umetno sušena 130 — 135. Moka: baška »Ogc 305 — 315; >2< 275 — 285; »5< 235 — 245; >6< 185 — 195. Otrobi: baSd 95 — ioa + Dunajska borza za kmetijske proizvode (4. m.),V s8deaiu z faoearrttSldrtB harraamš so m tod! m diuavajsSteitn tržSču cene teodvoo dtvianffle. Zara3n*amje je b5o fcceiceratriTano predtvisesn m pšemfco. Za Jozosaovrar.sko potftsfao pženžco so s» deoecnfher zahteva® 1.45 R5. za haSkio iu bansv SBoo pa za manc-ajprS 1 -52 Kč er šieg> Dnimi. Za itoomao nš feSo tioffiko sajnteamfo. ter se Je Budita. za mag po 1—4.02 Kč ex Step Dnatvaj. Cene pše-mai so bffle kekSho povSane ea 25—50 zrošeivv. Uraidlno nottšrajjo vfcTrjSno pnotmeffrc dajmefc in carina, foo DuBiai: pšenica: domača 33—32.75, ma-dižarsik« poiSsfe 37.25—38.75; rž: majrchfeMsJca 26—36.50; komra: nova podttan0ws8oa 21—22. Mf>-ka »O« v tmgavfeii na defoeito: doma&a 60—62. madžarska 56—60, tagosikuvensioa 55.50—517. NOVI RADK) CENIK IZŠEL RaiapoSiSja se breapllačina. Viking, Zagreb, Bar. JeiačJčeva 2 1 Najboljše, najtrajnejše. zato 13 Izvleček Iz programov Petek, 6. decembra. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio - orkestra. — 18.30: Nekaj zanimivosti o Angliji in Angležih. — 19: Gospodinjska ura. — 19.30: Italijanščina. — 20: Predavanje o glasbenih listih. — 21.15: Koncert radio - orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. — Predavanje o Morse je vih znakih. Sobota. 7. decembra. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana, glasba — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio - orkestra. — 18.30: Esperanto. — 19: Vzgojeslovno predavanje, -r 19.30: Nemščina — 20: >Ave Marija< v glasbi; eolospeve poje gospod Gostič. — 21: Koncert radio - orkestra — 22: Napoved časa in poročila — Nadaljevanje koncerta. ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba. — 20.30: Violinski koncert _ BEOGRAD 10.30: Reproducirana glasba. — 12.40: Koncert radio - kvarteta. — 17.30: Popoldanski koncert orkestra. — 20: Koncert ciganske kapele. — 21: Igralski večer. — 21.30: Poročila. — 21.-K: Pojoča žaga s klavirjem. — 22: Godba za ples. — PRAGA 16.30; Popoldanski koncert. — 17.30: Pesmi s spremijevanjem kitare. — 19: Prenos opere iz gledaliča. — 22.20: Koncert lahke godbe. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert — 17.30: Arije in pesmi. — 19: Prenos opere iz gledališča v Bratislavi. — 22.20: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 17: Prenos koncerta iz Vilne. — 20.30: Večerni koncert lahke glasbe. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert — 15.10: Pevski in klavirski koncert. _ 18.10: Beethovnova glasba. — 18.40: Otroške pesmi. — 19: Literaren program. — 20: Sehu-bertova glasba. — Godba za ples. — BERLIN 17: Popoldanski koncert. — 18: Lahka godba orkestra. — 20: Večerni koncert — 20.45: »Berlin - Dunaj«, dvoboj v besedah in glasbi. — Godba za ples. _ FRANKFURT 16: Koncert iz Stuttgarta. _ 17: Godba za pks. — LANGENBERG 19.30: Pevski koncert — 20.15: Kabaretni program. — 21.45; Prenos iz Stuttgarta. __ LANGENBERG 17.30: Operetna glasba. — 20: Zabaven večer. _ 23: Nočni koncert in ples. — 24: Jazz - band. — STUTTGART 16: Popoldanski koncert — 17: Godba za ples. — 19.30: Pevski konoert — 20.15: Program iz Frankfurta. — 22.15: Švicarski »jodlarjic. — 23.15; Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15; Dopoldanski koncert. — 12: Koncert vojaške godbe. _ 17.30: Popoldanski koncert. — 19: Koncert arij in pesmi. — Lahka godba. — LONDON 19.45: Beethovnove klavirske sonate. _ 21.15: Orkestralen in pevski koncert — 22.35: Operetna glasba. — Godba za ples. — RIM 17-30: Popoldanski koncert. — 21: Dramski in koncertni večer. Županove hlače Hlače ne smejo biti preveč lepe, dru« gače vzbujajo preveliko pozornost in to ni vselej dobro. Temu lahko potrdi gospod Pearlman, župan mesta Hulla na Angleškem. Nekega dne se je pri« kazal v takšnih hlačah in je ljubim so« meščanom tako »padel v oči«, da so ga vprašali, kateri krojač mu jih je neki urezal. »Neki krojač v Londonu«, je odgovoril župan polaskano. »Pet krojačev v Hullu mi jih je pomerilo, a nobeden ni bil zmožen, da mi jih napravil, kakor se spodobi. Zato sem šel v London.« Radi te izjave velikan« ska zamera med domačimi krojači, de« putacija na županstvu, razburjena de* bata — skratka, ubogi župan ni reč vedel, kje se ga glava drži in kako bi pomiril razkačene in užaljene obrtni« ke. Tu je posegla mati županja vmes in poskusila popraviti z žensko pret* kan ostjo, kar je bila pokvarilo nedi« plomatska moška nerodnost. Začela je hvaliti na vso moč eleganco izdel« kov domačih krojačev in je navedla za primer petorico najbolje oblečenih hullskih mož, češ če hočemo, pa tudi doma nekaj lepega skupaj spravimo in nam nj treba tekati v London. S to hvalo so se pošteni hullski mojstri ši« vanke zadovoljili in so odšli. Zgodilo se pa je, da so se medsebojno vpra« šali, kdo je prav za prav avtor peto« rice hlač, ki jih je mati županja tako hvalila. In na svoje veliko preseneče« nje so zvedeli, da ni bil nihče med nji« mi. Tako so šli poizvedovat k nosil« cem lepih hlač samim in ti so jim od« govorili — da so si jih dali urezati v Londonu... Lisičji rep kot talisman v igri Bistroumno sleparstvo fcranco igralskem sketfa draguljarja v atenskem klubu Ravnateljstva vseh igralnih klubov imajo često opraviti z gosti, ki »po« pravljajo« srečo in odnašajo ogrorn« ne dobičke iz igralnih dvoran Ako pridejo na sled kaki taki malverzaci« ji, takoj zadevo urede brez krika in vika v najpopolnejši tišini, ker je v interesu igralnice same, da podobne stvari ne pridejo na dan in ne vzbude neljube pozornosti. Nedavno je v atenskem aristokrat« skem igralskem klubu vzbujal pozor« Gospoda, ki se uradno ne poznata AmerfSH poslanik Schurmann ki aorietsU poslanik Krestinskij na plesa Inozemskega tiska v Berlinu. Amerika še nI priznala Sovjetske umije, tako da poslanika še ne smeta ura4no občevati, kar ju pa ne ovira, da se ne bi sestala pri čaši vina. nost fionski draguljar Pavel Coste, čigar izredna sreča pri kartah je vzbujala zavisi vseh soigralcev. Coste je igral vedno 'a manjše zneske, zelo redko je iz« gubil in je večer za večerom odnašal iz kluba težke tisočake. Soigralci so si belili glave, odkod ta stanovitna sre« ča pri kartah, pa bilo je zaman. Na kako nepošteno igro ni bilo mogoče misliti, ker je Coste igral vseskozi pošteno, da niti najbolj izvežbano oko nadzornika igralnice, ki mora po« znati vse mogoče načine sleparstva. ni moglo odkriti najmanjše nepravil« nosti v igri francoskega gosta. Posetniki kluba so ugibali in celo zaupno vpraševali Costeja, kaj da je vzrok taki nenavadni sreči. Coste pa je smehljaje vsakemu pokazal lisičji rep, ki mu prinaša srečo v igri, češ da on sam trdno veruje v to in zato uspeh redko kdaj izostane. Res je Coste pri vsaki igri izvlekel iz žepa lisičji rep in ga dejal predse na mizo poleg svoje doze za cigarete Dokazal je prijateljem celo čudodel» nost tega repa, da je parkrat igral brez njega in je i^ro točno izgubil. Igralci so, kakor znano, zelo vražasti, zato so na vse mogoče načine skušali izvedeti, v čem je tajna moč tega li« sičjega repa. Celo manj babjevernim ljudem je postal ta rep silna žago« netka. Čez nekaj tednov pa je gospod z lisičjim repom radag,« je predstavil Janovec mladega, vitkega moža z naočniki, čigar obraz je spominjal na tibetske menihe. »Lahko pričnemo, princ, gospod dr. Klapka je prinesel neki rokopis s seboj. Tu je, prosim.« »Hvala,« je dejal svetlovidec trudno, vzel ovitek in ga obračal z zaprtimi očmi med prsti sem in tja. Hipoma je vzdrhtel in zmajal z glavo. »Čudno,« je zašepetal in napravil po-žirek vode. Potem je vtaknil svoje tenke prste v ovitek in okamenel. Rumenkasti obraz mu je postal dozdevno še za en odtenek bledejši. V sobi je bilo tako tiho, da si slišal samo so-penje gospoda Janovca. Gospod Janovec je imel namreč golšo. Tenke prin-čeve ustnice so drhtele in se spačile, potne kaplje so se mu prikazale na čelu. »Tega ne morem vzdržati,« je zastokal in izvlekel prste iz ovitka. Z robcem si je obrisal čelo, popil naglo nekoliko požirkov vode in vzel ovitek previdno zopet med prste. »Človek, ki je to pisal.« je začel z zamolklim glasom. »ta človek ima silno moč — toda« iskal ie očitno prave besede, »moč, ki preži. Njegovo prežanje je grozno.« Kriknil je in spustil ovitek na mizo. »Tega človeka ne bi rad imel za sovražnika^ nenadoma izginil iz Aten, ne da bi se poslovil od svojih števil« nih prijateljev. Ugibali so, kaj naj bi bil vzrok temu tipičnemu francoske, mu slovesu, pa niso mogli dognati niti najmanjše stvari. Coste je poravnal povsod za seboj vse račune in vzela ga je noč. Prijatelji ki jih je obiral večer za večerom, so celo slutili, da je postal žrtev zločina in so silno ža» lovaii za šarmantnim tovarišem Ko se je nekoliko pozabilo bivanje šar« mantnega gospoda v Atenah, je rav« nateljstvo izdalo pretkan slepareki trfk draguljarja, pri katerem je oni občudovani lisičji rep igral sicer važno, vendar zelo podrejeno vlogo. Kakor navadno, je do razkrinkanja sleparstva tudi tu pomagal samo slučaj Ravnatelj kluba je med igro nopolnoma slučajno šel mimo Costeove mize. ko ga je z mize z oslepljajočo silo zadel žarek, ki se je odbijal od doze srečnega igralca. Sam na sebi ta refleks kajpada še ni pomenil nič. vendar je ravnatelj postal pozoren na dozo. Stopil je za hrbet Francozu in opazoval igro. Pri tem je videl, da je doza brušena na poseben način in da služi igralcu kot ogledalo. Sa* mo z mesta igralca je bilo to opaziti sicer pa se je na pokrovu zrcalil le strop dvorane. Opazovalec je parkrat stegnil vrat in je končo le ugotovil, da Coste pri deljenju v pokrovčku vi« di vse karte svojih soigralcev. Ker pa je vedno dobival, je tudi vedno delil. Sleparski gospod je imel samo izvr« sten spomin, da si je natančno zapom. nil, komu je dal kako karto. Bistvetni Maršal Mackensen — < osemdesetetnik Po zmagah nad Srbijo m Rumunijo te M ob prevrata na umiku ujet in le prebil poldrago leto kot vojni ujetnik v Solunu. Maršal le v uniformi nekdaj slavnih WUjemov!b huzarjev. ki Imeli na čaki kot znak mrtvaško glavo. pripomoček sleparstvu je bilo tedaj ogledalo na pokrovu doze, lisičji rep pa je le odvračal pozornost od doze, ki je že sama bila na videz čisto preprosta. Ravnatelj je Lionca še pustil igrati do konca, poz« neje pa ga je poklical v pisarno in mu stavil predlog, da takoj položi v blagajno direkcije približni prislepar* jeni znesek, ali pa bo imel opraviti s policijo. Coste je seveda volil prvo in izginil, kakor bi se vdrl v zemljo Ana* li kvartopirskih sleparstev pa so bili a en primer enostavnega in zato učin* kovitega sleparskega načina bogatejši. Tobak in morala Svet seniorjev metodistične cerkve ■* Ameriki je proglasil kajenje za nemo« raino in nespodobno ter prepovedal metodističnim duhovnikom cigarete in smodke. Na zadnji sinodalni konfe« renči pa so mlajši duhovniki spravili to prepoved na razgovor in dokazovali, da je popolnoma v jkladu z moralo in v ničemer ne nasprotuje verskim res« nicam zato tudi ni v kvar ugledu du* hovnikov Po hudi debati je prišlo do glasovanja in tu so mladi kadilci porazili stare gospode, nasprotnike tobaka. Zmagali so s 170 proti 132 glasovom Kakor se vidi večina nj baš velika in bi se glasovanje lah* ko končalo s porazom mladih, ako b! ne bil ugledni škof Stephens izjavil, da je vsako uživanje tobaka stvar po« sameinika in nima nikake zveze z mo ralo. j____ Vlak proti vlaku V državi Teonessee (Zedtajeoe države) je za vozil luksuzni brzovlak ▼ osebni rJaS. prt čemer ie skočil |z tira. 4 mrtvi in 60 ranjencev je bila posledica te nesreče. Slika nam kaže razbite vagone taks oz nega vlaka. »Zakaj?« je vprašal državni pravd-nik. »Ali je kaj storil?« »Ne vprašajte,« je prosil svetlovidec. »Vsako vprašanje mi je migljaj. Ta človek bi lahko storil vse mogoče, velika in strašna dejanja. Tu je ogromna volja ... po uspehu ... po denarju ... Ta človek se ne bi ustavil niti pU9oda .nezakonske' dece, važno družabno vprašanje, se tn opisuje v ozračju slovenskega življenja na kmetih. Zaplet je do neke mere ojačen baš z osebo vaškega župnika. ker ga njegov stan nd mogel obvarovati pred grehom, ki ga mora pri svodih vernikih preprečevati ali kritizirati. Njegov portret je dobro izdelan. Naj posebej podčrtamo prizor (impresiven bolj kot slika ego kot podroben opis), ko je župnik »stal -»vzdignjenimi rokami v temni noči, sredi .notnega polja, zrl v nebo, in duša se mu je razjokala« . . . Sploh je pripovedovanje preprosto, naravno, koncizno (kdaj pa kdaj hi ee moglo stilistično malo bolj razviti). Nima afektiranega iskanja ne ▼ psihološkem riti v stilističnem pogledu. G. PoJržaj zasluži da resno pričakujemo ostale dele tega romana. Ko bo le-ta pred nami celoten bomo lahko jasneje spoznali, ali je delo poteklo samo iz literarnega, opazovalnega zanimanja za slovensko vas. ali pa je tudi borbena socialna kritika, ki se razodeva v pisen.« Vladimir Kapnf. »Pesmice h prirode«. Avtor »Lovskih spominov« je pravkar izdal v samozaložba lično opremljeno zbirko mladinskih pesmi »Pesmice iz prirjde«. Knji-ži.-a je nenavadna po vsebini in obliki, štirideset v naših krajih živečih živali je dalo VL Kapusu snov za preproste pesmi, ki opevajo njihove značilnosti in navade in ki bodo mngle'— o tem smo preverjeni — vzbuditi v aiiadih srcih ljubezen do živali. V^rze odlikuje to. da 4e vsebina v skladu z ekzakt-nim pri-vdopisjem. vzlic tema pa s-» prežeti r. nežnim čustvovinjem. ki ga je pisec po-azal že v »Lovskih spomnili- Marsikate-a teh pesmic utegne preii. v šolske čitan-e. Knjižico je ilustriral akal slikar Niko pjrnat; 20 slik >-Nar. Listih^ z dne 4. t m. oitamo o tem nastopu med drugim to-le: Ko je g. Rijavec pred neka? leti gostoval še kot začetnik na odru Nar. divadla, sem bil opozoril nanj kot na nadebudno akvizicijo za našo rezervo soli- stov. Takrat pa ni prišlo do angažmana slovenskega pevca, kar je bdla, mislim, njegova sreča. Na češkem odru se najbrž ne bi bil umetniško razvil tako mogočno, kakor se nam je pokazal kot tenor v »Plesu z maskami«. Tako umetniško izpopolnitev doseže pevec samo ondi, kjer vodijo opero cilja se zavedajoče umetniške roke in kjer stoji na nje čelu osebnost, ki razume človeške glasove, pa tudi tam, kjer vlada med pevci konkurenčni boj. Vsega tega pa v češki optiri ni, zato prav da so mu bila zaprta vrata Nar. gledališča. Sedaj, ko je bil prišel med nas po nekajletni praksi na tujih odrih, se je lahko postavil s polno razvitim glasovnim materialom.« Kritik hvali »lahno gibčnost in prožnost« Rijavčevega glasu v _ konver-zacijskih prizorih, zvočnost in svežost njegovih tonov v kantilemo. »Pevec kaže sedaj na odru trdno, premišljeno in z dramatskim temperamentom oživljeno postavo.« Dve sto številk »Srpskega književnega glasnika«. »Srpski književni glasnik« je pravkar izdal kazalo svojih 200 številk obnovljene (povojne) serije od 1. septembra 1920 — 16. decembra 1928. Kazalo je zanimiv kažipot po 25. knjigah najodličnejše srbske revije, neizogiben kažipot onemu, ki ga zanima s r boka in sploh jugoslovenska ter svetovna književnost v zadnjih 10. letih. Med soirudniki so bili tudi Slovenci Fr. Albreht, B. Borko. Ivan Cankar, Juš Kozak, Srečko Kosovel, dr. Novačan, dr. St Saga-din, dr. Bogumil Vošnjak in O. Župančič. Še dve domači noviteti v Beogradu. Po »Misterioznem kamiču« »Veliki nedelji« in »Ljubavniku svoje žene«, dramskih novitetah. ki je o njih »Jutro« obširneje poročalo, bosta do 31. decembra v beograjski drami še dve premieri: Velmarja-.lankovi-ča »Bez ljubavi« in Todora M ari oj lovi da »Centrifugalni igrač«. O obema dramama smo na tem mestu na kratko že izpregovo-rili. O Manoilovičevi nai omenimo še fro. da 3e čisto kozmopolitska. V nji nastopajo osebe, kakor n. pr. parketni plesalec-pro-fesionist. hotelski boy, aviatik, novinar, direktor bara. ministrska hči, fatalna gospodična z rdečim solnčnikom, minister itd. Domača dramatska produkcija je tedaj dobro zastopana, (p) Življenjepis Jaroslava Cermaka. 0 Jaro-slavu čermaku, čigar slike iz srbskega in črnogorskega življenja (n. pr. »Ranjeni Črnogorec«) so v reprodukcijah razširjene tudi pri nas. niso imeli doeihmal niti Čehi obsežnejšega življenjepisa. Sedaj izhaja _ v Pragi o njem obširna monografija, ki jo izdajajo v zvezkih. Pred božičem ima 'žiti 12. zvezek, s čemer bo delo zaključeno. Znaten del življenskih bojev in tegob tega slikarskega pesnika srbskega junaštva in slikovitega narodnega življenja, se je odigraval na jugoslovenskih tleh, zato monografija o Cermaku zasluži našo pozornost Ne bd bilo prav. če bi jo naše revije prezrle. Petdesetletnica Em. Chalupnega. Eden najboljših čeških sociologov E. Chalupny je dovršil 50 let Chalupny je sistematik in se razlikuje n. pr. od Masaryka po tem, da je v sociologiji znatno manj živijenski in konkreten; izhaja iz A. Comtea in sploh iz francoskega racionalizma 18. in 19. stoletja. Je nasprotnik Marxa in njegovega sistema. Veliko delo Chalupnega sSoeiologie« še ni končano. Nov član Gonconrtove akademije. Pari; ška »Academie Goncourt«, čiji člani 90 bili nekoč Flaubert Maupassant in drugi, šteje samo dešel »nesmrtnikov«. Ko se s smrtjo katerega člana izprazni mesto, nastane hud boj zanj. Tudi za mesto po nedavno umrlem Courtelinu so se potegovali številni francoski pisatelji in javnost, ki se v Franciji bolj nego pri nas zanima za literarne dogodke, Je nestrpno pričakovala, koga bodo Gon- courtovi veljaki povabili v 6vojo sredo. Med mnogimi kandidati so izbrali Rolanda Dor-gelesa, avtorja raznih uspelih romanov, zlasti pa knjige »Croix de Bois«. Smrt prol. Jakoba Ferrana. V Barceloni je umrl eden največjih bakteriologov sedanjega časa, profesor Jakob Ferran. Posebno je zaslovel s svojimi proučevanji, tuber-kulov. ki bodo njegovo ime trajno ohranila v zgodovini medicinske znanosti. Ferran je pripravil proti tuberkulozno cepivo antialfa, s katerim v latinski Ameriki in v Španiji cepe deco v zaščito pred jetiko, kakor jih cepe v Franciji s Calmettovo vakcino. Puškin in današnji Rusi Tudi prispevek k vprašani«: ali se resnična poezija stara? Pesnik, ki ie res velik in ki ie izprego-voril narodu iz duše. ne zastari niti s sto-let;em- To dokazuie n. nr. kult A. S. Puškina. V nedavno izišlem zvezku beograjske »Misli« razprav!;a profesor ondotnesa vseučilišča dr. A. Pogodin o tem. kai pomen! ta eer.ialni poet za današnie Ruse. Že leta 1899. (stoletnica P. ro:stva) ie izšlo o niem toliko spisov, da ie dala Sipovskega biblio-grafi a debelo kniigo- Od tega časa ie narasla literatura o Puškinu za celo biblioteko. Toda vse to živahno zanimanje ni bito še nikdar tako veliko kot ie dandanes- Po« revoluciiska leta so v Rusiji in v emizraciii silno ooclobila in razširila zanimanie za avtorja »Evgeniia Oniegina«. V centru spi- sov. W so Iz5H v zadn'em času o Puškinu, stojita dva spisa: A Tirkove »Puškinovo življenje« in zbornik V. Vereseieva »Puškin v živlien u«. Prvi spis se odlikuje po znanstveni solidnosti. toplem načinu Pisanja in posrečeni sintezi. Izšel je (v Parizu) prvi zvezek na 500 straneh: drugi se pripravl;a. Zbornik V- Vereseieva. ki stalno Izhaja v novih izdajah, pričuie o Puškinovem kultu v sovi. Rusiii- Tu so dobro odbrani prepisi iz memoariev o Puškinu Is njegove korespondence in iz pisem njegovih sodobnikov« Mnogo novega dragocenega gradiva le zasledil Verese ev v nekoč nedostopnih arhivih. Izmed druzih del o Puškinu velia omeniti sois akademika Kot-llarevskega »Puškin kot zgodovinska osebnost«. dva spisa M. L. Hoffmanna. eseje mladega puškinista Leonida Grossmanna in studiio pesnika Briusova »M o i Puškin«. V sovjetski Rusiji ie nadalje izšla dolga vrsta zanimivega materiala za Puškinovo biografijo: tako so n. pr- niegova ljubezen- ^Cteiotft infmje cevCje in &ne$ne cevCje i danes vsalkcSo kuptije. ker ?e postaja ta znapika radi svoje oilične kva&itete iti elegantne fazone Uubljenče& vsega sveta. Zahtev alte samo »TRETORN« vrhijje hi snežne čevlje! Slike za legitimacije izdeluje najbitreje fotograf Hagon Hibšer, Ljubljana, St Petra cecta 25. 212 Prave smuške čevlje po švicarskem atoteam, fe prave juhtire ima ▼ talogi ia iideluj« po meri ZALOKAR, Gosposvetska 8 Preselitev trgovine! Vljudno naznanjam cenj. odjemalcem iz Celja in okolice, da sem 3. decembra t 1 preseli srvooo trgovino južnega sadja in bonbonov Iz Kralja Petra c. 8 v Prešernovo ul. 8 in bom v večjem obsegu prodajo nadaljeval. V zalogi imam vedno tu- in inozemske bonbone ter južnosadje. Priporoča se R. DEBENJAR trgovina južnega sadja in bonbonov. Tekstilnsgo zssl za Stovemiio, dobro vpel&amega v provinci išče proti proviziji tovarniško Skladišče. Nujre ponudbe z referencami pod »Prvorazredan« na Publicitas d. d., Zagreb, 15737 GurtdiiiMčeva ulica 11. čudil gospod Janovec. »Prisegel bi, da je pismo tega razbojnika, tega Dolgega Grege. Ali mi ne morete pokazati pisma? Še nikoli nisem videl pisave kakšnega morilca.« — »Rade volje,« je dejal državni pravdnik in potegnil ovitek iz žepa. »V ostalem je to vrlo zanimivo pismo,« je dodal in izvlekel list iz ovitka. »To se pravi . . .« obraz državnega pravdnika je spremenil barvo, »to pismo spada med akte . . . in ga ne smem pokazati . . . jaz . . .« ostale besede niso bile več razločne. Gospod državni pravdnik je odšel domov in ni opazil, da dežuje. »Jaz osel, jaz idiot,« je obkladal samega sebe z žaljivkami, »namesto Zelenko-vega pisma sem v naglici spravil svoj lastni rokopis, svoje opazke o tožbi v ovitek. Jaz bedak. To je bil torej moj značaj, ki ga je razlagal iz pisma*. No čakaj, slepar, tebi še pokažem^ . . . »Sicer pa,« se je pomiril čez čas, »ni bilo tako slabo, kar je dejal o meni: silna moč, ogromna volja, nesposoben za umazanost, točne nravne pojme. In da si nikoli ničesar ne očitam? Tega mi. hvala Bogu. ni treba. Izpolnjujem svoje dolžnost. In tisto o čisto razumskem pretehtavanju je tudi res. Toda da bi bil kotrnediant, to pa ni res, be-dastoča je in on je vendarle goljufa Hipoma se je ustavil. »Seveda, vse, kar pravi, se lahko nanaša na vsakega drugega. Banalnosti. Vsak človek je malo komedianta in stremljivca. Ves trik je tako rekoč v tem, da lahko vsakdo spozna sebe iz takšnih razlag in vsakdo misli, da je drugi takšen. Da, tako je,« je odločil državni pravdnik, razpel dežnik in korakal s svojim enakomernim, energičnim korakom proti domu. • »Jezus,« je vzdihoval predsednik sodnega dvora, ko je slačil talar. »Zopet se je tako zavleklo. Ni čudno, če pa govori državni pravdnik celi dve uri. Toda zmagal je. Iz tako šibkih in-dicijev je spletel Zelenki vrv, to je pravcati uspeh. Govoril pa je res dobro. Posebno Zelenkova karakterizaci-ja se mu je posrečila: ni običajen zločinec, ni zmožen umazanosti, ne laže, ne krade, kadar ubija, d^la tako, kakor da napoveduje šahrnat. Ne mori iz strasti, temveč iz hladnega, čisto razumskega premisleka, kakor da rešuje kakšno nalogo ali tehničen problem. Dobro je govoril: kadar gre na lov, tedaj vidi v svojem bližnjem svoj plen. Tisto s tigrom je bilo morda ♦ malce teatralno, toda porotnikom je ugajalo.« »Ali pa,« je menil eden prisednikov, »ko je dejal: ta morilec si gotovo ničesar ne očita, tako je gotov samega sebe, tako utrjen — ni treba, da bi se bal lastne vesti.« »Ali pa psihologično opazko,« je nadaljeval predsednik, ko si je umival roke, »da je komediant, pozer, ki hoče presenečati s svojimi dejanji —« »Zelenko so spoznali krivega z dvanajstimi glasovi,« se je čudil nekdo, »kdo bi si mislil. Ne bi imel rad Klap-ko za sovražnika.« »Veseli ga, če se ga ljudje boje,« je menil prisednik. »Je malce samoljuben,« Je spregovoril zamišljeno predsednik. »Ima pa ogromno voljo, zlasti do uspeha. Silna moč, toda moč, ki--« Gospod predsednik se ni domislil prave besede. »No, pojdimo obedovat.« Ko$ufca&ta vofaa najfineiFŠa za šport. Tud5 so do§H moderni in smyrna vzorca za preprrg kakor tudi vodna v vseh barv ' TONI JAGER LJubljana, Dvorni tr« 1. ska razmeria proučena skoraj že tako kot Goetneieva Ne smemo pozabiti tudi Puškinovega zbornika, ki ga je začela izda atl ruska Akademija 1- 1903. pod naslovom rPuš-kin in njegovi sodobniki-«. Zbornik še izhaia: doslej ie objavljenih že okoli 40 debelih zvezkov. Dr- Pogodin vidi v rastočem zanimaniu za Puškina razvesel iv znak znova se prebujajoče ruske nacionalne zavesti- Iz slovaške knjievnosti V slovaški reviji »Slovenske Poh'ady« je izšla zanimiva razprava Štefana Krčme. ryja o novih tendencah in smereh, ki se pojavljajo v slovaškem slovstvu. Kot največjo značilnost naglaša pisec nenavadno zanimanje, ki ga kažejo slovaški povojni pripovedniki za zgodovinske motive. Brez dvoma izhaja ta premoč historične povesti iz težnje, da slovaški pisatelji seznanijo svoj narod z njegovo preteklostjo. Pod madžarskim režimom ni smelo slovaško ljudstvo spoznavati svoie narodne zgodo* vine; kar je bilo v nji pomembnega in velikega, so Madžari prikazovali kot svoje. St. KrčmeTy ugotavlja, da se skoraj vsi slovaški pisatelji, tudi mladi, o-bračao proč od svojega časa. Jege je n. pr- dosegel ve. lik uspe.i s svojima romanoma »Svštophik« in »Adam Sangal«; slednji opisuje boje med avstrijskim cesarjem in Gabrijelom Bethle-nom- Josef Gregor Tajovsky, ki je doslej opisoval samo sodobno slovaško vas, je presenetil r dramo, ki obravnava burno leto 1848-49- Tudi pokojni Martin Kukučin je zapustil v rokopisu dva zgodovinska romana. Najstare.ša slovaška pisateljica Terezija Vansova takisto ne mara zaostati za novo smerjo: spisala je »godovinski roman »Kliatba«. To oživljanje slovaške preteklosti se je prijelo celo častitega patra piaristov ▼ Trenčinn Jožefa Braneckega, da se je postavil z zgodovinskim romanom »frater Johannes«- Krčmery pravi: Bilo bi napačno misfliti, da se tudi slovaški narod po vzoru svojih pisateljev obrača od sedanjosti v preteklost. Narobe- Pisatelji pa hočeio pokazati narodu njegove korenine, da se bo zavedal tega, kar ie m da » ne bo moglo nič več izruvati Iz njegovih tal. Ali je biblija vzgojna? Oktoberska štev. »The Literarv Digest« je prinesla poročilo prof. Pleasanta R. High. toverja z vseučilišča v Indiani, ki ga je po= dal na devetem mednarodnem kongresu za psihologijo. Poročevalec se bavi z vprašanjem, ki zanima zlasti v Ameriki kot protestantski deželi in ki tudi za nas ni ne» zanimivo: Ali čitanje in učenje biblije (sv. pisma) vpliva moralno-vzgojno? Na podlagi anket in psiholoških preizkušenj v ameri= ških šolah prihaja omenjeni profesor k negativnemu sklepu. Učenci, ki so imeli i« verouka dober red, so diosegli v pridnosti enako klasifikacijo kakor učenci, ki so se slabo učili zgodb sv. pisma. Ni s tem reče* no, da je poznavanje biblije za vzgojo značaja brezpomembno. Dognano pa je, da si« mo znanje biblijo še ne vodi k plemenitejši značajnosti. V bibliji so — kar je ie zdavnaj opazil sarkastični Voltaire — primeri, ki prej pohujšujejo nego vzgajajo k plemenitosti in nesebičnosti. Ali je vzgojna zgodba o Jako bu, ki je za skledo leče prodal bratu Eravu svoje prvenstvo? Ni vzgoja k iskrenosti, če čitaš, kako je Jakob izdajal svojo ženo kot sestro, ali prevari! Labana pri živimi. Uče- Odvetnik dr. Igor Rosina je ©tvoril dne 4. decembra svojo pisarno V MARIBORU, Aleksandrova cesta 16 ic jo pridružil pisarni dr. V. Rapotec-a. nec ne dobi posebno jasnih pojmov o pošte« nosti, če čila v sv. pismu, kako so si sinovi Izraela »izposodili« pred odhodom ▼ puščavo pri Egipčanih dragocenosti in obleko. Navodila, ki jih je dal Jehova Židom za njihov boj, močno spominjajo na nedavni primer Nemcev v Belgiji. Itd. Zaradi tega zahtevajo ameriški protestantski bogo« slovel novo reformo bibličnega pouka, ker svete bukve Izraelcev niso več povsem v skladu z modernimi moralnimi pojmi; bolj koristijo pari poduku zgodovine. Vsem gospem In gospodičnam ki so že prejšnji mesec naročile ilustriran« v revijo ,Zena in dom' dne 15. decembra t. 1. sporočamo, da dobe brezplačno prvo številko in Jim na včerajšnji oglas v te:n dnevoffc« lri treba naročatL Uprava »Žena in dom«, Llubllaoa, Prule II/A._ ZASTOPNIK, U Je r Beogradu, Sft>?5, Vo^vodrtai ki BeneAa dobro ovaden, 16804 sprejme zastopstvo kefee e l»od Asiiea ta zanesljiv 558« na aoonči® efcsjMsdrjoijo Rudolf Mosse, Beograd, Teraziie 25. GoGjoVo žaJosrtmč na-znaitacao vsem soTKJdsnSflOTn, priijaiteijjein ia xnanoesn prefcužno vest da je 5. t. m. ob 10. ori dopo.5dnie v 63. Jeftu svoje starosti za vedno premimuiia noša draga mama. te stam masna, gospa Marija Kovačič roj. Lampič aopr. nadp. ▼ pok. Pogreb nepozabne potooDŽoe se vrši v soboto, 7. t m. ob 2. uri popoJ-doe k fože žaftostd Svalbffloeiva aL 15 aa polkopaiSče k Srv. Križni. Ljubljana, 6. decembra 1929. globoko Žalujoči ostall Spominjajate se slepih! 15813 Mag. št. 43.323'29. Razpis voženj za Mestno plinarno ljubljansko Mestni magistrat ljubljanski razpisuje za leto 1930 vožnje premoga in drn-ccefia blaga po pogojih in pojasnilih, ki so na razpolago pri ravnateljstvu Mestne plinarne na Resljevi cesti št. 28 med uradnimi urami, med 8. in 17. uro. Pravico oddaje voženj po lastnem preudarku, ne glede na višino ponude-nih cen, si ravnateljstvo pridržuje. Ponudbe naj se oddajo v zapečateni kuverti pod znaSko »Oddaja voženj« najkasneje do 12. ure dne 15. decembra 1929 v pisarni Mesbne plinarne ljub-Ij s n sk 6 MESTNI MAGISTRAT LJUBLJA.NSKI, dne 3. decembra 1929. ............I" iiiiii—■ Dava nje u eksploataciju Bukovičke Banje u Arandjelovcu Na osrnovu rešeinia Gospodina Ministra SocijaTlne PoHiftike i Narodno« Zdina/vlja S. br. 52.356 od 25. novembra 1929. gedone održace se na dan 20. decembra 1929. god. u 11 časova u zgiredi Ministrstva Sochtbne Politike i Nairodnog Zdravija, Kratice NataGje mlica br. 84., soba br. 17, spirat II. dru ga ofertalna licitacija za davanje u isikLjučivo eksploataciju i uživanje Bukovičke Banje u Araindljetovcu sa svi-ma svo-ilm primadležmostima, koje pripadaju Kraljevsko Banskoj Upravi ti Novom Sadu: izvorima, kiupatilima. ze mil.tištem, insta:!ac«nama, zgtradama i svima pokreftnostima, a za vreme od 50 god'na dio dana, kad a licitacija hude nadležno odobrena. Krajni rok za podnošenie pomikla ie 20. decembair 1929. godfae do 10 časova. Naknadne pnrade neče se primat!. Ka-uciija u sumš od 3,000.000 diinia.ra u gotovom novcu fH n državnim državam garantovanim papirima od vrednosti shodaio čl. 14. Uslovi za ovu Tšciifcaaijo polagače se ekonomatu ovo*r Minirstaff rva naj-d.a:lje do 10 časova na dan licitacije. Uslovi za mu licitacijo i oba veš tenja, kao j naročiti formiuSar, koji lieitant mora ispunati kao oferat za ovu lacitaciju mogu se videti i dobiti sva-kog dana u Ministarstvu SociaJne Poiiifcike i Narodnog ZdraVlja u fcmcefa-riji referenta za banje i kupališta, soba br. 1, sprat II. S. Br. 52.356 iz kancelarije Sani tetskog Odelenja Ministarstva Social-Politike 1 Narodno« Zdravlja, 25. novembra 19i29. god. xTUTROc St 286 8 Petek, 6. XIL 1929 Artar Bcmuede: BEiiFlHGJOa Postolovski roman DRUGI DEL CJhoMteccKi 'je po tem veScJilSou uganil, da se hčerino srce že bolj oglaša, nego je slutil. »Ali imi še zaupaš?« j!e nadalieva/L »Mikoli ne tako kakor zidiaj!« r 3>Nn, ljubo, vzemi na znainje, da je Jacgues BeUegairde po morem Ardmein prepričanju živ itn bo drevi z nama večerjaL V tem upanju ti 'rečem /lo svidenca', zakaj zdaj moram iti h gospodični Desroche-scrvi Obljubi rnii pa, da se oe ganeš z doma, dokler se ne vrnem.« »Da, očlka!« Ohiantecoq je poljubil hčerko na oefto. -Nafto se je otonml k Matri-žani ter ji šepnil na uho: nanjo!« »Zamesfre se name, gospod,« je odločno diejaila Mariižana, »Dokler sem jaiz pati tujek se ne bo gospod&anii nič zgoidiiJo.« Detektiv je od'šeiI. Kotleta je nekai trenrjtfkov zamišljena stada na mestu; niaito se te izprehodila po sobi m se končno spuistia na stal. Pobesrla je glfavo in jo sferla med dSanm«, da bi utojla solze, ki so jo oblivale. Bolesten vzdfli se ji je teviL »Zafcaj?« se je vprašala. »Le zaikatj moram toliko trpeti?« Matižairia se je nežno sddonia k didkfci. »Nlcar tiako ne jokajte, gospodična Koleta!« je rekla z dotvro- titaSiMm glasom. »Saj se bo virnifl!« • » • Cfiairrtecoq se je neuteigoma odipravSl k Simoni Desrochesovi Gantraiisu pa je naročil, raj med njegovo odsotnostjo dobro pazč na vrt hiišo s pomoto dandkšlh psov, ka sta trla poestafia z bčvSim Iouvrslkam paznikom že velika prijatelja. Sprejeiia ga ie ELza Bergeincva an Maurice de Thouars. Ta se je biil Jtar nasitauL.il v birooaum hiši. (Jiba sta deteknrvu na-uunlKo uhanih snočnje dogc€n!h4>i Mizar, pomočnica KtArejcsega iu izveibanega ▼ vsakem delu — po6e'r>iio fumiraiiju, rprejme v stalno siužbo Ferdo Primožič, Liubljaaa, Trnovski pristan št . i. 432S0 Strojnik tmvn, zanesljiv in ves-iea, Bnožen vseh popravU strojev na žagi ter električne naprave, dobd 6lužbo. De-tajlirane ponudbe i navedbo mesečnih zahtevkov je poslati na oglasili oddeiek »Jatra« pod >Esterer 105«. 43312 Trg. poslovodjo podružnico trgovine z BT»šamm blagom na deželi eprejmem z novim letom. Reflektiram le na agitaega in &am05tejnega delavea. ki je zmožen položiti nekaj kavcije. Tatoj&mje ponudbe jyid »Vesten poslovodja« na o~la?m oddelek »Jutra«. 433S3 Poštno praktikan-tinjo »bo-lji-vo. M—15 !«t staro deklico iz mariborskega •Vraja iščem. Predstaviti ee je 7 dec. ob 17. uri pri iposredovalnici siužb Jane-Sič, Maribor. 4-SJ07 Službo mestnega redarja razpisuje mestna občina Ormož. Pravilno kolko-vane prošnje je vložiti do 15. dec. 1929. Prošnji je priložiti za^-nje spričevalo o z^poslen.iu ali elužt« •li pa nravstveno »pričevalo ter navesti če je sam-«ki aTi poročen in koliko ima otTok. Plača po dogo- v vseh večjih mestih Jugoslavije išče dobro vpeljana bvornica avtomobilov prvovrstne kakovosti. Re-flektira le na strokovnjalce, katerim nudi z ugodnimi pogoji sijajen zaslužek. — Podrobne informacije daje vortt. Mestno županstvo v I. C Friedl. 1. Rue du Ormožu. 43331 Toairn-on, Pariš 6 e. 43314 Notarski kandidat izurjen, ali uradnik dobi siužbo na deželi. Nastopiti je čimprej. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Notarska pisarna«. 13231 Učenko sprejme takoj Šivilja. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43335 Pletilja vajena tudi nogavic, doba sta1«* službo aii stroj in delo na dom Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43350 Postrežnico za doipoldne iSčem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 43356 Izurjeno pletiljo za Duibied stroi iščem za Split. Naslov se izve Vodovodna cetta 4 43358 Trg. vajenca poštenega značaja, e predpisano izobrazbo, za konfekcijsko stroko sprejme takoj Jos. Rojina, Ljubljana. 43376 Obrača se pažnja zastopnikom in podzastop nikom da dobe najugoa nejše pogoje za prodajo državnih vrednostnih papn jev in zlatnikov na odpla čilo — k»kor tudi drugil. predmetov prj banki »Agra ria«. Beograd, Obiličev ve nao br 25 206 Otvoritev novih tečajev!! francoščine, nemščine, italijanščine, angleščine in ru. žčine. Akademsko naobra ženi predavatelja. Temelji to, hitro, veselo! Vošnja-kova 4, pritličje — 10—12 in 18—20 h. 42938 1. obL kon. šoferska šola Camernik, Ljubljana. Dunajska cesta 36 (Jugoavto). — Tel. 2236 Pouk in praktič ne vožnje. 251 M fikli i Zastopnike G. Th Rotman: Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica s slikami) (Ponatis prepovedan) >No, prar,c je rekel učitelj. »A pazite, ko boste na vodi!« Čoln je bil skrbno skrit med ločjem. »Kako ste prišli do tega lepega čolna?« je vprašal bratec Branko. »O,« je rekel Vrtinos. »to je bil kos debla, ki ga drvarji pozabili. Mi smo ga lepo izgloen za šivanj« vreč kupim. — Ponudbe z opisom in ceno na oglasni oddelek »Jutra« ood šifro »Šivanje vreč«. 43320 ; Rovostl Novosti Železna i služinska Brozovič« 1 patent postelja zlož« Ijiva, s tapeciranim ma« draccm, zelo praktična za vsako hišo. hotele, prenočišča, nočne službe in za potujoče osa« be stane Din, 450.— Raspošiljam po pošt* nem povzetiu. ra«« Tj-Tr, 'ZGiZSA K I J V-O^M* Ivan Magdič, krojač Gledalska ulica 7, se priporoča za idočo sezono. 42182 Poziv! Podpisani poživljam t ostrom na gorostasna natolcevanja vsakogar, da javi pismeno sTeskemu poglavarju ▼ Logatcu moje delovanje proti Jugoslaviji v teku 06mr'b rimi — Julij Leoasa, Žiri. 43338 Sodna dražba velike množine kartotečnih izdelkov in pisarniškega inventarja danes ob 2. uri potpoldne na Aleksandrovi cesti št. 8. 43351 Snežne čevlje in ga lose spre jema v popravilo tvrdka M. Trebar Sv. Petra c. 5 Lesena patent postelia 2ložliiva, s tapeciranim madracom, rele orak-učna stane Din. "iSO.— Trodelnl t volno pol« meni madracl stanejo Din. 750.- Potem mam veliko z» lago puhastega perja kg po D 38. - cisto belo gosje kg po D 130.— in čisto beli puh kgpor D 300.— in celo tapetniško In posteljsko blago. t L. B&OZOVIČ Zagreb, Hiše 82. Citajte vedno naše ogl^e! □□□^□□□□□□□oni ©©mira Najpopolnejši in najcenejši apaidL ^ oath ?em.ie, poslednji nspeh nemške industrije, lultor Co, Beograd. OMličev venac br. Telef. 33-01. 201a L. M1KUS Mestni trg št 15 r v oni i ca dežnikov, zaloga sprehajalnih --palic-- MICHELSOVA MOČILANA KUDELJE I TVORNICA UŽETA D. D., Stara Palanka, Bačka poštra predal 17 ustanovljena 1S84 priporoča po konkurenčni cerd t r W I za transmisiiske pogone kiafkor različne vrvi za dvigala, ladje in splave iz prvovrstne bačke konoplje tehnično najpopolnejše dovršene v raz-'ičnih dimenzijah. Specijaliteta: tranSmisijske vrvi z patentiranimi spojkami (Seilschloss).